Poftntna plt^tns 9 gotov m. Leto XVI«, štev. 34 Ljubljana, nedelja 10. februarja 193$ Cena 1 Din upr«vuisiTo ujumjaua Knafljeva alica a — reieton it. 1122 8123, 8124. S126. «12» inaeratm jtideieit: L,jubljana Selen-burgova ai & — Tei M9'2 24»*. Podružnica Maribor. Gosposka ulica It 11 - Teietoo it 24A6 Podružnica Celje. Kocenova ulica it 2. - TeieroD it Računi pn poŠt iefc zavodih: Ljubljana it 11 842 Praga čislo 78.180, Wien it 241 Naročnina znaša meaeCnc Din 25.— Za inozemstvi Oln 40.— Uredništvo-Ljubljana (tn&rijeva alica 6 Telefon 3122 3123. 3124. 312.V 31^6 Manbor Gosposka ulic« 11 Teleton it 2440. Celje, Str •»maverje*« ulica it L. Telefon it Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu Po razpustu Narodne skupščine Tekoče leto je leto važnih političnih odločitev. Politična kampanja se je pričela z volitvam; v senat. Ko smo komentirali izid teh volitev, smo mogli ugotoviti, da se je nacionalna fronta v naš: ožji domovini pokazala po svoji disciplini in svoji enodušni odločnosti doraslo svojim dolžnostim. V boju dosežena lepa zmaga je navdala vse nacionalne ljudi z novim svežim optimizmom. Po brezplodnih letih sabotaže državnih poslov in pasivne resistence je končno letos tudi klerikalna skupina, ki se je že lani pod raznimi opozicijskimi naslovi pri občinskih volitvah poizkušala zopet politično plasirati, z »nevtralno« Žeboto-vo listo stopila iz začetne popolne anonimnosti ter se je z vso njej lastno bes-nostjo zagnala v borbo za volilni uspeh. Poskus je propadel. Med volilci, ki so se odločno izjavili proti obnovi klerikalnega separatizma, je bilo izredno veliko število nekdanjih pristašev SLS, ki danes složno z ostalimi nacionalnimi ljudmi držijo in branijo jugoslovensko stvar v naši banovini. Akoravno je klerikalna lista doživela poraz, smo bili vendar mnenja, da je vsaj v enem pogledu bila koristen pojav kot dokaz iztreznjenja nekdanjih mogotcev SLS in njihovega računanja z danimi dejstvi. Medtem je bila razpuščena Narodna skupščina. Razlogov za to odločitev je več in so deloma tehnične, deloma politične narave. Vlada g. Jevtiča, ki je javnosti sporočila prve ukrepe za izvršitev važnega obnovitvenega programa, je morala pred seboj ustvariti prosto pot, da \'so svojo energijo osredotoči na izvršitev tega programa. Ker letos poteka le-gisiativna doba sedanje skupščine, bi morale volitve vsekakor biti najkasneje jeseni, kar pa bi moglo pomeniti zastoj v tem vladnem delu. Zato je bilo bolj praktično izvesti volitve sedaj na pocetku, in to tem bolj, ker je Jevtiče-a vlada prevzela državne posle v trenutku, ko je bil parlamentu predložen vroračun, izdelan pod drugimi predpostavkami finančnega in ekonomskega značaja. Nesporno bi bila Narodna skupščina Jevtičevi vladi skoraj enodušno votirala proračun. Prav tako pa je ne-spcrno, da parlament, ki gre h kraju, nima več svežosti, da se v polni meri in kar najbolj objektivno posveti reformnim programom. Saj bližajoče se volitve avtomatično navajajo poslance na agitacijske račune. Informiranim krogom je bilo zato že precej časa jasno, da je računati s pomladanskimi volitvami. Zaradi tega razpust Narodne skupščine ni predstavljal nikakega abnormalnega, senzacionalnega pojava. Narodna skupščina, ki je sedaj razpuščena, je od vseh jugoslovenskih Narodnih skupščin najdelj vršila svojo nalogo. Partizanstvo ki je v prejšnjih letih brzo raz jedlo vsak parlament, in računi posameznih strankarskih voditeljev, r o vedno kvarili bilanco državnih in narodnih interesov. V skupščini, ki se sedaj razhaja, pa je navzlic nedostatkom v njeni sestavi, navzlic mnogim pogre-škom v njenem delu, vendar na kraju prevladoval nacionalni interes. In tako bilanca parlamenta, ki predstavlja prehod iz diktature v demokracijo in ki je v najtežjih časih gospodarske krize prevzemal odgovornost za vodstvo države, ni nezadovoljiva. Najmanj imajo pravice na to skupščino in njene poslance pljuvati sedaj tisti, ki so 8. novembra 1931. in pozneje ves čas s sabotažo demonstrativno deklarirali svoj desinte-resman na državnih in narodnih zadevah. Zanimivo je, kako je razpust Narodne skupščine razvezal strasti nasprotnikov nacionalne fronte. V prvem koncentričnem ognju besnih napadov na JNS so poskušali zlasti naši klerikalci naslikati razpust Narodne skupščine tako, kakor da je izvršen v svrho razbitja nacionalne fronte in v namenu, da se ravno njim na široko odpro vrata k oblasti. Vzporedno s temi napadi so dosedanji nasprotniki vsakega jugoslovenske-ga režima izstrelili v prvih dneh tako gosto godlo servilnosti napram voditelju in možem sedanje vlade, ki zopet po svoji ogromni večini pripadajo vrstam JNS, da so podrli vse ozire najprimi-tivnejše politične delikatnosti, predstavljajoč se kot nekaki zavezniki g. Jevtiča in njegovih tovarišev, kakor da so ti vzeli na sebe nalogo, da porušijo vse, kar je pri nas dosedaj držalo zastavo državnega in narodnega edinstva. No, vsaka reč le nekaj časa trpi. Te »Slo-venčeve« klerikalne fantazije so se zadnje dni že ohladile in trdno upamo, da se bodo dali tudi klerikalni voditelji iztrezniti od realnih dejstev. Eno tako, in to najvažnejše, realno dejstvo je, da obstoja v dravski banovini kot sestaven del enotnega gledanja na naše nacionalne probleme v vsej državi nacionalna fronta, ki jo seveda noben jugoslovenski državnik, najmanj pa g. predsednik vlade Jevtič ne namevara oslabiti, ali pa celo razbiti. Usodepolna pomota tistih, ki so morda b tem špekulirali, se je deloma že pokazala. Imenovanje novega bana v osebi g. dr. Dinka Puca je vsakemu dovolj Delo za mir m proti vojni Flandin in sir John Simon o pomenu londonskih dogovorov in pogojih za obnovo svetovnega gospodarstva Pariz, 9. februarja, č. Govora, ki sta ga imela snoči angleški zunanji minister 6ir John Simon in francoski ministrski predsednik Flandin na tradicionalnem banke, tu angleške trgovske zbornice v Parizu, sta zbudila v političnih krogih znatno pozornost Francoski listi ju komentirajo kot novo potrdiilo tesnega sodelovanja Francije in Anglije za ureditev aktualnih evropskih problemov in Je glede na splošni vtis pričakovati, da bosta našla tudi v širši javnosti znaten odmev. Vsekakor utegneta vplivati tudi na rezervirano zadržanje NemCije zarado resolutnostl in soglasnosti obeh državnikov ne glede na dvorezno politično taktiko, ki jo Je pričela Izvajati Nemčija, da bi kakorkoli ločila Anglijo od Franci'e. Sir John Simon: Izvršili smo veliko delo Angleški zunanji minister s>ir John S l-m o n je med drugim dejal, da se udeležuje banketa trgovske zbornice v Parizu, da tako izpolni že staro tradicijo, namreč, da se njene vsakoletne prireditve udelež". eden izmed članov angleške vlade. Znano je sicer, da je zbornica zainteresirana v angleško-francoskih trgovinskih odnošajih, prav tako pa Je treba upoštevati stvarne zveze med političnimi razmerami in trgovskimi odnošaji med posameznimi narodi. Evropa boleha zaradi gcspodarske paralize, ki pa sta jo povzročila v veliki meri politična negotovost in bojazen. Trgovina je odvisna od zaupanja in nič ne bo bolj pripomoglo k obnovi dobrih trgovskih odnošajev med narodi v Evropi, kakor če popusti politična napetost in se zopet ustvari dobro razumevanje med državami. Ko bi to dosegli, bi bili že davno odstranjeni vsi dvomi In nezaupanja, ki silijo poslovne ljudi, da se obotavljajo prav tedaj, ko bi se morali svobodno in z vsem pogumom lotiti svojih poslov. Ni mogoče opustiti prilike, je nadaljeval sir John Simon, da se ne bi omenilo zadovoljstvo Londona, ko je pred nekaj dnevi sprejel francoska ministra, k! sta prišla na razgovor ln dogovor k svojima britanskima tovarišema. Verujemo, da smo to pot opravili dobro delo ne le v Interesu obeh držav, temveč tudi za ves ostali svet in predvsem za obnovo svetovnega miru. V naiem prizadevanju, da se dovedejo v sklad odnošaji med narodi in se tako povrne zaupanje med državami, je najznačilnejše dejstvo, da naše delo nI bilo nikomur v škodo. Ko smo 6e posvetovali o najboljših predlogih za ostale države, nam je bilo to osnova za svobodno in povsem enakopravno pogajanje med vsemi prizadetimi državami, sai vsi iskreno želimo, zgraditi mir na solidnih In trdnih temeljih, če bodo pomen in namen naših predlogov priznali tudi oni, na katere se nanašajo, bomo v I. 1935. dosegli velik napredek v obncvi razmer, v katerih bo dejansko mogoč tudi napredek trgovine in obnova splošnega blagostanja. Predsednik trgovske zbornice je nato razložil pogoje, ki bi jih bilo treba izpolniti, da bi se lahko podrle carinske meje med Veliko Britanijo in Francijo. Na banketu je bilo prisotnih tudi več francoskih državnikov. med njimi ministrski predsednik Flandin, ki se je oglasil k besedi takoj po predsedniku zbornice. Flandin: Londonski sporazum ni mk&mur v škodo V svojem odgovoru na Simonovo zdra-vico je ministrski predsednik Flandin prav tako omenil nedavni poset francoskih ministrov v Londonu in izrazil ra do«t, ker so bili v Londonu tako iskreno sprejeti nele zaradi svojega položaja in polnomočja, marveč predvsem zaradi svoje misije miru in medna rodnega sodelovanja. Pri londonskih razgovorih nista niti Velika Britanija niti Francija imeli namena skleniti karkoli, kar bi bilo v škodo drugih držav. Naše delo je bilo prežeto z naj-iskrenejšo željo in se je zaključilo s pozivom vsem miroljubnim narodom, da bi se odzvali glasu človečanskega duha. Deca, ki se je včeraj rodila, bi ne smela jutri umreti na frontah nove vojne. Velika Britanija in Francija, je Flandin posebej na- glasul, z doseženim sporazumom o akciji za letalski pakt nista nameravali kaznovati krivcev, nego Rta nasprotno resno nameravali preprečiti novo strašno klanje in pogibelj. Po zelo svečanem banketu sta se ministra Flandin in Simon umaknila v posebno dvorano in imela daljši razgovor o razvoju političnega položaja po londonski deklaraciji z dne 3. februarja. Povratek Simona v London Pariz, 9. februarja a. Angleški zunanji minister Simon je popoldne odpotoval z letalom v London. Z zunanjim ministrom Lavalom se ni sestal, ker ima precej hudo bripo in leži. Kakor se doznava, za sedaj ne bo nobene nove Izmenjave misli med angleškimi ln francoskimi državniki, ker Se ni znano stališče nemške vlade do londonskih dogovorov in predlogov. Zagonetni Berlin Po mnenju angleškega zunanjega ministra bo Nemčija odklonila londonske predloge in bosta zato Anglija in Francija sklenili letalsko pogodbo brez nje Pariz, 9. februarja AA. SploSno se pričakuje, da bo Nemčija najbrž šele čez dva tedna odgovorila na franeosko-angleške predloge. Kakor pravi »Oeuvre«, je sir John Simon snoči sporočil Flandinu, da Nemčija po mnenju angleškega zunanjega ministra ne bo sprejela francosko-aneleških predlogov, ker hoče pridobiti na času, računajoč da bo časopisna razprava z drugimi intrigami vred razbila sedanje soglasje med Londonom In Parizom. Flandin in Simon sta zaradi tega govorila o nadaljnjem postopku. Flandin je sporočil Simonu, da Francija ne želi posebne konference štirih ali šestih, ker je mn.mja. da se pogajanja vrše lahko po redni diplomatski poti ali pa na razorožitveni konferenci v 2enevl. Angleški zunanji minister se je tudi pri tej priliki lahko prepričal, da je Flandin še vedno Iskren pristaš pakta, kakor so si ga želeli v Londonu. Ce bo Nemčija odbila sodelovanje, bodo angh..!..l in francoski ministri že vedeli kaj imajo storiti. Francija in Anglija bosta, če bo treba, sami sklenili letalski nakt. London, 9. februarja. AA. »Times« komentira Simonov govor in pravi, da je angleški zunanji minister hotel z njim povedati nemški vladi, da pripravljalna pogajanja med Francijo in Veliko Britanijo nikakor ne omejujejo skupno in ravnoprav-no razpravo vseh teh vprašanj. Predsednik francoske vlade Flandin ie v svojem govoru naglašal, da sta se francoska in angleška vlada popolnoma sporazumeli o svojih skupnih ciljih. Apelirali sta kar mogoče svečano na vse človeške želje po miru. Njuna prva želja je bila preprečiti polom in novo klanje. Tisti, ki so izkusili vojno, verujejo v boljšo bodočnost krofov, prodirajo v javnost le »poradi&no podrobna poročila, ki pa zato zbujajo splošno pozornost. Kakor ugotavljajo tukajšnji politični krogi, imajo pri teh posvetovanjih glavno besedo zastopniki dria-vne obrambe, ki so že pripravili točen načrt o nemških zahtevah. Iz nemških listov je mogoče le posredno dognati, v kateri smeri se razvijajo ta posvetovanja. Zanimivo je, da so sedaj pričeli obnavljati poročila o oboroženih silah sosednih držav, zJatati Francije, Belgije, Poljske in Češkoslovaške- Podrobneje se bavijo tudi v letaskimi efektivi v sosednih deželah. Dasi poročila ne podajajo točnih podotkov in slej ko prej pretiravajo, pa je vendar mogoče iz njih sklepati, kakšne zahteve bo postavila Nemčija sama pri pogajanjih za priznanje njene enakopravnosti in za sklenitev letalske konvencije- Politični krogi govore, da bo Nemčija zahtevala v primeru sklenitve letalske konvencije spočetka 3000 do 3500 letal in uvedbo dveletne službene dobe za državno ebrambo. ki ho avtomatično povečala na 500-000 do 700 000 mož- Še pred kratkim «o zahtevah le 300.000 mož močno armado. Ako pa bi bile razveljavljene vojažke klavzule versajske mirovne pogodbe, bi Nemčija sicar ne vztrajala več pri svoji zahtevi, naj se ukine tudi nevtralnost zapadnega obmejnega pasu. zato pa bi zahtevala odprte meje na vzhodu in tem večjo armado. Nič manj ni zanimiva nemška zahteva, naj se Sleni 6-, 16. in 10. versajske mirovne posrodbe. ki Se nanašajo na razorožitev, mirovne re»nk-cije in revizijo mirovnih pogodb, spravijo v sklad z novim položajem. Španija za status quo na Sredozemskem morju London, 9. februarja, g. »Times« javlja iz Madrida, da se španski oficielni krogi zelo baviio s sredozemskim vprašan iem. španska vlada bo objavila izjavo, po kateri ne bo priznala nobene izpremembe statusa auo na Sredozemskem morju, ki bi se sklenil brez njenega pristanka. Franco-skrnitalijanska pogajanja v Rimu so v Španiji povzročila veliko nezaupanje. Italijanski pridržki Proti določbi v letalski konvenciji, da bi si Italija in Anglija jamčili nedotakljivost svojih ozemelj Rim, 9. februarja. AA. Izšel je uradni Kaj hoče Berlin. 9. februarja, d. 0 pcsvetovanj'ih, ki jih je pričel kancelar Hitler z vodilnimi nemškimi politiki in zastopniki vojaških Priprave za volitve Prva seja Državnega odbora — Od Slovencev sta v odboru podpredsednik senata dr. Ploj in nar. poslanec dr. Rape Beograd, 9. februarja, p. V prostorih senata je imel danes dopoldne svojo sejo Državni odbor, ki je na seji definitiv-no sklepal o senatskih dopolnilnih volitvah. Po pregledu vseh volilnih spisov je odbor ugotovil, da so se volitve izvršile v popolnem redu ter da zoper njih ni bila vložena nobena pritožba. Državni odbor je na podlagi te ugotovitve sestavil splošno listo izvoljenih senatorjev, ki bo dostavljena v nadaljnje postopanje in končno verifikacijo teh mandatov senatu. Popoldne ob 4. se je zopet sestal Državni odbor, sedaj v prostorih Narodne skupščine. Pričel je s pripravami za skupščinske volitve, ki bodo 3. maja. Glavna naloea Državnega odbora je, jasna manifestacija čvrste volje države in vlade, da je izključen vsak eksperiment na račun državnega in narodnega edinstva ter one čvrste in disciplinirane vojske, ki to edinstvo brani in čuva v dravski banovini. To je dejstvo, ki naj tr čimprej napotilo klerikalne voditelje, da se posvetijo študiju vprašanja, kako uveljaviti svoje pozitivno delo v našem državnem in narodnem življenju. Tu je treba brzega povratka iz oblasti fantazij in sanj in hitrega prijema. Cas hiti. Če se misli bivša SLS uveljaviti, potem naj razčisti svoje gledanje na bistvo državnega in nacionalnega vprašanja in naj pripravi svoj nastop pri volitvah ali sama ali s starim eospodom Aco Stanoievičem ali z g. Mačkom, kakor že hoče in želi. Z izposoienimi deklaracijami in na ruševinah nacionalne fronte pa ni sreče. da določi volišča in predsednike volilnih komisij. Zato je Državni odbor danes sklenil pozvati notranjega ministra, nai stavi predloge glede določitve volišč, vse druge ministre pa, da mu dostavijo spisek uradnikov, ki imajo predpisano kvalifikacijo za predsednika volilnih komisij. Prihodnja seja Državnega odbora bo 25. februarja. Ker je bivši podpredsednik Narodne skupščine dr. Avdo Ha-sanbegovič postal minister in s tem izgubil svoj mandat v Državnem odboru, je prišel na njegovo mesto kot njegov namestnik dr. Stane Rape. Član Državnega odbora je po svoji funkciji tudi podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj. Administrativni odbor posluje dalje Beograd, 9. februarja, p. Dopoldne je imel sejo administrativni odbor Narodne skupščine, ki po poslovniku Narodne skupščine zaseda tudi v primeru razpusta skupščine vse do sestanka nove skupščine in konstituiranja novega administra tivnega odbora. Član tega odbora je med d/ruginii narodni poslanec g. Ivan Prekor-šek. ____ Ovire v telefonskem prometu Zagreb, 9. februarja, č. Zagrebška železniška direkcija poroča, da ie prekinjen ves telefonski in krajevni promet med Zagrebom in Dalmacijo Pri Gračcu je orkanska snežna burja porušila vse telefonske in brzojavne drogove Železniški promet se za silo še razvija, dasi že z znatnimi zamudami. komunike, ki pravi: Odgovorni italijanski krogi so t veliko pozornostjo spremljali francosko-britanske razgovore v Londonu, o katerih poteku jc bila italijanska vlada stalno obveščana. Sprejeli so s simpatijo sklepno izjavo v Londonu, v kateri vidijo možnost sporazuma z Nemčijo. Glede letalskega pakta in vzajemne pomoči bo Italija svoje stališče določila prav v kratkem v smislu načelnega pristanka, toda svojevrstni položaj Italije nasproti Veliki Britaniji in narobe je treba podrobneje proučiti. V italijanskih krogih kažejo zadovoljstvo nad stališčem Velike Britanije do neodvisnosti Avstrije in do francosko-italijanskega dogovora z dne 17. januarja. London, 9. februarja. AA. Glede na rimski komunike izjavljajo v uradnih krogih, da bodo morali pridržke in izpreminjeval-ne predloge k načrtu, kakor jih želi Italija, proučiti vsi bodoči podpisniki pakta. Pridržki Italije obstojajo v tem, da bi pri- Titulescir predsednik Balkanske zveze Bukarešta. 