Informator krajevne skupnosti Mirna • letnik XI. • št. 1/2006 • april 2006 • Izhaja po potrebi
1. maj bomo proslavljali^^Debencu
Na pogorišču koče Plaz raste moderen zidani planinski dom.
V čim večjem številu ste tudi letos povabljeni na prvomajsko srečanje, ki bo tudi tokrat na Debencu. Na prireditvi boste lahko prišli prvič tudi do vstopnic za dobrodelni koncert, ki ga bo organiziralo konec meseca maja v športni dvorani Osnovne šole Mirna Društvo Partizan Mirna, Z dobrodelnim koncertom želimo zbrati dodatna finančna sredstva za obnovo koče Plaz, predvsem za stavbno pohištvo: okna in vrata. Prepričani smo, da se bo večina izvajalcev, ki so se v 25 letih, odkar praznujemo l. maj na Debencu, zvrstili pred številnimi obiskovalci, odzvalo povabilu in s svojo prisotnostjo obogatilo mirnski koncert. Mirnčani smo še posebej ponosni, da bomo tudi letošnje jubilejno leto - 25-obletnico prvomajskih prireditev, ki jih organizira ZSSS - praznovali na Debencu. Slavnostni govornik bo Dušan Semolič, predsednik ZSSS, zabavni del programa pa bo povezoval Boris Kopitar.
POVABILO NA PRAZNOVANJE:
•	KRAJEVNEGA PRAZNIKA MIRNE
•	60 LETNICE LOVSKE DRUŽINE MIRNA
•	PRAZNOVANJE UPOKOJENCEV MIRNA
pred Lovskim domom v Zapužah v soboto, 3. junija 2006,
s pričetkom ob 15. uri,
Spored:
•	pozdravne besede predsednika KS Dušana Skerbiša
•	pozdravpredstavnika lovcev
•	nagovor predstavnika upokojencev
•	kulturni program, ki ga bodo izvedli učenci OŠ Mirna, Ženski pevsk Svoboda Mirna, Moški pevski zbor DU
•	podelitev priznanj KS Mirna in podelitev drugih priznanj
•	lovska razstava
•	družinska lovska strelska tekma (pričetek ob 9. uri)
Poskrbljeno bo za dobro kapljico, lovski golaž in specialitete na žari
VLJUDNO VAB KS, LL
_________IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV_
1. redna seja sveta KS Mirna v letu 2006
je bila 25. 01. 2006 ob 18. uri v prostorih KS Mirna.
Prisotni: V: Kolenc, S. Jakoš, M. Škufca, N. Borštnar, B. Kraljevski, D. Skerbiš, M. Jevševar, M. Novak, J. Mandelj, J. Bračko, od članov občinskega sveta pa E. Novak in J. Tomšič.
Opravičili so se I. Zaplotnik, A. Kirm, F. Šte-pic; B. Majcen in F. Jevnikar.
DNEVNI RED:
1.	Pregled zapisnika zadnje seje;
2.	Poročilo inventurne komisije;
3.	Potrditevrebalansazaleto2006;
4.	Plan dela za leto2006 na področju cest in infrastrukture;
5.	Program drugih aktivnosti (kultura, šport, glasilo..,);
6.	Izborupravljalca pokopališča;
7.	Razno.
ad. 1. Na zapisnik zadnje seje ni bilo pripomb.
ad. 2, Soglasno smo potrdili rebalans za leto 2006.
ad.3. Soglašali smo s poročilom inventurne komisije.
ad. 4. Plan dela za leto 2006 na področju cestne in ostale infrastrukture bo svetu predlagala komisija, ki mora zasedati v najkrajšem času in upoštevati razpoložljiva sredstva, (zadolžen g. Bračko)
ad. 5, Potrebno je izdelati letni načrt prireditev v KS, da se ne bi datumi podvajali. N. Borštnar skliče v naslednjem tednu vse predsednike društev in uskladi prireditve.
Krajan naj bi v letu 2006 izšel trikrat, eno glasilo pa bo skupno za mirnsko dolino.
Člani uredniškega odbora morajo s prispevki sodelovati tudi v Glasilu občanov.
Za izdelavo programa za šport je zadolžen V. Kolenc, ki pripravi tudi predlog za pomoč našemu športniku Damjanu Vtiču.
ad, 6. Pri Občinskem svetu Občine Trebnje bomo ponovno urgirali, da sprejme odločitev o širitvi mirnskega pokopališča.
Na razpis za upravljalca pokopališča sta se javili pogrebni službi Novak in Oklešen.
28.01.2006 smo v prisotnosti obeh opravili odpiranje ponudb in se z obema tudi izčrpno pogovorili. Cenovno sta obe službi približno enaki, vsekakor pa so njune
cene ugodnejše od sedanjega upravljalca Komunale Trebnje, ki je sicer vzorno skrbela za urejenost pokopališča.
Svet se je odločil, da za novega upravljalca imenuje Pogrebno službo Novak, ki že skrbi za pokopališči v Mokronogu in Šentrupertu.
Z njimi se bomo konkretno dogovorili o vseh opravilih in cenah. Sprejeli bomo odlok o cenah. Dogovorili se bomo o možnem vodenju širitve pokopališča. Nabavili bomo manjši kontejner s pokrovom, da krajani vanj ne bodo več odlagali neprimernih kosovnih odpadkov in nadzorovali odvoz. S Komunalo Trebnje bomo prekinili pogodbo o upravljanju pokopališča.
Z novim upravljalcem bomo sklenili tako pogodbo, da jo ob koncu leta lahko prekinemo, če krajani ne bodo zadovoljni s storitvami.
V gradbeni odbor za širitev pokopališča smo imenovali: D. Skerbiša, J. Mandlja, J. Bračka, E. Novaka in B. Kraljevski.
ad. 7. Avtobusna postajališča na progah šolskega avtobusa si bo s predstavniki občine ogledala komisija, v katero smo imenovali Anico Marinčič, ravnateljico OŠ Mirna, od članov sveta pa J. Bračka in V. Kolenca. V dopisu občini bomo predlagali, da ogled, ki je namenjen skrbi za večjo
je bila 15. 03. 2006 ob 19.30 v prostorih KS Mirna.
Prisotni so bili člani sveta: J. Mandelj, A. Kirm, M. Novak, F. Štepic, M. Jevševar, S. Jakoš, J. Bračko, B. Kraljevski, N. Borštnar, D Skerbiš,
Opravičili so se: M. Škufca, V. Kolenc in I. Zaplotnik.
Od članov občinskega sveta pa sta seji prisostvovala E. Novak in J. Kovačič.
DNEVNI RED:
1.	Pregled zapisnika razširjene seje;
2.	Obravnava poslovnega poročila in bilance za leto 2005;
3.	Priprave za praznovanje krajevnega praznika;
4.	Čistilna akcija v KS Mirna;
5.	Plan dela za leto 2006;
6.	Pričetek evidentiranja za nove člane sveta KS Mirna;
7.	Razno.
ad. 1. Na zapisnik prejšnje seje ni bilo pripomb.
varnost otrok, opravijo v mesecu marcu. Šola nam je posredovala seznam postajališč in vozačev, opozorili pa so na težavo, da se postajališča v nekaterih krajih menjajo glede na število učencev, ki se vozijo v šolo.
Občini moramo poslati naslove vseh hiš, ki niso priključene na vodovod. Za ažurira-nje seznama so zadolženi člani sveta s posameznih področij.
Dana prosi za spremembo prostorskega plana, ker se namerava širiti.
22. 02. 2006 bomo sklicali razširjeno sejo sveta, ki bo potekala pod naslovom Prostorska ureditev kraja Mirne.
Zastavonoša na pogrebih bo g. Karel Gačnik.
Pri spomeniku na Rojah so neznanci znova uničili reflektor, kar smo prijavili policiji kot vandalizem.
Mladi z Mirne bodo pripravili internetno stran, na kateri bodo predstavili KS Mirno. Za vodjo skupine smo imenovali Katjo Jevševar.
Prispele prošnje za ureditev cest (Trbinc, Selška Gora) bo najprej obravnavala komisija.
O čem smo razpravljali na prvi razširjeni seji sveta, je razvidno iz prispevka Vizija prostorske ureditve.
ad. 2. Vse KS imamo trenutno probleme zaradi zahtev nove zakonodaje, po kateri nam odmerjajo sredstva. Predsednik je prosil občinska svetnika, da v okviru občinskega sveta sklenejo, naj strokovnjaki z občine natančneje svetujejo KS glede posameznih postavk, saj na terenu delamo volonterji.
Pričakujemo višje stroške za zimsko službo.
Sicer smo imeli v letu 2005 skupno 34,871.773,76 SIT prihodkov, odhodki pa znašajo 36.338.173,40 SIT. Najvišje postavke predstavljajo javna razsvetljava, modernizacija javnih poti, investicijsko vzdrževanje in zimska služba.
Poslovno poročilo in bilanco za leto 2005 je svet potrdil.
Do konca marca ga mora pregledati še nadzorni odbor v sestavi J. Kovačič, J. Pravne in F. Jevnikar ob pojasnilih računovodstva.
ad. 3. Lovska družina Mirna praznuje letos 60-letnico delovanja, zato bomo združili nji-
2. redna seja sveta KS Mirna
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
hovo praznovanje in proslavo ob krajevnem prazniku. Tako bo prireditev pri lovski koči,
Obtej priložnosti bomo podelilitudi priznanja KS Mirna, razmisliti moramo o predlogih v kategorijah: društvo, posameznik, delovna organizacija.
V	sklopu praznovanja bo tudi dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen za kočo na Debencu. Povabili bomo vse, ki so kdajkoli nastopali na prvomajskih proslavah na Debencu, da nastopijo brezplačno. Vstopnice bomo prodajali že ob proslavi na Debencu, ki bo letos jubilejna-25 let.
ad. 4. Občina Trebnje je leto 2006 poimenovala leto ekologije. Za čiščenje okolja razpisuje nagrade.
KS Mirna bo organizirala čistilno akcijo v soboto, 08. 04. 2006. Vsak udeleženec bo dobil zaščitna sredstva in malico. K udeležbi povabimo vse krajane Mirne in okoliških vasi.
Pričakujemo organizirano udeležbo gasilcev, lovcev, ribičev, članov Društva upoko-jencevin mladih.
ad. 5. Za cesto v Sotli in v Gorenjski Gori je občina namenila precej sredstev.
Program dela bomo izdelali na osnovi predlogov komisije za komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo, pridobili bomo predračune za večje posege, se dogovorili s krajani za soudeležbo, nato pa bomo prilagodili dela razpoložljivim sredstvom.
V	Krajanu bomo objavili razpis za izvajanje cestnega in sanacijskega programa, nato pa izbrali najugodnejšega ponudnika.
Vključiti moramo tudi bazen, kočo na Debencu in vzdrževalna dela pri domu Partizan.
Problematično je parkiranje pri banki. Župnik je ponudil cerkveno zemljišče, če bo prostor urejen kot trg, Kandidirali bomo za pridobitev občinskih sredstev.
Potrebno je asfaltirati še mostičke čez Mirno in Zabršco in pridobiti mnenje Zavoda za spomeniško varstvo o možnem prekritju brvi s streho.
VGP moramo ponovno obvestiti, da postavi bariero zaradi poplav proti hiši Možina.
Na Brezovici je pritisk vode prenizek za postavitev hidranta, možno pa gaje postaviti pri hiši Kirm. O tem obvestimo Dano, ki pripravlja nov projekt vodovodnega omrežja, in gasilce.
V	domu Partizan smo popravili peč za centralno ogrevanje, popraviti pa je treba še električno napeljavo, zamenjati dve okni, streho pa bomo reševali le začasno, Za sredstva bomo kandidirali na razpis.
Predvidene cene asfalta so letos nasled-
nje: 6cm debeline-2700 SIT za m2, preplastitev 2200 SIT za m2 in tekoči m mulde 2000 SIT.
Javili se bomo na razpis za turizem, da bi uredili gozdno učno pot.
VZabrdju bo treba v naslednjem obdobju obnoviti most,
ad.6. Dušan Skerbiš, ki po končanem mandatu ne bo več opravljal funkcije predsednika, želi, da se delo sveta KS nadaljuje kontinuirano, za kar pa je pogoj, da v svetu ostane kar največ sedanjih članov. Vsekakor pa mora biti delo predsednika za naprej nagrajevano, člani sveta pa naj bi dobivali
ki je zasedala 15. 03. 2006 ob 18, uri v prostorih KS Mirna in so ji prisostvovali J. Bračko, J. Mandelj, M. Novak, F. Štepic in B. Kraljevski, opravičil pa se je I, Zaplotnik.
Sredstva bomo porabili za golo popravilo cest, na katerih je letošnja zima naredila hudo škodo. Kljub vsemu pa smo evidentirali potrebna dela, ki jih bomo opravili v okviru finančnih sredstev in glede na pripravljenost krajanovza sofinanciranje.
POTREBE IN PREDLOGI:
•	PGD Selo potrebuje pomoč za ureditev dvorišča ob gasilskem domu,
•	v Migolski Gori jetrebazasfaltom povezati 80 m ceste, z gramozom pa posuti 200 m makadamske ceste,
•	proti Selški Gori, kjer je cestišče že utrjeno, bi položili 50 m asfalta,
•	na cesti proti Podlogarju moramo nadaljevati zasfaltiranjemvdolžini 150 m,
•	Trbinc želi preplastitev, prva rešitev so plombe, sledila bo delna preplastitev v dolžini glede na zbrana sredstva krajanov, nazbranovsotododa KSenakdelež,
•	na Ravnahje potrebno urediti dovoz do hiše Zupančič, 50 m, utrditev in pol cene je pripravljen kriti lastnik,
•	na cesti železniška postaja Gomila - Brezovica so nujne plombe na asfaltu,
•	urediti moramo pešpot od mostu proti šoli,
•	železniški prehod v Zapuže bo gradila občina, KS poskrbi le za odkupzemljišč,
•	na makadamske ceste bomo navozili cca lOkamionovgramoza,
•	nabavimo 4 hidrantne omarice, ki jih bomo postavili na Selu (2), na Stanu inv Zabrdju,
vsaj kilometrino za seje.
Krajane bomo v našem glasilu spomnili, da se bliža čas za evidentiranje članov sveta.
ad. 7. Društvo upokojencev Mirna zaprosimo, da nam posreduje predloge za sodnike porotnike, o katerih bo nato sklepal svet.
Sledila je informacija o primopredaji pokopališča in obravnava letnega poročila Komunale o pokopališki dejavnosti.
Na naslednji seji bo svet potrdil cenik za uporabo mrliške vežice.
Zapisala Bariča Kraljevski
•	odobrimo nakup cevi za hidrant V Zabrdju,
•	za postavitev brane ob potoku Ho-mščica je zadolžen F. Štepic,
•	še naprej si moramo pri občini prizadevati za vodovod Praprotnica, Selška Gora,
•	na Stanu in Debencu je postalo zajetje za vodovod premajhno, zato je potrebno še eno, del sredstevje obljubila občina (700.000.-), del bodo zbrali sami, KS naj bi prispevala cca 400.000,-,
•	za preplastitev ceste Sotla - Kot predlagamo pomoč v višini 50.000,-,
•	vPodlogubomoobvgradnjitelefonske-ga vodnika položili še dodatno cev,
•	opraviti moramo pregled in vzdrževalna dela na otroških igriščih na Glavni cesti, na Sokolski in na Rojah (menjava mivke, obrobe),
•	vZabrdju pri Jarcu, na Sevnici pri Pajku in v Stari Gori (prečna cesta) bomo postavili ogledala,
•	naročiti moramo spomladansko pometanje ulic,
•	na cesti Migolica - Cirnik je potrebna ograja,
•	urediti moramo cesto Gorenja vas-Go-renjska gora,
•	sanirali bomo cesto na Ševnici pri Kmetiču,
•	o kritičnem stanju telefonskih drogov na relaciji Selo - Mirna smo že obvestili Telekom, ki je obljubil popravilo v najkrajšem času.
Svetu KS Mirna bomo predlagali, da sprejme našteta dela vsvoj letni plan.
Zapisala B. Kraljevski
ZAPISNIK
komisije za komunalno, cestno in ostalo
infrastrukturo,
Na podlagi sklepa Sveta KS Mirna, sprejetega na 2. redni seji dne 15,03.2006, o potrditvi Programa del na področju javnih cest Svet KS Mirna objavlja naslednji
RAZPIS
ZA IZBOR NAJUGODNEJŠEGA IZVAJALCA DEL
1.
Obseg cestnega programa:
•	MigolskaGora
•	Selška Gora
•	Dolina (vZabrdju) proti Podlogarju
•	Ravne
•	večnamenski plato pri gasilskem domu Selo
Na navedenih odsekih cest (dolžine navedene v planu) bo potrebno izvesti dela do faze asfaltiranja v širini 3 m.
2,
Želimo, da nam ponudite kompletne usluge s ceno za izvedbo do asfaltiranja (odkopi, odvozi, navozi, odvodnja-vanje, valjanje):
•	odkoppo m3
•	odvozdol kmnam3
•	navozdo 1 kmnam3
•	gramozna m3
•	navozdo 15km na m3
•	valjanje(na Ih)
•	izdelava propustov z jaški velikosti 0,40 x 5 m
3.
Vzdrževanje makadamskih javnih poti:
•	v Migolici, na Migolski Gori, od bazena do Gorenje vasi, od Sv. Helene do Možina, v Praprotnici, Zagorici, v Gorenji vasi in na Mirni.
Ponudba naj vsebuje:
•	cena gramoza po m3
•	dovozna km
•	planiranjeskombinirko(cenanah)
4.
•	Ponudbe pošljite na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA, Glavna cesta 28,8233 MIRNA, s pripisom „PONUDBA - ZA RAZPIS", najkasneje do 15.05.2006 do 12. ure.
•	O izbiri bodo ponudniki obveščeni do 30.05.2006.
•	Pogodbe bomosklepaliznajugodnejšimponudnikomza vsak posel posebej ali skupaj za celotni program.
•	Najugodnejša cena jeodločilni pogoj pri izboru izvajalca.
•	Ponudnik mora izpolnjevati zzakonom predpisane pogoje. Dejavnost mora imeti zavarovano pri zavarovalnici.
•	Ugodni plačilni pogoji bodo pomemben dejavnik pri izvedbi izbire.