9. februarja. AA. Zunanji minister Titulescu je danes ob obletnici atenskega pakta postal predsednik Balkanske zveze. Ze doslej je bil tudi predsednik Male antante. Francoski socialisti proti Schuschnigg^ Pariz, 9. februarja, č. Kakor poročajo današnji levičarski listi, avstrijskemu zveznemu kancelarju dir. Schuschniggu ne bodo v Parizu pripravili posebno gosto ljubnega sprejema. »Populairec je danes objavil izjavo soclalističnrga voditelja Leona Bluma, da se bodo francoski socialisti pridružili komunistom in organiziral: ob prihodu avstrijskega kancelarja burnp demonstracije, da tako protestirajo prot: avstrijski politiki »pritiska na delavski razred« in proti »krvniku avstrijske socialne demokracije*. Obletnica krvavih dunajskih dogodkov Dunaj, 9 februarja, p Na dan obletnice krvavih februarskih nemirov bo v cerkvi sv. Štefana svečana zadušnica za žrtve, ki so padle na strani vojske, policije in šuc-kora. Mašo bo celebriral osebno dunajski kardinal Innitzer ob veliki asistenci duhovščine, prisostvovali pa ji bodo predsednik države Miklas in vsi člani vlade s kancelarjem Schuschniggom na čelu. Službena proslava februarskih dogodkov je učinkovala v delavskih krogih kakor bomba in jo smatrajo za izzivanje socialističnih množic. Danes je bil ves Dunaj ob-sut z letaki, v katerih pozivajo socialisti vse delavstvo, naj v znak protesta proti temu izzivanju in proslavljanju onih. ki so s topovi streljali na delavska stanovanja in ubijali žene in otroke, prirede velike ulične demonstracije. Vlada je zaradi tega izdala zelo stroge varnostne ukrepe, da bi onemogočila nove nemire. Policija je pomnožena z oddelki Heimwehra in šuckora. razen tega pa je ojačena tudi dunajska posadka Policija je ves dan lovila in plenila letake, ki pa so se zlasti v predmestjih vedno znova pojavljali. Med dunajskim prebivalstvom vlada velik strah in vse računa s tem da se bodo za obletnico ponovili krvavi nemiri, kar bi mofilo imeti tudi še druge usodne posledice. stala na podpis konvencije med velesilami, ki so podpisale locarnsko pogodbo, le pod pogojem, če bo v dodatnem protokolu oproščena obveznosti nasproti Veliki Britaniji. Zato je glede letalske konvencije pričakovati novih neposrednih razgovorov med italijansko in britansko vlado. Željo Italije, da naj v letalski pakt ne pride določba, po kateri bi si Italija in Anglija medseboj no jamčili nedotakljivost teritorija, smatrajo v Londonu zaradi zemljepisne lege obeh držav za popolnoma upravičeno. Stališče Južne Afrike London, 9. februarja. AA. Iz Captovvtva poročajo, da so v južnoafriškem parlamentu postavili vprašanje, ali je Južnoafriška rveza dolžna sodelovati v vojni, v katero bi se mogla zaplesti Velika Britanija na podlagi novih obveznosti, ki jih je te dni sprejela na evropski celini. Ministrski predsednik je izjavil, da bo o tem vprašanju odločalo prebivalstvo Južne Afrike. Ker ni postal senator, je izstopil iz stranke Beograd, 9. februarja, p. Bivši narodni poslanec in poznejši senator moravske banovine Miloje Z. Jovanovič je prijavil svoj izstop iz JNS. Jovanovič je med onimi senatorji, ki so bili izžrebani in jim je mandat 3. januarja potekel. Ker ni bil ponovno kandidiran, je izstopil iz stranke. V današnjih beograjskih listih v doigi izjavi utemeljuje ta svoj korak. Pri tem seveda napada vso stranko in zlasti njeno vodstvo, čeravno je vodstvo stranke postopalo docela korektno in priporočalo njegovo kandidaturo. V svoji izjavi pravi, da so člani vodstva stranke vodili proti njemu osebno kampanjo, ker so se ga hoteli na vsak način rešiti. Sploh pa da se čuti v stranki velika razcepljenost zlasti med bivšimi demokrati. Po njegovem mnenju bodo v stranki nastopile še druge ncprili-ke kot posicdica nesloge, velikih nesporazumov in medsebojne borbe. V stranki se vedno jasneje obeležujejo prejšnje strankarske grupacije, vodstvo stranke pa vse to mirno gleda. Posamezni člani vodstva favorizirajo posamezne skupine, ne da bi upoštevali interese celote, gre jim le za osebne kombinacije. Zato je prišlo tako daleč, da v stranki nima besede ne predsednik L'zunovič ne ostalo vodstvo. Stranka gre navzdol in nima več nobenega vodstva. Njo vidijo drugi ljudje in druge avtoritete. To sc je tudi jasno videlo pri senatskih kandidaturah. Vse to ga je — pravi g. bivši senator — napotilo, da je izstopil iz stranke. Proces proti dr. Rintelenu Dunaj, 9. februarja. AA. Pred tukajšnjim vojaškim sodiščem se bo 2. marca pričela razprava proti dr. Antonu Rintelenu, bivšemu avstrijskemu poslaniku v Rimu. Rin-telen je obložen veleizdaje v zvezi s poskusom narodno - socialističnega prevrata meseca julija 1934, ko so uporniki proglasili dr. Rintelena za zveznega kancelarja. Volitve v Turčiii Ankara, 9. februarja. AA. Včeraj so bile volitve v turško Narodno skupščino Udeležba volilcev je bila povsod zelo velika. Izvoljenih je bilo 39o poslancev narodne republikanske stranke, med njimi 17 žensk in 13 kandidatov neodvisne stranke, med niimi štirje zastopniki mani«in in sicer dva Grka, en Armenec in en 2id. — »JUTRO« št. 34---- . ■ - - - ---2------- SOCIALNI PROBLEMI SLOVENIJE Vsa včerajšnja seja je bila posvečena razpravam s področja socialne politike — Zahteve po reSormi Bednostnega sklada Nedelja. 10 H. 1935 Premestitve in imenovanja na drž. meščanskih šolah Hirjan Barica je premeščena iz Slov. Bistrice v Brežice, Gobec Regina iz Slo-venjgradca na deško meščansko šolo v Celje, za honorarno učiteljico dekliške telovadbe na drž. mešč. šoli na Jesenicah je postavljena Klavora Nada. za deško telovadbo Zemlja Gabrijel; Fenc Julija je z Rakeka premeščena v Krško, Kramarič Ivana s Krškega na aRkek, Rogl Franjo, učitelj osnovne šole pri Sv. Lenartu, je postavljen za učitelja telovadbe na drž. mešč. šoli istotam, Zupan Franc jc s I. drž. mešč. šole v Ljubljani premeščen na II. deško, Lapajne Marija z Viča na I. drž. dekliško mešč. šolo v Ljubljani, Deisinger Ema je imenovana za sup'enta na drž. deško meščansko šolo v Mariboru, Mlinarič Josipina se vrne po potrebi službe na svoje mesto na I. dekliški v Mariboru, prof. Bizjak Alojzij je postavljen za honorarnega nastavnika na deško mešč. šolo v Mariboru. Žerjav Albert in Rudež Josip, nastavnika v Trbovljah sta premeščena na deško mešč. šolo v Mariboru; Gregorič Marija, učiteljica v Senovem, je dodeljena drž. mešč. šoli v Mežici. Polanšck Vida gre za hon. učiteljico telovadbe na drž. inešč. šolo v Novem mestu. Prsprotnik Stane je i/ Slovenjgradca premeščen v Ormož. Slap-šak Dora iz Subotice v Ribnico, Pipan Justina iz Kočevja na Senovo, Straus Marija iz Vele Luke na drž. mešč. šolo v Šo-šraniu, Valentinčič Stanislava je dodeljena na Vič. Erbežnik Danilo je postavljen za honorarnega nastavnika za deško telovadbo na drž. mešč. šoli na Viču, v Zg. Šiški in v Mostah. Ga:šek Dušana, dinlom. absolventka učiteljske šole v Ljubljani, gre za honorarno nastavrico dekliške telovadbe na drž. mešč. šoli na Viču, v Zg. Šiški in v Mostah: Petrišič Avgust je premeščen iz Bačke Palanke na drž. mešč. šolo v St. Vidu nad Ljubljano. Volk Ccciliia z II. deške v Ljubljani ra drž. mešč. šolo v St. Vidu, NVildman Oton za honoTarnca nastavnika deške telovadbe na I. in II. drž. meščanske šole v Ljubljani. Z 10. januaria 1935. je upokojena upraviteljica dekliške meščanske šole v Celju Zupančič Ana. Zapostavljanje banovinskih nameščencev Pišejo nam: Naši javnosti je znano, da so bili banovinski nameščenci z zakonom o banski upravi povsem izenačeni z državnimi nameščenci. Njihove pravice in dolžnosti so v vsem enake; eni kot drugi opravljajo delo i za državo i za banovino; razlika jc le v tem, da ene plačaje država, a druge banovina. Kljub temu pa imajo državni nameščenci pravico do polovične vožnje na železnici, česar banovinski nimajo. Od ustanovitve banovin se že trudijo banovinski nameščenci, da bi dosegli, kar jim po zakonu itak pritiče, toda zaman. Za njihovo pravico so se zavzeli že naši poslanci in senatorji; obljubljena je bila že opetovano izpolnitev te njihove upravičene zahteve, toda vedno je prišlo nekaj nerazumljivega vmes in se je zadeva odložila. Poleg državnih imajo znižano vožnjo na železnici še nameščenci Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in duhovniki, zaradi česar je tembolj čudno, da ne morcio doseči te ugodnosti banovinski nameščenci. ki so z državnimi povsem izenačeni. Kakor to boniteto iz srca privoščimo prvim in uvidimo njihovo upravičenost do nje, bi bilo prav tako utemeljeno, da sc drugim brez vzroka ne odreka. Materialni efekt bi bil tudi za banovln-sko blagajno precejšen, kajti potnine bi te banovinskim uslužbencem plačevale le v polovičnem iznosu. Država bi pa prav tako ničesar ne izgubila, ker bi banovinski uslužbenci, ki se sedaj boje visokih izdatkov za vožnjo po železnici, gotovo izrabili ugodnost polovične vozne cene v tolikšni meri, da bi državna blagajna 19 pridobila. . Upravičeno upaino, da se ta neenakost državnih in banovinskih uslužbencev, ki m v ničemer utemeljena, čim prej odpravi in da se izdajo banovinskim uslužbencem železniške legitimacije. K uboju očeta 4 otrok na Pečici Pečica pri Poljčanah, 8. febr. O uboju očeta Štirih otrok na Pečici (ne v Pečkah) je »Jutro« že na kratko poročalo. V torek Je 331etni gostilničar in posestnik D a m š e Franc, ki Je postal žrtev, ubijalca Sekliča Franca, kuhal žganje. Seklič z Boča je ves ta dan popival okrog v družbi še nekih fantov. V mraku so prišli na žganjekuho k Damšetu. Popili so v žganjarni nekaj žganja, nato pa šli v kuhinjo. Seklič je zahteval liter vina, ki mu ga je gospodinja tud-i prinesla, in ga Je Seklič takoj plačal. Prines-Ia Je nato še en liter. Ko bi bilo treba potem ta liter plačati. Je pijani fant začel razgrajata, da je že plačal oba litra, čeprav so vsi vedeli, da to ni res. Pri tem prerekanju je pristopil gostilničar in dejal: »Jaz 6em gospodar v hiši!« To je fanta razkačilo, da je segel po nož. Ko je zamahnil z roko nazaj, Je razbil svetilko in nato v tem: zabodel Damšeta, najprej v čelo ln nato še v desnico. Ko ao prinesli luč iz veže v kuhinjo. Je bil gospodar že na tleh v mlaki krvi. Seklič in tovariši so še nekaj časa ostali, potem pa odšli v noč. Domači so vse poizkueili, da bi gospodarju ustavili kri, toda zaman. Tudi zdravnik ni mogel več pomagati. Proti 3. uri zjutraj se Je zglasil Seklič spet na Pečici. Potrkal Je pri Damšeto-vih, da bi izvedel, kaj Je s Francetom. Ko mu je tovariš, ki Je bil z nJim, povedal, da je Damše mrtev, je Seklič dejal: »Zdaj pojdem ln se ustrelim«. Pustil je oster žepni nož, s katerim Je končal Damšetu življenje, na oknu tn šel. Pokojni O" niše Je Stel 35 let In Je bil mirnega značaja in povsod priljubljen. Pokojnik zapušča ženo ln štiri nebogljene otročlče. Sve$a poitCi&a pristnega NORVEŠKEGA RIBJEGA OUA pravkar iznova prispela. Olje je fino prečiščeno. brez zoprnega vonja in za vsakogar lahko užitno. Za kvaliteto Jamči: Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. Veličasten pogreb senatorja dr. Valentina Rožiča Ljubljana, 9. februarja Velike množice ljudstva so se zbrale danes na Stari poti, da počastijo zadnjo pot zaslužnega, vsepovsod priljubljenega narodnega moža, senatorja dr. Valentina Rožiča. In ne samo Ljubljančani, ne samo visoki predstavniki naših oblastev in zastopniki vseh slojev mesta, marveč tudi daleč od drugod so prihiteli ugledni možje. IL raz nih krajev z dežele so prišli zvesti spošto-valci pokojnega, uprav ganljiva pa je bila navzočnost koroških Slovencev, ki so, ne štedeči trud, prihiteli k poslednjemu slovesu moža. ki je bil najzvestejši borec za njihove pravice. Žalne obrede je vršil šentpetrski župnik g. Petrič ob asistenci treh duhovnikov. Po blagoslovitvi krste, ki so jo prej na mrtvaškem odru krasili nešteti v^nci, je prvi izpregovoril kot zastopnik ministra socialne politike in narodnega zdravja g. dr. Ma-rušiča inšpektor ministrstva za narodno zdravje g. docent dr. Ivan Matko. V plemenito občutenem govoru je zlasti nagla-šal. da smo s senatorjem dr. Rožičem izgubili moža bogatega izkustva in stvarnega znanja, moža največje delavnosti in vneme za poklic, vztrajnega in razumevnega pospešitelja vseh dobrih javnih prizadevanj, dobrosrčnega, odkritega prijatelja in podpornika vseh, ki so v svojih najhujših časih potrebni utehe in pomoči. Blagega pokojnika smo videvali v prvih vrstah naših odličnih borcev za poštenje in moralo v javnem življenju. Bil je iskren in vnet svetovalec svojim prijateljem, neomahljiv v borbi za vse dobro, pri tem pa široko-gruden ter vedno pripravljen na vsako žrtev za ljubljeno uedinjeno domovino. Svoj govor je g. docent dr. Matko zaključil z izrazi prepričanja, da bo spomin nanj trajno živel v naših srcih in žarel tudi kot zvezda-vodnica bodočim pokole-njem pri njihovem delu v prid in korist našega naroda. V imenu Branibora in Jadranske straže je govoril g. dr. I. C. Oblak. Poveličeval je pokojnikovo odločnost, ki jo je kazal kot branitelj onih zatiranih in razžaljenih, ki čakajo onstran na odrešenje. Govoril je zlasti tudi o njegovem idealizmu, s katerim se je udejstvoval pri Jadranski straži. Svoj govor je zaključil s poudarkom, da bo dr. Rožičeva klasična spomenica o zatirani narodni manjšini tam onstran in o favorizirani manjšini tostran ostala trajno važna, ker bomo iz nje poleg pozitivnih podatkov črpali tudi moč in pogum v borbi, ki čaka nas in morda še pozne naše rodove. Slednjič jc povzel besedo podpredsednik senata g. dr. Miroslav Ploj, ki se je poslovil od dragega tovariša z izbranimi, fes ganljivimi besedami. Presunljivo je zadonela žalostinka, ki so jo zapeli koroški Slovenci. Potem se je razvil ogromen sprevod, kakor ga vidimo pač le redkokdaj. V njem so se zvrstili tisoči ljudi tolikih obrazov, služb in poklicev, vsi prežeti z bolestnim čustvovanjem. Z novim banom dr. Pucem je stopal pomočnik bana dr. Pirkmajer obenem kot predstavnik oblastnega odbora JS, direktor TS5 Josip Reisner, profesorski zbor, senatorji in narodni poslanci, uradništvo z banovine in drugih oblastev, predstavniki Branibora, GMD, pokjomkov; učenci, tehniki, občinski svetovalci, predstavniki ljubljanskega trgovstva in obrtništva s predsednikom zbornice za TOI g. Jelačinom, v imenu Narodne galerije dr. NVindischcr, koroški Slovenci bivajoči v Ljubljani in on:. Ki so prišli izza meje, predstavniki pokojnikovega rojstnega okraja in moravške občine — skratka, nemogoče je našteti vse deputacije in predsta.mke. Veličasten je bil ta dokaz spoštovanja pravičnega. 2 vsem srcem domovini vdanega moža. Na Smartinski cesti so se od pokojnika znova poslovili koroški Slovenci z žalo stinko. Velika množica je pokojnika spremila do groba. Tu je izpregovoril prisrčne poslovilne besede župan Tome iz Moravč, v imenu slovenskih kmetov g. Albin Ko-man, potem je vse presunila poslovilna beseda župana iz Logavesi na Koroškem, ki je prispel na pogreb z osmimi zastopniki. Slednjič je izrekel blagemu pokojniku najiskrenejšo zatvalo in mu zagotovil častni spomin predsednik Kluba koroških Slovencev državni tožilec dr. Fela-her. Potem so padle prve grude na krsto in množice so se otožne vračale -d Sv. Križa v mesto. Druga poroka dr. Mačka Zagreb, 9 februarja č. Dr. Vladko Maček se je danes civilno poročil z Josipino Jurakovo, sestro svoje pokojne žene. Naval krvi, tesnoba srca. zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu a uporabo naravne »Franz oseVioeti je banovin« mnoTO storila- Pri vseh javnih del;h v območju ln-'kf*"a sroza ie uno^tpvalo v r»rvi vrsti dPlavs'vo 'z naših rudprekih reviriev- Po-vnrpKri-, mezda i'1 znn&ala pri teh delih 2 ">0 D;n nn nro. fttev'lo brP7Twap1nih sp le v rpvir"h 1-oi'kor toPVo zmani5?Vv nri tem rv> jp onih. ki Br> 5p oslnl' tu^a?, brpzunpn. Vp sme «p ničesar opn^Htl. kar h! mo^lo ntniSnti o^Vira j na-^a delav^tv*. Zitn nsi tvnska nfo-pva skrbi, da sp Ko rvvp^nl d«*>nvp nren"vr* T^T) drVivrrm ^plp^mVam Voir-psia skrb rudaT- jp.* na prfllnvpt-p cvo^tvop. ^ar sp t'*« rj»?dpl?pv*"**> sred^lpv '7 fnn^T. ^-'''•'•nSiiip fitpvs^ll prfi^nvi.-n^fnr. ppi v»ar|t|/v!,lriP'T'» t«nda. 1 v*nn d<»n'p oo Trt 1,1.-11 \r 1"~l-nrn ff'«" TMV1" tnrij-l! nAm O n '1' *> TV fl C^M^0^ T/1 TV>rr»/-»X Pfl* 'V' cr> Hm^^o TV*- o xr ^ ry ottv^ nrrnr) n^vnj pi** T>1 fo rlnl^n^cfi pp f^OV^Il. Jlf* n^t vi rvo^rt? r K Trn ffft 71 t*«^^'5«® 7o rrrrp ^HA hJfr*nr.c^-om r TTvoot. n*Vtt cr* riol-oTo 1r' Kazni problemi socialnega skrbstva B. s. Snoj je prosil bansko upravo za po-ja«n:la. v katprih srezih je najvePio brezposelnost. NaglaSal je, da bi se mnogo Bojevniki in klerikalci Naši javnosti je znan koruzni zakon, do katerega je po nujnem razvoju stvari prišlo med klerikalci in bojevniki. Zanimivo pa je. da zakonske zvestobe ne pojmujeta oba partnerja enako vestno. Dočim ie glavni bojevniški komandant g. Stane Vidmar promptno šel pri senatskih volitvah glasovat za klerikalno listo, so začeli klerikalci takoj po volitvah javno pridigati rebeljon proti njemu. Kdor seveda pozna klerikalno mentaliteto in ve, zakaj so gospodje iz tabora bivše SLS pošiljali svoie ljudi na bojevniške shode in v njihove organizacije. se temu ne bo čudil. Čudil pa se bo marsikdo kratkovidnosti in naivnosti bojevniških voditeljev. Stane Vidmar je torej v nedeljo glasoval za klerikalce. Očividno jih je moral zaradi tega precej preslišati tudi iz lastnih vrst, ki pač menda še niso tako prepojene fašističnega duha, da bi molče strumno salutirale k vsakemu ukrepu svoje komande. In tako se je g. Vidmar čutil prisiljenega, da je v svojem glasilu napisal v opravičilo cel, uvodnik. Takole utemeljuje svoje klerikalno glasovanje: »Na prvi listi vidim reprezentanta tiste struje, zoper katero gre naš boj. Da ne bom še s svojim glasom podpiral in s tem podaljševal življenja tej struji in njenim predstavnikom, je vendar jasno. Poleg tega mi je kot narodnjaku izredno nesimpa-tično tudi dejstvo, da je z izvolitvijo gospoda Puclja v senat izvoljen njegov namestnik. zastopnik kočevskih Nemcev dr. llans Arko v parlament... Na drugi strani pa vidim nosilca g. Zebota, katerega osebno sicer ne poznam, pač pa mi je dobro znan kot eden neipožrtvovalnejših in najodločnejših nacionalnih delavcev ob naši severni meji. In da me njegova strankarska pripadnost v prošlosti prav nič ne moti, ni treba posebej poudarjati...« Razume se. da je ta zagovor s slastjo in s fllabo prikrito zasmehljivostjo ponatisnil tudi »Slovenec«. A v isti številki in na isti struni, samo pod neprimerno bolj vidnim naslovom priobčuje »Slovenec« članek, podpisan »Slovenski bojevniki«. Članek pravi, da pošiljajo boljševišlki generali — ta izraz rabi »Slovenec«! — na občne zbore krajevnih skupin zastopnike, ki govore na zborih ravno nasprotno od tega, kar je g-Vidmor krajevnim organizacijam sporočil v neki okrožnici. Ti odposlanci zatrjujejo, da je vsa zadeva s tisto okrožnico padla v vodo in da ostane Boj nadslrankar*»ko gibanje-Pri tem pa g. Vidmar ne prekliče proslu-le okrožnice in nekateri člani vodstva nemoteno šp nadalje vodijo podajanja za politični naston bojevn kov. Zaradi lega tožijo »Slovpnčevi« bojevniki: »Pravi bojevniki... i gnjevom v duši opazujemo to netovariško igro. Tem huje je to. ker mnogi tovariši v dobri veri, da gre za plemcn to in iskreno stvar, podpirajo zakulisna «novanja prvakov Boja- Ce je bila n-a zadniem rpdnem zboru dele?atov »Boja« naša tnvariškn zavest kruto nžalfe-na. |p no dogodkih zadnjih tednov naravnost profanirana .. Dvismitp na svojih občnih zborih visoko prapor slovenskeca bo- zboljšale razmere, Je bi se vrnilo zaupanje v denarne zavode- B. s. Prepeluh je tožil, da ministrstvo za socialno politiko in rvarodno zdravje socialne probleme obravnava preveč birokratsko. Kar se tiče minimalnih mezd, je mnenja, da je pomanjkanje naročil prisililo industrijo v divjo konkurenco- V tem pogledu je značilno, da zahteva po minimalnih mezdah ni izšla iz vrst delavcev, ampak iz vrst podjetnikov. Nasprotno je med delavstvom nastal odpor proti določitvi minimalnih mezd. ker se boje. da bi nrnimum postal maksimum. Strinja se z mislijo, da Je treba pritegniti k plačevanju v bednostni fond vse, ki res nekaj zmorejo Kdor ima nad 10 ha plodne zemlje, bo par dinarjev že zmo gel. Pritegnejo naj 6e tudi tisti, ki plačujejo pridobnino, zlasti če nimajo noben h uslužbencev. Tudi rentniki bi se lahko pritegnili ln uvest! bi se mogle tudi še malenkostne doklade na zgradarino pri tistih stavbah, ki služijo v Industrijskih centrih in mestih za najemninske prostore. B. s. Ravnikar je priporočal, da bi se posvečala večja skrb onemoglim siromakom na deželi. Občina Radeče, ki ima lastno hiralnico, ima z njo velike stroške, pa bi bilo prav, če bi jo banovina podprla s stalno dotacijo. B. s Arko je opozoril na potrebe malega človeka in mezdne-ra delavca na deželi, kjer Je velika mizeriia tudi v oskriv onemoglih. Prosi.1 je bansko upravo, naj bi napravila načrt, po katerem bi se v zvezi z izvedbo agrarne reforme m s presežki iz gozdov omogočila ustanovitev hiralnic. B. s. B a b n I k Je opozoril, da Je o položaju Glavne bratovske skladniee razpravljala tudi že Županska zveza, ki Je ugotovila, da bi z n:enim propadom postale ogrožene vse občine v banovini. Namen be-lnostnoga fonda je, da nudi podporo predvsem tam, kjer je potreba največja, lz lastne prakse pa ve. da se n.legova sredstva niso nakazovala merda, kakor je bilo rečeno v debati, kmetom za dobavo gramoza za ceste, temveč zgolj za mezde Razčisti naj se tud-i vprašanje, v koliko so banovinski zdravniki dolžni ordlnirati za siromašne. B. 8. S o 1 n r Je opozarjal zlasti na velike težkoče, ki jih imajo občine z vrača jočimii se Izseljenci. Seja Je bila opoldne zaključena. Prihodnja bo v ponedeljek popoldne ob 15.30. B —IliilMIll'!1«!«— jevniškega duha, ki ne služi nikomur razen svojemu narodu. Vedite, da so lep© besede odposlancev »Boja« le poslikana kulisa... Kakršnokoli podpiranje sedanjih voditeljev »Boja« tira pravi »Boj« v razsulo.« Članek zaključuje s pozivom, naj se skliče izredni zbor delegatov, no kalerem »bo mogoče izvoliti tako vodstvo, ki bo dajalo vso garancijo, da ostane slovenska bojevniška fast ne,omadeževana.« 0, ta črna hvaležnost! Bogve koga bo Sel sedaj volit g. Vidmar pri prihodnjih volitvah 1__ Prihodnja konferenca Male antante bo v Pragi Beograd, 9. februarja p. Prihodnja konferenca zunanjih ministrov Male antante bo proti koncu tega meseca v Pragi. Poleg važnih političnih vprašanj, ki so na dnevnem redu mednarodne politike, bo ta konferenca v prvi vrsti posvečena perečim gospodarskim zadevam držav Male antante. Med drugim bodo ob tej priliki sklepali zlasti tudi o enotni organizaciji plovbe na Dunavu in o sodelovanju Narodnih bank vseh treh dr- " Spremembe na b^osrajski imiverzi Beograd, 9. februarja, p. Na današnji seji senata beograjske univerze je bila sprejeta ostavka, ki sta jo podala dosedanji rektor dr. Ivo Djaja in prorektor dr. Mike Ilič. Za novega rektorja je bil izvoljen dosedanji dekan filozofske fakultete dr. Vladimir Corovič, za prorektorja pa dr. Dra-goslav Jovanovič, profesor ustavnega prava na pravni fakulteti. Iz državne službe Beograd, 9. februarja, p. V višjo skupino so napredovali: dr. Josip Pečan, višji pristav Zdravstvenega doma v Murski Soboti in dr. Karol Petrič, višji pristav Higienskega zavoda v Ljubljani in profesor dvo-razredne državne trgovske šole v Celju Konrad Lenasi. — Z redom sv. Save III. stopnje je odlikovan dr. Štefan Divjak, upravnik bolnice za duševne bolezni na Studencu v pokoju. — Premeščen ie dr. Božidar Kiselj, višji svetnik sreskega na-čelstva v Črnomlju k sreskemu načelstvu v Novem mestu. — Postavljeni so za kan-cliste pri sreskem sodišču v Sevnici Maks Jalovec, dosedaj zvaničn k v Ljubljani, pri sreskem sodišču v Kranjski gori Iva Zelez-nik-Debeljak. uradniška pripravnica pri sreskem sodišču v Ptuju in pri sreskem sodišču v Ptuju Angela Obran, dosedaj pri sreskem sodišču v Kranjski gori. Zadnje športne vesti St. Moritz, 9. februarja, b. Na startu za današnji slalom na svetovnih akademskih prvenstvih se je javilo 64 tekmovalcev. Zmagal je Avstrijec Schmldeder pred Nemcem dr. Pfefferjem, Madžarom grofom Szaparyjem In Švicarjem Strelfom. Pri damskem slalomu Je zmagala, kakor Je bilo pričakovati, Nemka Kristl Cranz. Zelo razburljiva Je bila tekma v hokeju na ledu med švlco In Litvo Po trikratnem podaljšku Je zmagala gvlca s 4:1 Dunaj, 9. februarja, g. Od napovedanih treh pokalnih tekem se je zaradd hudega mraza odigrala samo ena FC Wlen Je zmagal nad Metallumom s 5:1. Pristopajte Is »Vodnikovi družbi- Zasedanje zagrebškesra banovin-skega sveta zaključeno Zagreb 9 februarja 6. Snoči Je bilo zaključeno letošnje zasedanje banovlnskega sveta. Ban dr Kostrenčič fe dopoldne pri-red'l v ban««^ dvorih banovinskim svetnikom za slovo zajtrk. Vremenska na do ved Novosadtka vremenska napoved za nedeljo: Oblačno, sneg v vsej kraljevini. Mraz na severu. Dnnajska vremenska napoved za nedelje: Hudi mraz bo traial dal|e. na mnogih krajih bo snežilo, živahni severni vetrovL Državna razredna loterija 2rebanje 7. februarja 1935. Din 10.000 St: 89.871 Din 1.000 št.: 5.835. 5.889. 10 869, 10 896, 15.709. 15.739, 17.414, 17.454, 17.482, 24.803. 24 871. 33 023. 33 033 33 037, 33.068, 33.088, 33.092, 46.181, 46.191, 51.580, 51.597, 62.013. 75.658, 89 887, 95.797. Izžrebane srečke zamenjamo za neizirebane. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c. 19 C »JUTRO« Sf. 31 We2TeTJs, TO. IT. 1935 Naši Kraji in ljudje Dr. Dinko Puc novi ban dravske banovine Beograd, 9* februarja p. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kraljevih namestnikov imenovan za bana dravske banovine dr. Dinko Puc, župan ljubljanski. Novi ban je po rodu Ljubljančan. Tako italijanskega prodiranja, je začela slovenje slučaj nanesel, da so se na najvišjem dr- ska inteligenca iz Gorice z živahnim aktiv-žavnenc položaj v Sloveniji razvrstile vse nim delom na vasi. V teku dveh, treh let tri glavne slovenske pokrajine: štajerska, so ustanovili precej nad sto pevskih, bralnih in drugih nacionalnih društev ter zelo razširili Sokolstvo. Eden najaktivnejših in najuspešnejših organizatorjev je bil dr. Dinko Puc, ki je končno to lepo delo kro nai z ustanovitvijo Zveze narodnih društev kot centrale vsega nacionalnega in prosvetnega organizacijskega daia. Bil je tudi prvi Ln dolgoletni predsednik Zveze, obenem eden njenih najagilnejših ljudskih predavateljev in govornikov. Kot tak je kljub svoji mladosti igral tudi veliko politično vlogo o goriški Narodni stranki, ki se je imela baš njegovi agilnosti in vztrajnosti zahvaliti za marsikak uspeh Ob izbruhu vojne je tako bil dr. Puc, čeravno po rodu ne Goričan, eden glavnih nacionalnih voditeljev goriških Slovencev. Zato ga je v avgustu 1914. doletela enaka usoda kakor dr. žerjava in še mnoge druge narodne delavce: bil je aretiran in obtožen veleizdaje, zlasti srbofilstva. Po zaporih so ga vlačili nad pol leta, dokier italijanske vojna napoved ni prisilila avstrijskih oblasti da so izpustile in nazaj na Goriško poslale ljudi, Ki so bili med Slovenci priljubljeni. Takrat je bil izpuščen tudi dr Puc, ki pa je bi! kot rezervni oficir kmalu poslan na fronto ln se je udeležil tudi treh soških bitk. V vojaški službi je ostal vse do konca vojne. Ob prevratu ga je Narodna vlada v Ljubljani zopet poslala v Gorico in mu poverila poveljstvo nad tamkajšnjimi slovenskimi četami. To funkcijo je izvrševal do prevzema Gorice po italijanski vojski, potem pa se umaknil v Ljubljano. Bil je med prvimi oficirji, ki so bili prevzeti v jugoslovansko vojsko in poverjena mu je bila častna misija predsednika aprobacijske komisije za prevzem dotakratnih avstrijskih oficirjev v našo vojsko. Leta 1D20 je dr. Puc otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je takrat tudi čian začasnega Narodnega predstavništva, v katereru je imel veC govorov, ki so vzbudili splošno pozornost. Glavno svoje delo pa je posvetil borbi za naše Primor-je, katerega usoda se je ravno takrat odločala. izdal je tudi več brošur, ki so izšle v nemškem francoskem in angleškem jeziku Ln ki so dokazovale sveto pravico našega naroda do slovenskih in hrvatskih primorskih pokrajin. že leta 1921. je bil dr. Puc izvoljen v ljubljanski občinski svet, v katerem je ostal do leta 1924., ko je bil občinski svet razpuščen in imenovan gerentski svet z dr. Pucem kot predsednikom. Na tem položaju j« vodil občino do leta 1926., ko jv namesto gerentskega sveta prišel vladni komisar. Pri volitvah v jeseni leta 1927. pa je bi) dr. Puc vnovič izvoljen v občinski svet, ta pa ga je izbral za mestnega župana. Od takrat naprej je skozi dolgih 7 let vse do danes načeloval ljubljanski mestni občini. Razumljivo pa je, da se je pri tem udejstvoval tudi na drugih poljih javnega življenja in ga je zlasti napredna ln jugoslovenska nacionalna fronta v Sloveniji vedno štela med svoje odlične predstavnike. Imenovanje dr. Dinka Puca za bana Je nacionalna javnoet sprejela s simpatijami in zadoščenjem. Tudi mi se pridružujemo čestitkam, ki jih g. ban prejema, in željam, da bi bilo njegovo delo uspešno za Vsestranski napredek banovine in za okrepitev jugoslovenske nacionalne mlsb med Slovenci. Primorska tn sedaj Kranjska Dr. Dinko Puc je bil rojen v Ljubljani 1. 1979. Njegova rojstna hiša je stala v takratni dolgi ulici, tam kjer jc sedaj Dalmatinova ulica. V Ljubljani je absolviral tudi osnovno šolo in gimnazijo nato pa šel študirat pravo. Dve leti je bL v Gradcu, zadnji dve leti pa na Dunaju, kjer je tudi promoviral. Kot akademik se j? agilno udejstvoval v naprednih akademskih društvih, v Gradcu v »Triglavu«. n« Dunaju pa v »Sloveniji«. Med akademsko mlndino je ravno takrat rač^l prevladovati nov duh, ki je zahteva* prelom s starimi navadami ter aktivno »•dejstvo-an j • akademikov Ln vse mlade in-*el gence pri narodnem delu za okrepitev •in napredek. Prepojen tega duha se je tudi dr. Pu<* kr. je po končanih študijah stopil ta 1 '/>03 kot mlad koncipient v pisarno -dvetnika dr Treota v Gorici, z vsem ela-om vrge' na kulturno in politično delo .eo goriškimi Slovenci. Bil je med ustano-• telji »Narodne prosvete« v Gorici, kl je hila zamišljena kot Laiturao središče na-fGnalnega življenja v tem eksponiranem .mestu. Sam je uredil javno ljudsko knjižnico. ki je prav kmalu navezala na sebe med goriškim prebivalstvom ogromno število čitatetjev in je služila še dolgo časa za vzor drugim ljudskim knjižnicam. Ob *nem je bil dr. Puc tudi ustanovitelj in duta dramatičnega odseka Narodne proti vete. Kakor je bila to v takratnih razmerah pač usoda redkih aktivno delavnih int?ligentov, je bil istočasno intendant, dr?.maturg. režiser in igralec. >Narodna prosveta« je s svojim vsestranskim delom mnogo pripomogla k okrepitvi slovenskega življa v Gorici. Razume pa se po sebi, da se je miadi, agilni koncipient udejstvoval tudi v drugih goriških nacionalnih društvih. Toda tudi dežela je klicala po delu ln delavcih Italijani so ravno v tisti dobi zo-j -t enkrat poskušali preiti v ofenzivo. Preplavljali so vasi z italijanskimi listi in Jtjjigami, najnevarnejše njihovo orožje pa je bila melodiozna italijanska pesem, ki so jo spretno skušali širiti tudi med slovenskim prebivalstvom. Da se zavre nevarnost Prvi streli za svobodo Obletnica Karadjordfeve vstaje — Sretenjl dan v Orašju Izvolitev Karardjordja Petroviča za voditelja narodnega upora Pred 131 leti so se v srcu Srbije odigrali dogodki, ki so velikanskega pomena v zgodovini vseh južnih Slovanov, že od leta 1801. so nad srbskim življem vršili turški Janičarji najstrašnejša nasilja, ker so dobili popolno oblast v beograjskem pašaluku. Mnogi Srbi so se pred nasiJniki umikali v gere ter postali hajduki, drugi pa so spet pošiljali prošnje in pritožbe v Carigrad ter obupna pisma za pomoč v