Predsedniksveta KS Mirna Dušan Skerbiš
IZVLEČEK IZ POROČILA KOMUNALE TREBNJE O POKOPALIŠKI IN POGREBNI DEJAVNOSTI NA MIRNI ZA LETO 2005
Pogrebne svečanosti:
V letu 2005 je bilo na pokopališču na Mirni izvedenih skupaj 24
pokopov:
•	9 klasičnih pokopov,
•	15 žarnih pokopov,
•	mrliška vežica je bila v uporabi 40 dni,
•	na novo smo oddali v najem 6 grobov,
•	odstranili smo2groba (odpovedani),
Finančno poročilo:
Prikaz prihodkov in odhodkov:
PRIHODKI:
•najemninegrobovzaleto2005(-5%neplačnikov)	2.801.550.00SIT
•	uporaba mrliške vežice	516.000.00SIT
SKUPAJ:	3.317.550.00 SIT
ODHODKI: a) Redno vzdrževanje: • porabljena voda	33.935,20SIT
• porabljena električna energija	99.081,24511
•	čistilna, zaščitna sredstva •	opravljene delovne ure (košnja, čiščenje vežice, pletje,	42.021.00 SIT
škropljenje in pometanje)	753.985.00 SIT
• zavarovanje mrliške vežice - požarno	12.150.00 SIT
• odvoz odpadkovintaksaza deponiranje	1.335.631.08SIT
• stroški ESP (položnice, poštnina, izterjave, kataster)	161.705.00 SIT
• najemninazemljišča	47.022.50 SIT
• ureditev pokopališča pred dnevom mrtvih	371.700.00 SIT
• storitve kooperantov	127.138.44SIT
(Gregorič Brane, GMJK Gorjanec, Elektro Veber) • nabava preprog za mrliško vežico	7.666.67SIT
• vzdrževalna dela na mrliški vežici DN 508	170.733.30SIT
• popr, strehe po pošk.elektr, kabla DN 507	82.031.34SIT
• popravilo odtoka na pokopališču DN 509	98.188.90 SIT
SKUPAJ:	3.342.989.67 SIT
ODHODKI SKUPAJ:	3.342.989.67 SIT
RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI	- 25.439.67 SIT
Porabljena sredstva v letu 2004	-195.458.73 SIT
SKUPAJ:	- 220.898.40 SIT
Ponudba
Na krajevni skupnosti si lahko ogledate ponudbo firme Azaleja iz Dol. Boštanja 62B o elektrifikaciji razsvetljave -večnih luči na grobovih mirnskega pokopališča.
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna Glavni urednik: Dušan Zakrajšek Odgovorni urednik: Dušan Skerbiš Prelom: Špes, NM Tisk: Kopo d.o.o., Mirna Naklada: 1200 izvodov Glasilo izhaja po potrebi
Vizija prostorske ureditve kraja Mirna z okolico
Razprave o prostorski ureditvi kraja se je udeležilo veliko število krajanov
Razprave, ki je bila v prostorih OŠ Mirna 15.2.2006, seje udeležilo 38 vabljenih in predstavniki tiska. Predsednik KS Mirna D. Skerbiš je v uvodu povedal, da smo že pred leti sprejemali vrsto dokumentov, a nista napredovali ne obrtna cona ne individualna gradnja, obvoznica je ostala na papirju. Vendar se v zadnjem času kažejo pozitivna prizadevanja. Lokalnega odloka o zaščiti kulturne dediščine ni bilo, zato so več zanimivih hiš že porušili. Potrebna je gradnja stanovanjske cone na Rojah 4, da ne bi individualni graditelji več odhajali drugam. Predvsem pa je prav, da vemo, kam se bo naš kraj lahko širil v prihodnje.
A. Kastelic, podžupanje pojasnilda čaka v letošnjem in prihodnjem letu občino prostorska strategija. Pričakuje, da se bo povečal interes za gradnjo. Z obrtno cono so določeni problemi, Mirna nekoliko stagnira tudi pri populaciji. Povpraševanje po gradbenih zemljiščih pa je v Trebnjem zelo veliko,
Namen razprave sta obširno obrazložila V. Šušteršič in D. Bregar iz Oddelka za okolje in prostor pri Občini Trebnje, Ga Šušteršič je dejala, da pričakuje, da bi v razpravi pridobili smernice za strategijo prostorskega razvoja, Urbanistična zasnova za Mirneje bila izdelana, ko je imela Mirna včasu priprave akta 1500 delovnih mest,
Ka r za d eva sta n ova nj s ko g ra d nj o, so Roj e večinoma pozidane, za Roje 4, kjer je še dovolj prostora, je ovira lastnik, ki za odprodajo zemljišča zahteva nerazumno ceno. Po novi zakonodaji bo zato zemljišče potreben ločen sistem kanalizacije. Zemljišče bi nato v celoti oddali ponudniku, ki ga bo komunalno uredil, potem pa odprodajal par-celeali zidal na njih morda sam.
Pripravljeni so bili pogoji za gradnjo novega bloka, a z republiškega stanovanjskega sklada ni biloodgovora, Mirna pa rabitudi najemna stanovanja za mlajše družine.
Pred desetimi leti so bile za stanovanjsko gradnjo predvidene »grajske njive«, Občina pripravlja nove akte, zato bo preverila opredeljene površine, ki so ugodne zaradi bližine centra, miru, šole
Celotna dolina med cesto proti gradu in reko Mirno je bila opredeljena za športne dejavnosti, zazidati bi bilo mogoče le rob ob
cesti od pošte dalje, in sicer s poslovno stanovanjskimi objekti. Bližino reke ščiti več zakonov o varstvu narave in okolja, saj v reki živita navadni mehkužec in vidra, ki sta redkost,
V centru Mirne se varuje koridor za obvoznico. Na pobudo Unitehne so začeli s pripravo lokacijskega načrta na območju Pod Radovnico.vendarje potrebna rešitevuvo-za z Glavne ceste.
Bile so pobude za stavbno zemljišče pod Zapužami, za kar bodo širitve opredeljene kompleksno, tudiza predel ob Gredi.
Ob cesti proti Mokronogu je na vzhodnem delu sprejetzazidalni načrt, a je zaradi denacionalizacije zemljišč prišlo do zapletov, V 10. letih je ta načrt nekoliko zastarel, saj so zdaj poslovni objekti navadno ločeni od stanovanjskih. Preveriti jetreba možnost, da bi Mirno širili še naprej ob cesti proti Mokronogu.
Dana ima na tem območju svojo vrtino vode, zaščitene pasove, od katerih širši sega do sv. Helene, zato bo možna le delna širitev pokopališča proti S.
Strategija prostorskega razvoja občine in prostega reda občine sta v pripravi in kar bo sprejeto, bo gotovo spet veljalo 10 let,
Vsak poseg na zemljišče zahteva infrastrukturo, Cestno omrežje ni zadovoljivo, zato vse teče zelo počasi. Poslovna cona s cestnega vidika »ni dosegljiva«.
Kritična je vodooskrba (azbestne cevi, ni požarne vode), odvajanje odpadnih voda
je neustrezno. Treba bo hitro ukrepati.
D. Skerbiš je poudaril, da bi grajske njive radi ohranili zelene, kar je zaradi gradu tudi predlog spomeniškega varstva, zato bi bilo bolje individualno gradnjo seliti proti Zapu-žam.
G. Oven je v imenu Dane opozoril, da Dana nastopa na Mirni v dveh vlogah, saj oskrbuje kraj z vodo, hkrati pa jetudi polnilnica pijač. Vodooskrba je rešljiva le skupaj z občino, glede na njihovo lego pa predvidena lokacija za gradnjo bloka v neposredni bližini ni primerna (hrup, nočno delo..), Na tem delu je tudi vrtina, kjer misli Dana v bodoče urediti park, Količine prodane vode rastejo. Načrtujejo ureditevokolice in pričakujejo posluh za zaščitne pasove,
Težave Unitehneje pojasnil B. Kolenc, Uni-tehna seje selila na Mirno z namenom, da uredijo obrtno-industrijsko območje, naleteli pa so na problem cestne povezave, Računajo na pomoč lokalne skupnosti, saj šoto tuditežaveTomplasta in Kolinske. Sleparji pri zavijanju povsem zaprejo cesto, Ne bo mogoče čakati le na DARS, Upravičeno pričakujejo, da bo sprejet lokacijski načrt in s tem začetek komunalnega urejanja.
Rešiti je potrebno vsaj dostop z Glavne ceste, saj tak promet predstavlja nevarnost tudi za številne pešce (bližina cerkve), pa tudi železniška postaja je zaradi slabega dostopa manj zanimiva za transport, Potrebovalo pa jo bo podjetje Kremen, ki se je povezalostujim partnerjem.
Poslovno poročilo krajevne skupnosti Mirna za leto 2005
V nadaljevanju so razpravljale! ugotavljali še, da mladina na Mirni nima bodočnosti, kraj je postal le rob Trebnjega, kije medtem postalo mesto, medtem ko Mirna vsestransko stagnira. Zdi se, da občina zavira razvoj kraja, saj vsakih nekaj let razgrne kak plan, da vzbudi upanje, nato pa ostane vse po starem,
Na Mirni sta bili v zadnjih 10, letih zgrajeni dve hiši. Že pred štirimi leti smo upali, da se bokaj premaknilo. Ljudje ves čas odhajajo.
Za individualno gradnjo bi morale biti namenjene Zapuže.
Ne smemo pa pozabiti tudi razvoja posameznih vasi.
Brez obvoznice ne moremo govoriti o raznih conah. Cesto je treba hitro rešiti, prav tako širitev pokopališča in cestnoželezniški prehod Zapuže,
V. Šušteršičje dodala še, da seje vzadnjih leti prebivalstvo na Mirni povečalo za enega prebivalca, v Trebnjem pa za 200, Prebivalstvo v kraju se stara, Komunalno urejenih zemljišč ni. Ne gre pozabiti, da je Mirna v tem času dobila novo šolo. Glede obvoznic pa velja poudariti, da jih je vzadnjih državnih planih planiranih ogromno in je mirnska šele na 80. mestu.
Grajske njive so vtrenutnih aktih dejstvo, v novih bodo upoštevali več vidikov, a bo najpomembnejši cenovni del, cestna dostopnost, voda,..
Širitve so možne v smeri proti Mokronogu, saj je zdaj manj kmetijskih omejitev, in krak proti Zapužam. Razmišljati bo treba o večstanovanjskih objektih, upoštevati želje Dane in najti prostorza neprofitna stanovanja, morda dom starejših občanov; bile so že pobude za varovana stanovanja, tu pa so še objekti za kulturo in šport.
Do poletja bo občina sprejemala vse predloge. Julij 2007 je rok, ko morajo občine sprejeti nove prostorske akte - objavljeni bodo vglasilu občanov.
Udeležence razprave je zanimala še prihodnost bazena, kdaj bo mogoče kupovati parcele na Rojah 4, kajje z ureditvijo pešpoti do šole ob reki Mirni, kdaj bo stekla gradnja cestnoželezniškega prehoda proti Zapužam, kam bi lahko postavili nov blok, kako priti do sredstev za ureditev posameznih trgov (pred Dano, banko), večnamenski dom za gasilce., Opozorili so na potrebno streho nad brvjo ob mostu in na sanacijo stebrov pod mostom, na rastoča črna odlagališča.
Razprava je bila zanimiva, želimo si lahko le, da bi se kmalu začelo tudi kaj premikati.
Bariča Kraljevski
Krajane opozarjamo, naj Romom ne ponujajo odvečnih kosovnih in drugih predmetov, saj le-ti na-jvečkratkončajo vgozdovih, potokih, travnikih,...
I.	UVOD:
Svet krajevne skupnosti Mirna je imel v letu 2005 skupaj osem rednih sej, dve izredni seji in dve razširjeni seji. Osnova za delo je bil plan investicijskih del v KS Mirna za leto 2005.
Organizacija dela krajevne skupnosti je potekala tako, da so bile redne seje na dober mesec dni (razen v poletnem obdobju), za krajane smo organizirali uradne ure na sedežu krajevne skupnosti trikrat na teden to je v ponedeljek, sredo in petek in v tem času so krajani lahko urejali zadeve iz pristojnosti krajevne skupnosti. Občane smo o delu krajevne skupnosti tudi redno informirali, saj smo tako letni plan, sklepe, realizacijo plana in letno poročilo z bilanco redno objavljali v glasilu Krajan, ki je med krajani krajevne skupnosti dobro sprejet. Naše vodilo, da mora biti krajan o življenju in delu krajevne skupnosti dobro informiran, je bilo izredno dobro sprejeto. Leta 2005 smo izdali skupaj tri številke.
II.	POROČILO:
V krajevni skupnosti smo izvajali tako tekoče naloge, ki so rednega značaja in tudi investicijska dela.
1.	Izvajanje tekočih nalog:
•	vzdrževanjejavne razsvetljave;
•	izvajanje zimske službe (pluženje in posi-panje-posprejetem planu zimskeslužbe);
•	vzdrževanje krajevnih poti na način, da smo po planu krajanom na račun krajevne skupnosti dostavljali gramoz za posipanje vaških poti, ravnotakotudiasfaltira-ne ceste na ulicah in na lokalnih cestah (urejanje muld, asfaltiranje,.,.);
•	vzdrževanje določenih gozdnih cest;
•	na prošnjekrajanovsmojim izdajali potrdila, ki sojih potrebovali za uveljavljanje svojih pravic pri pridobivanju raznovrstnih upravnih dovoljenj;
•	vzdrževanje kulturnega doma;
•	kerje6.junij krajevni praznik, smoorganizi-rali svečano proslavo;
•	na sejah sveta smo obravnavali vse prispele prošnje posameznikov in društev, s sredstvi pa v obsegu možnosti pomagali športnim, gasilskim, kulturnim društvom, vinogradnikom in posameznim občanom;
•	o vseh dogodkih v krajevni skupnosti smo krajaneobveščali vglasilu Krajan;
•	organizirali smo razne kulturne in športne prireditve.
2.	Izvedena investicijska dela v KS po sprejetem programu ter dela, dogovorjena s krajani, svetom in občino med letom:
a)	Asfaltiranje:
V letu 2005 smo asfaltirali naslednje ceste:
•	Zapuže proti družini Škrajnar- 130m
•	Zabrdje proti družini Zorc-130 m
•	Cirnik proti družini Stojkečič - 50 m
•	Sokolska ulica na Mirni-70 m
•	sanacijavdoracesteprotiSelskiGori-130 m
•	asfaltiranje ovinkov na cesti proti Praprotnici
•	ureditev bankin in izdelava muld na cesti Praprotnica-Stara Gora
b)	Makadamske izvedbe cest in druga dela
•	popraviloceste zaradi poplavprotidružini Možina
•	cesta proti Sotli (priprava na asfalt, razširitev, odvodnjavanje)
c)	Ostala dela
•	dela za Kočo Debenec
•	kabelska televizija za zaselek Zapuže
•	ureditev otroških igrišč
•	urejanje zelenih površin in spominskega parka
d)	Nerealizirane naloge
Zaradi več vzrokov pa nam je izpadlo tudi več predvidenih del. Zemeljska dela na železniškem prehodu ceste proti Debencu se bodo izvajala v letu 2006, enako tudi razširitev pokopališča. Zaradi zapletov pri pridobivanju zemljišč na cesti Sotla ni izvedeno asfaltiranje. Tudi dela na vodovodu Praprotnica in Migolska Gora smo prestaviti v realizacijo v leto 2006.
Svet krajevne skupnosti je bil torej v letu 2005 izredno dejaven in realiziranih je bilo mnogo projektov, nekaj pajihješevteku.
8. APRIL -
DAN EKOLOGIJE
V soboto, 8. aprila, organiziramo očiščevalno akcijo Mirne in okolice.
Dobimo se pred Osnovno šolo na Mirni ob 8. uri zjutraj. Akcija bo trajala tri ure. Na zbornem mestu bomo razdelili zaščitne rokavice in vrečke za smeti. Prosimo, da se akcije udeležite v čimvečjem številu.
Čisto okolje je ponos nas vseh krajanov!
SVET KS
Grad Mirna skozi srednjeveške listine
23. 02. 2006, dan kot ostali. A vendar za krajane Mirne in občane občine Trebnje velik dogodek.
V avli Osnovne šole Mirna se je odvijala predstavitev knjige »Grad Mirna v srednjeveških listinah«. Prisotne, med katerimi je bil tudi podžupan občine Trebnje gospod Jože Jevnikar, pisec prejšnjih dveh knjig gospod Igor Sapač in novoimenovani konzer-vator mirnske graščine gospod Kramer, je v imenu Sveta KS Mirna pozdravil gospod Dušan Skerbiš. Program seje nadaljeval z nastopom ženskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodje gospoda Staneta Pečka. Nadaljevali so učenci glasbene šole in osnovne šole Mirna, Zaigrali so povesti o Kralju Matjažu in o Martinu Krpanu. Igrice z vsebino o kraljih in gradovih so prisotne pospremile mnogo let nazaj.
Pogrebna služba Novak iz Mokronoga -novi upravljalec pokopališča
Svet KS Mirna je na 1. redni seji 25. 01. 2006 sklenil, da za novega upravljalca pokopališča pri sv. Heleni imenuje Pogrebno službo Novak, Preloge 2, Mokronog.
Tako je bila 28. 02. 2006 opravljena primopredaja z dosedanjim upravljalcem Komunalo Trebnje.
Najemnino za grobove smo znižali za
1.000	SIT, nove pa bodo tudi cene za uporabo mrliške vežice in vse ostale storitve. V objavljenem ceniku boste lahko sami presodili, da so svet pri tej odločitvi vodile želje krajanov.
Svet KS bo sprejel pokopališki red,
Realnoje trenutno prostora za 11 novih in 10 žarnih grobov, ki jih bomo uredili ob škarpi na novem delu.
Širitev pokopališča bo verjetnotekla na desni strani in ne proti severu, ker je tu premalo prostora zaradi zaščitnih pasov za vodo. Prizadevamo si, da bi vtem letu pridobili vsaj potrebno dokumentacijo.
Od 01. 03. 2006 dalje upravlja torej s pokopališčem pri sv. Heleni in izvaja pogrebne dejavnosti Pogrebna služba Novak iz Mokronoga.
Svojci umrlega jih lahko pokličete po telefonu: 041 514 233 ali 3371420, oziroma jih obiščete na Prelogah 2 v Mokronogu.