Rusijo. Vedno več pa je bilo onih. ki so prišli do prepričanja, da ni druge rešitve kakor organiziran odpor v najširšem obsegu. Duša tega kroga je bil Karadjordje Petrovič, ki je bil že tedaj daleč na okrog znan zaradi svojega junaštva v mnogih bitkah proti Turkom, dasi se je že več let mirno ukvarjal s Kmečkim delom. Karadjordje Petrovič se Je rodil po starem koledarju 3. septembra 1752. v Viševcu v šumadiji. njegova rodbina pa je bila po rodu iz Črne gore iz junaškega plemena Vasojevičev. Karadjordjeva rodbina se je preselila v Sumadijo po vojni leta 1739. Do leta 1801. so bile razmere v beograjskem pašaluku še kolikortoliko znosljive. Upravnik pašaluka vezir Mustafa paša je držal strogo na vajetih vojaške tn civilne organe ter strogo kaznoval vsako nasilje, ki so zagrešili nad narodom. Proti vezirju pa so vodili janičarji ogorčeno gonjo ln leta 1801. so ga zavratno umorili. Ko je padel vezir Mustafa paša. je vlada v Carigradu prepustila janičarjem vso oblast nad srbsko rajo. V krog onih, ki so sklenili, da se je treba boriti za življenje ali smrt, Je stopil tudi pivski arhimandrid Gagovič, ki se je dogovoril z mitropolitom iz Karlov-cev Stratimirovičem, da je treba organizirati veliko narodno vstajo na področju Brbije. Črne gore, Bosne in Hercegovine. Arhimandrit Gagovič se je zaradi pomoči poda) leta 1803 celo v Rusijo. Njegovo potovanje je turške oblastnike opozorilo na pretečo nevarnost ln v Januarju leta 1804 so izvedli pokolj najvplivnejših srbskih vel-mož Srbske veljake so Janičarji ubijali lz easede nekatere pa so pod raznimi Izgovori Odvedli v ječe tz katerih se niso več vrnili šil za vratnih nakan ter se več tednov skrival po planinah. Strašno nasilje je rodilo med ljudstvom najodločnejSi odpor in upornikom so se pridružili polagoma tudi vsi oni, ki so upali na uvidevnost turške vlade v Carigradu in na posredovanje Rusije. Tako Je dozorevala uporniška akcija, ki je imela svoj zaključek na velikem zborovanju srbskih narodnih voditeljev 15. februarja 1804. v Orašju. Na tem zborovanju so predstavniki vseh pokrajin izvolili za narodnega voditelja Karadjordjo. Zborovanje Je silno presenetilo turške dahije. Se večje presenečenje pa so povzročali organizirani odpori, na katere so naletele turške čete že nekaj dni po oraškem sestanku. Tudi carigrajski po rti Je postalo jasno, da Je upor dobro organiziran in da ima neva-Karadjordje se je po srečnem naključju re- ren razmah. Pohlevna raja se je kar pre- ko noči preobrazila v Junaške čete, kl so že v Juliju 1804. porazile velike oddelke, ki so jih poslale proti nJim turška oblastva. Krona velikih uspehov upornikov pa je bilo zavzetje Beograda 27. decembra leta 1806. Zborovanje v Orašju in pohodi, ki Jih je vodil junaški Karadjordje, so bili začetek velikega dela in borbe za svobodo naroda. Ta borba je trajala deloma v plamenih največjega požrtvovanja, deloma pa tleče vse od tedaj do našega osvobojenja in uedinje-Jenja, ker je nosila v sebi že od začetka osvobodilne težnje vseh Jugoslovenov. Na vse jugoslovenske brate je namreč mislil Karadjordje že pri svojih prvih pohodih. Leta 1807. je poslal pismo Napoleonu ter v njem naglasil. da se ne vodi borba samo za osvobojenje iz turškega suženjstva, marveč da je ta borba namenjena osvoboditvi tudi onih Slovanov, ki trpijo pod jarmom avstrijskega cesarstva. Ko je potolkel močne dahijske čete. Je Karadjordje kreni) v Sandžak ter uredil zveze s črnogorskim vladarjem Petrom I. Petrovičem Njegošem. Istočasno pa je svoje prijatelje in zaupnike pošiljal tudi v Srem in Banat. njegove čete pa so prodirate tudi v Bosno in Hercegovino. Leta 1809. Je spet spisal pismo Napoleonu: — Srbi zatrjujejo imperatorskemu Veličanstvu. da bodo tudi bratje ki žive v Bosni. Hercegovini in v madžarski kraljevini, ter naposled tudi Bolgari krenili po njihovi poti.... Po Napoleonovem nesrečnem pohodu v Rusijo leta 1812 je napela Turčija vse moči proti srbskim upornikom in spomladi 1813. se je pričela velika turška ofenziva z juga in zapada proti upornikom. Po nekaj mesecih junaškega odpora se je moral Karadjordje umakniti v Zemun na avstrijsko področje, kjer je bil inteniran. dokler ni v jeseni 1814 odpotoval v Rusijo, že prihodnje leto pa so izbruhnili v Srbiji novi upori in Karadjordje se je vrnil v svojo domovino. Proti njegovi vrnitvi je deloval sam srbski knez Miloš Obrenovič, ki je čakal na koristi svojega sporazuma s Turki, a se še bolj bal narodnega junaka Karadjordja. da mu ne bi kvaril ugleda. Karadjordje se je junija 1817 po vseh ovirah vendarle pojavil v Srbiji ter se zatekel k svojemu po-bratimu Vujici Veličeviču v Veliki Plani. Knez, ki se ;ie bal. da ne bi Karadjordje organiziral novega upora ter mu pokvaril vse. kar je s svojo pokornostjo dosegel pri turški vladi v Carigradu, je naročil svojim zaupnikom. da so velikega narodnega junaka Karadjordja 13. julija 1S17. zavratno umorili ter poslali njegovo glavo v Carigrad v dokaz knezove pokornosti in zvestobe --— Orašje, kjer je bil na zborovanju vseh narodnih voditeljev pred 131 leti na dan 15. februarja Knradjordje izvoljen za narodnega voditelja ima že od leta 1933 lepo narodno šolo in kapelico, ki sta posvečeni v spomin na zgodovinsko narodno zborovanje in na začetek gigantskih borb za narodno svobodo. Slovo vladnega svetnika Logarja od sreskega načelstva Novo me*to, 8. februarja. Dne 31. Januarja je stopil v pokoj sreski načelnik v Novem mestu, vladni svetnik g. Friderik Logar. Kako priljubljen je bil med uradništvom, je pokazalo njegovo slovo. Uradništvo sreskega načelstva se je zbralo v njegovi pisarni in se poslovilo od njega. Sreski podnačelnik g. Krajšek je irnel na odhajajočega lep nagovor in se je v Imenu vseh zahvalil priljubljenemu šefu s prošnjo, da ohrani uradništvo v takem spominu, kakor bo ono njega ohranilo. Dalje se je poslovil od svojega Šefa z iskrenim nagovorom tudi sreaki tajnik g. Rozman. Drugega večera se je zbralo uradništvo sreskegan ačelstva pri »Stemburju«, da se tudi privatno poslovi od dobrega predstojnika. Govorili so gg. veterinarski svetnik Vandot, sreski kmetijski referent profesor Malasek in gozdarski svetnik inž. Cerjak. Vladni svetnik g. Friderik Logar se Je vsem prav toplo zahvalil. Vladni svetnik g. Logar Je Novomeščan. Rodil se Je L 1874. Visokošolske študije Je začel na Dunaju ln jih končal v Gradcu. V politično službo je stopil pri nomestni-Stvu v Zadru. Mnogo let je služboval tudi pri sreskem načelstvu v Zadru, odkoder je bil imenovan za predstojnika politične ekspoziture v Budvi. V začetku vojne Je bil poklican v vojaško službo, a Je bil čez pol leta spet odpoklican v politično službo in postavljen leta 1915. za upravitelja občine ln mesta Korčule. Odtod je bil spet pozvan za vodjo ekspoziture v Budvi. Po prevratu Je bil Imenovan za upravitelja kotarskega poglavarstva v Kotoru, odkoder Je bil meseca aprila 1. 1919. odpoklican v LJubljano, kjer je služboval pol leta pri pokrajinski vladi, potem pa je bil sreski poglavar v Kamniku. Leta 1920. je bil imenovan za vladnega svetnika, L 1923. je prevzel vodstvo sreskega načelstva v Kočevju ln L 1930. je bil postavljen za sreskega načelnika v Novem mestu. Mož je bil ves čas svojega službovanja vesten uradnik, proti podrejenim korekten ln nasproti privatnim strankam vljuden. Njega ne bo pogrešalo samo uradništvo, ampak zlasti Se ljudstvo, ki Je Imelo v njem zmerom dobrega svetovalca. Citajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET44 ofoeitbba čžaa&f Gospodarnost zahteva: >fVeč »vetlobe za manj denarja f TUNGSRAM D žarnica, katere nitka je zvita v dvojni vijačnici, daje do 20°/o več svetlobe. Na žarnici je podana svetlobna množina v mednarodnih dekalumenih, a poraba toka v w a 11 i h, ŽARNICE TUNGSRAMD nitka v dvojni vijačnici • svetlobna množina v dekalumenih ^HF Podoba Jugoslavije iz samih znamk Zemljepisna slika Jugoslavije v spomin smrti blagopokojnega kralja Aleksandra 1. je razstavljena v Izložbi trgovine Magdič na Aleksandrovi cesti. Poklonjena bo Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici - materi Mariji. Slika, ki je velika 1 m 60 cmXI m 40 cm, je sestavljena lz samih znamk. V sredini je križ iz Ju-goslovenskih znamk, ki so bile žigosane na dan smrti blagopokojnega kralja, z žigom 9. X. 34. Venec na križu je sestavljen iz znamk vseh inozemskih držav, ki so poklonile vence na krsto Viteškega kralja. Križ stoji na podstavku, ki je iz francoskih znamk z žigom »Marseille«, kjer Je kralj izdihnil svojo blago dušo. Simbolična slika, ki je delo g. Romaniuka Mirka, Je v celoti sestavljena iz 1310 znamk. Jugoslo-venskih je 924. ostalih 386 pa je lz raznih tujih držav. Na naši sliki pa ni videt4 državne meje, ki Js narejena lz rdečega svilenega traku. Na ruševinah mostu v Goričanah Nenavadna katastrofa v tehniški praksi )e privabila tudi slušatelje gradbenega oddelka tehnične fakultete ljubljanske univerze, ki so si pod vodstvom strokovnjaka za mostne zgradbe univ. prof. dr. inž. Miroslava Kasala ogledali prizorišče gradbene nesreče. Ekskurzije se je udeležilo okoli 70 akademikov. Velika udeležba pač sama pove. kako ogromen interes je vzbudila ta nesreča v tehniških krogih, kar io razumljivo, ker podobnega pri nas ne pomnimo. Vse možne vzroke, ki bi lahko vpllvaH, da je prišlo do porušenja loka, je navedel in pojasnil g. prof. dr. Kasal že v razgovoru s »Jutrovim« poročevalcem. Ob priliki ekskurzije je pa g. profesor na licu mesta ugotovil, da je prav gotovo eden glavnih vzrokov te nenavadne katastrofe nekvalificirano nadzorstvo. V času, ko imamo pri nas veliko nezaposlenih kvalificiranih inženjerjev gradbenikov, ni bil pri taki vsekakor pomembnejši in tehniško zanimivi zgradbi zaposlen noben avtoriziran gradbeni inženjer, čeravno jih ima vsak interesent zadosti na 'Z-biro. Ta tragični primer, pri katerem dosega faktična škoda preko 100.000 Din, dočim je moralna škoda za podietic in raz voj naše stroke neprecenljiva, je za široko javnost najbolj podučljiv, kako se maščuje, če se štedi pri nastavljanju strokovnjakov, ki so edini poklicani, da taka dela praktično vodijo in delajo, Kakor ima vsaka nesreča navadno tudi dobre posledice, tako želimo, da bodi ta primer svarilo za v bodoče, da ne kaže oddauti tehniška dela principielno le na podlagi naj cenejše ponudbe, temveč, da je vedno treba, da si delodajalec že v pogodbi zagotovi, da bo delo vodil ter za uspeh garantiral strokovnjak, to je v našem primeru edino k pooblaščeni inženjer gradbene stroke. S tem bo manj nezaposlenih inženjerjev, manj inteligenčnega proletarijata in bodo tudi nesreče te vrste, ki nas proti naši krivdi ne kažejo v inozemstvu v najboljši luči, v bodoče preprečene. Najlepše je pa vendar na Smrekovcu Šoštanj, 9. februarja. Ena izmed koč, ki je bila to Svečnico deležna ogromnega obiska smučarjev in drugih ljubiteljev zasneženih planin, je bila naša na Smrekovcu. Že samo dejstvo, da Je bilo letos doslej po dolinah skoro vse Slo- venije premalo snega za smučanje. Je pognalo smučarje v planine, kjer ga Je zadostno. na Smrekovcu doslej stalno od pol do enega metra, zdaj pa še več. Koča na Smrekovcu. ki ima v »mirnem času« do 35 ležišč. je morala nuditi za Svečnico preko 70 prenočišč. Položni gladki travniki poleg koče so kakor ustvarjeni za smučarje-začetntke. za njih prve drsljajfe po snegu. Turne vožnje po grebenih od Smrekovca proti Komnu v višini 1500—1700 m pa so edinstvene letos zaradi izvrstnega terena za smučanje, še posebno zaradi prekrasnega pogleda po Savinjskih Alpah na zapadu in po neštetih vrhovih za Koroško in daleč doli do Donač-ke gore ln Gorjancev. Kdor se je vrnil s Smrekovca ln imel srečo zadeti lep dan, postane navdušen oznanjevalec njegove veljave, pravi T. Saleščan v svojem slavo-spevu na Smrekovec v letošnji februarski številki revije »Naša pota«. Posetniki iz podravske in koroške strani imajo najlažji dostop na Smrekovec od Črne, kamor jih zapelje s Preval j avtobus; od Črne preko Kramarce do koče potrebuješ S ure, o4 Mozirske koče se do Smrekovca prismučaS v 1 uri, iz Šoštanja boš hodil, deloma se vozil, 4 ure, lz Ljubnega pa potrebuješ 3 ure. V koči je od 10. februarja dalje stalen amučarski učitelj ter vodnik za ture. Oba sta turistom brezplačno na razpolago. Dnevna prehrana in prenočišče te stane od 20 do največ 35 Din po izbiri. Kje moreš še ceneje živeti? Kdor utegneš, ne boš premišljal, kam pojdeš z dilcami po sonce, zdravje in odpočitek! Mnoge domove in smučarske terene hvalijo, toda verjemite ln pridite se prepričat: najlepše je vendarle na Smrekovcu! KUPIMO TAKOJ KOTEL 60—80 m* kurilne površine, prvenstveno lokomobilnl, stopničasta rešetka. Ponudbe na poštni predal 310 Mokronoška tovarna usnja, Ljubljana. 1689 ELITNI KINO MATICA Danes razkošna, film. drama Is dobe Ludvika XV. MADAME Dolores del Rio dhras FUm lep« Igra, pscja, ha zabava. Kot dopolnitev programa: L Ruski orkester Davs A pol-lona izvaja »Roške pesmi«. S. Barvana, črtana šala: Hotel pri »Medenem meseca«. Gradnja luske ceste zagotovljena Kamnik, 9. februarja Pred usedanjem banskega sveta se j« oglasila pri namestniku bana g. dr. Pirk-majerju deputacija predstavnikov kamniškega ln gornjegrajskega sreza ter mu izročila spomenico in resolucijo vseh prizadetih korporacij in ustanov, ki se zavzemajo ta gradnjo ceste iz doline Črne aad Kamnikom čez Volovljek v Luče v Savinjski dolini. Deputacijo je vodil načelnik kamniškega sreskega cestnega odbora lupin g. Prane Kratnar, v njej pa so bili i« poslanca g. Pustoslemšek in g Cerer, banski svetnik notar g. Zevnik, župana iz Luč in Solčave in drugi interesenti. G. namestnik bana je deputaciji obljubil, da bo banovina upoštevala vse želje in bo glede n* važnost gradnje nove lunke ceste v državnem, gospodarskem in tujskopro-metuem pogledu votirala v ta namen, kolikor bo v sedanjih razmerah mogoče, is fonda »a javna dela in iz drugih fondov, ki jih ima banovina na razpolago, bo odločen aa luško cesto vsaj prvi obrok sa gradnjo prvega kilometra ceste, s čimer bo omogočen pomladi začetek gradnje Odločujoči faktorji pa bodo medtem razmišljali o najetju posojila. Važne gradbene pridobitve Murske Sobote Murska Sobota, 9. februarja. Po sklepu občinske seje nameravamo letos pomladi pričeti zidavo prepotrebnega delavskega doma, ki bo nosil ime: Dom Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Z njim bo sedanji občinski odbor, ki mu predseduje go«p. Hartner, postavil spomenik, ki naj poznim rodovom oznanja, kako smo cenili ljubljenega kralja. Pri zidavi bo dobilo zaslužek veliko število brezposelnih, ki jih ima naše Prekmurje sila dcstl. Ako le stopiš na Lendavsko cesto pred Borzo dela, ugled a3 toliko zdravih, mladih kmečkih ljudi, ki čakajo na delo. Kako je šele tedaj, ko ae posebni transporti ubirajo na sezonsko delo v Franciji, Nemčiji ali pa na Belju. S postavitvijo doma ne bo tem bednim siromakom treba zmrzovati na ulicah, ker bo v domu ogre-valnlca ln prenočišče. Načrti, ki jih je izdelal naš domačin arhitekt Novak, pričajo, da bo stavba nel« v dobrobit trpečega ljudstva temveč tudi v okras Murske Sobote, saj bo dom postavljen ▼ eni najvažnejših prometnih ulic. Zgradba je preračunana na 1,100.000 Din ki jih bo dal na razpolago izseljenski komtsarijat, deloma pa država, občina pa bo dala obvezo, da bo kapital v anuitetah odplačevala. Gg. Benko in Hartner Ferdinand se prizadevata, da čimprej realizirata načrt tn tako omilita krizo, ki je Prekmurje Ae posebno zajela. Nadalje pričnpmo letos zidati prepotree-no Javno kopališče, ki bo nudilo vsem slojem v poletnih dneh osveženje ln zdravja. Zvočni kino Ideal DANES VELIK VEČER SMEHA Slavni ln priljubljeni komik Szoke S z a k a 11 v filmu veselja PARADA SMEHA SMEH — GKOHOT — 8MEH Sodeluje Teo Ungen Predstave danes ob 8„ X. 7. hi 9. Vstopnina 4.50 tu 6.50 Din DUBARRY Rezervirajte vstopnice! Preprodaja vstopnic od IL do H13. ure. Predstave ob 8., 7)4 »n 9\i urL V odboru so sami možje, katerih imena nam jamčijo, da bo delo Izvrženo s vso skrbnostjo in okusom. Na prostovoljnih prispevkih ln posojilih je do aedaj nabrano naa 100.000 Din in se bo delo takisto pričelo takoj to pomlad, želeli pa bi, da bi se takoj zraven kopališča naredil športni prostor našega priljubljenega SK »Mure« Kot naslednje veliko delo sa povzdigo Murske Sobote naj občinskemu odboru nujno nasvetujemo, da Izvede kanalizacijo mesta. To vprašanje, Id se že vleče leta ln leta, je dovolj pereče V poletnih dneh nudijo naš« ntte* vas prej kakor podobo mesta. Po sredi mesta raste trava, ob večjih plohah ne moreš na ulico bres motornega čolna. Vsekakor je sila potrebno, da se vanj glavna ulica kanahzira. Prebivalstvo, Id plačuje kuhik, hoče sa svoj« denarje urediti ulice. Naloga občine je, da prebivalstvo s sredstvi podpre. Pri kanalizaciji naj bi se uporabljali Izključno brezposelni in tako bi se dala možnost zaslužka mnogim družinskim očetom, ki so dela voljni. Razvoj našega gasilstva V Jugoslaviji Je okrog 38.000 organiziranih gasilcev. Ljubljana, 9. februarja Pregled gasilskih organizacij je Izkazal ob koncu lanskega leta v vsej državi 104 gasilske župe ln 2133 gasilskih Čet, ki štejejo 67.636 članov. Motornih brizgata je bilo 664, ročnih pa 2533. Gasilske župe so samo v dravski, savski ln dunavskl banovini. V prvi jih Je 25. v drugI 50, v tretji pa 29. Največ gasilskih čet šteje dravska banovina (874), za njo pa pride savska a 753 četami. Najmanj gasilskih organizacij Je v zetski banovini. Tudi po inventarju je dravska banovina na prvem mestu, ker ima 378 motornih ln 343 ročnih briz-galen, dočim šteje savska banovina, ki tma 50 gasilskih žup, samo 145 motornih in 863 ročnih brizgalen. Organiziranih gasilcev je v dravski banovini 28.074, v savski pa 23.303 Gasilske organizacij« so se začele naglo razvijati t Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji in tudi Vojvodini že t sedemdesetih letih preteklega stoletja. V Srbiji sta bOi kot prvi ustanovljeni gasilski četi ▼ Beogradu in Kragujevcu Beograjska gasilska četa posluje že od leta 1879 Do osvobojen J a in uedinjenja so bile omejene gasilske organizacije le na glavna mesta, potem pa jc požrtvovalna delavnost gasilskih organizacij polagoma te severnih krajev prodrla na jug ln n&od Mnoge gasilske organi-sadje so Ul« ustanovljen« tudi po 10 juliju 1933., ko je stopil v veljavo zakon o gasilskih organizacijah. Prej naveden« gasilska organizacije Imajo v vsej državi 788 svojih domov, «44 zastav in 385 godb Skupna vrednost opreme organizacij znaša po statistiki starešinstva gasilske zv?ze okrog 96 ln pol milijona dinarjev, vrednost nepremičnin — domov ln vežbaližC pa blizu 38 milijonov. Ta statistika pa ni popolna, ker 122 čet do zaključka lanskega leta nI poslalo svojih podatkov. Prosvetni piomrii za nanre-dek šolstva in prosvete LJubljana, 9. februarja Snežni zameti ao zaprli pota v višje ležečih krajih, zato se Je zbralo dane« nekaj manj učiteljev članov JUTJ lz zasavskega in višnjegovrskega predela k Zborovanju v LJubljani. Vendar Je prišlo na zbor 70 članov, najoddaljenejži so morali s doma že ob 3. uri zjutraj peš skozi nov sneg. da so dospeli pravočasno k jutranjim vlakom. Zbor se je vršil pri Mikliču. V zadnjem času je dospelo ▼ srez nekaj KULTURNI PREGLED Iz češkoslovaške kulture Praga pred sto leti Pravijo, da so ljubljena mesta kakor ljubljene ženske: čina dražja so našemu srcu, tem bolj nas zanima njih preteklost. S takimi čuvstvl sem vzel v roke knjigo N. Melnikove-Papouškove »Praha pfed a t o I « t y«. Ugledna založba »O r b i s« v Pragi, ki je Izdala za božič ta zajetni spis o predmarčm Pragi, mu Je preskrbela opremo, ki aamo povečuje slast do čit&nja. Ce bi bil Pražan, bi dal tej knjigi prednost pred vsemi knjižnimi novostmi sezone. kot častilec Prage pa jo uvrščam med najmiiejše knjige o milem mestu. Praga: Pod vplivom romantizma in narodnega preporoda je nekdanje mesto čeških kraljev zavzelo v srcu češkega človeka izjemen položaj S tega meeta ga več ne spravi ne regionalizem ne univerzalizem; kaj sta ti dve ideji proti zmagoviti sili »stare čarovnice«, kakor je prestolnico ob Vltavi imenoval pokojni Arnošt Pro-chizka? že i. 1837 je pisal dramatik J. K Tyl: »Vsaj enkrat za življenja mora videti Prago vsak Ceh — enkrat vsaj mora potovali k njenim vratam kakor veren Adoslim k ostankom svojega preroka. Pomilovanja vreden je tisti, ki se poslavlja od sveta, a Se ni videl Prage!« In tudi danes Praga ni samo središče, ki so ga določile vnanje okornosti (kakor je na pr Poljakom Varšava), marveč je tako rekoč srce vsega naroda. Se več: danes je Praga žaridče slovanske misli. Zato mika tudi naa a slovanskega juga; mika nas s svojo starinsko lepoto, slovansko širino ln češko kulturno višino. »Praga moja ljubica!« je zapisal Ivo Vojnovič, in kdor Je bil v Pragi, ji bo večkrat poslal tih pozdrav po oblakih, ki plovejo s juga proti severu, kakor je naš Vraz v svojem ilirskem zanosu pozdravljal po oblakih ln pticah svoj ljubljeni Zagreb. Zato ae tudi mi s slovanskega juga lahko veselimo novega pomembnega dela o zlati matuškl ob Vltavi. Kajti knjiga dr. Melnikove-Papouškove bo poslastica takisto nečeškim ljubiteljem Prage Avtorica Je po rodu Rusinja, vendar se je tolikanj zakoreninila v Pragi, da je mogla napisati eno najpodrobnejftih in najlepžih knjig o njeni preteklosti. Uspelo ji je, da po natančnem proučevanju celotnega gradiva o Pragi v prvi polovici 19. stoletja svocira nje podobo od urbanlčnih oblik do družinskih Intimnosti njenega življenja, kakor so se ohranile v neliterarnih kronikah ln v drobnih anekdotah Ce H. Ta me po pravici opozarja, da ao »drobna fakta« zna-čilnejša za življenje neke družbe ln dobe od velikih zgodovinskih linij, mu moramo pritrditi tudi ob tej knjigi. Spis je zgrajen znanstveno smotrno in literarno lepo iz samega droonega gradiva, verno proučenega In ponekod kar mojstrsko strnjenega v celoto. Tako je nastala o btdermeler-sld Pragi knjiga, kakor je loslhmal ni- t* litijskega js ob otvoritvi Swn izrekel prisrčne dobrodošlico predsednik litijski učitelj g. Župančič. Zagorski učitelj g. Adamič J« podal zanimiv referat o naši mladinski vzgoji, dotaknil se je tudi mladinske nacionalne literature, ki Je eno najbolj važnih vzgojnih sredstev. Ob zaključku referata so g. Adamiču čestitali k uspelemu mladinskemu romanu »Dva mimo smrti«, ki J« izšel nedavno ln gs naša mladina prav rada čl ta. Predsednik g. Župančič J« podal taCzpno sliko o stanju v organizaciji v JUTJ ln « prizadevanjih za napredek našega šolstva. Simpatično j« bU nato sprejet predlog za reorganizacijo zborovanj. Članstvo se bo porazdelilo v razne odseke kakor: iolsko-upravnega, didaktičnega, kmetijsko - gospodarskega, organizacijskega m ostale, kakor se bo pač pokazala vsakokratna potreba. TI odseki bodo razpravljali ločeno. Vse sklepe pa bodo predložili ob zaključku zbora plenumu. Zborovanja bodo postala a tem ekspeditivnejša, aaj bodo v kratkem času obdelaii odseki hitreje in temeljiteje vso snov kakor doslej na velikih zborih. Prvo poizkusno zborovanje po načelu delovnih enot bo ob koncu šolskega leta v Zagorju. Z radostjo so sprejeli Zborovalci sporočilo, da bo predaval na prihodnjem zboru, ki ga pripravlja 7 sreskih društev v proslavo g. prezidenta Masaryka profesor Masarykove univerze v Brnu dr. Mihajlo Rootohar, naš ožji rojak a Krškega polja Odlični znanstvenik bo razpravljal o novi metodi čitalnega pouka, kakor ga zdaj uvajajo po nasvetih našega rojaka v češkoslovaško šolstvo, šolski upravitelj g. Veber Lojze iz žalne je prikazal Škodljivosti znane uredbe j znižanju draginjsklh doklad in Je btla soglasno sprejeta resolucija, naj se ta uredba ukine. Nato so podali poročila razni zastopniki tac posameznih šolskih občin Poverjenik Šolske Matice litijski upravitelj g Rostohar Je navedel, da Je število članstva kljub krizi naraslo. Obširno debato Je sprožil razgovor o zboljšanju šolske administracij«. Sprejet Je bil soglasen sklep, naj se spet vpeljejo matični listi, namesto dosedanjih katalogov, ki administracijo le podražijo, v Izkaze pa se naj bi vpeljala klasifikacija iz vseh predmetov V poslednjih letih nI več redovanja te pridnosti, zunanje oblike pismenih Izdelkov ln čitanju. Preden se Izdajo odredbe, ki dotikajo 8olo, želi učiteljstvo, da njega povprašajo saj vš ono najbolj kaj je potrebno pri del« v razredu Oblastva tudi naj ne črtajo pri odobritvi šolskih proračunov postavk, ki so Jih sprejeli prej že vsi odgovorni domači čimtelji. Oni pač najbolje vedo, kaj zahtevajo prilike v posameznih šolskih občinah Zlasti je žalostno, da črtajo na banovini postavke, ki so jih bili občani voljni doprinesti za Šolske knjižnic«. Pa so potem te postavke tako skrčene, da ni možno nabavljati novih knjig, ki so važen nacionalni pripomoček v šoli. ftolske knjižnice »o pa večini kmetske ga prebivalstva edine, ki nudijo našemu kmetu v današnji krizi dobre, vzgojne knjige. Borba z bedo v trboveljskih revir iih Trbovlje, 9. februarja. Zupan Klenovšek je sklical anketo vseh tukajšnjih društev in organizacij, na kateri se je razpravljalo o koncentraciji pomožne akcij«. Do kakega konkretnega sklepa ni prišlo, pač pa se je ugotovilo, da je v naši dolini mnogo družin in oseb, katerih obstanek J« ogrožen, a da nabiraln« akcij« ▼ sedanjem času niso več mogoče, ker je že tudi ostalo prebivalstvo po naših revirjih izčrpano. Kdo naj tedaj pomaga? Predvsem podjetje, ker so prizadete družine skoro Izključno take. katerih očetje so svoječasno delali pri rudniku, pa tam onemogli ali pa so bili vrženi na cesto raradi mehanizacije obratov. Vsi ti ljudje so v času dobre konjunkture ustvarjali družbi ogromno premoženje in omogočili investicije ss mehanizacijo, ki jih zdaj tako kruto tepe. Na kmetih se redkokdaj zgodi, da bi prevalil gospodar one- Film Z. R. D. Danes ob 11. ari dopoldne NIBELUNGF Ker film »Crnl huzar« zaradi snežnih žametov ni pravočasno pnspei. predvajamo gornji film Dopolnilo programa: 1 »Ruske pesmi«, orkester 2. Črtana barvana šala: »Hotel pri Medenem mesecu«. Vstopnina Din 3.50. 4 50. 5.50. 6.50 Elitni kino Matica M smo imeti. V nekaterih partijah je spis dr. Melnikove-PapouSkove tudi podrobna Študija o meščanskem življenju v bidermeier-ski dobi sploh Kakorkoli tma prasko okolje v marsičem svoje posebne odtenke, je vendar v širokih obrisih tipično za vse tedanje srednjeevropsko meščanstvo. Prizadevna avtorica Je razdelila ogromno tvarino v deset preglednih poglavij. V prvem pripoveduje na splošno o Pragi tn nje pomenu v pr^dmarčni dobi, v drugem razpravlja o njeni vnanji podobi, o ulicah, o kanalizaciji, o vodovodu, o prometu, pa o hotelih, kavarnah in gostilnah tega časa. V tretjem poglavju je opisana praška družba po svojih slojih ln tradicionalnih razlikah, v četrtem spoznavamo hiše m njih notranjo ureditev: vsa značilnost bi-dermeierskega življenjskega atila je v teh skrbnih opisih pohištva, ur, stekla, slik m miniatur. Zdi se nam, ds odtod veje k nam vonj tiste dobe in njene navidezne ldllič-nostl Le zdaleč čutimo, da ae pod njo skrivajo trdote čssa po napoleonskih vojnah ln revolucionarni ideali mladega pokol eoja, ki se je kljub vsej reakciji opaja-lo ob miselnih vrelcih francoske revolucija. Iz petega poglavja izvemo, kaj ao pra-žanl pred sto leti najrajši jedli, kako so živele ženske, kako so ae ženili tn moftill. fiesto poglavje Je posvečeno tedanji modi, v sedmem Imaš opis pouiičnega življenja tja do družabnega dna, obenem a tipičnimi figurami tn pouličnimi dogodivščinami tedanje Prag« V osmem poglavju pripoveduje avtorica, kako so se Pražanl zabavali. kaj so nudila gledališča (n koncerti, kakšna so bila proščenja tn slavnosti Deveto poglavje ae bavi s plesi, besedami. moflega posla aa droga ako ara j« dolga leta rvesto služil ia pomagal ustvarjati blagostanj«. Vsekakor bi moralo podjetja nuditi pomoč onim, ki so pri njem onemogli sli poatali irtv« racionalizacij«. V drugI vrsti pridejo v potov oblastva, ki naj olajšajo bedo a podporami in Javnimi deli. V bednostm sklad plačujejo vsi oni, ki imajo danea še to srečo, da so vsaj zaposljeni. Trbovlje prispevajo v bednost-ni sklad lep« vsote h> prav bi bflo, ako bi dobil« is tega sklada vsaj to, kar ao vplačale. Občina te svojih sredstev n« more mnogo pomagati, ker Je njen proračun omejen. Vlada pripravlja vet%a Javna dela ln namerava v ta namen najeti posojilo. Dobro bi bilo, ako bi bila v projektu tudi javna dela v naši bližini, kjer bi bili lahko zaposljeni družinski očetje, ki bi s svojim zaslužkom preživljali tudi svoje družine. Za rudniške revirje Hrastnik, Trbovlje In Zagorje bi bilo najbolje, ako bi se delala prepotrebna zasavska cesta. O važnosti te ceste pisati je odveč. Pri gradnji bi lahko dobili zaposlitev vai brezposelni omenjenih revirjev. Zdaj pa nekaj uradnih fcevilk. V trboveljski občini je 240 onemoglih, za delo nesposobnih z 299 družinskimi člani, 8 siromakov s 15 družinskimi člani, 5 vdov io vdovcev s 12 družinskimi člani, 40 ocenjenih brezposelnih s 168 družinskimi členi, 6 ločenih s 7 družinskimi člani, 311 bres-poselnih samcev, 90 brezposelnih samic in 18 nezskonskih mater s 23 nezakonskimi otroki. Navedene številke govore rarioč rvo, da jc ta pomoč nujno potrebna Treba j« vedeti, da so vsi ti wgo\) industrijski de lavd ali družme teh, ki nimajo ničesar drugega kakor gole rok«. Privatna iniciativa je storila ta stori ie marsikaj v omiljen je bede, ali vse to Jc U kaplja v nor J« Tn so potrebni energični okrepi, ki ae bodo lajšaH bede samo od danes aa jutri, temveč taki, ki jo bodo odpravili ta trajno, in to je mogoče le s trajno u paritvijo pri podjetjih aH drugih javnih delih. Akcija uradniških organizacij Ko a« j« v sačetfca tedn« mudil v Ljubljani, minister sa socialno politiko g. dr. Marušič. je sprejel obširno deputacijo ca-stopnikov banovinsirih stanovskih organizacij. Deputacije so ae udeležila sledeča udruženja: Zveza organizacij mestnih uslužbencev, Zvezs občinskih uslužbencev za dravsko banovino. Jugoslovensko učiteljsko udruženje. Profesorsko udruženje, Udruženje nastavnikov meščanskih 4oL Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Udruženje železniških uradnikov, Udruženje poštnih, tele grafskih in telefonskih uslužbencev. Udruženje državnih računskih uradnikov. Društvo sodnih pisarniških in zemljeknjižnih uradnikov, Dništvo sounih podursdnikov. Društvo pravosodne straže in Združenje poštno-hranilniških uradnikov. Deputsciii se je priključil rudi zastopnik ljubljanske, zagrebške, splitske, sarajevske, mariborske. kranjske in susaške župe Sokola kraljevine Jugoslaviie. Zastopniki organizacij so predočil) go-vpodu ministru, da so bili prejemki državnih uradnikov hi upokojencev tekom zadnjih let že ponovno tako reducirani, da so zlaati nri uradnikih nižjih položajnih skupin padli daleč pod eksistenčni minimum. zaradi česar je ogrožena materialna osnova uradniške rodbin«. Z«radi tega tež kega finančnega položaja so zadele apre membe uredb o draginjskih dokladah državnih nameščencev in upokojencev la ostale uredbe hi odločbe, ki zadevajo prejemke državnih, bsno vinskih in občinskih uradnikov in ostalih nameščencev, vse prizadete tem težj«. Posledice teh uredb so tem usodnejše, ker zadevajo v prvi vrsti ekonomsko šibkejše uslužbence nižjih skupin in njihove svojce m to ne glede na število družinskih članov. Tako izgubi državna uradnica v FV-1 skupini lahko največ 150 Din. dočim se odtegne uradnici IX. skupine od njene že itak minimalne plače celih 47 odst., radi česar padejo prejemki slednje daleč pod eksistenčni minimum. Druga usodna posledica uredb je, da zadevajo le družino, ki je temeljna celica družbe in narod« ter ogražajo njeno materialno in moralno osnovo. S tem, da se po uredbah znižujejo prejemki le poročenim ženskim uradnicam io onim samskim nameščencem, ki žive a starši v skupnem gospodinjstvu in jih iz svojih skromnih sredstev podpirajo, se odpirajo vrata demora-lizaciji in propadanju družine. Uatvarjase privilegiran položaj izven zakonskih zvez. redutami, s športom to a raznimi senzacijami. Deseto poglavje pa razpravlla o poglobitvi družabnega Življenja o novem narodnem vetru v Evropi, o alovanstvu, o vzajemnosti to rusofilstvu tedanje dobe, o literaturi m nje vlogi v preporodu. Ce bi hotel navesti vsaj otipljive zanimivosti. ki po čitanju knjige silijo pod pero. bi bilo treba napolniti dolge stolpce. Praga, o kateri Je beseda v tej ičnjigi. Je bila kajpak drugačna od današnje Za njo je bil Smichov še izletni kraj. Kožtfe vas. a Hvčzda točka za celodnevni izlet V tem času ae je Vaclavski trg Imenoval že Konjski trg. »ele v 1. 1826-28 j« dobil prve kanale ln tlak. Kdor pozna bajne večerne luči na Vaclavskem trgu, naj se zsvede, ds so šele 1. 