Seveda pa si krajani lahko izberete tudi drugo pogrebno službo, ki bo opravila pogrebno svečanost.
S. Kraljevski
Po nastopu učencev pa pravi uvod v knjigo.
O nastanku in potrebi po tretji knjigi je govoril gospod Marko Kapus iz Studia 5, izdajatelj in urednik tretje knjige o gradu Mirna.
O vsebini in namenu izdaje tretjega zvezka trilogije o gradu je spregovoril pisec, znanstveni raziskovalec, paieograf, gospod France Baraga.
V knjigi so povzetki petdesetih listin, ki se vsebinsko nanašajo na grad Mirna, sedaj »Speča lepotica«. Namen izdaje naj bi bila pomoč bodočim raziskovalcem, kakortudi pri nadaljevanju obnove. Osemnajst listin je paieograf Baraga obdelal v Arhivu Slovenije. 19 listin je dobil na vpogled v oglejskih muzejih in tri v deželnem arhivu v Celovcu.
Vsebine listin kažejo, da se grad Mirna omenja že v 11. stoletju. Njegov pomen obeležuje več listin, ki so bile izhodišča in temelj za zgodovinopisje. Paieograf France Baraga je pojasnil, da listine odkrivajo tudi družbeni status mirnskih graščakov. Opisi notranjosti pa kažejo, kakšni so bili njihovi lastniki. Pomembnost mirnskega gradu se zasledi tudi v listinah stiškega samostana.
S pomočjo listin se je našel tudi grb (Nei-decker) »Najdekerjev«, kije upodobljen tudi v kapeli sv. Jurija na ljubljanskem gradu, kjer je bil Neidecker kranjski glavar. Baraga je govoril tudi o listinah, katerih branje je težko, zato pa nič dolgočasno. Je vzpodbuda k razmišljanju, v kakšni družbi so živeli mirnski gospodje.
Priprava gradiv je trajala dve leti, v kar ni vštet čas predpriprave gradiva. Paieograf Baraga naznani še četrti zvezek o gradu Mirna, ki bo zajemal prevode listin in zapuščinske listine zemljiške knjige. S tem delom
bo prikazana kronologija lastnikov in dogodkov političnega in družbenega življenja drugegatisočletja.
K besedi je bil povabljen tudi prof. dr, Marko Marin, ki je vidno ganjen navezal besedo na samo obnovo in pomen obnovitve gradu. Z besedo prisotne popelje včase, ko je mož svete Heme (Eme), Viljem prvi, dobi! upravljanje nad savinjsko marko po razpadu velike Karantanije. Po njegovi smrti je prevzela upravljanje savinjske marke njegova žena Ema, kije plačala pravice savinjske marke (marka-regionalni del),
Dr. Marin se zahvali znanstvenemu raziskovalcu Francetu Baragi, Marku Kapusu, Studio 5, občini Trebnje, ki je izid knjige financirala in gospodu Skerbišu, predsedniku Sveta KS Mirna za vso izkazano pomoč in podporo.
Ponosno naznani, da je grad Mirna končno dobil konzervatorja, gospoda Kramerja, ki je bil dosedanji direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Imenovanje gospoda Kramerja pa je za nadaljnjo obnovo zelo pomembno, ker je najbolj seznanjen s spomeniško - varstveno zakonodajo in dosedanjim delom na gradu.
Predstavitev se je končala s prijetnim klepetom ob obloženih kruhkih in soku.
Delo je izšlo v 400 izvodih. Kupili pa ga boste lahko:
vpisarni KS Mirna,tel:30 47 153
vPapirniciMaja Mirna,tel:3048 178
In na gradu, kadar boste obiskali »Spečo lepotico«!
Ponatis prve in druge knjige je v pripravi in ju bo možno kupiti na istih naslovih. Tako bo iztrgano iz pozabe mnogo nekdanjih dogodkov.
Zapisala Pavlina Hrovat
HUD Klas Mirna, KS Mirna i„ Gledališka skupina KD Otoč^
vabijo, da se pred prazniki nasmejimo s komedijo
POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO
wBif Sbiite iffl|iias	,
V smdo, 26. aprila 2006 ob 20 UH V Kulturnem domu na Mimi

-	■	j-

www.otocec.si/KD_OtQcec.htm

va oljenj!
Slavistka gospa Janja Jerovšek - naša krajanka
Slavistka Janja Jerovšek je avtorica knjige »KAKO SO VČASIH DELALI IN PRAZNOVALI V ŠENTRUPERTU«. Poučuje na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Ker me je zanimalo, kako in zakaj se je lotila tega dela, sem jo prosila za pogovor, ki ga je z veseljem sprejela.
Kaj vas je navedlo k pisanju tega dela?
Idejo o zbiranju spominov preteklosti sem dobila ob branju članka etnologinje Dušice Kunaver, v katerem govori: »Oživeti iz pozabe«. Pogovorila sem se z ravnateljico naše šole, kije članek Kunaverjeve tudi prebrala in kmalu smo izoblikovali misel, da bi se takega dela lotili na naši šoli.
Kako ste sploh začeli?
Pogovarjali smo se z učenci, ki so se tudi navdušili za raziskovanje preteklosti. Iztrgati iz pozabe stara, ročna opravila, praznike, ki so ljudem včasih veliko pomenili.
Kako ste prišli do virov?
Pogovarjali smo se z najstarejšimi krajani in naša najstarejša sogovornica se je rodila daljnega leta 1911. Si lahko predstavljate, koliko sprememb v delu in načinu življenja se je odvilo v vseh teh desetletjih? Svoje spomine so nizali dedki in babice.
Kakšne so vaše izkušnje v delu, ko ste določene stvari že zbrali in potem natisnili?
Vedeli smo, da moramo govoriti z najstarejšimi, v katerih so spomini še živi. Preko
svojih vnukov in pravnukov so nam povedali, kako so včasih delali ali praznovali. V tem projektu so sodelovali skoraj vsi učenci. V letu 2005 smo iz izbranih spominov in fotografij natisnili koledarv400 izvodih, obenem pa smo imeli tudi prireditev za starše in krajane iz vseh teh spominov. Knjiga je bila nadgradnja koledarja in končni zbir spominov in fotografij neke oddaljene preteklosti.
Kakšen je vaš občutek sedaj, ko je knjiga natisnjena?
Moram povedati, da so oživljeni spomini o delih in praznovanjih v preteklosti nekaj zelo lepega. Knjiga je kot dokument, ki ne bo izgubljen. V njej so opisane vrednote, ki bi jih kazalo ohraniti tudi v današnjem času, Sodobni čas je domače praznike prekril, kar je velika škoda. V knjigo smo vpletli tudi nekaj pesmi, ki opevajo okoliške griče in domove šentrupertske ravnice. V knjigi so pesmi domačinov Nika Kurenta in Vide Brest, Poudariti pa moram, da je bila pomoč ravnateljice in učencev velikega pomena. Zbrano gradivo predstavlja preteklo sliko Šentruperta in jaz osebno ter vsi na šoli smo
Slavistka - gospa Janja Jerovšek s svojo knjigo
veseli, da smo nekaj spominov iztrgali iz pozabe. V knjigi je opisanih več kmečkih opravil in 17 praznikov, ki so nekoč ljudem pomenili veselje, slogo in družabnost.
Knjigo »Kako so včasih delali in praznovali v Šentrupertu« lahko kupite v osnovni šoli Šentrupert in na KS Šentrupert.
Pri izdaji knjige je sodelovala tudi kulturna skupnost občine Trebnje, nekaj denarja pa se je zbralo s prodajo predhodno izdanih koledarjev.
V imenu literarnega krožka »VEZI« DU Mirna se gospe Janji Jerovšek zahvaljujem za pogovor, z željo, da bi v naši krajevni skupnosti še kdo šel po njenih stopinjah.
Za 'VEZI« Pavlina Hrovat
Na Sevnici smo praznovale tretjič
Če si nekateri enakopravnost žensk predstavljajo tako, da lahko hodimo v službe, se politično udejstvujemo, delamo v društvih, če je le po naši zaslugi poskrbljeno še za vsa gospodinjska opravila in vzgojo otrok, potem si ženske še vedno zaslužimo praznovanje 8. marca.
Tako postaja tudi praznovanje dneva žena v gasilskem domu na Ševnici počasi tradicionalno, kajti obljubile smo si, da ne bomo odnehale.
Tudi letos smo se dobile ženske iz vasi Brezovica, Gorenja vas, Sevnica, Škrjanče in Zagorica. Udeleženke smo prispevale del sredstev za zakusko, nekaj je primaknila Krajevna skupnost Mirna, napekle smo slaščice, glavno breme priprav pa je izpeljal prireditveni odbor, ki ga sestavljajo Suzana Krištof, Karmen Hočevar, Danica Tomšič, Irena Mirtin Bariča Kraljevski.
V kulturnem programu je nastopilo 22 otrok. Od najmlajših, ki še ne hodijo v šolo, do najstarejših so vsi pridno hodili na vaje, da bi razveselili svoje mame, babice, tete.
sosede ob njihovem prazniku. Peli so, plesali, recitirali in odigrali skeče. V program sta se vključili tudi citrarki Rozi Drnovšek in Štefka Gregorčič in njuna pesem je našla pot v marsikatero srce. V skeču Tri babe vkup stojijo so posrečeno nastopile mamice nastopajočih.
Spomnili smo se tudi pomembnega življenjskega jubileja gospe Marije Gospoda-rič.
Povabile smo kar nekaj moških, a so se opravičili, gospod župnik celo pisno.
V naše veliko veselje se je vabilu odzval podžupan Alojz Kastelic, ki vidi tudi v tovrstnih druženjih znamenje sloge in pripravljenost krajanov za skupno prihodnost.
Krajanke, ki niso mogle priti na proslavo.
smo obiskali na domu na sam praznik.
Pošteno smo se poveselile, poklepetale med seboj in zdaj že razmišljamo, kako bo prihodnje leto.
Bariča Kraljevski
AKCIJA »PAPIR ZA PAPIR« ZOPET V MAJU
Oktobrska akcija Papir za papir« je dobro uspela. Ogromen zabojnik smo napolnili skoraj do vrha, zato tudi po naši zaslugi raste kakšno drevo več.
Zaslužek je bil sicer born, ker ima star papir izredno nizko ceno, a za nas je pomembnejše ohranjanje narave, saj je ta svet edini, ki ga imamo.
Zabojnik bo stal na šolskem parkirišču v mesecu maju, zzbiranjem papirja pa je treba začeti zdaj.
Upamo, da se bodo akciji pridružili vsi krajani naše krajevne skupnosti.
Šolska skupnost OŠ Mirna
ZANIMIVOSTI O MIRNSKI DOLINI
Pogled nazaj: o življenju Slovencev v zgodnji dobi naselitve	~ni
Za izhodiše našega poskusa zgodovinskega orisa naselitve Slovencev pušamo vnemar novejša ugibanja o avtohtonosti naši prednikov in se držimo »uradne« zgodovine Slovencev, kakršne se učimo v šoli.
Torej, naši predniki so prišli in se naselili na teh tleh v dobi preseljevanja narodov potem, ko so se s tega ozemlja izselili Langobardi. Važno je vedeti, da so se pred tem preko ozemlja današnje Slovenije stoletja selila in plenila še druga plemena in narodi kot so bili Huni, Heruli, vzhodni Goti in drugi ter pušali za sabo splošno opustošenje. Langobardi, za Slovence pomemben narod, so bili germansko pleme, ki so sprva živeli v Polabju, Pod pritiskom Slovanov so I. 489 prišli na Moravsko in nižjo Avstrijo. Leta 526-27 so prestopili Donavo in zasedli zahodno Panonijo. Leta 548 je njihov takratni kralj Aiboin sklenil pogodbo z bizantinskim cesarjem Justinijanom o naselitvi ob Dravi in Savi in deloma Dolenjski. Po težavnih bojih s sosednjimi narodi Avari, Slovani in drugimi so Langobardi zapustili omenjene dežele in se 1.568 preselili v Italijo, današnjo Furlanijo, kamor jih je povabil bizantinski cesar. V ta deloma izpraznjen, a s staroselci še naseljen prostor, so se naselili naši predniki. Poselitev Slovencev se ni zgodila naenkrat, tem-večje potekala postopoma vdrugi polovici 6. stoletja. Najprej ob večjih rekah, Dravi, Savi, Rabi in nazadnje v Posočju. V tem času so bili naši predniki, kot izhaja iz zgodovinskih virov, deloma povezani in odvisni od številčno močnejšega nomadskega naroda, imenovanega Obri ali Avari. Prva znana in dokazana upravno politična tvorba Slovencev, ki je nastala po naselitvi, je bila Karantanija, omenjena v pisnih virih I, 623 kot Marchia Vinodorum (Marka slovenska), s slovenskim poglavarjem, knezom Valukom. Takratna Karantanija je obsegala večji del današnje avstrijske Koroške s središem na Gosposvetskem polju in na Krnskem gradu. Tukaj seje začelo in potem tudi nadaljevalo slovesno ustoličevanje slovenskih knezov, ki je potekalo v slovenskem jeziku. Ta obred je bil edinstven vtakratni Evropi.
Začetek prave slovenske zgodovine je leto 623, ko Karantanija kot samostojna državna tvorba nastopi v plemenski zvezi pod vodstvom kralja Sama, s središem na češ-ko-Moravskem. Ta zveza slovanskih plemen je nastala zaradi upora proti Obrom, kasne-jetudi proti Langobardom, Bavarcem in Frankom. Kljub dogovorom in obljubi se Obri niso držali mirovnega dogovora in so še
naprej ropali sosede. V obdobju 623 - 629je bilo zabeleženih več bitk, med drugim tudi s Franki, ki jim je takrat vladal kralj Dagobert. Pod vodstvom kralja Sama so se slovanska plemena otresla Obrov in odslej so Slovencem vladali domači vojvode oziroma knezi. Po Samovi smrti 1,658 seje Samova plemenska zveza hitro razkrojila, Obri so ponovno zavladali do meja kraljevine Langobardov v Furlaniji.
Obdobje, ki je sledilo, dobrih 100 let, je zaznamovano z nenehnimi boji med sosedi, med katerimi so bili Obri naj bojevitejši.
Okrog I. 611 so Sloveni pri Innichenu premagali Bavarce, ki jih je vodil bavarski vojvoda Garibaldi, sin kralja Tasila I. Preden je Slovenom uspelo prešteti plen, sojih Bavarci znova napadli in jih potolkli, Sloveni so večkrat sodelovali z Obri na roparskih pohodih zoper Langobarde. Kljub temu so Obri
napadali in ropali Karantance. Ko pa je 1.743 prišlo do obračuna med Franki in Bavarci, je v Karantaniji vladal knez Borut. Bavarci so zaprosili Karantance za pomoč proti Frankom in Sloveni so pristali, a Franki so vseeno zmagali. Posledica tega je bila, da so morali odslej Bavarci priznavati nadoblast Frankov. Hkrati s pokoritvijo Bavarcev pa je pod frankovsko oblast posredno prešla tudi Karantanija, To se je prvič pokazalo ob smrti kneza Boruta, ker njegov sin Gorazd ne postane naslednik in knez po »milosti« Bavarcev, temveč po povelju frankovskega majordoma Pipina. S tem se je tudi formalno končala slovenska samostojnost v Karantaniji. Kršan-ska vera je postala orodje za obvladovanje Slovencev in tudi za uvajanje frankovskega fevdalnega reda.
Dotlej so Slovenci (Karantanci) živeli kot samostojna plemenska tvorba z lastnim kne-
zom. Knez Borut še ni bil kristjan, njegov sin in naslednik Gorazd pa je že bil pokristjanjen. Podobna slovenska plemenska tvorba je bila tudi na južni strani Karavank, ki se je imenovala Carniola (Patria Sclavorum = domovina Slovencev).
Naši predniki so do tega časa živeli po šegah in postavah, ki sojih prinesli s seboj iz stare domovine. Njihova vera je bila poganska. častili so enega glavnega boga (Daž-bog) in več drugih bogov (Vesna, Živa, Rerun) in verjeli v bese, črte, rojenice, vile in druga bajeslovna bitja. Bili so primitivni poljedelci in živinorejci (požigalstvo), Skupaj so obdelovali zemljo v rodovni skupnosti in se preživljali iz skupnih pridelkov in red ter skupnih zalog. Ko so Karantanci morali priznati nadoblast Bavarcev, so hkrati pristali tudi na pokristjanjevanjeinjamčitizizročitvi-jo talcev. Sam knez Borut je moral poslati na Bavarsko svojega sina Gorazda, nečaka Ho-timira in še več drugih, da bi jih vzgojili v kršanski veri. Ko je okrog I. 750 knez Borut umrl, ga je nasledil sin Gorazd, ki je prišel nazaj z Bavarske že kot goreč kristjan, Že po treh letih vladanja je Gorazd umrl, nasledil ga je knez Hotimir, prav tako vzgojen v kršanski veri. Bil je velik zagovornik pokristjanjevanja in prijatelj salzburškega škofa Virgiia. Le tega je Hotimir večkrat zaprosil, da pospeši pokristjanjevanje z večjim številom misijonarjev. Tako je škof Virgil poslal škofa Mo-desta s številnim spremstvom duhovnikov. Modest je kmalu posvetil prve kršanske cerkve v Karantaniji, najprej pri Gospe Sveti, nato v Lurnu in še nekaj njih, Vendar ta misijonska misija ni uspela, Škof Modest je umrl I. 763. Nastala so trenja in upor proti uvajanju kršanske vere in tujcev v deželi. Za časa Hotimira so se Slovenci dvakrat uprli novi veri. Ko pa je, 769 Hotimir umrl, so se Karantanci že tretjič uprli. Nastal je razkol med kristjani in pogani. Privrženci stare vere, posebno tisti del prebivalstva, ki je že nosil breme pokristjanjevanja in novega fevdalnega reda, med njimi tudi štirje Borutovi brati, so zmagali in pregnali kristjane in duhovnike. Več let v deželi ni bilo nobenega duhovnika. Že pokristjanjeni Slovenci so iskali pomoč pri Bavarcih. Njihov vojvoda Tasilo II. je z veliko združeno vojsko in s pomočjo domačih kristjanov krvavo zadušil ta tretji upori. 772.
Stem so bili uporniki s pomočjo Bavarcev krvavo potolčeni in pokorjeni. Novi knez, postavljen od Bavarcev, ki se je posebno »izkazal«, je bil Valhun (Wolkun, Waltung ipd..) Ni znano, iz katerega rodu je izhajal, Prešeren ga je označil kot »sina Kajtimara«. Na Valhunovo prošnjo je salzburška nadškofija poslala še veliko številnejše poslans-
Se bo res premaknilo?
Direktor Obrtne zadruge Unitehna gospod Boštjan Kolenc je za Krajana povedal, da so se začela uresničevati dolgoletne želje mirnskih obrtnikov in poslovnežev - določitev in ureditev obrtno-industrijske cone.
tvo kršanskih duhovnikov, ki so nato dokončali proces pokristjanjevanja brez večjega odpora.
V tem obdobju se je z zmagami in politi -nim povezovanjem širila velika frankovska država, Za Pipinom l„ ki je veliko pripomogel k tej širitvi, je zavladal kralj Karel Veliki, od I. 768 do 814. Leta 800 je bil kronan za cesarja. Naš namen ni govoriti o zgodovini karolin-gov, omenili bomo le tisto, kar je odločilno vplivalo na usodo Slovencev še daleč v srednji vek. Ta odločilna dejanja Karla Velikega so bila naslednja:
•	poraz in dokončen zlom Avarov 1.796, ki so dotlej 200 let ustrahovali evropsko prebivalstvo
•	razrešitevdolgoletnega spora med Oglejskim patriarhatom in Salzburško nadškofijo in vdogovoru s papežem postavil cerkveno mejo med obema škofijama na reki Dravi,takoda je bilo ozemljejužno od Drave oglejsko, severno pa salzburško. Ta razmejitev je veljala do cerkvene reforme v 18. stoletju, skupaj torej celih 1000 let.
•	znotraj frankovskega cesarstva je Karel Veliki določil razmejitve na dve veliki pokrajini, vzhodno in zahodno prefekturo.
S tem so se vsa ozemlja, kjer so prebivali predniki Slovencev (Karantanija, Karniola in Spodnja Panonija) združila v veliki frankovski državi. To je pripomoglo, da smo bili Slovenci pritegnjeni v krog zahodne kršanske vere, kulture in fevdalnega reda, kar je prineslo tudi naprednejše gospodarstvo.
Se nadaljuje..,
R. Žibert
Prijetno smo bile presenečene vse, ki smo se letos udeležile praznovanja svetovnega dneva žena v Partizanu na Mirni.
Najprej so nas pri vhodu sprejeli otroci z gledališkimi listi in z natiskanimi pesmimi članic literarnega krožka Vezi pri Društvu upokojencev Mirna, v katerih so se predstavile Pavlina Hrovat, Rozalija Pepelnak in Danijela Mikuž. Nato sta nam z rdečimi nageljni voščila za praznik predsednik KS Mirna Dušan Skerbiš in podpredsednik Janez Bračko.
Pozdravila nas je prijetnotopla dvorana in po čestitkah predsednika KS smo si ogledale igrico gledališke skupine OŠ Mirna, ki jo že leta vodi neumorna Dragica Hazdovac. Nastop je prijetno popestrila še glasbena oprema Valerije Rančigaj in njene instrumentalne skupine.
Na odru je zaživela Mojca Pokrajculja, pravljica naše mladosti.V vlogi Mojce Pokrajcu-Ije je nastopila Tamara Tratar, lisica -sodnica je bila Valentina Potokar, volk - mesar Alja Mikec, medved - čebelar Nika Bračko, zajček - klobučar Leja Bevc in srnjak - pesnik Maša Lekše. Otroci so odigrali in odpeli svoje vloge zelo doživeto, lahko jih le pohvalimo. Veliko dela in truda se skriva za predsta-
Po vsej verjetnosti bo lokacija obrtne cone umeščena v neposredni okolici podjetja Greda med železniško postajo in Zapužami. Prostorski načrt je bil že predstavljen občinskim službam, stekla pa je že tudi prva prostorska konferenca. Na predlog trenutno ni pomislekov ali pripomb. Predvideno je, da bo projekt za obravnavo in potrditev na občinskem svetu pripravljen do poletja.
Financiranje komunalnega urejanja projekta je prevzela Unitehna, Lastnik večin-
vo, kakršni smo bili priča.
Na koncu nam je odpela šansone in prijetno predstavila svoja razmišljanja o izgubljenih vrednotah igralka Jerca Mrzel, članica Društva Dobrnič.
Žal dvorana ni bila polna, kar je za to priložnost nenavadno, smo se pa zato tisti, ki smo bili tam, imeli lepo.
Bariča Kraljevski
ŽIVLJENJU
Življenje je kot čaša iz krhkega kristala, lomljiva in ranljiva.
A misel moč ima, lahko premika gore, lomi led, granit drobi, okove trga.
Beseda pa boli, razžali in razgali, iskrena zdravi in tolaži.
Za »VEZI«
Rozalija Pepelnak
skega dela predvidenega zemljišča je namreč firma Greda, lastnik preostalega dela parcel pa je Občina.
Zainteresirani kupci parcel se bodo lahko odločili za sofinanciranje komunalne ureditve ali pa bodo parcele odkupili po tržnih cenah.
Nerešen je še kamionski promet do obrtno-industrijske cone, zato bodo podali zahtevo na vse odgovorne institucije, da se vsaj etapno pospeši začetek gradnje »obvoznice", ki so jotrasirali že pred nekaj desetletji.
In kdo ie Unitehna?
Krajanom smo firmo predstavili v septembrski številki Krajana leta 2001.
Seveda je treba povedati, da je Unitehna 75-odstotni lastnik Grede in da se je pred letom dni preselila iz Trebnjega v prostore Grede na Mirni.
Direktor Boštjan Kolenc je z odločitvijo večinskega odkupa Grede, kije bila tedaj vfinanč-no nezavidljivem položaju, danes zelo zadovoljen. Kljub temu, da so v Trebnjem že imeli odkupljeno parcelo za zidavo poslovne zgradbe, so se odločili za dokaj rizičen nakup. (Direktorje pravi Mirnčani), Z uspešnim poslovanje so v letu dni zmanjšali izgubo za dobrih 100 mio SIT. Sedanjji finančni tok je pozitiven. Sanacija Grede poteka uspešno, vodilni delavci so prepričani, da bodo v najkrajšem času pričeli z normalnim poslovanjem,
Po zahtevi inšpekcijskih služb so v tem času zgradili tudi mini čistilno napravo, tako da je dolgoletni problem odplak vsaj zasilno rešen. Boštjan Kolenc meni, da bi se zaradi varovanja okolja za tovrstno čiščenje odplak moralo odločiti še nekaj mirnskih firm,..
»Unitehna je bila ustanovljena leta 1984 z namenom združevanja obrtnikov in manjših podjetnikov. Danes zaposluje dvajset uspešnih delavcev, ki ustvarijo 4,8 milijarde tolarjev prihodkov."
Uspešna firma, ni kaj! Veseli smo, da je mirnska...	D. Z.
Ob 8. marcu so nas razveselili otroci
Poročilo o kakovosti pitne vode na omrežju Mirna v letu 2005
Spoštovani uporabnik!
Namen tega poročila je, da vsi uporabniki pitne vode z omrežja Mirna dobijo informacije o kakovosti pitne vode, ki priteče iz vodovodnega omrežja ter ukrepih, ki se izvajajo za ohranjanje kakovosti.
Glede na opravljene interne in zunanje analize kakovosti in podano zaključno mnenje o zdravstveni ustreznosti pitne vode v letu 2005 s strani Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto vas obveščamo, da je voda iz vodovodnega omrežja Mirna zdravstveno ustrezna. Kakovost pitne vode ustreza veljavni zakonodaji in je skladna z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04,35/04).
Nadzor nad kakovostjo opravljamo z lastnimi analizami v laboratoriju DANA in z analizami Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Slednji opravlja tudi analize za državni monitoring pitnih voda,
Redno opravljamo osnovne mikrobiološke analize in osnovne kemijske analize ter analizo koncentracije dezinfekcijskega sredstva v vodi, Občasno opravimo obsežnejše kemijske analize, ki zajemajo preko 100 parametrov (npr. pesticidi,..) ter razširjene mikrobiološke analize.
V letu 2005 je bilo tako samo s strani Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto odvzetih na različnih odjemnih mestih omrežja Mirna kar 42 vzorcev za redne in občasne analiteteranalizevokviru državnega moni-toringa. Ob tem lahko dodamo, da v lastnem laboratoriju opravljamo osnovne analize povprečno dvakrat tedensko. Voda na omrežju Mirna se za dosego stalne mikrobiološke ustreznosti dezinficira s sredstvom klor dioksid, ki se pogosto uporablja za pripravo vode. Ta se avtomatsko dozira v glavni cevovod, koncentracijo dezinfekcijskega sredstva na omrežju pa merimo v Dani dnevno.
Kakovost pitne vode na omrežju Mirna kot upravljalec ohranjamo med drugim z rednim čiščenjem vodovoda, vzdrževanjem in občasnimi popravili na posameznih odsekih, modernizacijo opreme na vodovodu, med ukrepe pa prav gotovo spada tudi osveščanje in informiranje uporabnikov,
Letno število okvar na vodovodu se z zadnjimi leti stalno zmanjšuje, kar je med drugim posledica preventivne menjave nekaterih starih dotrajanih vodov vvečjem obsegu, V lanskem letu smo zamenjali 4 km cevovodov različnih dimenzij in obnovili 32 hišnih priključkov.
Na področju požarne varnosti pri obnovi cevovodov dobro sodelujemo s KS Mirna in KS Šentrupert.
V letu 2005 smo zamenjali staro dozirno napravo za dezinfekcijo vode s sodobno, ki tako zagotavlja brezhibno avtomatsko doziranje tertudi avtomatsko signaliziranje dežurnemu vzdrževalcu v primeru neskladnosti, Vrednost investicije je 6 milijonovtolarjev.
UKREPI UPORABNIKOV:
Kot že rečeno, vsak uporabnik ravno tako prispeva h kakovosti pitne vode s pravilnim ravnanjem. Med ukrepe uporabnikov predvsem prištevamo:
•	redno vzdrževanje internih hišnih vodovodnih napeljav
•	dosledno upoštevanje navodil upravljal-ca (ta so razvidna bodisi iz obvestil, objavljenih na oglasnih deskah ali v lokalnem časopisu oziroma dostavljena v posamezna gospodinjstva)
•	odtakanjevode na pipi z močnim curkom vsaj 10 minutv naslednjih primerih:
•	v primeru uporabe pip, ki dalj časa niso v obratovanju ali zelo malo obratujejo (npr. manj kotenkrattedensko)
•	v primeru pojava kalne vode na pipi
•	po vsakem izpadu oskrbe z vodo
•	po vsakem popravilu internega hišnega vodovoda
Hkrati naprošamo vse uporabnike, da naj tako zunanja kot notranja vodomerna mesta pripravijo in očistijo, da je možen nemoten dostop in popis števcev. Za odpravo okvar na vodovodnem sistemu nas lahko pokličete na dežurne telefonske številke vzdrževanja DANA d. d., ki so 041 601 479 ali 041 826 497 ali 07 3462 211 ali preko naslova elektronske pošte dana@dana.si.
Prav tako je potrebno poudariti, da naj uporaba hidrantov služi samo za požarno varnost. V primeru drugih namenov uporabe hidrantovjeto potrebno predhodno najaviti upravljalcu vodovodnega sistema na navedene dežurne telefonske številke. Dosegljivi smo tudi izven delovnega časa na vse številke, tudi na stacionarno, preko katere se vklopi odzivnik. Za vaše sodelovanje in reševanje težav se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Pri upravljanju vodovodnega sistema Mirna so tudi v bodoče naši cilji predvsem dodatna posodobitev vodovodnega omrežja ter usposobitev novih vodnih virov, kjer bo kakovostvode na izviru še boljša.
DANA d. d.
3. srečanje elanov DeSUS
V prostorih gostilne Kavšek na Račjem Selu je bilo 28. januarja 2006 že 3. srečanje članov Demokratične stranke upokojencev Trebnje, ki gaje sklical prizadevni predsednik in poslanec Državnega zbora mag. Franc Žnidaršič. Srečanja se je udeležilo veliko število članov te številčno najmočnejše stranke v občini.
Magister Žnidaršič je poročal o delu funkcionarjev med letom in še posebej o naporih predstavnikov DESUS v Državnem zboru, da vsaj obdržimo pravice, ki smo si jih upokojenci že prej upravičeno priborili,
Poudaril je, da bodo premoženje, ki smo ga ustvarili sedanji upoko-
jenci v naši delovni dobi, koristili tudi mladi, zato ne sprejemamo politike predvsem mladih »strokovnjakov" v gospodarstvu, katerim smo upokojenci trn v peti...
Tudi lokalne volitve morajo biti odraz volje občanov. DESUS načrtuje, da bomo do jesenskih lokalnih volitev imeli 500 do 600 članov. Zagotoviti bo preba približno 1500 glasov za našo stranko, da bi tako izvolili 4 občinske svetnike, ki bi pomembno soodločali o najvažnejših usmeritvah gospodarstva občine in kvaliteti življenja občanov nasploh,
D. Z.
april 2006 • Krajan
Novosti pri izvajanju projekta GERK
V zvezi z nadaljnjim izvajanjem projekta GERK (grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev) Upravna enota Trebnje obvešča vse nosilce kmetijskih gospodarstev, ki morajo odpraviti pomanjkljivosti ali vnesti spremembe na GERK-ih, da so na Upravni enoti Trebnje kot kontaktne osebe zadolžene za naročanje in usklajevanje GERK-ov, določene naslednje osebe: Kontaktna oseba:
Matjaž DIMNIK
tel, št. 07/348 2287
el. naslov: matjaz.dimnik@gov.si
Namestnica kontaktne osebe:
Darinka Mlakar-Korpar tel. št. 07/348 2285
el. naslov: darinka.mlakar-korpar@gov.si
Hkrati vas obveščamo, da je v zvezi z nadaljnjim potekom projekta GERK Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo naslednje
OBVESTILO
NOSILCEM KMETIJSKIH GOSPODARSTEV, KI MORAJO ODPRAVITI
POMANJKLJIVOSTI ALI VNESTI SPREMEMBE NA GERK-IH
Podatke morate obvezno uskladiti najkasneje en dan pred elektronskim vnosom zbirne vloaeza subvencije 2006.
Zatermin usklajevanja GERK-ov(Grafičnih
V začetku avgusta 2005je Upravna enota Trebnje preko različnih medijev obveščala državljane, daje pričel veljati Pravilnike registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil, ki je predpisal nove registrske tablice brez registrskih območij.
Z novelo Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je pričel veljati v začetku decembra 2005, pa se spreminja vsebina registrskih tablic. Na njih bodo ponovno uvedena registrska območja in grbi občin ter kombinacija številk in črk. Vozilo bo možno registrirati kjerkoli v Sloveniji, vendar se bodo uporabljale označbe tistih registrskih območij, kjer bo izvedena registracija. Registrske tablice bodo vključevale predpisani evro logo, ki je nekoliko spremenjen, ker sedanji ni ustrezal evropskim standardom, ohranjena je tudi oznaka SLO za označbo vozila.
Seveda pa bo možno na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila registrsko tablico izdati z oznako registracijske-
enot Rabe Kmetijskih gospodarstev) se vnaprej dogovorite:
-	do28.02,2006nainstituciji,kjerstežesedaj urejali GERK-e (Upravna enota. Kmetijsko svetovalna služba, Geodetska uprava. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Zavod za gozdove Slovenije),
-	od 01.03.2006 dalje na Upravni enoti, za-kupnikizemljiščSklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa naSkladu.
Opozarjamo predvsem na:
-	ZAČASNETRAVNIKE IN NJIVE: vsazemljišča.kisozačasnozasejanastravo alitravnodeteljnimi mešanicami,morajoimeti vrstodejanskerabell30-Začasnitravnik; vsa zemljišča, na katerih nameravate uveljavljati poljščine, morajo imeti vrsto dejan-skerabe 1100-Njivaali 1160-Hmeljišče,če jevpremeni;
-	NOVE LETALSKE POSNETKE na določenih območjih, zaradi katerih lahko pride do odstopanj, kjersoGERK vrisovali še po starih letalskih posnetkih;
-	ODSTOPANJAGERKzaradivnosa podigi-talnem katastrskem načrtu,
Pozivamo vas, da preverite podatke o GERK na grafičnih predlogah, ki ste jih prejeli na dom kot grafični del predtiska za subvencije 2006 in podatke čimorei uredite. Podatki so dostopni tudi vspletni aplikaciji GERK IN RABA: pregledovalnik podatkov na naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/.
ga območja in grbom občine, v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče.
Ob tem obveščamo državljane, da je začetek uporabe novih registrskih tablic vezan na postopek izbire izdelovalca tablic oziroma sprejetega predpisa pristojnega ministrstva. Do tedaj bomo še vedno izdajali “stare” registrske tablice.
Podrobnješa pojasnila in informacije vzve-zi z novostmi na področju registrskih tablic zainteresirani lahko dobijo v pritličju poslovne stavbe, Golievtrg 5, Trebnje na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 35, kontaktni osebi sta ga. Silva Kužnik in ga. Berta Platiše
na tel. Št. (07) 348 2252 in (07) 348 2276 ter v informacijski pisarni Upravne enote Trebnje, soba št. 4 svetovalka za pomoč strankam na tel. št. (07) 348 2258
UPRAVNA ENOTA TREBNJE
Za potni list lahko zaprosite na katerikoli upravni enoti
Upravna enota Trebnje obvešča vse državljane, da so v mesecu novembru 2005 pričele veljati spremembe Zakona o potnih listinah, ki so razširile pristojnost izdajanja potnih listin iz upravne enote, ki je bila pristojna po stalnem prebivališču Stanke, na območje celotne d ržave.
Tasprememba pomeni, da lahko državljan Republike Slovenile zaprosi za izdalo potnega lista na katerikoli upravni enoti v Republiki Slovenili.
Zakon pa vsebuje tudi določbo, ki v nujnih primerih (kot npr. zdravljenje, bolezen oz. smrt ožjega družinskega člana, nujni službeni opravki) omogoča izdajo potnega listatudi na Ministrstvu za notranjezadeve.