1847 dobile glavne praške ulice prvo plinsko razsvetljavo. Kako so prej hodili po Pragi, kadar se Je znočilo, o tem pripoveduje avtorica mnogo zanimivega to idiličnega Drugačni časi — drugačen živ-IJ enaki stil. Tudi kdor nJ h valil ec starih časov, bo ljudem tega časa marsikaj sa-vidal. a Jih takisto zaradi marsičesa po-m Hov al. Češka strokovna kritika bo Imela dovolj prilike, da prerešeta avtoričino delo; mi gs samo pozdravljamo kot izredno prikupen plod erudlclje marljivosti tn ljubezni do predmet« Številne slike tz obravnavane dobe Izpopolnjujejo besedilo —o. * 0 duha in aaafajn sodobnega slovstva V najnovejši številki praškega «lova*keg» mesečnika »E I A n« le Iršel na uvodnem mestu članek znanega kritika Jana Smreka z naslovom .Odkriti samega sebe«, izhodišč« mu ie velik uspeh, Id ga ima v ino- | Erltni kino Matica j DANES Icoi dopolnilo programa RUSKI ORKESTER Dave Apollona v dimu »RUSKE PESMI" Uredb« tudi d« doocicajo pričakovanega materialnega uspeha. Pogresiie pa bi bile same po sebi tudi tedaj, če bi bil finančni efekt dosežen, ker bi ta efekt ae inogel odtehtati kvarnih posledic ta druiiuo in po njej za narod ta državo Od'očb« ta uredbe pa nasprotujejo tudi pravilu, da bodita mož in žena v siuibi enakopravna, -ve le v dolžnostih dela. marveč tudi v pravicah plačila. Zastopniki so predočiii gospodu ministru nujno potrebo, da se uredbe in odločbe, ki tako globoko zadevajo rodbino / njenih materialnih in moralnih temeljih, čim prej ukinejo, ker zahteva to interes rodbin« m naroda Lstoč*si»o so predali g. ministru posebno spomeuico- G. minister je odgovoril, da so uiu trdot ein napake uredbe o dragin/skih dokladah in ostalih odločb, ki »o imza.e prejemke državnih, baiiovuiskih in občinskih nameščencev, dobro shane. Obljuoil je, d* bo kot minister ta socialno ,»olttiko posvetil temu vprašanju vso pozornost ra se 6v savzemai ia up r a »--ene teinje dr-lavnih, bauovuiskih ia občinskih oajno-fc&enoev. ttNarod, M pozablja brate v guinosti, tepta svojo časti ^Bran-i-borse briga xan\e. Pristopajte !" Proračun škofjeloške občine SkofjtL Lvoka, » februarja. V sredo j« reSeta! škofjr-loški cfeCuiskl odbor proračun, ki Je delal že prej čii_om občinske uprave dokaj preglavic, »aj J« v teh časih potrebna skrajna varčncx«t Novi proračun določa 551.780 Die izdatkov to 226 4H7 Ehn dohodkov T^rej je primanjkljaja 325.833 i-Hn, ki se bo kri! s po«trnjem 170 odstotne dokladf na državu* neposredne davke. Naj pa že ob tej prtLft pripomnimo da se bo izkuAsla oočtna Utrni predpisu kakorkoli Izogniti tn Je ziiuctl trdno prepričana, da bo nsflla razumevanje za svoje težavno gonpodarsk'- ataaje pri banski upravi kjer se bo v tej zadevi sgia-slla tudi posebna deiputactja občine Proračun baS iz tega viroka nI bil na zadnji seji dokončno sprejet, marveč le načelno izglasovan s motivacijo, da bo odbor o kritju izdatkov potem ponovno sklepa*, če bi se izkazalo, da bo podpora lz i^ubijane izostala. Posebno poglavje proračuni« gxnrort o ubožnem skladu k* Je določenih fcinj 77 tisoč dinarjev Ubožn: odsek »♦■ Je moral rani boriti f^.ozi vse leto a teAkočami, ker nI mogel upoštevati rajnih prošenj ta podpore v denarju Ki ju b teniu pa da je vstavljenih letos v omenjene avrnr 10.000 Din več, se polci&aj ne bo izboljšal Po pozicijah so rszdeijen- :zdat3cl takole; osebni Izdatki 78 600 Din materialni stroški za upravo občine in njenih prostorov 16890 Dta. osebna ln imovinska varnost 18 056 Din. narodna prosveta 307 Of7 dinarjev, gradbena stroka 21 100 Din, Kmetijstvo tn j^o&larstvo Z250 Dtn, narodno adravje 6090 Din, socialno skrostvo 66.430 dinarjev trgovina tn obrt 7000, občinsko gospodarstvo (klavnica, kamnolomi j 22.450 dinarjev ln razno 6556 Din Dohodki, prelUninlranJ na 22} &47 Dtn. ae bodo krili n občinskih tro6s.nn tn taka, ki se gibljejo skoro v vBem prav t istih Številkah kakor lani. Trošarine aa alko-kolne pijače bodo dale 130 000 Du*i, na živino ln drobnico 20 025 Din, takse pa 47 tisoč 930 dinarjev Za najemnine se bo dobilo 24 800 Dtn. od dolgovanlh dohodkov 3500 Din ln lz druslh virov 2192 Din. Zvočni kino Dvor Tel 27-30 Danes največja senzacija sezone velefilm D 0 C T 0 R X FIlm neverjetnih stvari drznih zločinov to bojev Ta film Je po svoji vsebini močnejši tn napetej-šl od filma »Frankensteln« to »Dr Mabuse«. Predstave danes ob J, S, 1 .tok Vstopnina 4 50 in 6.50 Din zemstvu, zla.«ti Se v Nemčiji, roman Ivana Olbrechta »Hajduk Nikole 3uhaJ< (ki izide prihodnji teden v slovenskem prevodu). Pisec razglablja o Olbracbtovem uspehu s slovaškega vidika in prihaja k sklepu, da je omenjeni roman rsradj Us»fa tako uspešen, ker je avtor odkril nov vir pisateljske inspiracije: literarno »e tako rekoč deviška tla PodkarpaUke Rusije Tudi slovaško slovstvo ima še precej »deviških tak, in v tem vidi Smrek njegovo t>odoč-nost. Pri tem navaja sodbo nekega norveškega slavista, ki je dejal, da ga je literarna Praga nekoliko razočarala >V Pragi nastajajo dela. za katera bo imel tujec čedalje manj zanimanja Zdi se. da si češki pisatelji zastavili program, ustvarjati mednarodno literaturo, pod ženier razumejo svetovno literaturo Pra«a je danes vele-mefto, zato tudi nudi pisateliu velemestno Ivarino. ki je do neke m*»re mednarodna. Napak pa je. če kdo misli da je to že porok svelovnosti Ne — narobe ;e! V kolikor Široki »vet sega po spisih pisateljev manjših narodov, išče v njih kaj Či^to drugega kakor mu lahko nudijo svetovna središča Pariz, London. Berlin. Kdor se trudi, da prinese svetu lo. kar proizvaiaio svetovna središča. opravlja nehvaležno. Sisilovo in večidel tudi bre/upno delo. ali pa skuša kopira H >uje manire in potem daje samo orece-dek tega. kar so v Parizu ali Londonu te mnogi dognali do po(>olno«ti.< Take misli o duhu in značaju sodobnega Češkesa slovstva se ne pojavljajo prvič že pred leti je podobno pi«al neki češki publicist Odpor zoper »asfaltno« literaturo ki sloni na Izenačujoči velemestni civilizaciji, se v Pragi čuti že dolgo Oglaša se v sponi za narodno - tradicionalno ali kozmonolitsko usmerjeno«! ?eške kulture .le skratka eno izmed žgočih vprašanj vsakega naroda, pa tudi češkega. čokolada ^^ kakao bonboni Načrti in brige mariborskega obrtništva Za napredek obrtnega šolstva — Mojstrski In Vajenski dom Maribor, 9. februarja. kateri konkretni predlogi, se je v zadnjem času načelo v mariborskih obrtniških kro- Zavest in dobra vzgoja obrtniškega naraščaja bosta dali Mariboru svoj pečat. To ie trditev, ki jo je nekaj let po prevratu izustil vpliven nacionalno zaveden mož. Globokega smisla te trditve se bo zavedel le oni, ki z ljubeznijo in skrbjo zre v življenje in snovanje našega obrtniškega naraščaja. Mariborski mojstri so se z vso pozornostjo posvetili strokovni in splošni vzgoji obrtniškega naraščata. Vse bolj pa je stopal v ospredje pojav, da je vajenski naraščaj v številnih slučajih izgubljal kontakt z osnovami nacionalne vzgoje, ki se mu je pod skrbno mojstrovo roko klesala v delavnici. Močnejši so bili vplivi ceste in morda tudi doma, kjer se je z vso vztrajnostjo vzdrževal stari duh. Temu pojavu je bilo treba obrniti vso pozornost, saj je ravno ta sredina tista, ki daje mestnim ulicam in javnim lokalom svoje obeležje. V zadnjih letih je zlasti sokolska vzgoja napravila veliko dobrega in koristnega v pogledu nacionalne vzgoje našega obrtniškega naraščaja. Vzporedne važnosti pa ie dobro in temeljito izvedeno obrtno šolstvo, ki se mu bodo z gradnjo druge deške meščanske šole in druge dekliške o«novne šole v magdalenskem predmestju odprle možnosti lepega razvoja. Kakor smo že svoječasno poročali, obstoja načrt, da se moška obrtna šola namesti v poslopju sedanje druge dekliške osnovne šole pri magdalenski cerkvi, s čimer bo izpolnjena občutna vrzel, ki je doslej zijala v strokovni in srčni izobrazbi našega obrtnega vajen«tva. Ženski oddelki pa bi dobili lahko primerne prostore v »Vesnic Vajenski dom To je druga točka bližnjega programa. Cisto odveč bi bilo. ako bi hoteli naglašati, kolikega pomena je zgraditev takšnega doma za odgojo dobrega in zavednega obrtništva. Tukaj nai se ti naši bodoči obrtniki, stran od mestnega vrvenja in šumenja, ohranjujejo lepim in koristnim tradicijam svojega stanu. Vprašanje Vajenskega doma se je s pospešeno silo premaknilo z mrtve točke po zaslugi vodilnih ljudi pri mestni občini in v obrtniškem pokretu. Mariborska mestna občina je vstavila v novi proračun za 1935./36. znesek 50.000 Din za Vajenski dom in tudi banovina in Zbornica ta TOI bosta prispevali primeren znesek. Dva načrta _ dve možnosti. Realizacijo tega načrta je prevzel poseben kuratorij »Sklad za Vajeuski dom v Mariboru«, ki mu načeluje kipar Ivan Sojč, njemu ob strani zaslužni obrtnozadružni inšpektor Ignacij Založnik. Akcija tega od-fcora gre za tem, da se vprašanje Vajenskega doma uredi zaenkrat vsaj s provizorič-no namestitvijo in ureditvijo prostorov, kjer bi imeli vajenci domovanje pod potrebnim nadzorstvom. V poštev bi prišla nova zgradba Delavskega azila, kjer bi se dobili potrebni prostori. To bi bil en načrt. Po drugem načrtu pa bi se naj preuredila v Vajenski dom hiša na Slomškovem trgu 13, ki je last mestne občine. Hiša je enonad-etropna in stoji na prav primernem mestu. "Vendar prevladuje mnenje, da bi bila ta hiša za mariborske razmere premajhna iu ■da bi bile potrebne precejšnje investicije, dočim so prostori v Delavskem azilu že temu namenu primerno prirejeni, tako da bi investicijski zneski odpadli, pa tudi glede prostornosti bi bilo zadoščeno. Prostori so zračni, zdravi in primerni, trebalo bi le na nek način ločiti dostop k borzi dela od dohoda k prostorom, ki bi prišli v poštev za Vajenski dom. V Maribom imamo okoli 880 obrtniških ■vajencev in je treba temu številu primerno oskrbeti in urediti Vajenski dom. V pretežni meri se sestavlja kader teh vajencev jz našega bližnjega podeželja in bližnje okolice. Mojstrski dom. V našem mestu imamo okoli 800 obrtnikov. Marsikateri drugi stan ima glede starostne oskrbe pripadnikov svojega stanu marsikaj lepo urejenega. Mariborski obrtniki, četudi predstavljajo močno družabno plast mariborskega prebivalstva, so v tem do danes ostali prikrajšani. Da se tudi v to vprašanje podrega in da se sprožijo ne- gih vprašanje mojstrskega doma. Tudi na nedavnem občnem zboru Slovenskega obrtnega društva se je o tem razpravljalo ter se je odbor pooblastil, da vodi o tem računa. Predvsem naj bi ta dom služil kot središče obrtniškega gibanju in življenja. Tukaj naj bi bila lepa dvorana, čitalnica, pisarne vseh obrtniških organizacij. V posebnem traktu pa naj bi bili prostori, kjer bi imeli zatočišče za stara leta vsi tisti obrtniki in mojstri, ki jim v teži časa in položaja ali zaradi posebnega nesrečnega naključja ni bilo dano, da se za starost primerno preskrbijo. Upoštevati pa je treba nadalje, da bi ta dom ne prišel v poštev samo za mariborske mojstre, ampak najbrž za vse mojstra mariborskega okrožja, kjer Imamo okoli 5500 rokodelskih mojstrov. Stavba bi morala biti brezdvomno precej velika, ako naj bi zadovoljivo ustrezala vsem tem svrharh. Je pa tudi vprašanje mojstrskega doma nujno pereče. Zaradi tega se je iz obrtniških krogov sprožila misel, naj bi se vprašanje mojstrskega doma uredilo vsaj provi-zorično in da hi vsaj za silo bilo ustreženo aktualnim potrebam, ki se vse bolj čutijo v obrtniškem organizacijskem, strokovnem in življenjskem oziru, dokler hi se s širo-kopotezno akcijo in v presledku več let ne izvedel stavbni program. Zato se je sprožila misel, da bi se naj za provizorično rešitev tega vprašanja prepustila hiša na Slomškovem trgu 13, ki se uredila kot mojstrski dom. Dočim hi ta hiša bila za Vajenski dom premajhna, pa hi za provizorično ureditev mojstrskega doma bila primerna in zadostno velika. Tudi investicije bi ne bile potrebne. Dve sta pereči in pomembni reči, ki segata globoko v življenje in interesni krog mariborskega obrtništva in vajenstva. V korist Maribora in procvit obrtništva bo. ako se čim prej rešita. Ako ta rešitev v smislu velikih načrtov ni zaenkrat možna, pa naj bi se zaenkrat glerle mojstrskega doma izvršila vsaj v provizoričnem smislu. Bled v borbi za obstanek 150 milijonov Investiranega kapitala išče nujne pomoči — Le žična železnica na Pokljuko more rešiti Bled v zimski sezoni ' ; - tM Ljubljana, 9. februarja. Bled je že pred vojno, Se posebno pa po vojni Investiral za razna hotelska podjetja, športne naprave ln druge ustanove, vsakemu modernemu letovišču neobhodno potrebne, nad 150 milijonov dinarjev. Naglašali smo velik uspeh rekordne lanske sezone, ko je Bled obiskalo 18.000 gostov. Lajik, ki bi upošteval le to številko, a se ne obenem poglobil tudi v razne druge okoliščine, ki jih je najresneje treba upoštevati, bi mislil, da se splošni položaj in posebej položaj hotelske industrije na Bledu stalno zbolj-šuje. Toda resnica je nasprotna: upoštevaje letošnjo zimsko sezono je celotni finančni efekt negativen. Prava sezona na Bledu traja vsako leto komaj 8 dobrih tednov, julija in avgusta. Tedaj je Bled pogosto celo prenapolnjen. Ta kratek čas pa seveda ne more zadoščati niti za delno amortizacijo investiranega kapitala. Zato je Zdraviliška komisija z vso resnostjo pričela misliti na umetno podaljšanje sezone, kar bi edino moglo Bled rešiti. Pred dvema letoma je bila prvič vpeljana tudi zimska sezona na Bledu. Dala je prav lepe rezultate: v prvi zimski sezoni 1932-33 je obiskalo Bled že 709, a lani celo 1228 gostov. Letošnje leto pa je zaradi abnormalne zime docela odpovedalo ln je Bled skoraj prazen. Dnevno število gostov navadno doslej nI znašalo niti 20. Glavni kader gostov poleti tvorijo Jugo-sloveni, Avstrijci, Madžari in Cehoslovaki, a za pred- in posezono je skušala Zdraviliška komisija predvsem zainteresirati Nemce, ki bi jih lahko mnogo pričakovali. Od leta 1925 do leta 1930 je namreč število gostov iz Nemčije na Bledu kaj lepo napredovalo. Od 76 gostov leta 1925 je v prihodnjih letih število naraščalo na 301, 1184, 2782, 4520 do rekordnega leta 1930, ko jih je bilo 5100. Naslednje leto so se pričeli skoraj vsak dan menjati devizni predpisi, a tudi politične razmere niso bile uravnovešene. Zato jc 1931. število padlo na 2540, naslednje leto na 1923 in leta 1933, celo na 1322. Vsa lanska propaganda za obisk Bleda v letošnji zimski sezoni pa ni rodila spričo slabe zime nobenih uspehov. Bled tedaj ni sam kriv slabe sezone, marveč so krive le Izredno neugodne vremenske razmere, zaradi katerih so tudi tekme za slovansko smučarsko prvenstvo morale biti preneše-ne z Bleda na Pokljuko. Bled je investiral tudi za zimskosportne naprave ogromne zneske; samo za skakalnico je žrtvoval 150.000 Din poleg 15.000 Din, kolikor velja letno vzdrževanje; prirejal je motoskijoring, hockey in druge tekme, ki so se jih udeleževali tudi avstrijski in madžarski klubi poleg naših domačih. Blejske športne naprave uživajo med športniki velik ugled, saj je Tone Dečman postavil leta 1933-34 na blejski skakalnici, ki je prvotno dopuščala le skoke do 40 m. a je bila kasneje po predpisih FISe popravljena, jugoslovenski rekord s skokom na 56 m, dočim sta dva inozemca skočila celo po 65 metrov. Vse lepo. Toda denarni uspeh je pač vsako zimo odvisen le od vremenskih razmer. Ako bi se več let ponavljale tako neugodne zime, bi Bled letno zaman po nepotrebnem porabil ogromno denarja za reklamo v inozemstvu, ker bi pozneje vsem najavljenim gostom zaradi snežnih razmer moral prihod odsvetovati, ker jim ničesar ne bi mogel nuditi. Misliti je tedaj treba z vso resnobo na to, da bi se za Bled izrabilo tudi vse veliko ozadje, kl je prepolno naj-idealnejših smučarskih terenov kakor Je o. pr. Pokljuka, kjer traja idealna smučarska sezona vedno od novembra do konca marca. Današnje zveze Bleda s Pokljuko ne morejo ustrezati, ker je dostop marsikdaj silno težak. O tem se je moral preveriti tudi minister za telesno vzgojo naroda dr. Auer, kl je potreboval več ur do smučarskega doma na Pokljuki. Količkaj večji zameti onemogočijo redni avtomobilski promet ali promet s sanmi in Pokljuka je za veliko šte- vilo gostov skoraj odrezana od sveta. Treba je tudi upoštevati precej visoko prevoz-nino od Bleda do smučarskega doma. Eden najvažnejših problemov, ki bi ne koristil le Bledu, marveč v enaki meri tudi Pokljuki, je predvsem zgradba žične železnice. Na Bledu je določenih več postaj, a na Pokljuld je za postajo izbrana najlepša razgledna točka. Cim bi bila zgrajena zveza med Bledom in Pokljuko, bi tujski promet na Bledu zelo napredoval, ker bi gosti lahko zjutraj odpotovali na smučarske terene, a zvečer se vrnili nazaj na Bled. Rentabilnost žične železnice ni ravno kočljiva, ker bi tudi poleti vsak gost Bleda vsaj enkrat odpotoval tudi na Pokljuko, od koder je najlepši razgled na obširno okolico in ki velja za eno najlepših naših planinskih planot. Upoštevati moramo, da je lani Bled imel 18.000 gostov, a po zgradbi žične železnice bi število gostov v zimski sezoni kaj lahko doseglo 8.000, kar bi skupno za rentabilnost" železnice skoraj zadoščalo. Ce slednjič žična železnica sama le ne bi mogla amortizirati same sebe. bi jo Bled kolikor toliko mogel tudi sam vzdrževati, ker bi od nje imel posredno veliko korist. 