V duhu načela državljanu prijaznejše uprave pa je zakon racionaliziral tudi postopek preklica pogrešanega potnega lista v Uradnem listu, sai to deianie sedai na stroške državljana zanj opravi upravna enota, v tem primeru pa tista upravna enota, pri kateri ima državljan stalno prebivališče.
Zakon spreminja tudi veljavnost potnih listin, izdanim otrokom. Po prej veljavni ureditvi je lahko državljan do dopolnjenega četrtega leta starosti pridobil potni listz dvoletno veljavnostjo (dva potna lista), državljan vstarostni skupini od štirih do osemnajstih let pa je pridobil potni lists petletno veljavnostjo.
Sprememba navedenega zakona pa racionalizira obstoječe stanje, saj državljan dotretieaa leta pridobi potni listzveliav-nostio treh let, državljanu, staremu od treh do osemnajstih let, pa se izda potni listz veljavnostjo petih let.
Podrobnješa pojasnila in informacije vzvezi z novostmi na področju potnih listin zainteresirani lahkodobijovpritličju poslovne stavbe, Golievtrg 5, Trebnje na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 37, kontaktni osebi sta ga. Danica Rman in ga. Branka Ajdič na tel. št. (07)348 2279 ter
v informacijski pisarni Upravne enote Trebnje, soba št. 4
svetovalka za pomoč strankam na tel. št. (07) 348 2258
UPRAVNA ENOTA TREBNJE
Registrska območja in prostor za grbe občin še vedno na registrskih tablicah
POZNAMO SOSEDA?
LEOPOLD VISCEK
Za nami je prva tretjina marca. Neprijetno hladno, vetrovno in deževno vreme z močnimi snežnimi plohami je petkovo popoldne določilo za še en dan, ko ni za nobeno delo na prostem.
Že kar nekaj časa sem razmišljal o sosedu, zato se mi je ta dan zdel najprimernejši, da pokličem nekdanjega sošolca v Volčje Njive, Poldeta Viščka,.upokojenega trdnega kmeta in mu povem o svoji nameri, Smeh in odgovor: .Pridi čimprej, čas imam do petih!" Kaj hudiča bo v takem vremenu možakar počenjal po peti uri popoldne, meje prešinilo in že sem odbrzel.
Takoj sva se »zakopala" v spomine, v čas rane mladosti, ko sva hodila v prve razrede osnovne šole in so takratni dogodki vtisnili neizbrisne spomine v mlade duše. Druga svetovna vojna... Težki časi, ko smo šolarji skupaj z maloštevilnimi učiteljicami in učitelji »begali z ene lokacije na drugo". V enem prostoru smo se drenjali letniki 1934 do 1938, Šola je bila kmalu onesposobljena za kakršenkoli pouk, zato smo znanje pridobivali tudi v prostorih Kramarjeve, Šmalčeve, Sa-vanove hiše in prostorih takratne pošte. Nasilje, ki so ga zganjali okupatorji, smo seveda krepkoobčutilitudi otroci.
»Spominjam se, da smo se šolarji domov vračali po gozdu, iz katerega smo izstopili tik nad vasjo in se od tam razkropili po domovih. Hoja po cesti je bila namreč zelo nevarna, saj so italijanski vojaki, ki so stražili na balkonu takratne graščine Dob, kontrolirali vse premike po dolini. Neznansko so se bali partizanskega napada, ki pa seje res zgodil na »Štefaj dan", to je v noči od 26. na 27. december 1942. Še danes imam pred očmi velik ogenj, ko so partizani zažgali poslopja onkraj reke Mirne, vso noč pa smo s strahom poslušali močno streljanje, Naslednji dan je bilo v naši vasi vse polno partizanov, ki sozvaščani organizirali prevoz ranjencev na varno v gozdove. Fašistična postojanka Dobje bila popolnoma uničena.
V povratni akciji so italijanski vojaki požgali domačije v okolici, preteli pa so tudi nekaj moških, ki so se udeležili pogreba umrlega vaščana, Tako smo v velikem strahu in negotovosti preživeli vojna leta," se Polde spominja težkih časov iz otroštva.
Krajan: Vojne je bilo konec in vaša številna družina je zaživela boljše življenje, saj ste živeli na eni najpremožnejših kmetij daleč naokoli.
»Resda smo bili kar veliki zemljiški posestniki tudi za tiste čase, vendar življenje po vojni še zdaleč ni bilo lahko. Vsestranko pomanjkanje je seveda prizadelo tudi nas. Poleg starševje bilo treba nahraniti še pet otroških ust. Najstarejša - sestra - je bila ob začetku
vojne stara 16 let. Vrstili smo se bratje Jože, Franc, Lado, jaz in Dolfi.
Spominjam se obveznih oddaj, ko nam je oblast vse, kar smo pridelali, sproti pobirala, v šoli sem kot eden močnejših fantov pomagal pri zidavi razrednih peči, organizirane so bile obdelovalne kmečke zadruge, kjer so poskušali s skupno obdelavo najboljših njiv in travnikov... Starejši bratje so eden za drugim odšli na služenje vojaškega roka, jaz pa sem se šel učit čevljarske obrti. Medtem je umrla mama, stara komaj 51 let.
Po odsluženju triletnega vojaškega roka sem se zaposlil na železnici in se celo odselil od doma. Oče se je ponovno oženil, z mačeho pa se nismo najbolje razumeli. Pod njenim vplivom je tudi oče trmasto vztrajal pri načinu gospodarjenja in kmetija je vidno propadala. Starejša brata Jože in Lado sta že pred tem odšla s trebuhom za kruhom v Kanado.
Po letih trdega a uspešnega dela sta prišla na obisk in tedaj so me skupaj z očetom prepričali, da sem se vrnil domov in prevzel kmetijo, ki je bila večinoma že razprodana. Takrat sem se oženil in velika zahvala gre tudi pridni in razumevajoči ženi, da smo se skopali iz težke situacije. Dve leti zatem -leta 1968-je umrl oče.
Treba je bilo začeti skorajda znova. Z ženo sva zgradila novo hišo, nato pa še za takratne razmere sodoben hlev za govejo živino. Ob tem pa so se vrstili otroci: tri hčere in sin."
Sedaj, ko si upokojenec, imaš prav gotovo več časa zase, za počitek in razvedrilo.
»Seveda je res, da ne garam več toliko, kot sem včasih, kar mi tudi leta ne dovoljujejo. Vsak dan pa še vedno kaj postorim za živino, saj je je do 50 glav in potrebuje nego in hrano. Poleti, če je potrebno, še po ves dan upravljam traktor, Ne da se primerjati košnje in spravila sena, silaže in drugih pridelkov danes in pred 50 leti. Stroji, hvala bogu, opravijo svoje! Sedaj si lahko nekaj dni privoščim tudi zase. Pravta mesec grem z upokojenci na izlet. Ogledali si bomo jadranski otok Vis, na katerem sem bil kot mornar pred 50 leti. Sem tudi član vaškega gasilskega društva. V njem z veseljem aktivno delujem že 50 let. Pred leti sem bil v Ljudski stranki, sedaj pa mi ni več do tega. Uživam v vinogradu."
\
Ko se ozreš nazaj, na kar pestro življenjsko pot... Kakšni občutki te prevevajo? Si zadovoljen?
„Če je človek skromen in realen, je zadovoljen s tem, kar ima. Taka je tudi vsa naša družina. Vesel sem, da mladi dobro gospodarijo s posestvom, da se vsi dobro razumemo med seboj in si pomagamo po najboljših močeh. V neizmerno veselje pa so mi vnučki, ki čebljajo in skačejo po dvorišču, Te sreče pa se ne da opisati z besedami,"
Ker sva kramljala že debelo uro »čez normo", se je Poldetu že zelo mudilo po opravkih. Živina je z glasnim mukanjem zahtevala svoje...
Srečno, sošolec...
Dušan Zakrajšek
PRETEKLOST
Kje, kje, kje so zdaj tisti časi, kisa bili včasih v Gorenji vasi.
Tam pod Kolenčevo lipco veselo je bilo, kresničke svetleče obletavale so gorjansko zemljo.
Zdaj ni več kresničk in ne delovnih de-vičk!
Pa ne šmarnice, da bi Gorjanu moči dala, da bi tako kotvčasih vas povezovala.
Zdaj v tiho noč strmim, celo noč bedim.
Kje so tisti, lepi časi,
ki preživljali smo jih v Gorenji vasi.
Zdaj sosed soseda ne pozna, skoraj odgovora mu ne da.
Kam hiti nesrečna vas. ki zelo, zelo složnaje bila včas.
Za »VEZI« Mimi Kolenc
Štiri generacije Matilde Zupančič
Matilda Zupančič s hčerka Marijo, vnukinjo Lidijo in pravnukinjo Olimpijo.
8. marca je gospa Matilda Zupančič s Sela pri Mirni praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. V znamenje spoštovanja sta jo obiskala predsednik in svetnik KS Mirna gospoda Dušan Skerbiš in Janez Bračko s šopkom devetih rdečih vrtnic. Zupančičeva mama ju je bila vesela, ni mogla verjeti, da sta si vzela čas zanjo.
Skromna in zanimiva Matilda Zupančič!
Dogovorili sva se za pogovor o njenem življenju, vendar je dan, ko slaviš devetdeset let svoje poti obrnjen v družino. V Matildi pa sta glodala tudi strah in skrb za sina Slavka, kije pravta dan čakal na operacijo srca. Zupančičevo mamo sem obiskala v soboto, ko je do nje že prišla novica, da je njen sin operacijo dobro prenesel in se že prebuja, Po običajnem pozdravu sva začeli pogovor.
»Rodila sem se na Selu v Golobovi družini leta 1916, kjer smo bili štirje otroci. Sestra in dva brata, ki ju je vzela druga svetovna vojna. Vsa leta sem živela na Selu, kjer sem spoznala tudi moža Lojzeta, ki je bil doma iz čateške fare. Na Selo je prišel kot državni cestar. Po sedmih letih najinega znanstva sva se leta devetintrideset poročila. Potem pa je prišel dekret, možje bil premeščen v Sotesko. Selila sva se. Tam se nama je rodil sin Slavko, kmalu zatem pa sva se lahko vrnila na Selo. Veste, včasih ni bilo tako kot danes. Stanovala sva v najemnih hišah, počasi začela graditi svoj dom in se leta osemi-štirideset vanj tudi vselila.«
Trenutek tišine, kot bi med spomini našla nekaj, kar jo je zabolelo. Znova je nizala besede, v katerih sem začutila otožnost.
»Veste, po Slavku sem rodila še Joži in Marijo, nekaj let pozneje pa še dvojčka, punčko in fantka.«
Globok vzdih da slutiti, da je z dvojčkoma doživela žalostno izgubo.
»Veste, umrla sta, oba, prvi čez dvanajst dni. In ko smo prišli domov s pogreba prvega, je bil doma mrtev že drugi. Pljučnico sta dobila in ugasnila.«
S pogledom izgine nekam v daljavo, čutim, da v sebi išče podobo njunih obrazkov, izgubljeno nekje v preteklosti.
»O, kako velike skrbi so naju trle, ko so vsi trije hodili v šolo. Bili so odličnjaki, želeli so študirati, toda ena plača za življenje in študij ni bila dovolj. Pa so bili dobri ljudje, med njimi gospod Berce, nekdanji ravnatelj šole na Mirni, ki naju je nagovoril, naj otroke damo naprej v šole. Slavko in Marija sta šla, dobila
sta polovično štipendijo. Slavko je postal gradbenitehnik, Marija pedagoška psihologinja, Prepričana sva bila, da bo Joži ostala doma, a je šla v službo in zaplula v računovodske vode.«
V Marijinem pogledu odsevata ponos in ljubezen, ki jo je namenila domu, možu in otrokom. Hvaležnost zveni iz nje za vse, kar ji je bilo lepega naklonjenega. V svoji skromnosti je tako skromna, da jo v očeh poslušalca dvigne v spoštovano, plemenito gospo.
»Z možem sva bila vedno skromna, rada sva se imela in razumela sva se. Sedaj sem vdova že devetnajst let, čeprav sva se velikokrat pogovarjala, da bi želela umreti skupaj ali kmalu drug za drugim.«
Matilda zimske mesece preživi pri otrocih, vse tri ima zelo rada, ima štiri vnuke in osem pravnukov, V poletnih mesecih se vrača na Selo, v njihov skupni dom, obuja spomine na preteklost. Tudi v željah je skromna, le za zdravje otrok in svoje prosi Boga. Če bomo zdravi, bo življenje lepo še vnaprej.
Tišina! Dolga tišina! Mojih misli pa se je dotaknilo spoznanje: blagor otrokom, nad katerimi je bedela tako ljubeča mati, blagor ženi, ki je bila svojim otrokom mama, varuhinja, polna razumevanja in odrekanja zanje, mama, ki bi jo morali napisati z veliko začetnico.
Še na mnoga vesela in zdrava leta, Zupančičeva mama!
OBVESTILO VODJE POLICIJSKEGA OKOLIŠA
Delo sosveta v prvem trimesečju letošnjega leta
Po dolgi mrzli zimi je prišla tako pričakovana pomlad, s tem pa so se začelatudi razna pomladanska opravila (re-zanje sadnih dreves, Hk ^ /Jj delo v vinogradih, na poljih itd.) V tem času prihaja do večjega obiska oz. zadrževanja v vinorodnih okoliših, s tem pa tudi do porasta kaznivih dejanj tatvin in vlomov v osebna vozila, zaradi česar bi vas rad opozoril predvsem na ravnanja, s katerimi bi zmanjšali tovrstna dejanja:
•	iz vozila vedno izvlecite ključe, zaprite vsa okna in vrata ter zaklenite vozilo.
•	v vozilu ne puščajte vrednejših oz, tehničnih predmetov (predvsem denarnice, kreditne kartice, torbice, kovčka, jakne). Omenjeni predmeti privabljajo tatove in povečujejo verjetnost, da bo vlomljeno ravno v vaše vozilo.
•	ko izvajate razna dela, ne puščajte odklenjenih objektov, niti vprimeru.koob-jekt zapustite za krajši čas.
•	ob tem še posebej opozarjam na primerno varovanje bančnih kartic. Nikoli ne hraniteskupaj bančne kartice in PIN kode, saj v primeru tatvine, storilci običajno opravijo dvig denarja na bančnem avtomatu še preden žrtvi uspe preklicati bančno kartico.
Zaradi opravil na poljih, naprošam uporabnike kmetijske mehanizacije, da jo očistijo, preden se vključijo v javni promet in tako zagotovijo varnost v prometu tudi drugim udeležencem.
V mesecu aprila se prične tudi pobiranje kosovnih odpadkov po raznih krajih, zaradi česar pravtako opozarjam na zaklepanje stanovanjskih hiš in pospravljanje predmetov iz barvnih kovin, ki so zanimivi za storilce tovrstnih kaznivih dejanj. Pravtako bi opozoril na pojavsumlji-vih oseb in vozil na krajih, kjer se zbirajo kosovni odpadki.
Prosim vas, da o pojavu sumljivih vozil in oseb takoj obvestite Policijsko postajo Trebnje na tei. št. 07 3462700 ali na 113.
Janez ŠENICA VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA
OPOZORILO
Lovska družina Mirna opozarja vse lastnike psov, da so po zakonu dolžni poravnati vso škodo, ki jo divjadi povzročijo njihovi ljubljenčki.
Zato prosi vse lastnike, da psov ne spuščajo v lovišče.
LD MIRNA
Člani SOSVETA so se v letošnjem koledarskem letu sestali dvakrat. Januarja smo pretresli realizacijo nalog iz prejšnjega sestanka. Ugotovili smo, da smo realizirali vse zastavljene naloge razen tistih, ki so planirane na daljši rok. Tako je bilo organizirano predavanje z naslovom »Odvisnik - moj otrok pa že ne« in urejena osvetljitev vhoda v TVD Partizan. Ureditev varne poti ob nasipu reke Mirne pa je naloga, ki naj bi bila uresničena v daljšem časovnem obdobju.
26. januarja 2006je bilo organizirano predavanje z naslovom »Vzgoja in družinski odnosi za življenje brez odvisnosti«. O tej temi je spregovoril Toni Kočevar, zdravljeni odvisnik.
30. marca 2006 bo predavanje z naslovom »Mladina in alkoholizem«, ki ga bo izvajal gospod Karel Keržan. Prvi dve predavanji sta bili slabo obiskani. Vemo, da je problem zasvojenosti ne samo na Mirni,
pač pa tudi drugje. Na Mirni smo se o tem začeli pogovarjati, ker hočemo mladim dobro. Mlade bi radi vključili v čim več aktivnosti in jim tako dokazali, da je mogoče prosti čas preživeti tudi drugače kot ob steklenici alkohola, cigareti, drogi, računalniku,...
Vsi se zavedamo, da je zbiranje mladih, ki niso usmerjeni v načrtovane aktivnosti, velik problem. Namesto kvalitetnega preživljanja prostega časa se mladi srečujejo z nezdravim življenjem. Odrasli čutimo, da moramo mladini pomagati odkriti lepote tega življenja tudi brez zasvojenosti.
Ker imamo mlade radi in smo tudi sami prešli različne ovire na poti odraščanja, jim skušamo pomagati in jih utiriti v prave poti. Temu je namenjeno tudi delo SOSVETA. Seveda pa v SOSVETU nikoli ne pozabimo na varnost vseh prebivalcev KS Mirna ne glede na starost in etično pripadnost.
Člani SOSVETA
Kaj pa, če je vse res?
Prijazni sončni žarki se obotavljivo priplazijo skozi odprto okno. Tiha glasba se razlije po prostoru. In veke so vse težje.
Družba neznancev, slučajnih gostov za toilno mizo seje razživela. Nekakšna čudna mešanica modrovanja, bahavosti, nastopaštva je pljusknila po zakajenem, razgretem prostoru, kot motno vino v razgretih kozarcih. In kot motne misli v razgretih glavah.
Kakšni zakoni. Kakšna pravila. Kdo se jih sploh še drži. Še država ne. Ga ni zakona, ki bi se ga ne dalo zmanipulirati. Ali zaobiti. Ali človeka, ki se ga ne bi dalo kupiti. In kdor ima, lahko kupi. Samo znajti se je treba. Se gibati v pravih krogih. Barantati kot hudič za dušo, če nisi poleg, izvisiš. Tu ni prijateljev. Vsak te bo izkoristil, če ga ne boš prehitel.
Hrupnost prepotenih teles je narašala. Kot delirij šopirjenja. Vsak je hotel besedo zase.
Rasa, vera, meje, komu mar, zakon je danes privošiti si, Živeti za trenutek. Ne si razbijati glave z nečim, česar ne moreš spremeniti.
Prehlajen, cvileč glas je postal pozoren. Na preži. S pijano kretnjo je odrinil kozarec, ki se je razletel na tisoč kosov. Vihar starih zamer, zavisti, sovraštva, je bil sprožen,
Dobrote poznam. Tudi ti se boš enkrat ujel v zanko. Tudi jaz poznam tebe. In tvoje svalj-kanje, Nič mi ne moreš, česar ne bi mogel tudijaztebi.
Skozi okno se je priplazil leden mrak. Tiho glasboje zamenjala burna politična razpra-
va, ki gaje predramila.
Samo sanje so bile. Samo moraste sanje, sejetolažil,
S pogledom je pobožal šestnajstletnika, sklonjenega nad knjigo, Skrb mu je nagubala čelo.
O Bog, reši jih naše silne, pokroviteljske dobrote, naše nezmotljivosti, od katere so vedno bolj osamljeni, nezaščiteni, utrujeni.
Reši jih naših zakrnelih norm, umazanih in banalnih stvari, nepristnih, problematičnih in povampirjenih odnosov, s katerimi jih skušamo spremeniti v ubogljive, sebi podobne osebke.
Reši jih naših karnevalskih vojn, za katere nam nikoli ne zmanjka vzrokov, v katere jih skušamo zvleči na vse načine.
Vse drugo bomo zmogli sami. Ustvariti svet, v katerem jih ne bo strah živeti. Svet, v katerem bo mir pomenil mir. In beseda prijateljstvo ne bo samo beseda.
Za »VEZI« Danijela Mikuž
OBVESTILO
Lovska družina Mirna obvešča krajane, daje pooblaščena kontaktna oseba za ocenjevanje škod od divjadi na kmetijskih pridelkih Božo Sladič. Stan 23. telefon: 041-581-560. Pri njem po potrebi dobite tudi sredstva za zaščito posevkov pred divjadjo.
LD MIRNA
april 2005 • Krajan
Zdravilna moč pogovora
Že štirinajst let se dobivajo - vsak torek ob devetih - v Gostilni pri Francki. Ob kavi in čaju si povedo pomembne in manj važne stvari, da potem opogumljeni in manj osamljeni dočakajo naslednji torek.
Mirnska skupina za samopomoč si je nadela ime Sloga. Število članov se spreminja, v večini pa so zvesti svojim srečanjem. Delo usmerja in vodi gospa Andreja Erazem s Centra za socialno delo v Trebnjem, ki s svojim toplim in neposrednim pristopom sprosti vse zavore pri sogovornikih,
Nekatere zaman vabijo v svojo sredo, kakor da jih je strah razkrivati drugim svoje težave. Sprva jih je bilo trinajst, ker pa je nekaj članov že umrlo, se jih zdaj sestaja šest do sedem. Zanimivo je, da se lahko včlani vsak, če le sprejme najpomembnejše pravilo: da namreč vsi pogovori ostanejo v skupini, in pa seveda spoštuje pravila pogovarjanja in poslušanja. Eno in drugo je zahteven proces, ki se ga je treba naučiti. Malo ljudi zna poslušati, še več je danes takih, ki so dialoge zamenjali z monologi. Le kdo bo prisluhnil tistemu, ki že s svojim vede-
njem da čutiti, da ima le on vedno prav. Modrostjo tudi, kako povedati resnico, da njeni ostri robovi ne ranijo preveč. Seveda pa ne sodijo v skupino tisti, ki se prehranjujejo z reševanjem tujih problemov, da laže pozabijo na svoje, kar bi preprosto po slovensko poimenovali obiranje.
Svečano praznujejo rojstne dneve, takratsi privoščijo malo več.Tudi na srečanju, kjersem bila njihov gost, so napisali voščilo za rojstni dan zaradi bolezni odsotni članici skupine.
Sicer pa je bilo ta torek v skupini malo drugače, pridružila se jim je namreč še skupina za samopomoč iz Trebnjega Lokvanj, ki jo je pripeljala ga. Anica Miklič s Centra za socialno delo.Podobna skupina delujetudi v Mokronogu in v preteklem letu so se vse tri dobile na Trebelnem, letos pa razmišljajo o skupnem izletu.
Zvezda dopoldanskega klepeta je bil mag. Jože Kukman, neizčrpna zakladnica znanja o zdravilnih zeliščih. Ni bilo vprašanja, na katerega ne bi prijazno in razumljivo odgovoril in poleg novih znanj o uporabi vseh mogočih rožic je prostor in vse nas napolnila silna pozitivna energija, ki jo izžareva. Nalezli smo se njegove dobre volje in koristnih naukov.
Čeprav sem hitela zapisovati prav vse o čajih iz trobentic, koprive, lučnika, jetrnika, vijolic..., sem pozorno spremljala tudi reakcije skupine, da bi se dokopala do bistva njihovih srečanj. Predvsem so zelo odprti, zaupljivi, sprašujejo sproščeno, spontano, včasih otroško zaupljivo, nikogar pa ne žalijo. Ne sprenevedajo se. In nasmejejo se vedno od srca.
Precej so se pogovarjali o pozabljivosti. Tako je starejša gospa opisala dogodek, ko se ob pogovoru z znanko ni mogla spomniti imena svoje hčerke, pa jo je ta potolažila, da se tudi ona v tem trenutku ne spomni imena svoje. Druga članica skupine je povedala, da ji je zdravnik zaradi psihičnih težav priporočil, naj gre med ljudi in se pogovarja, pa mu je odvrnila:«Le kdo me bo poslušal, še vi me ne radi.«
Za take grenkosmešne dogodke krivimo slab spomin: zdravilo zanj, je dejal g. Kukman, je res Bilobil, še boljši pa dober pogovor, reševanje križank, rožmarinov čaj...
Nam je časa za pogovor zmanjkalo. Sicer pa, kaj bi spraševala. Doživela sem toplo vzdušje skupine in del tistega, čemur pravimo » biti prijazen in resnicoljuben hkrati, pomagati drugim in hkrati tudi sebi«.
Bariča Kraljevski
EKOLOŠKI SOS
Odslužene gume odvržene pri bazenu strup za okolje in značka nevestnega odlagalna
Ko slišiš besedo ekologija, pomisliš na vedo, ki ščiti naravo, okolje: vode, zelenice, gozdove, Pa smo ekološko osveščeni? Slike, ki jih gledamo v našem okolju, kažejo kako neodgovorno, naravnost zastrašujoče ravnamo z naravo in našim okoljem. Moralo bi nam biti mar sožitja z naravo in vsemi živimi bitji, moralo bi nam biti mar, kako izgleda kraj, kjerživimo.
Pri bazenu gume in plastična vedra, pri spomeniku kot v steklarni - steklenice, kozarci, razbita in odvržena svetila, zviti koši, polomljene klopi. Pri domu Partizan gomila steklenih razbitin, plastik, vsega, kar hočete in kar spada v koše za smeti, ne pa na stopnice in ploščad pred domom. Izjeme niso obpotja, ob vodah visi polivinila kolikor hočete, pri ekoloških otokih milo rečeno svinjarija. Vhod v podzemno jamo zasut s smetmi, Grozdetovo obeležje smrti premore dva soda, da bi vanje odlagali cvetne in svetilne odpadke. Toda tam postaja pravcato smetišče, tja vozijo robo, ki ji tam ni mesto, obenem pa poustvarja opis ljudi, ki to počno. Sprehajalci, ki hodijo tam mimo, so dejali: »Poslikaj in napiši, da je tako dejanje ogabno, nekulturno, pa naj ga je storil že kdorkoli. Obeležje smrti je pač treba spoštovati«. Prav tako so ogrožene vode, gozdovi in tisti, ki radi zaidejo med drevesa ali ob potoku, pravijo, da bi morali povzdigniti glas tudi lovci in ribiči, sicer bo njihov ekološki dan še naprej glas vpijočega v pušča-
vi. Danes očistijo, jutri je že nov kup nesnage in krog je sklenjen.
Pokažite se tisti, ki vam je ves ta nered užitek, da bomo vedeli, kdo in kaj ste. Ni prav, da se reče »Mirnčani« ali »Gorjani«, kajti niso vsi enaki. Mnogim je mar lepota in čistoča kraja. Kaj storiti? Morda povabiti vse k čiščenju, več govoriti o sožitju z naravo in okoljem, vzgajati mlade, dd bodo znali občudovati čiste poti, prijetne zelenice, varna igrišča, neoskrunjene gozdove. Morda bi kazalo ustanoviti ekološki krožek v več starostnih skupinah. Tako bi laže poskrbeli za naše in njihovo življenjsko okolje, ki naj bi
bilo čisto, varno in lepo.
Krajevna skupnost Mirna razpisuje čistilne akcije Mirne z okolico:
Druga sobota v aprilu (08.04.2006) od 14. ure dalje
Za vreče poskrbi krajevna skupnost, kontaktne osebe na telefonu:
■	30 47 153 • 3047 271
■	040718525
Poskrbimo, da ne bo lepa samo pomlad, ampak tudi naš kraj, ki mu pravimo moj dom.
Po naročilu zapisala Pavlina Hrovat
„IN VINO VERITAS"
Tudi letos so neumorni vinogradniki organizirali po posameznih društvih ocenjevanje letnika 2005. Do zaključka redakcije je ocenjevanje uspelo vinogradnikom trebanjskega društva in društva iz Šentruperta, ocenjevanje na Čatežu pa še pričakujemo.
Vinogradniki smo enotnega mnenja, da letnik 2005 ni vrhunski, saj nam vreme ni služilo vrhunsko. Kljub temu dejstvu kvaliteta ni izostala, kar dokazujejo tudi naši krajani, ki se ukvarjajo z vinogradništvom.
Zbrali smo naslednje podatke:
Na ocenjevanju vin v Društvu vinogradnikov Trebnje, ki je bilo v zidanici Opara v Stari Gori, 4. in 5. marca, so naši vinogradniki dosegli naslednje uspehe:
Cviček:
1. mesto Gregor Podboj z Debenca 6. mesto Marjan Štolfa, Zabrdje 15. mesto Branko Kneževič, Mirna 15. mesto Silva Smolič, Gorenja vas	ocena 15,94 ocena 15,76 ocena 15,58 ocena 15,58
Modra frankinja: 3. mesto Olga Višček, Stara Gora 6.	mesto Franc Jevnikar, Mirna 7.	mesto Franc Novak, Zabrdje 8.	mesto Avgust Gregorčič, ml„ Brezovica 9.	mesto Gregor Podboj, Debenec	ocena 16,78 ocena 16,62 ocena 16,60 ocena 16,58 ocena 16,48
Dolenjsko rdeče: 6. mesto Novak Franc, Zabrdje 9. mesto Pavel Jarc, Zabrdje	ocena 15,68 ocena 15,48
Žametna črnina: 2. mesto Franc Novak, Zabrdje	ocena 15,44
Dolenjsko belo: 6. mesto Franc Jevnikar	ocena 15,82
Laški rizling: 2. mesto Marjan Štolfa, Zabrdje 5. mesto Branko Kneževič, Mirna 8. mesto Gregor Podboj, Debenec	ocena 16,34 ocena 15,86 ocena 15,52
Chardonay: 2. mesto Branko Kneževič, Mirna	ocena 16,80
Na ocenjevanju vin Društva vinogradnikov Šentrupert, ki je bilo 18.03.2006 v gostilni Jaklič, so naši vinogradniki dosegli naslednje rezultate:
Cviček:
3. mesto Jože Brate, Mirna 3. mesto Božo Sladič, Stan
3.	mesto Zvone Bevc, Debenec
4.	mesto Ciril Gorenc, Mirna 6. mesto Dušan Sladič, Mirna
6.	mesto Ivan Zupanc, Stan
7.	mesto Sandi Miklič, Stan 9. mesto Andrej Prijatelj, Mirna 9. mesto Franc Štangar, Stan
9.	mesto Tomaž Zorc, Stan
10.	mesto Ivan Sladič, Mirna
11.	mesto Janez Dragan, Mirna
11.	mesto Stane Gracar, Trbinc
12.	mesto Darko Lokar, Debenec
Modra frankinja:
2. mesto Tomaž Zorc, Stan
Žametna črnina:
1. mesto Božo Sladič, Stan
Šentlovrenka:
1. mesto Darko Lokar, Debenec
ocena 15,88 ocena 15,88 ocena 15,88 ocena 15,86 ocena 15,82 ocena 15,82 ocena 15,80 ocena 15,76 ocena 15,76 ocena 15,76 ocena 15,74 ocena 15,72 ocena 15,72 ocena 15,70
ocena 16,74
ocena 15,90
ocena 16,34
Dolenjsko belo:
1. mesto Andrej Prijatelj, Mirna
1.	mesto Ciril Gorenc, Mirna
2.	mesto Franc Lokar, Stan
3.	mesto Srečko Križnik, Selo
4.	mesto Ivan Kramar, Mirna 8. mesto Janez Bračko, Mirna
10.	mesto Jože Brate, Mirna
11.	mesto Anton Dim, Migolica
Laški rizling:
2. mesto Tomaž Zorc, Stan
Kerner:
4. mesto Franc Štangar, Stan
Chardonay:
2, mesto Ivan Zupanc, Stan
ocena 16,00 ocena 16,00 ocena 15,98 ocena 15,94 ocena 15,92 ocena 15,84 ocena 15,80 ocena 15,78
ocena 16,32
ocena 15,96
ocena 16,56
V naslednji številki Krajana bomo objavili tudi dosežke po ocenah s Čateža.
Vinogradnikom za dosežke iskreno čestitamo!
Janez Bračko
Za Mirno z ljubeznijo že sedmič
Društvo upokojencev Mirna je 10, februarja pripravilo že sedmo prireditev Za Mimoz ljubeznijo, Ker je bilo ravno po kulturnem prazniku, so prireditevzdru-žili tudi s počastitvijo 8. februarja (osrednja, torej občinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku je bila na sam praznik v trebanjskem kulturnem domu).
Po decembrski prireditvi, na kateri so predstavili življenje in delo Petra Pavla Glavarja, ki je zaznamoval predvsem čebelarstvo na Slovenskem, so s po-
močjo Krajevne skupnosti Mirna domači upokojenci tokrat povabili v goste tamburaški orkester iz Sodražice, ki se ponaša že skoraj stremi desetletji aktivnega igranja.
Kot običajno pa so predstavili tudi utrip dela v kraju - nastopili so mirnski osnovnošolci, svoj prispevek pa je večeru daltudi literarni krožek Vezi pri DU Mirna. V njem nastajajo predvsem pesmi, v katerih se zrcali vsakdanje življenje in vtisi, kijih - naj bo tak ali drugačen - vsakdan pusti na posamezniku,	Petra K.
Umrl je najstarejši krajan Slavko Kirm
V sredo, 9. 3. 2006, smo se pri Sv. Heleni poslovili od najstarejšega krajana mirnske KS. Vedno dobrovoljnega, poštenega in prijaznega Slavka se bomo še dolgo z vsem spoštovanjem spominjali.
21. aprila bi bil g. Slavko Kirm star častitljivih triindevetdeset let.
Krajani
OBVESTILO
Komunala Trebnje d. o. o. obvešča, da bo na območju krajevne skupnosti Mirna organizirala odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v sredo, 12. 04., v četrtek, 13. 04., ter v petek, 14. 04. 2006. Odvoz kosovnih odpadkkov se izvaja iz vseh gospodinjstev vobčini Trebnje po razporedu, ki bo objavljen na spletni strani Komunale (www.komunala-trebnje.si), v letaku Komunale, ki bo izšel 05.04.2006, prav tako pa bodo obveščene vse krajevne skupnosti.
Kosovne odpadke je potrebno primerni zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih zložiti na določen dan odvoza do 6, ure zjutraj na zbirno mesto (pri posodi za odpadke). V krajevnih skupnostih, kjer se vrši odvoz več dni, morajo biti kosovni odpadki pripravljeni na prvi dan odvoza do 6. ure. Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: iztrošeno pohištvo, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva (hladilniki, zamrzovalniki, klimatske naprave za uporabo v gospodinjstvih, osebni računalniki, TV sprejemniki, radijski aparati).
Med kosovne odpadke NE SODIJO: zapuščeni avtomobili, kmetijski stroji, AVTOMOBILSKE GUME, deli karoserije in motorja ter ostali avtomobilski deli, nevarni odpadki (baterije in akumulatorji, odpadki, ki vsebujejo živo srebro, kisline, topila, lepila in smole, pesticidi in bioci-di,tiskalniki, embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi), razni gradbeni odpadki (kritina, les, opeka). Ti odpadki niso kosovni odpadki iz gospodinjstev in jih ne bomo odvažali. Na skupna zbirna mesta jih je prepovedano odlagati in jih Komunala ne bo odvažala!
Vse navedene dneve v letu lahko občani sami pripeljejo kosovne odpadke na ko-
munalno deponijo Globoko in sicer od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 14. ure.
Odvoz NEVARNIH ODPADKOV:
Krajani naše krajevne skupnosti lahko nevarne odpadke dostavijo na zbirni center, ki bo v četrtek. 25. 05. 2006. pri Prodajnem centru Mercator od 9.15 do 10.30 ure.
Odvoz nevarnih odpadkov se izvaja po zbirnih mestih v Občini Trebnje in sicer po izdelanem razporedu in urniku, ki bo objavljen na spletni strani Komunale (www.komunala-trebnje.si), v letaku Komunale, ki bo izšel 05, 04. 2006, prav tako pa bodo obveščene tudi vse krajevne skupnosti.
Nevarne odpadke je potrebno do zbiralnice dostaviti v ustrezni embalaži, da ne bi prišlo do onesnaženja, večje kose po možnosti razstaviti ter jih po razporedu dostaviti na ustrezna zbirna mesta ob točno določeni uri.
Nevarni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: topila, kisline, baze, fotoke-mikalije, baterije in akumulatorji, odpadki, ki vsebujejo živo srebro, lepila in smole, barve ter črnila, detergenti, ki vsebujejo nevarne snovi, pesticidi in biocidi, tiskalniki, les, ki vsebuje nevarne snovi, embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi.
Med nevarne odpadke NE SODIJO: iztro-šeno pohištvo, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva, papir in lepenka, steklo, oblačila, jedilna olja in maščobe, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, plastika, odpadki iz čiščenja dimnikov, embalaža iz lesa, kovine, plastike, papirja ter stekla in sestavljenih materialov.
DROBNE
Neznani uničevalci na delu
Kar nekaj dela ima policija z našimi prijavami škode na skupni lastnini. Neznanci so s petardo uničili že drugi reflektor pri spomeniku padlih borcev na Rojah, podrli prometne znake ob cesti pri vstopu na Mirno pod gradom, polomili klopce, ki so namenjene sprehajalcem, pri domu Partizan ležijo iz sobote v soboto večji kupi steklenic, a da ne naštevamo preveč, marsikaj je v našem kraju narobe.
Tako početje ni nikomur v čast, še več, je celo kaznivo.
Vse kaže, da gre za mlajše storilce, škodo pa bo treba vsekakor poravnati, kakor hitro bo krivda dokazana.
Zastave ob državnih praznikih
Kaj žalostno podobo kaže naš kraj ob praznikih. Le na redkih hišah vise zastave, kakor da smo pozabili na njihov pomen.
Vsem, ki ste klicali v našo pisarno, da ne izobesite zastave zato, ker ne veste, kje bi jo dobili, sporočamo, da jih je moč kupiti v vsaki trgovini z blagom, tudi v naši na Mirni. Veseli bodo vašega naročila.
Zaparkirani prehodi za pešce
Obiskovalci Pizzerije Carmen pogosto parkirajo avtomobile tako, da povsem zaprejo tudi prehod za pešce. Vsi vemo, kako malo je v središču prostora za vse, ki so se po opravkih napotili peš, zato opozarjamo, da bo pri nedovoljenem parkiranju ukrepala policija.
Ustavljanje pri dovozu k OŠ, kjer je varovalna rampa, na prehodu za pešce, je nevarno za otroke in druge udeležence v prometu, zato opoza rja mo, da bo tud i tu opravlja la nadzor policija in kaznovala kršitelje.
Začetek letošnjega leta je bil uspešen za mirnske lovce. 2. in 3. januarja so namreč s pomočjo lovskih kolegov sosednjih družin uplenili kar 5 divjih prašičev. Nedvomno bodo zato škode na kmetijskih pridelkih občutno manjše. Na fotografiji skupina lovcev s plenom 3. januarja.
Vpis predšolskih otrok v vrtce v občini Trebnje
Vrtec Trebnje, Vrtec pri OŠ Mirna, Vrtec pri OŠ Šentrupert, Vrtec pri OŠ Mokronog in Vrtec pri OŠ Veliki Gaber, bomo vpisovali otroke v programe in različne starostne skupine PRVI TEDEN V APRILU (od 03.04.2006 do 07.04.2006).
Otroke boste lahko vpisovali v upravah posameznega vrtca, kjer boste dobili tudi potrebne obrazce. Vpis za vse ponujene programe bo potekal vsak delovni dan in sicer;
V VRTEC TREBNJE:
•	Ponedeljek, 03. 04. 2006 in sredo, 04. 04. 2006, od 8.30 do 17.00 ure
in
•	od torka do petka od 6.30 do 14.00 ure.
Za dodatne informacije smo dosegljivi
na tel št. 07 34 81 180, 07 34 81 187, ga. Radojka Udovič. Vloge za sprejem otroka dobite na upravi vrtca ali na naši spletni strani w.w.w.najdi.si-Vrtedrebnje, lahko pa vam jo pošljemo po pošti.
VVRTEC PRI OŠ MIRNA:
•	od ponedeljka do petka od 6.00 do
14.00	ure.
Za dodatne informacije smo dosegljivi na tel. št. 07 34 35 164, ga. Marija Koprivc.
Vloge za sprejem otroka dobite na upravi vrtca ali na naši spletni strani w.w.w.2.arnes.si/ OSMIRNANM/, lahko pa vam jo pošljemo po pošti.
VVRTEC PRI OŠ VELIKI GABER
•	od ponedeljka do petka, od 7.00 do
14.00	ure.
Za dodatne informacije smo dosegljivi na tel. št. 07 88 35 100, ga. Marija Mežnaršič.
Vloge za sprejem otroka dobite na upravi
vrtca ali na naši spletni strani www.geocities.com/OSVELIKIGABER/, lahko pa vam jo pošljemo po pošti.
VVRTEC PRI OŠ MOKRONOG
•	od ponedeljka do petka od 6.00 do
14.00	ure, v tajništvu OŠ Mokronog.
Za dodatne informacije smo dosegljivi
na tel št 07 34 98 220.
VVRTEC PRI OŠ ŠENTRUPERT
•	od ponedeljka do petka od 6.00 do
14.00	ure.
Za dodatne informacije smo dosegljivi
na tei št 07 34 34 790, ga. Polonca Rugelj.
Vloge za sprejem otroka dobite na upravi vrtca ali na naši spletni strani www.2.arnes.si/KAČAOSNMPLlS/, lahko pa vam jo pošljemo po pošti.
O sprejemu vašega otroka vas bomo obvestili do 26. 04. 2006.
VRTCI V OBČINI
Za Mirno z ljubeznijo
Ob kulturnem prazniku
10. februarja smo imeli v kulturnem domu p ri red itev Za M i r n o z Ij u bezn ijo.
Proslava se je začela z Zdravljico. Himno imam rad in tudi doma jo velikokrat zapojem.
Pela sta moški in ženski pevski zbor. V zboru so upokojenci. Bilo mi je všeč. Tudi jaz hodim kzboru.
Nastopili smo tudi mi, 2.a razred. Najprej smo zaplesali kraljevski ples. Na glavah smo imeli krone, fantje smo imeli ogrinjala, punce pa dolga krila, Z nami je plesala tudi učiteljica Dragica, kerje v razredu premalo punc.
S sošolci sem nastopil v deklamaciji Naš maček. V rokah sem imel plišastega mačka. Ves čas sem ga božal. Publika se je smejala, kerje pesmica zelo smešna.
Sledile so pesmice Črke, Mačka, miš in miška. Lev in bolha.
Za konec pa še ples na pesem Zbrale so se kukarače, hroščki po naše, ki fantku pojejo kolač, oblit s čokolado. Punce so imele okoli vratu ruto, v laseh rožico, fantje pa pončo in sombrero. Na koncu smo zavpili; Ole! Publika nam je zelo ploskala. Bili smo veseli.
Učenke naše šole so zaigrale na Orffove inštrumente. Dirigi-ralajimje Valerija Rančigaj.
Obiskali so nastudi tamburaši iz Sodražice. Tamburica je zelo majhna in podobna kitari. Bili so zelo dobri.
Domov sem šel srečen.
Jaša Kolenc, 2.a OŠ Mirna
Obisk Svigazajčka v OŠ Mirna
V sredo, 4. ja nua rja 2006, je učence 1. tri letja in OŠPP obiskal Švigazajček, maskota delovnih zvezkov za slovenščino, založbe Izolit,
Po zajtrku smo se zbrali v jedilnici, Z močnim aplavzom in pesmico smo ga priklicali.
Švigazajček nam je pokazal zajčjotelovad-bo, ki smo jo izvedli vsi učenci in učiteljijce. Po vadbi nam je zastavil nekaj zajčjih ugank, za nagrado pa smo prejeli pravi korenček. Polovil nam je tudi vse „muhe", nato pa ga je po mobilnemtelefonu poklicala njegova mama Zajklja. Naročila mu je, naj pridetakoj domov.
V spomin na nas in našo šolo smo mu podarili večni korenček.
Polonca Cvelbar, prof., Darja Krivec, prof. in Mojca Milčinovič, vzg.
OŠ Mirna
Simona, Kristina in pravljica na obisku
V četrtek, 12.2.2006, sta nas, učence OŠ Mirna, obiskali Kristina Krhin in Simona Koščak. Povezuje ju vsaj dvoje: obe izhajata z Mirne in z njunim sodelovanjem je nastala slikanica Žur in Lila, zgodba o psu in bolhi.
da, O volku, ki je iskal pravljico. Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost. Zgodbe iz Mišjega mesta, Žur in Lila. Iz pogovora smo izvedeli, da najraje ilustrira slikanice, pri slikanju pa najraje uporablja akrilne barve.
Prejela je Plaketo Hinka Smrekarja in bila nominirana za nagrado Izvirna slovenska slikanica za soavtorstvo pravljice Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost.
Sodeluje z različnimi založbami, med njimi največ z Rokusom in Mladinsko knjigo. Njene ilustracije smo lahko občudovali že na razstavi na naši šoli leta 2002, leta 2005 pa je v Baragovi galeriji v Trebnjem razstavila ilu-
Učenke 7. razreda smo s knjižničarko Magdo Opara pripravile razgovor z ustvarjalkama, preko katerega so učenci naše šole spoznali njuno delo. Pripravile smo tudi razstavo del in s projekcijo ilustracij popestrile srečanje.
Simona poučuje nemški jezik na osnovni šoli v Šentrupertu. Na Mirno jo vežejo spomini, saj je tukaj obiskovala osnovno šolo. Po končani gimnaziji in študiju na Filozofski fakulteti je diplomirala iz nemškega jezika. Poleg pisateljevanja se uveljavlja tudi kot amaterska igralka in voditeljica kulturnih programov.
Žur in Lila, zgodba o zlatem prinašalcu in njegovi edini bolhi, ki izgubi papirnatega zmaja, katerega je zanjo staknil Žur na bolšjaku.
je njena prva slikanica, a najbrž ne zad nja, saj se v Simoni že porajajo nove zgodbe, ki čakajo, da bodo ugledale beli dan. Njen slog pripovedovanjaječisto pravljičen, vsaka beseda premišljeno izbrana kot v kakšni pesmi.
Kristinaje akademska slikarka in ilustratorka. Vmladosti je živela na Mirni, kjer je obiskovala osnovno šolo. Srednjo šolo je končala v Ljubljani, kjer je leta 2000 na Akademiji za likovno umetnost tudi diplomirala. Živi in dela vTrzinu kot samostojna kulturna delavka.
Objavlja v številnih otroških revijah (Zmajček, Pil, Kekec, Pika-polonicajrobentica, Cicido, Ciciban), ilustrira razne učbenike in slikanice. Med bolj znanimi so Čarovnica Mici in severna zvez-
stracije slikanic O volku, ki je iskal pravljico in Mišje mesto.
Njene ilustracije so barvno tople in bogate, njeni liki nežni, prisrčni in blizu otroškemu nežnemu svetu, Prisrčna in humorna, včasih pa tudi žalostna in deževna sta Bibi in Gusti. Očaral nas je njen prikupni volk, ki nikakor ni kakšna krvoločna zverina, ampak pravljičen in prijazen volkec. V Zgodbah iz Mišjega mesta pričara mesto mišk v zapuščeni hiši stoplimi barvami, ljubke miške pa so oblečene v pisane obleke in iz obrazkov lahko razberemo njihov značaj.
Srečanje z domačima ustvarjalkama je bilo zelo prijetno in zanimivo. Dobro se nam zdi, da sta v našem kraju zrasli dve dobri umetnici, ki lahko dasta otrokom še veliko lepega.
Kristina Gregorčič in Maruša Stare Zb, OŠ Mirna
Obisk novinarke POP TV
V torek, 21. 2. 2006, je v našo učilnico prišla novinarka iz POP TV Tina Čuček.
Pokazala nam je mikrofon 24 UR, fotoaparat in kamero. Pripovedovala nam je o svojem poklicu, Povedala nam je, iz katerih držav je že poročala in katera država ji je najlepša. Novinarji morajo znati veliko tujih jezikov. Tina se zna pogovarjati v itali-
janščini, angleščni, nemščini in srbščini.
Potem smo še mi bili novinarji, ona pa je bila snemalka. Prva je spraševala Julija, nato še Bjorn in Nuša iz vrtca. Posneto smo si hoteli ogledati na televiziji, ampak si nismo mogli, ker je kamera zatajila.
Bilojezelo zanimivo.
Učenci 2. A razreda
Tehniški dan na OŠ Mirna
Tehniški dan je poseben dan, ko se vsa ali vsaj pol šole ukvarja z eno temo, vendar različnimi dejavnostmi.
Tema našega tehniškega dne, katerega vodja je bil Miro Novak, učitelj tehnične vzgoje, je bila LES, različnih nalog in izzivov pa smo se lotili učenci predmetne stopnje. Razdelili smo se v 12 skupin, v katerih je bilo 8 do 10 učencev. Sami smo si lahko izbrali, pri kateri dejavnosti bomo sodelovali, le tisti zadnji so bili razvrščeni v še ne polne skupine,
Skupine so vodili vsi učitelji predmetne stopnje, zato so bile dejavnosti zelo raznolike, saj so jih povezali s predmetom, ki ga poučujejo. Zadnjo, peto šolsko uro smo se zbrali v šolski avli in skupine so predstavile svoje delo, izdelke, plakate.
In kaj vse smo počeli?
Preučevali iglavce in listavce naših gozdov, fizikalne in mehanske lastnosti lesa, spoznavali in izdelovali lesena glasbila, valilnice za siničke, voščilnice iz furnirja in obešalnike. Lotili smo se časopisa v nemščini na teme gozd, poklici in orodja v lesarstvu, ugotavljali pokritost Slovenije z gozdovi in letni prirastek, preučevali lesno biomaso in njeno uporabnost za kurjavo. Pomagali smo si z literaturo in vneto
brskali po spletu. Pisali smo domišljijske spise z naslovom Leseni izdelki pripovedujejo, se v slovenščini in angleščini pogovarjali o ekologiji, skrbi za gozd, izdelovali didaktične igre, pri katerih se lahko učimo o drevesih naših gozdov. Nekateri so se odpravili malo dlje: ena skupina je obiskala Devovo žago in Mizarstvo Berk ter spoznavala proces dela in poklice v lesarstvu, druga se je odpeljala v Trebnje v mizarsko delavnico in trgovino s pohištvom.
Novinarska dvojica je s fotoaparatom in s svinčnikom beležila dogajanje na tehniškem dnevu in učence povprašala za vtise in mnenje o takšni obliki pouka.
Sara: Všeč mi je, ker lahko barvam, kerto rada počnem.
Tjaša: Na tehniškem dnevu mi je všeč, ker je več različnih delavnic.
Gaja: Tehniški dan imam raje kot pouk, ker je bolj sproščen, Matjaž: Tehniški dan mi je všeč, ker je pač »lušten«.
Mitja: Na tehniškem dnevu se mi zdi »carsko«.
Branja: Raje imam šolo, ker se več učimo.
Aleš: Všeč mi je, ker izdelujemo izdelke iz lesa.
Ana in Eva Pančur
Slovenski kulturni praznik v 1. razredu na OS Mirna
V času pred slovenskim kulturnim praznikom smo se z učenci v prvem razredu veliko pogovarjali o našem največjem pesniku dr. Francetu Prešernu ter o njegovi neuslišani ljubezni. Z vzgojiteljico sva najprej prebrali, nato pa še zapeli njegovo pesem Povodni mož. Učenci so jo z zanimanjem poslušali ter včasih zraven tudi zamrmrali. Dan za dnem sta se je v njihovih glavicah pletla Urška in Povodni mož. Likovno so ju upodabljali, »prebirali« slikanice,... Bili sva presenečeni na njihov odziv. Kar naprej so hoteli, da bi jo peli. Seveda sva njihovim željam ugodili ter jim predstavili še druge njegove znane pesmi (Od železne ceste, Pod oknom, Nezakonska mati). Učenci so dela našega največjega pesnika kar požirali z očmi in ušesi. Naposled smo se še naučili slovensko himno, razmišljali o besedi kultura in scenarij za našo kulturno prireditev je bil pripravljen, Povabili smo še Nino Cugelj, kitaristko glasbene šole Trebnje, ter jo prosili, če bi pesmi Povodni mož. Od železne ceste, ter Pod oknom, spremljala na kitari, Pri-
volila je. Imeli smo dve vaji, se zraven dobro nasmejali, kajti brez prave Urške in Povodnega moža ne gre, in se predstavili ravnateljici, učencem in učiteljicam 2. in 3. razreda na naši šoli. Kulturna prireditev je res dobro uspela, Vsi so bili navdušeni, učenci 1. razreda pa so dokazali, da tudi najmlajši zmorejo marsikaj. In tudi še mesec dni po slovenskem kulturnem prazniku učenci pravijo: »Za poj mo tisto od Prešerna.«
Polonca Cvelbar in Mojca Milčinovič, učiteljica in vzgojiteljica 1. razreda, OŠ
Mirna
Športni dan - drsanje
Za zimski športni dan, smo se letošnje šolsko leto odločili, da ga izpeljemo nekoliko drugače. Sklenili smo, da se gremo učenci 1., 2.a in 2.b razreda iz OŠ Mirna drsat. V torek, 7. februarja 2006, smo šli v Ljubljano, v Tivoli.
Na vhodu nas je pričakal Mirnčan, Aleš
Bunderšek, član šole rolanja in drsanja Lucky Luka. Učenci so si tam lahko izposodili drsalke. Pod vodstvom animatorjev so vsi učenci, eni celo prvič, stopili na led. Z različnimi igrami sojih animirali in zabavali. Vsi učenci so se naučili drsanja. Učenci 1. razreda so ob zaključku uspešno opravili preizkus spretnosti v drsanju za športni program Zlati sonček.
Pri drsanju so učenci neizmerno uživali navkljub hudemu mrazu. Z rdečimi lički so se po končanem drsanju podkrepili z malico.
Preživeli smo zelo lepo dopoldne, ki ga bomo poskušali ponoviti tudi v prihodnjem šolskem letu.
Polonca Cvelbar, prof., Darja Krivec, prof. in Mojca Milčinovič, vzg., OŠ Mirna
Rože iz krep papirja
Učenci 3. razreda mirnske devetletke so z velikim navdušenjem izdelovali nageljčke, žafrane in zvončke iz krep papirja. Tako so spoznali delček že skoraj pozabljene kulturne dediščine, razvijali ročne spretnosti in nenazadnje-ob Valentinovem iskreno razveselili svoje starše. Vilma Gracar
Občinsko kolesarsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«
Tudi letošnje šolsko leto so bili učenci naše šole zelo uspešni na Občinskem tekmovanju »KAJ VEŠ O PROMETU«. Svet za preventivo v cestnem prometu Občine Trebnje in Osnovna šola Trebnje sta ga organizirala 20.10.2005 v Trebnjem. Tekmovanja so se udeležili učenci vseh petih šol iz Občine Trebnje. Tekmovalo je skupaj 40 učencev, in sicer v dveh kategorijah: v mlajši kategoriji učenci 5. in 7. razreda ter v starejši kategoriji učenci 8. in 9, razreda.
Najprej so si vsi tekmovalci v spremstvu svojih mentorjev pod vodstvom policista in članovAvtošoleTrebnjeogledali progo, po kateri je potekala cestna vožnja. Prvič so se naši učenci srečali z vožnjo po kolesarski stezi, ki je na novo (edina v občini) speljana za Domom za ostarele. Ocenjevalci na križiščih so bili inštruktorji Avtošole Trebnje. Vsi učenci naše šole so tekmovanje v cestni preizkušnji uspešno opravili, nato pa so se pomerili v spretnostni vožnji na poligonu, ki je potekala na šolskem igrišču, Ovire so spretno premagovali, nato pa v učilnicah izpolnili še testne pole o poznavanju cest-no-prometnih predpisov za kolesarje.
Naši učenci so se odlično odrezali. OŠ Mirna je ekipno zmagala v nižji kategoriji. Ekipa je bila za osvojeno 1. mesto nagrajena s kolesom. Ekipa višje kategorije je zasedla 3. mesto.
UVRSTITVE POSAMEZNIKOV:
NIŽJA KATEGORIJA f5.. 7. O: ekipno 1. mesto
Primož Lah iz S.razreda - 2. mesto
Urban Turk iz 7.b - 3. mesto
Gregor Bevc iz 7.b - 10. mesto
Jožko Stare iz 7.b - 14. mesto
Zmaga je v tej kategoriji pripadla učencu
OŠ Veliki Gaber - Dejanu Štepcu.
VIŠJA KATEGORIJA 18. in 9.0: ekipno 3. mesto
Janez Brajer iz 8.a - 8. mesto
Borut Lah iz 9.b -10. mesto
David Lesjak iz 8.b -15. mesto
Katja Novak iz 8.b - 16. mesto
Zmaga je v tej kategoriji pripadla učencu
OŠ Mokronog - Aljažu Gregorčiču.
Tekmovanje je bilo zelo uspešno, saj so učenci kljub gostemu prometu (tekmovanje na cesti je namreč potekalo v konici -od 13. do 15. ure) dokazali, da se znajdejo 'na cesti in si s tem pridobili dragocene izkušnje, ki jim bodo v življenju še kako koristile, če jih bodo znali upoštevati. Cilj tega tekmovanja je med drugimtudlda se učenci izurijo v prometu in s tem utrdijo znanje o varni vožnji. Morda se bodo s tem znanjem lahko kdaj izognili prometnim nesrečam. To je tudi največja želja nas - mentorjev, ki smo učence z veliko odgovornostjo pripravljali na tekmovanje.
Mentorica prometnega krožka Mihaela Silvester
Olimpijec Damjan Vtič
V Zabrdju pri Mirni se je v petek, 24. februarja, „zgodil“ pravi športni spektakel. Resda nismo gledali priljubljenih smučarskih skokov, ki so jih v tej vasi prizadevni organizatorji in mladi tekmovalci uspešno predstavljali vrsto let, smo pa z navdušenjem pravih ljubiteljev belega športa slovesno pričakali edinega Dolenjskega udeleženca letošnjih zimskih olimpijskih iger v italijanskem Torinu.
Predsednik KS Mirna Dušan Skerbiš je pozdravil uspešne športnice in olimpijca, desne: Eva Logar, Maja Vtič, Milena Peskar in Damjan Vtič.
Dvajsetletni domačin Damjan Vtič ni mogel skriti presenečenja ob tolikšnem številu navdušenih navijačev. Tak sprejem si je Damjan prav gotovo zaslužil. Kar nekaj let (10) je že mimo, ko se je mladi zabrški »kragulj" (kot smo ga tedaj poimenovali) odločil, da bo svoje sposobnosti preizkusil (poleg smučarskih skokov) v težki nordijski disciplini: kombinacija skokov in tekov na 15 km in 7,5 km. Z veliko volje in odrekanja so prišli uspehi. Kot edini slovenski nordijski kombinatorec v svetovnem pokalu si je že lansko leto v Seefeldu in Lahtiju priboril nekaj točk, najboljše, 20. mesto, pa je dosegel letošnje-gajanuarja v Harrachou na Češkem. Krona vseh naporov je bila seveda udeležba na olimpijadi. Doseženo 34, mesto res ni bleščeče, vendar je treba priznati, da je za mladega Damjana, ki šele nabira izkušnje na najzahtevnejših tekmovanjih s prekaljenimi najboljšimi kombinatorci na svetu, dragocena izkušnja in zato velik uspeh. Kot je sam dejal, bo v tej športni disciplini vztrajal, na naslednjih Ol pa se bo poskušal uvrstiti med deset najboljših. Seveda so mu najbolj pri srcu še vedno smučarski skoki, želi pa se preizkusiti tudi na planiški velikanki, kjer bi v naslednji sezoni rad poletel vsaj kot pred-skakalec.
Hvaležen je vsem sponzorjem, predvsem pa Petru Smoletu, Krajevni skupnosti. Občini Trebnje in seveda zvestim navijačem in prijateljem.
Po Damjanovi športni poti hiti njegova sestra Maja Vtič. Po zabrški skakalnici se je
prvič spustila kot 11-letno dekletce in dokazala, da ji poguma ne manjka. Danes 18-letna lepotica dosega fantastične uspehe v mednarodni areni ženskih smučarskih skokov. Že kot trinajstletna je na mednarodnem mladinskem tekmovanju v Nemčiji dosegla prvo in drugo mesto. V članski konkurenci seje redno uvrščala med prvih 15.
V zadnjih treh letih je bila vedno uvrščena med prvih 10.
Leta 2002 je prejela Bloudkovo priznanje za najboljšo smučarsko skakalko v sezoni. Lani je dosegla svoj najboljši rezultat - 2. mesto v tekmi celinskega pokala v Nemčiji. V zadnji sezoni je bila nekajkrat4.,5.,6.
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kranju, kjer je imela odlične možnosti za najboljšo uvrstitev, pa je, žal, padla, si poškodovala koleno in izpadla iznadaljnjegatek-movanja v sezoni.
Dekle, ki je na mednarodnem tekmovanju na 120-me-trski skakalnici v
Park Cityju doseglo osebni rekord 122 metrov, mora imeti veliko srce, In Maja ga ima! Njena velika želja, skakati na velikankah, samo to velja. Če bodo ženske smučarske skoke uvrstili med olimpijski šport, pa bo Maja nastopila tudi na olimpijadi v Vanko-vru v Kanadi leta 2010.
Maja je uspešna dijakinja športnega oddelka Ekonomske gimnazije v Kranju.
V to gimnazijo se bo po letošnjem zaključku osnovne šole vpisala tudi majina mlajša kolegica v smučarskih skokih - Eva Logar, ki prav tako izhaja iz zabrške smušarske šole, Pogum in vztrajnost sta tudi njeni vrlini. Tudi Eva se je uspešno udeležila vrste tekmovanj doma in vtujini. Njen najboljši dosežek pa je 7. mesto na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v Kranju. Po nesrečnem padcu Maje je bila tako najboljša slovenska predstavnica v smučarskih skokih. Omeniti velja tudi drugo mesto slovenske ekipe v nemškem Meinerzhagnu. Sicer se Eva redno uvršča med prvih 20 tekmovalk v slovenskem pokalu. Podobno kot Maja, ima tudi Eva željo, da se ženski smučarski skoki uveljavijo kot olimpijska disciplina, Seveda bi rada tekmovala na olimpijadi, želi pa tudi, da bi se dosežki ženskih smučarskih skokov čimbolj približali moškim.
Vsi trije odlični športniki si zaslužijo naše iskrene čestitke!
Ob dostojni proslavitvi vrnitve olimpijca Damjana je prav, da se spomnimo njegove sokrajanke Milene Peskar, ki se je pred devetimi leti uspešno udeležila zimskih specialnih olimpijskih iger v Collingwoodu pri Torontu v daljni Kanadi. Domov se je ponosno vrnila z dvema olimpijskima odličjema: zlato in bronasto medaljo!
Torej v devetih letih kardva »velika" olimpijca iz majhne vasiceZabrdje.
Bravo, Zabrdje!
Ob prihodu v Zabrdje je Damjana prua pozdravila njegova mlajša klubska kolegica Eva Logar.
Maja (v sredini) med najboljšimi šestimi na Japonskem
Nogometni klub Mirna v tekmovalni sezoni 2005/06
Ob začetku nove tekmovalne sezone se člani NK Mirna z veseljem spomnimo zaključka pretekle, ki nam je prinesla lepe uspehe.
Ekipa mlajših dečkov (U-10) se je uvrstila med najboljše ekipe v državi. V Ljubljani je junija na zaključnem turnirju v hudi konkurenci osvojila drugo mesto.
Konec avgusta se je udeležila turnirja ob zaključku poletnih šol nogometa, ki se je odvijal na reprezentančnem stadionu Arena Petrol v Celju in v svoji kategoriji prema-
gala vse ekipe ter ostojila prvo mesto.
V novi sezoni nogometni klub Dana Mirna sodeluje v ligah pod okriljem Nogometne zveze Slovenije in Medobčinske nogometne zveze Ljubljana s tremi selekcijami.
Najbolj številčna je trenutno selekcija cicibanov (U-8), ki deluje pod vodstvom trenerjev Mirana Žlembergerja in Marka Košiča v dveh skupinah. Skupno je vključenih v to selekcijo več kot 30 otrok.
Selekcijo mlajših dečkov (U-l 0) v novi sezoni vodi trener Simon Šlajkovec, šteje pa približno 25 dečkov,
Selekcija starejših dečkov (U-14) v tej sezoni tekmuje v 1. ligi MNZ. Vanjo je vključenih približno 25 fantov z Mirne, Trebnjega, Šentruperta, pa tudi iz Tržišča. Vadijo pod vodstvom trenerjev Boštjana in Marka Kolenca.
Ob tem je potrebno omeniti, da je veliko bivših članov našega kluba vključenih v večjih sredinah, kjer igrajo vidne vloge, na primer Jure Erazem v kranjskem Triglavu, Borut Metelko v Olimpiji, Matevž Kržan, Robi Baranašič, Jure Poljanec in Niko Hribar pa v NK Krka iz Novega mesta.
Dvakrat tedensko je organizirana vadba nogometa za študente in ostalo mladino, ki kaže vedno večje zanimanje za ta šport.
Veterani že nekaj zadnjih let uspešno sodelujejo v ligi JV Slovenije. Preteklo sezono so zaključili na 2, mestu, letos pa ob zagnani vadbi v pomladanskih mesecih računajo še na kaj več,
Ob obilici aktivnosti, ki se odvijajo na nogometnem igrišču v našem kraju, se pojavlja problem njegovega vzdrževanja oziroma obnavljanja. Ker je igralna površina naravna trava, ki jo je zelo težko vzdrževati, so zato potrebna precejšnja sredstva. Potrebno je vložiti veliko časa, da ta vzdrži celo sezono. Zato bo v bližnji prihodnosti potrebno urediti manjše pomožno igrišče, ki bo olajšalo rešitev problema. Ob tem računamo na pomoč Občine Trebnje in Krajevne skupnosti Mirna.
Od KS Mirna pa pričakujemo več aktivnosti pri urejanju območja v okolici igrišča, to je med pošto in cesto proti Fužinam in nogometnim igriščem. Ob raznih tekmah in drugih dogodkih nas obiskujejo ljudje iz cele Slovenije. Ob pogledu na ta neurejeni del zemljišča ne odnesejo posebej lepega vtisa iz sicer drugače lepega in prijetnega kraja.
Uprava NK MIRNA
Krajanom čestitamo za krajevni praznik Mirne, 6. junij!
Uredništvo
Zimskih športnih iger upokojencev so se udeležili tudi naši člani. V veleslalomu so se pomerili v Sodražici, kjer je nastopilo 11 društev. 1. mesto med posamezniki je dosegel JANEZ KOLENC, DU MIRNA, 1. je bila tudi ekipa DU MIRNA, v kombinaciji moški -ženske pa je OU MIRNA doseglo 3. mesto.
SAH “ Ekipa petih mirnskih upokojencev se je 23. marca odpravila v Šentjernej na prijateljsko tekmovanje v šahu. Seveda smo bili prepričani, da bo to srečanje »mala malica« za nas, saj imamo v naši vrsti kar nekaj odličnih šahistov. A glej zlomka, Šentjarnej-čani so nas kot kake smrkavce »namahali« kar z rezultatom 37,5:10,5 točke! Od presenečenja smo si opomogli šele ob odličnem prigrizku in dobri kapljici in se nazadnje kar dobre volje pozno ponoči odpravili domov. Lepo se je družiti s prijatelji, čeprav so nasprotniki. S šentjernejskimi upokojenci se srečujemo tudi balinarji.	D. Z.
BADMINTONSKI KOTIČEK
Igralci BKTOM Mirna državni ekipni prvaki v kategoriji do 13 in do 17 let
V začetku januarja je bilo v organizaciji BK Kungota izpeljano državno ekipno prvenstvo v kategorijah do 13 in do 17 let.
Mirnčani so se odpeljali na turnir 7.1.2006 in to z avtobusom, saj je šlo poleg tudi nekaj staršev in navijačev, Ob bučnem navijanju je obema ekipama uspelo osvojiti naslovdržavnega prvaka.za kar so se potrudili prav vsi igralci, ki so nastopili na tem tekmovanju.
14. januarja smo organizirali na Mirni drugi turnir »dedka Mraza, kije bil zaradi prenatrpanosti programa prestavljen na začetekjanuarja, Udeležili so se ga lahko le igralci do 11. leta starosti. V kategoriji dečkov je tretje mesto osvojil Dejan Kotnik, pri deklicah pa je bila tretja Nika Bračko.
V	Medvodah v novi športni dvorani sta bila 12.2. 2006 izpeljana 3. turnir dečkov in deklic do 11 letin
3.	turnir v kategoriji do 15 let. V najmlajši kategoriji so medalje osvojili Leja Bevc vkategoriji posameznic bronasto in skupaj z Niko Bračko v kategoriji dvojic srebrno medaljo, Bronasto medaljo v igri posameznikov je osvojil Dejan Kotnik, ki pa je bil tretji tudi v paru z Žanom Laznikom.
V	kategoriji do 15 let je tretje mesto osvojil Urban Turk in to v igri dvojic.
3. turnir do 19 let je bil organiziran vZg. Kungoti in to 18,2., kjer sta se izkazala Matevž Bajuk in Aljoša
Turk, ki sta zmagala v igri dvojic, v igri posameznikov pa je bil Matevž drugi, Aljoša pa tretji.
Na državnem članskem prvenstvu v Ljubljani, ki je potekalo4, in 5. februarja, Mirnčani nismo imeli tako blestečih rezultatov kot v preteklih letih, pa vseeno je bilo osvojenih nekaj medalj. Tako je v kategoriji članov bronasti medalji v igri moških in mešanih dvojic osvojil naš prvi igralec in državni reprezentant Aleš Murn, pri dekletih pa je dve bronasti medalji osvojila povratnica po poškodbi in ravnotako državna reprezentantka Urška Silvester, sicer igralka BK Blisk Mirna.
Urška je bila tretja v igri posameznic in v igri mešanih dvojic.
Aleš in Urška sta branila barve Slovenije tudi na evropskem ekipnem prvenstvu za moške(Thomas cup) in ženske (Uber cup), kije potekalo od 15. do 19. februarja 2006 vGrčiji.
Na državnem ekipnem osnovnošolskem prvenstvu v Zg. Kungoti 10. 3. 2006 so igralci OŠ Mirna osvojili bronasto medaljo. Ekipo OŠ je vodil trener badmintona Dušan Skerbiš ml., ki se je izkazal naslednji dan na tekmovanju Wilson BIT OPEN v dvorani BIT v Ljubljani, ko je v članski konkurenci
osvojil drugo mesto med posamezniki, drugi pa je bil vtudi igri dvojic, Četrto mesto med dvojicami sta osvojila Jezernik in Bajuk. V kategoriji do 15 let je drugo mesto osvojil Urban Turk, ki je bil drugi tudi v paru z Mitjem Šemrovom, medtem ko sta bila igralca BKTOM Mirna Aleks Miklič in Klemen Kramartretja.
V	Celju je bil 18. marca prvič organiziran turnir Celje Open v dvorani Golovec in ob številni udeležbi je zmagal v 1 .tekmovalni skupini naš igralec Aleš Murn, ki je zmagal tudi v igri dvojic. V drugi skupini je zmagal tudi naš bivši tekmovalec, sedaj rekreativec, Žiga Strmole, ki pa je bil še tretji v paru z Blažem Strmoletom. Blaž je bil tretji tudi posamezno.
18. marca 2006sta potekala vMedvodahtudi 3. turnirja v kategoriji do 13 in do 17 let. V kategoriji do 13 let je zmagal Urban Turk, drugi pa je bil Mitja Šemrov. Zmago sta slavila skupaj tudi v igri dvojic.
V	kategoriji do 17 let je zmagal Matevž Bajuk, Aljoša Turk je bil tretji, skupaj pa sta zmagala v igri dvojic.
V	mesecu aprilu in maju so na vrsti državna prvenstva v mladinskih kategorijah in tudi mednarodna prvenstva v tujini, Člansko vrsto čaka turnirza naslov ekipnega državnega prvaka, kot organizatorji pa se bomo morali izkazati tudi z izpeljavo državnega prvenstva v kategoriji do 13 let, ki bo 13, maja 2006 všportni dvorani OŠ Mirna.
Dušan Skerbiš
I * IL«
OBIŠČITE INDUSTRIJSKO PRODAJALNO PRESAD V POSLOVNI STAVBI GREDA NA MIRNI
ODPRTO:
ob delavnikih od 8. ure do 16. ure ob sobotah od 8. ure do 12 ure
?
■ ^ ; 'iljg