150 milijonov kapitala na Bledu je danes skoraj mrtvega. Zato je treba vprašanje žične železnice, ki bi omogočila izkoriščanje blejskega ozadja, čimprej rešiti. Ministrstvi za trgovino in industrijo ter fizično vzgojo naroda bi morali poleg drugih turističnih činiteljev posvetiti vso pozornost temu vprašanju in tako pomagati naši obubožani hotelski industriji. številke dokazujejo, da Je Bled doslej vedno s polnim razumevanjem brez tuje po- moči ogromno Investiral za svojo povzdlgo. Zato mu je javna pomoč v pogledu zgradbe žične železnice, ki bi bila prva v naši državi, res nujno potrebna. Sicer mora celoletni račun docela uničiti uspehe kratke, še tako sijajne glavne sezone. Uspeh letošnje zimske sezone na Bledu je povsem izostal. Vprašanje uspeha prihodnje ni odvisno le od Bleda samega, nego bolj od merodajnih turističnih organizacij, ki naj pokažejo smise.l za povzdigo tega našega najlepšega, a spričo investiranega kapitala skoraj najsi romašnejšega letovišča. R-y Najdba 2000 let starega okostnjaka Radeče, 8. februarja. Pred kratkim je šel posestnik Martinčič Jože iz Svibna pri Radečah pripravljat na pobočju Kuma apnenico za žganje apna. Pri kopanju zemlje pa je naletel na človeško lobanjo in kasneje še na okostnjak. Na vsaki podkolenici okostnjaka je bila zaponka iz kovine v okrasek. Okostnjak je verjetno iz rimske dobe. Med kostmi se je našel tudi prstan, najbrž iz iste kovine kakor ostali okraski. Po mnenju tukajšnjega zdravnika dr. Matka je okostnjak star približno 2000 let. Na poziv tukajšnje orožniške postaje se Je okostnjak pokopal na pokopališču v Svibnem, medtem ko so okraske poslali sre-skemu načelstvu v Krško, da jih izroči muzeju. $imt>(ki Apott NIVEA teme Zlasti v mrzlih zimskih dnevih Je potrebna Vaši koži — da ne razpoka ln da ne postane raskava, — močna zaščita proti vplivom vremena. Nadrgnite zatorej vsak večer, a tudi čez dan, obraz ln roke dobro z NIVEA-kremo! Potem tudi oster in mrzel zrak ne bo škodil Vaši koži; ona ostane nežna ln elastična. Odkod ta učinek? Od eucerita! Ravno on dela Nivea-kremo tako učinku jočo. Minister n. r. dr. Fran Novah: Univerzitetna knjižnica v Ljubljani Članek v »Akademskem glasilu« z dne 1. februarja 1935 pod naslovom »Univerzitetna knjižnica v nevarnosti« vsebuje neke netočnosti, ln sicer v prvi vrsti glede najetja posojila za zgradbo knjižnice. Končna redakcija proračunskega predloga, kakor ga Je predložila vlada 20. novembra 1934 Narodni skupščini, pravi med drugim, da »sme prosvetni minister v sporazumu s finančnim ministrom najeti pri Državni hipotekami banki posojilo v potrebnem iznosu za zgradbo Univerzitetne knjižnice v Ljubljani*. Ni torej točna člankova navedba, da velja pooblastilo za najetje posojila v znesku 7,500.000 Din; lahko v manjšem, pa tudi v večjem iznosu. Kakor znano so bili do predmetnega proračunskega predloga brezuspešni napori v prejšnjih letih, da se vnese v proračun tako pooblastilo. Sedanje pooblastilo pa vsebuje končno vendarle priznanje vlade, da je potrebna zgradba Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Vlada je Sla še korak dalje: vnesla Je v proračun tudi prvo anuiteto za vračilo posojila v znesku 500.000 Din. Vsoto, ki je potrebna za zgradbo Univerzitetne knjižnice, bo treba Sele ugotoviti. Po prvem načrtu, ki ga je izdelal g. univerzitetni profesor arhitekt Plečnik, bi bilo potrebno za zgradbo univerzitetne knjižnice 14,000.000 Din, po drugem načrtu, ki ga je na moje priporočilo, oziroma na prošnjo rektorata sestavil g. univ. prof. Plečnik, bi bilo potrebno 10,500.000 dinarjev. Po tem druge.u načrtu bi imel znašati prispevek države 7,500.000 Din. A tudi ta načrt in ta vsota Se nista defini-tivna. Slišali so se glasovi, kakor n. pr. <• strani g. univ. prof. Vurnika, da je Plečnikov proračun previsok, zgradba predraga, prerazkošna, nepraktična itd. Načrta m proračuna ministrstvo dosedaj fls ni odobrilo in zategadel tudi nI mogla vlada v proračunski predlog vstaviti točnega Iznosa. Zato se tudi glasi pooblastilo za najetje potrebnega iznosa. Pooblastilu je dan poseben poudarek s tem, da je ne glede na to, da je potrebni prispevek države Se neutrjen, fj vnesla vlada kot prvo anuiteto 500.000 Din. Najmanj toliko bo očividno morala znašati prva anuiteta. Pogoji, pod katerimi ima Drž. hipotekama banka posojilo dovoliti, se im«:jo seveda še določiti. Državna hipotekama banka je sedaj podrejena finančnemu ministrstvu, ki pač lahko vpliva tudi na določitev obrestne mere. Saj Državna hipotekama banka nI svet zase in ne privaten zavod, ne glede na to, da je tudi dosedaj spreminjala svojo obrestuo mero. Tudi ni potrebno, da so vse anuitete določene v istem iznosu. Kot prvo anuiteto predvideva vladin predlog 500.000 Din, druga in nadaljnje se temu primemo lahko zvišajo. Vstaviti bo pač treba v prihodnje proračune zadevne večje anuitetne znesxe. Pripisujem si v tem pogledu nekoliko zasluge, da sem z uspehom opozarjal kraljevsko vlado na nujnost zgradbe biblioteke, da Je vlada z navedenimi postavkami, t. j. s pooblastilom in z vnešenjem prve anuitete vsaj z zneskom 500.000 Din končno vendarle enkrat priznal*1, potrebo zgradbe Univerzitetne knjižnice in potrebo državnega prispevka v to svrho. Led 1e a tem prebit. Stvar naše javnosti ln naših zastopnikov je, da zadeve ne Izpuste iz vida da priae tako preko vseh formalnosti vendar enkrat do pričetka gradnje Univerzitetne knjižnice. Treba je mirnega, a doslednega napora; bržkone pa ni stvari v korist, ako se izražajo razne pesimistične kritike z omalovaževanjem dosedanjih naporov ln uspehov. Treba je, da vsi pomagamo ter da v polnem soglasju iznašamo in uveljavljamo svojo opravičeno zahtevo na primernem mestu! Akademski mladeži ln rekto-ratu gre v pogledu akcije za Univerzitetno knjižnico vsa čast ln priznanje; Univerzitetna knjižnica pa je zadeva nas vseh Slovencev I Kupujte domače blago! »Saldov zapisnik« prinaša v najnovejšem (5.-6.) zvezku F. X. Salde polemični se stavek »Torej o individualizmu in kolektivizmu«. Za »kolektivizem« Maksima Gorke-ga navdušeni Bogumil Mathesius je očital temu vodilnemu češkemu kritiku, da je pristaš individualizma. Salda so je možato zavzel za pravilno pojmovani individualizem. Sicer pa pravi: »Oboje je prazna beseda, meglen fantom, pusti dim, in če se tolikanj poganjamo za njima, smo komaj kaj več ka kor norci. V življenju ni ne individualizma in ne kolektivizma, oboje je samo odmi-šljena mejna točka, postavljena nekam v neskončnost.« V nadaljnjem članku se Salda bavi 8 skoraj pozabljenim češkim pisateljem Jakubom Arbesom Nadaljuje se zgoščeno, a po pregledni razvrstitvi in ostri karakterizaeiji posameznih pojavov prav zanimivo predavanje o najnovejši češki lepi prozi. K njemu se vrnemo, ko bo zaključeno Članku o najnovejšem ineditu ze pred mnogimi leti umrlega češkega modernističnega pesnika Hlavačka sledita dve Saldovi pesmi, za njima pa^ več literarno kritičnih beležk in za nameček nekai dov-ticnih epigramov To edinstveno Češko re-vijo izdajata založnika »Melantr.ch« in Otto Girgal v Pragi .. ...... Nov češki časopis. Praški lingvistični krožek, ki združuje najmodernejše usmerjene jezikoslovce in teoretike literarnega formalizma. je napovedal časopis z naslovom »Slovo a slovesnost« Izhajal bo v redakeni dr Bohuslava Havranka. univ prof. v Pragi. List bo posvečen kulturi besede v umetno sli znanosti in živl.enju V progtamu na-vaja. da bo »vzbujal zanimanje za vnemar jene probleme stila kazal ooi. pokater, o Jr.zik ustrezal nujnim zahtevam m aktualnim potrebam sodobnega življenja .. dvi-«ral bo zanimanje za teoretične probleme jezika in literature ter poveSaval riš\no je- zikovne in literarne izobrazbe pri nas.« Seznam sodelavcev in obljubljenih prispevkov kaže, kako na široko in globoko bo novi časopis segal v jezikovno kulturo. O^e-hi imajo za navadne jezikovne probleme že časopis »Naše reči: »Šiovo a slovesnost« jo zdaj nov dokaz, kako visoko gre njihovo kulturno stremljenje! »Veselo potovanje po Slovaškem«. Založba »O r b i s« v Pragi je izdala svojevrstno zanimivo knjigo: F. V P e f i n k e »Vese'č putovame po Slovensku«. Pisec je iz raznih virov sestavil in pregledno po okrajih raz vrstil vse polno raznega narodnega blaga: prigod, anekdot, dovtipov, zbadljivk in drugih za ljudsko življenje in posebej za »esprit du clocher« posameznih krajev značilnega drobiža. Tako je nastal nekak potopis, ki je obenem dovtipen narodopis Slovakov in bo vsakemu čitatelju, zlasti še poznavalcu Slovaške, nudil obilo gradiva za spoznavanje ljudskega duha in krajevnih posebnosti. Etnologi, dušeslovci. množice, zgodovinarji, jezikoslovci in drugi znanstveniki bodo s takim pridom listali po tej zajetni knjigi, kakor jo bo povprečen čitatelj užival. Knjiga obsega 660 strani in je oprem-per.a s posnetki starih risb. Po svoji tehtni vsebini spada v vsako slovansko študijsko knjižnico. . l.*-. Drobne vesti. Slovaški >El&n« je priobčil v petem zvezku prevod pesmi Joža Pogačnika »Golgota« in izvirno pesem Viere Szaihmarv • Vlčkove e slovenskim moti-vom »Pravljica s slovenskih gora«. - V 1 zvezku .Slovanskega Prehleda« |e ocenjenih več mgoslovenskih knjig, med njimi »Man borski koledar«. O Berkop** pa se sporni nja 70letnice Andreja Gnbrfička _ V Pra gi razstavlja Frieda Salvenda svoje motive iz Jugoslavije in Slovaške - Mestno g'e dališče v Pragi je uprizorilo z lepim uspe hom Ive Vojnovida simbolično dramo >La- zarovo vaskrsnuče«. — Pravkar objavljena statistika o češkoslovaški knjižni produkciji v letu 1933. izkazuje 7994 tiskov, izmed teh odpada 24.4 ^ na literaturo. V češkem jeziku je izšlo 70.94'o, v slovaškem 11.0Vt, v nemškem 12.7 madžarskem 2.3 Prevedenih je bilo: na češki jezik 541 del, na slovaški 96 del. Iz slovaščine v češčino sta bili preloženi samo dve knjigi. _ Vojne anekdote v izboru Jana Hajšman* napoveduje praška založba >Orbis«. — Založba »Melantrich« je razpisala šest literarnih nagrad v skupnem znesku 90.000 KČ. Med njim« so tri nagrade za linko — Prejšnji štirinajstdnevnik »Rozhledy po literature s umčni« je pričel izhajati kot tednik v redakciji pesnika Fr. Halasa. Je s^daj edin češkoslovaški literarni tednik. --• Sinclair Lewls. največji sodobni pisatelj Amerike, se je rodil včeraj pred 50. leti v kraju Sauk Center (Minnesota i Po Študijah na univerzi le postal novinar ln je dolga leta opravljal samo reportersko delo. Po vojni se je oprijel literature ter dosegel 1920 velik uspeh s prvim romanom »Main Street« (Glavna cesta). Nadaljnje uspehe zaznamujejo romani »Babblt«, »Dr Arrowsmith« (izšel v slovenskem prevodu), »Elmer Gantry«. »Som Dodswortht. »Mož ki je poznal Coolidgea« i. dr. Vsak Levvišov roman je učinkoval v ameriški javnosti kakor bomb* Njegovo delo pomeni ogromen \n neustrašen napor pisatelja da skozi neštete pregraje družabnih predsodkov, velefinanc ln veleindustrije verstev in preko gor8 javnih laži prodom«, uveljavi svobodno vero ameriškega človeka. kl trdno veruje v boljše In srečnelSe življenje Sinclair Lewts le eden najostrej-ših a tudi naluspešnelših kritikov ameriškega Javnega ln zasebnega življenja. Ko je v romanu »Babbit« silovito napadel ameriSko filistrstvo, so njegovi nasprotniki kupili več sto tisoč izvodov ln Jih uničili, toda zanimanje pristašev je bilo še večje, in dvanajst tiskam Je nenehoma tiskalo samo to knjigo. Pravo senzacijo je prinesel tudi roman »Elmer Gantry«. v katerem je napadel dvojno moralo ameriške protestantska duhovščine V 14 dneh je bilo razgrabljenlh 18.000 izvodov. Vsaka Lewlsova nova knjiga pomeni dogodek. L. 1930. so mu Švedski akademiki priznali Nobelovo nagrado Sinclair Lewis živi v New Yorku MeStrovičevo razstavo v Monakovem ln Berlinu pripravljata monakovska akademija ln zagrebško Društvo prijateljev Nemčije Razstava bo otvorjena najbrž že v marcu ln v aprilu prenesena v Berlin. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani je pravkar izdala drugi dodatek svojemu Imeniku knjig iz L 1928. Iz uvoda, ki ga jp spisal knjižničar Matija R o d č. posnemamo, da število izposojevalcev v tej največji ljubljanski javni ljudski knjižnici stalno rase. Tako si je I 1923 izposodilo 33.624 izposojevalcev 135.336 kniig. lansko leto pa 56 649 izposojevalcev 188.904 knjig Ni li ta vzrast izposojanja knjig v večji meri odraz gospodarske stiske, ki tolikim ljudem onemogoča kupovanje knjig kakor pa dokaz rastoče potrebe čitanja? Dalje posnemamo Iz knjiž-ničarjeve statistike, da je bilo I <933 izpo sojenih 71.308 slovenskih pripovednih knjig, lani pa 73 893 Nazaduje pa čitanje slovenskih pesniških in dramatskih del nasproti številu 1128 iz predlanskega leta stoji lanska številka 1008 Da slovanske pripovedne knjige (s prevodi) ie uspešno tekmujejo z nemškimi pričuje doka! ugod no razmerje z izposojenimi nemškimi ori povednimi kniigami (slov. L t934 - 73.893. nemških 96.596), dasi je postavka nem- ške knjige še vedno zelo visoka. Kaže pa, da nemška knjiga (vsaj po statistiki iz zadnjih dveh let) pada, slovenska pa se dviga. Poučnih knjig se je izposodilo lani: 2033 slovenskih in 4519 nemških. Srbsko-hr vaški h knjig je bilo izposojenih: leta 1933. — 6261, lani 5286: torej nazadovanje. Izmed tujejezičnih knjig je naraslo samo zanimanje za češko knjigo. Dopolnilni imenik je urejen po načelih glavnega imenika in bo dobro rabil številnemu občinstvu te velike javne knjižnice. Kriterij za »vsebinsko pomembnejše setavke po zbornikih in revijah«, je — sodeč po str. 36—55 — nekoliko nedosleden Goethejev »Egmont« v slovenščini. Kot Četrti zvezek »Male knjižnice« (izdaja »Merkur« v Ljubljani) je izšla J. W. Goetheja tragedija »Egmont« v prevodu Milene M o-horičeve To delo uvršča literarna zgodovina med glavna dramskn dela največjega nemškega klasika Poezija iz dobe potovanja po Italiji sega značilno v to zgodovinsko tragedijo, zlasti pa je dvignila poslednji dve dejanji Goethe je bil takrat že mojster dialoga in se je z vso dušo oosvečal zgodovinskim motivom, ki jim jp navadno dodajal vodilno idejo. Tu je posebno f»oudaril visoko crednost svobode in osebnosti ter domovinske ljubezni. Prevod je prirejen dosledno po nemški šolski izdaji Egmonta. S kratkim uvodom skuša prevajalka označiti pisatelja in pomen njegovega dela Dodala je le najpotrebnejše opombe, koristiti pa ie hotela šolam še s posebnim • dodatkom ki ohsega zgodovinske podatke za ■»nov drame in krntofc n**«nikov življenjepis. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA STEVTLKA ? Din SEGAJTE PO DOBREM 8TIVUI »JUTRO« flt M 6 = Keddtfe 10. XL 1938 Domače vesti • prispevek bolgarskega poslanika k sveto**vski razstavi. Bolgarska poslanik n* našem dvoru g. Kazasov Jo te dni ob-lskai svetosavsko razstavo v prostorih Bojevniškega doma v Beogradu ter se o njej aeio laskavo izrazil. Da bi se razstava razširila tudi na bolgarsko področje. Je poslanik g. Kasasov potem poslal direkciji rasetave lepo zbirko bolgarskih tekstilnih, keramičnih in lesenih ročnih izdelkov. Vsi ti predmetu so dobiti na razstavi lepo mesto in vzbujajo zlasti ametniško Izdelani lesorezi ter razne preproge s prekrasnimi bolgarskimi narodnimi motivi veliko pozornost. • Nacionalna ura v radiu. Opozarjamo, da bo daues v nedeljo ob 19.30 predaval pred sednik »Branibora« g. dr Oblak o pereči naši narodni nalogi, o idealnosti in nujnosti našega narodnoobrambnega dela Vsi, ki se zavedate kritičnega položaja naših narodnih manjšin, ne pozabite poslušati! • predavanji ZKD iz Ljubljane. Orju-nao. Ljubljana, priredi 11. t. m. ob 20. predavanje o borbi Jugoslovenske oinladii-ne -a Jugoslavijo v gostilni »Pri levu« Predaval bo profesor g. Drago Stepišnik. — Gasilska četa KID Jesenice-Fužine priredi pod okriljem ZKD 13. t. m. ob 20 predavanje o plinski vojni Predavanje bodo spremljale »kioptične slike. Predaval bo g. pridejo v poštev prosilci-diplomirani agronomi s fakultetno izobrazbo, ki ao se specaliziral! v fitopatologijl. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi dokumenti po § 3 zakona o uradnikih, je vložiti najkasneje do 15 marca 1935 pri kmetijski poekusnd in kontrolni postaji v LJubljani. • Poročil o občnih zborih In drugih prireditvah raznih društev smo v zadnjem času toliko prejeli, da Jflh pri najboljši volji ne moremo vseh sproti objavljati, posebno še, ker smo ravno zadnjih 14 dal preobloženi z gradivom. Poročevalce prosimo zato potrpljenja; na vrsto pridejo v?a poročila. • Izpremembe v banovinski slnibi. Imenovani so: za banovinskega kmetijskega višjega pristava pri twnovirw>ki poskusni in kontrolni postaji v Mariboru banovinski kmetijski pristav inž Franjo Golob, za revizorja pri bansk' upravi v Ljubljani agrarni uradnik Fran M«m. za banovin^keca eestnetra nadzornika pri sreskem cefltn^m odboru t Ptuju uradniški pripravnik Štefan Močnik, za banovinskega rečnega nadzornika pri bansk' upravi v Ljubljani uredniški pripravnik Mihael Uranjek, za bono-vinskega cestnega nadzornika pri srbskem cestnem odboru t Ljubljani uradn:?ki pripravnik M;,rwlav Voievec. za zvaničnico v «n'r»5m boln-C v Marboru banovinska dnev niCarka zvaničnica Viljemina Petriček in za banovinske služitelie pri banovinski sploSn' bolnici v Mariboru Anton Peršuh in Franc PojSkruh ter v banovinski bolnici v Murski Soboti Ivan Vučko; v višjo skupino st* pomaknien* banovinski ekonom pri kmet'iek šoli v Rakičanu Albin Dular in banovinski b'a?ainik zdravilišča na Golniku .Viizii Z'dar • Napredovanje. Pri banski upravi v Ljuollan; Je napredoval v tehniškega svetn'ka V skuntne g. Inž. Matko. • Varujmo sadle! Mnore naSe pokrajine Žirijo od sadlereje ki Je postala v dobi krize važna panoga na*ega gospodarstva E*en od najvažnejših porojev za pravilno nego sadja Je njegovo varstvo pred rastlinskimi Škodljivci in boleznimi. Sadje, ki Je tzročeno bres varstva takim škodljivcem, odpade to prod dosoritvijo, ali pa dozori ie črriro in se potem kaj kmalu pokvari. Tako sadje pride komaj do trga in ni niti govora o tem, da bi ae obdržalo do zime ali celo do poletja Razni škodljivci pa lahko uničijo tudi ves pridelek la vse nasade. Škodljivce Je treba uničiti pravočasno s vso njihovo asJego vred ln Je zaradi tega v zadnjem času pri vseh naprednih poljedelcih veliko povpraševanje po posebno Izdatnem sredstvu. V Inozemstvu so dosegla največje uspehe sredstva, napravljena l* očiščenega olja. Ta sredstva ne napravijo nobene škode na deblu, na sadu in tudi ne na zemljišču, kakor je bilo to pri nekih starejših preparatih. Poleg tega imajo še to veliko prednost, da zadostujejo majhne količine ln da so poceni. Uporaba takega sredstva je popolnoma enostavna. Malo količino vlijemo v čisto posodo ter prlli-jemo toliko vode, da Je zmes podobna redki smetani. Doslej taka sredstva prt na« še niso bila znana. Kot prva uvaj* svetovna tvrdka Shell svoje odlično sredstvo pod Imenom »Blljobran zimski«. Sredstva eo sestavili znameniti tuji znanstveniki in praktiki Tvrdka bo poslala tudi svoje strokovnjake — inženjerje agronomije med ljudstvo, da bodo razkazal!. kako treba ravnati a tem sredstvom • Hude skrbi slovenskih kmetov na Koroškem. Zadnji »Koroški Slovenec« J« priobčil dopis z Žile, v katerem Je navedeno tudi tole: Za glavo se prijemamo, če mislimo na cene žrtvini ln lesu, ali Ce slišimo o sodnijsfclh cenitvah v primeru prisilnih prodaj Posestva a 10 do 16 glav podpetmke HIIIIWIHI il Milil II——— živine in 15 do 20 Johov gozda cenijo na 14.000 šilingov, poljedelske atroje, orodje ln kar »pada zraven, pa na 800 Sllaugov lz sosednjega Tirola pripovedujejo, da je nedavno nekdo pri prisilni prodaji kupu pet krav za 500 šilingov. Avto ae danes prodaja za Isto ceno, kakor kmetija s Sivino, gozdovi, stroji ln ostalim inventarjem. Tu je takojšnja od pomoč nujna, vlada naj po zgledu Jugoslavije zaščiti kme te-dolžnike. * Zahvala. Vsem, ki so ae me ob moji 80letnici prijazno spominjali, se lepo zahvaljujem! — Zirovnik Janko. • Novost v zagrebških kavarnah. Kakor smo informirani, se dobil v kavarni »Ksplanade« ob vsakem časa tudi znana redilna pijača Ovomaltina, ki Je selo dobro in okusno prirejena, po prav zmerni ceni. ♦ Zaradi snežnih žametov Je od S. februarja pa do preklica ukinjen ves promet med postajama Paračin ln Izvor na progi Paračin-Zaječar. Pošiljke, ki so na potu, Je železnica zadržala. • Za zbirko najlepših fotograflčnlh posnetkov na našem Jadranu Je bila Jadranska straža razpisala poseben natečaj, ki Je bil te dni zaključen. Pri ras-pis« se je izkazalo veliko zanimanje tujih obiskovalcev našega morja. Svoje posnetke Je poslalo preko 100 fotografov, in je bilo med njimi največ Nemcev, Cehov In Avstrijcev. Odbrane so bile v prvi vrsti one alike, ki so bile posnete v krajih, za katere razne turistične nstanove doslej Se niso delale posebne propagande. Izbrane fotografije bodo reprodudra-ne v posebni knjigi o lepotah in zanimivostih našega Jadrana. • Arheološke najdbe. Arheološko društvo »Narodna«, ki Ima svoj sedel v Met- koviču ter skrbi za iskanje ln shranjevanje starodavnih spomenikov na področju zuameniteura starorimskega mesta Naro-ne pri vasi Vidu, ima v zadnjem časn »pet lepe U6pehe. Člani društva so naSli nekaj novih delov starega mesta ter mnogo starodavnega nakita in denarja. Posebno važni so ostanki oltarja neke sta-rokrščanske cerkve lz VI. stoletja. Pri popravljanju ceste Metkorlč—I^jubuSM bo delavci odkopalrf ostanke atarodavmih mestnih vrat, ki so sJužiia za prehod rimskim vojakom pešcem. • Izredni občni abor SPD, podroinle« v Radovljici se l>o vršil 28. L ra. ob pol 7. zvečer v društvenem lokalu v radovljiški graščini z dnevnim redom: čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; odobritev pravil, sklenjenih na skupščini dne 16. decembra 1984; slučajnosti. ♦ Februarska Številka »Planinskega Veetnlka«, ka je pravkar izšla, Ima pestro vsebino. Lndvik Zorzut priobčuje članek ►Sinuške steze na zapadnem Pohorju«, ki je opremljen a prav lepimi slikami. Leon Pipan opisuje vzpon na Kočno v snegu. Vinko Modec nas vodi po zelo zanimivi plezalni turi na steber v aevernovzhodnl steni Križa v Savinjskih Alpah. Dr. Milko Hrašovec objavlja svoje vtisike a planinskega kongresa v Skoplju. Anton Fle-gar opisuje vzpon trmoglavega planinca na vrhove Košute, v »Našem kotičku« opisuje Vinko Zor avtomobilsko vožnto skozi Dolomtite. Obzor ln društvene prinašajo mnogo zanimivega o planinstva v drugih deželah. Interesanten je razgled po planinskih časopisih. Umetniški prilog* sta sliki. »Pogled z Vogla na Rodico« (fo-to Vilhar) ln »Tošč a Sv. Ožbolta« (foto profesor Ravnik). Dolžnost vsakega planinca bi naj bila, da Je naročen na glasilo SPD, osobito ker znaša celoletna naročnina le 40 Din Novi naročniki prejmejo tudi januarsko številko. Naročila sprejema pisarna Su-*D v LJubljani, Aleksandrova cesta 4. vhod Iz pasaže. ♦ »Naš radio v nevarnosti I« To Je kile, ki gre skozi vso zadnjo, to Je šesto Storilko našega prvega tednika za radiofoirito, »Kadio Ljubljana«. Glede na pristojbino na radijske aparate, ki Jo predvideva ba novinski proračun, se zavzema to glasilo poslušavcev z vso energijo za obstoj naš« radJofonije, ki JI s uvedbo takšne prlstol-bme Dreti največja nevarnost Zanimiva Je temperamentna aram mentaclja proti takšni pristojbini, zanimiv pa Je tudi bo gat! dokazni material, ki ga list pri naš* v tem pogledu Ta Številka pomenla zato dogodek svoje vrste, ki mu želimo poln«** uspeha Pripominjamo, da uvaja list v tet številki novo rubriko. »Kal as predvata«. kjer bo sačel priobčevatl tedenski pregled Jod redči la &mH krt ^BSBSu oreprečuje sklerozo, odstra-^HRT ajuje njene komplikacije, de-tuje na večino žlez. Radenska vsebuje jod prav t najlepši količini! Posebno sedaj pozimi, ko je hrana težja in kri gosta. Vam malo joda ne bo škodilo. kakor tudi ne litij proti sečni kislini. A razen joda ln litija Ima Radenska ogromno količino drugih zdravilnih mineralov. sporedov vseh kinematografov v dravski banovini. Toplo priporočam« ta tednik, ki prinaša v vsaki številki tudi nad 20 »trn ni sporedov Brezplačno pošlje Številko oa ogled uprava tednika »Radio Ljubljana«. Miklošičeva cesta 7, LJubljana. Pišite P® danes dopisnico! Danes mi je lahko odločiti se aa nakup radioaparati. ker je tako ogromna Izbira dobrih aparatov. Ena okolnost pa Vam olajša izbiro ako naletite na aparat, ki Je opremljen z TRIOTRON cevmi, za nJega se lahko mirne duše odločite, ker TRIOTRON cevi uporabljajo samo najsolidnejše tvornice radioapaiutov. • čudna zgodba * starodavni kapsft. Na visoki planini bilsn rasi Male Rečice v tetovskem okraju so lani odkopaM to precej dobro ohranjene »tanke starodavne kapele, o kateri bo tudi strokovnjaki trdili, da Je bUla »grajena v dobi Nema-njičev. Do najdb« starodavne kapelic« Je priSlo na nenavaden način. Premotnemo kmetu GJorgJo Mitruševiča ts Rečic« s« Je v sanjah prikazal avetnlk ter nra sapo ved al, naj na plani al od koplje staro svetišče. Kmet se Je iottt dela hi k mahi ao se odkrili sidovl. Pravoslavno prebivalstvo Je starodavno kapelo častilo kot po čudežu odkrito svetišče ter požrtvo- valno poskrbelo sa vea potrebna popravila Zemljišče, na katerem Je bila odkopa-na kapeia, pa Je last arnartskih prebivalcev is okoliških vasi in so ae kaj kmalu Vi zemljiškega spora t zelmi* rudi verski spori, v katerih so morala posredovati ob last v a Ko so Arnavti dobili n odškodnino neko drugo planino, so bili spori na vW«a poravnani ln vsako nedeljo so se Obirali pravoslavni verniki okrog starodavne kapele Ko Je pred tednd zapade! sneg. Je ostala kapelica brc« varstva. Pred nekaj dnevi, ko Je zima papustila, so ae romarji spet podali aa planino Id naši] kapelo porušeno. Ea! domnevajo, da ae Je porušila pod pezo snega, drugi pa dolžljo Aru avte, da so to s tort* is ver j skega fanatizma S starodavno kapelo se ' sedaj spet bari komledja, lri Jo Je odra dlk> sre6ko nnčelstvo v Tetovn. Kdor Jo uporablja IOBNO KREMO musimvooa • Naredba o noti fesa Vakuft»ko-meanf-skrt svet v Skoplju sa področje JuZn« Sr Olje, Sandžaka in Črne gore Je objavil na redbo, po kateri morajo vsi uslužbenci muslimanskih verskih ustanov nositi fes. da se tako močnejše obeležJ verski značaj muslimanske verske tveze. Istočasno Je avet nastopil toui proti ravnatelja vaku fa v Skoplju, Hasanu Rebcu ter ga nko ril, ker ne nosi fesa. V tej svoji strogoeti se vakufska uprava ea Južno Srbijo moč no raziiknje od glavu:h odborov musli manskih verskih ustanov za Herceg-Bos-no, ki v fesu že davno ne vidik) več obeležje verskega značaja. • če gospod ief nenadoma umra. Direktor državne ribiške centra}« v Apatlns. Dušan Sokovi^, Je nenadoma nmrl. Nadela ga Je kap. Direktorjeva smrt ps Je spravila v veltkansko zadrego blagajnika ribiške centrale. Mirka SuflaJa. kajti je imel v blagajni primanjkljaj 9«.610 Din. ki si Jih je izposodil Is blagajn« pokojn. direktor In Je umrl. ne da bi bil vrnil denar. Blagajnik Je naznanil stvar pristojni višji oblasti, ki Je nato odredila proti nje mu disciplinski postopek Dt^cIpHnsko ao- DRAŽBA KOŽ divjadi na velesejmu dne 25« februarja 1935* PoSljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža«, Velesejem. Zimska sezona. Centralna kurisva. Radi o termalno zdravilišče Dolenjske toplice pri Novem mesto [zborni uspehi zdravljenja pose ono pri rev-matizmu. ISiasu protinu (gihtui. živčnih ter ženskih ooleznih Moderna električna terapija Tekoča nladna ln topiš voda v sobah Ns željo tudi serviranje v sobah Razpis. Občinska oprava na Vidmu ob 8avt razpisuje službeni mesti občinskega delovodje in sluge v pogodbeno zasedbo 1 aprila 1935 Za prvo nesto Je predložiti dokaz o radostni soisk zobrazbi. za drugo odslužitev kadrskegs oka Prošnjam Je priložiti Se nravstveni zpričevalo in rojstni izpisek Prejemki pc pogodbi Prošnje 1e vposlatl v roke predsed-ilka občine ki daje tud* eventualne informacij«, do zadnjega februarja 1935. Isgabo aiuin« ta pravice Ss pokojnine, i Obsojenec s« js proti tej lassodbl pritožil na državni sveC Ker Js preiskava dokazala, da Je bila blagajnikova navedba resnična, da si Je direktor Ivkovit v resnici Izposodil ls blagajn« snesek. kakor ga Je navedel blagajnik. Js državni svet razveljavil razsodbo disciplinskega sodišča In opokoJU blagajnika SuflaJa a polno pripadajočo pokojnino. • Pozimi, ko je hrana tefln, pijte ako za čiščenj« krvL • Tovarna JO&. REICH apr«Js«Mi In škrob I je no perilo v aajlepio izdelav«. Iz Ljubljane m— Borba naclonaln« omladin« aa Ju90- I slavij«. Naša mlajša generacija a« ve i skoro ničesar ali le prav malo o borbah ; nac-.onalne omladine pred vojno sa našo svobodo. Zato Je osobito v sedanji dobi velike važnosti, da se od časa do časa osveži spomin na te boje ln a tem današnja mladina seznanja s ideali, za katere je boj še vedno potreben, ker iir® stoti-soči našega naroda Se vedno izven meja naše domovine. V to avrbo m Je. izvajajo« svoj program, odločila Organteadja Jugoslovenske nacionalne omladine prirejati aktualna predavanja. Prvo o g»rnjem vprašanju bo Jutri 11. L m. ob 20.20 v selon« restavracij« prt »Leva« na Gospo-avetskl eesti Vstop vsem prost. Predava g. prof Stepiftolk. Vabljeni vel «anl in nacionalna Javnost. n— Ljudska univerza. T ponedeljek. 4<>« 11. L m. ob 20. bo prertavai g. proC la prteartj dr. Zalokar AJoj«j v dvorani Dela rak« zbornic« o bojo proti raku, bolezni, ki se vedno bo«J Siji. Vstop >e vsakomur prosit a— Angle*« feaftv« ▼ 1*>W>«J Ja kmelo 6. t- m. redni občni sbor. ki ra je otvoril mm«to zadržanega predsednika ministra dr- Marušiča podpredsednfe odvetnik dr. Ferdioand Majaron in pozval članstvo, da počasti »pomiri biagopokojnega kralj« Uedinitelja s enominutnim molkom-Nato ao prHotni *e vnkliknnll mlademu kralju Petru II trikrat »Živel!«. Podpredsednikov pregled o društvenem delovanja je izpopolnil g. Marko Bleiweis s tajniškim poročilom, v katerem je izjavil, da se društvo prav le*>o razvija. Imelo je pet tečajev za poučevanje ansr1eSke>ea jezika, vcdrževalo je knjižnico 1 1200 knjigami, kj so na razpolago članom, in prirejalo je predavanja na ZVOČNI KUNO »MOKOL8K1 DOM« V Šiški. — Telefon 33-87. Božanstvena GRETA GARBO kot Kraljica Kristina Najnovejše remekdelo največje umetnica sveta! Film nedosegljive lepote. Predstava: v nedeljo ob K 5- T. te •. mi, v ponedeljek pa ob 7. in S. url zvečer. Dopolnilo nov zvočni tedniki Prid«: »ROŽA IZ PARIZA« src is dveh sovražnih taborov je 1»nojeva i» zbližanje In prijateljstvo. Oeloletna naročnina znaša 12 Don- List »e naroča v Wub!jani, ^e-lenburgova ulica 7. L aad. u— Razstava »lik, kipov In grafike dvojice Oeltjenovih v Jakopičevem paviljonu bo odprta dane« v nedeljo >&dnjl «ao Vstopnina 5 in 2 Dia u— Tehnična eksekutlva Ljubljanskega šahovskega kluba pouva svoje Igralce prvega in drugega razreda na v&ien informativen sestanek v pon&deijek ob *0 v kavarni Evropi. u— Društvo absolventov drtavalb trgovskih Sol v LjuDljanl priredi v četrtek 14. t. m. ob 20. v prostorih državne »rro-razredn« trgovce ftote v Ljni)Jani, Siraoa OxeRor«č*>va attca, proda vanj« • državi kot bankirja Prcxlav«U bo g dr Vtertltnir Murko. Člani ln prijatelji vebtJ«oŠ- Vwfcep proet. - je zadovoljen! onrrerzi ln v radiu. Na tem področju sta slaatl saeluini ea. Copelendova in Miss Ozlejrjeva is Maribora- Društvena čitalnica )e obilno založena t različnimi časopisi m revijami. Vsako sredo je im<>lo društvo čajanko v svojem lokalu, kjer ao člani gojili sntrleško konverzacijo. DruStvo šteje 150 članov. Iz poročila blagajnika g. dr. Zdenka ftviglja je razvidno, da je druStveno stanjs povoljno- Knjižničarka ga- G-rahorjeva js poročala, da je obisk knjižnice razveseljiv tn de člani slasti pridno aecajo po knjigah-Po poročilu revizorjev je dobil odbor soglasno razr^Snieo. Po izvrženih volitvah se )e odbor kornotituiral takole: predsednik minister dr. MaruSič, podpredsednik advokat dr. Majaron. tajnica lektorica Copeiandova. tajnik I. sodni prtpravnik Boris Kernuin-ser. tejnfk II- eand. m«. Marko Bleivreia blagajnik dr. Zd ftvieelj, knjižničarka Olea Groharjeva; odborniki: dr. Vončič, Kenkova m dr. Suver; revizorja dr. Kržan in Miklavčii. DniStvo s rnemo vrSi nalogo opomsvsnln anvleAkesra narode s empodar-skimi prilikami pri nas m budi zanimanje za naAe kraje. 2elefei bi bilo le, da s* *ir§e občirwKo nekoliko bolj zanima za društvo. a_ Prvič a« vrii v Ljubljani koncert, na katerem nartopa ves večer solist a aprenv Ijevanjem orkestra. V petek 18. t m bo igral čelo - virtuoz g. Bogomir Leskovie, nositelj Kreislerjeve nagrade za čeliste v letu 19H4., tri klasične čelo - koncerte: Tar-tini - Boccherini in Havdn. Spremlja orkester Orkestralnega druftva in državnega konaervatorija pod taktirko Lucijana Marije Skerjanca. Vse muzikalno občinstvo opozarjamo na te koncert, ki predstavlja v našem koncertnem življenju nov pojav. Nihče naj ne zamudi redke prilike poslušati ta iziedno zanimiv proirram. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni. u— Novinarski članski aestanek sa na daljevanje razprave o uredb t bo v torek 11 L m. ob lt ul T kavarni Emona, L nadstropje. a_ Mladinski odsek 8okola L aa Tabora priredi v nedeljo 10. L m. ob 15. čajanko ta moški in ženski naraščaj v veliki dvorani na Tabora. Na programa tombola, več telovadnih in fialjivih točk, godba in petja Vabimo starfi« in prijatelje naie mladine, da se v čim večjem Številu udeleže te prireditve. u— Umrla Ja goapa Marija J«ločni-kova, vdova krojaškega mojstra. K večnem« počitka Je bodo spremili Jutri ob 14.30 Izpred mrtvašnice na Vidovdanslu cesti 9. Blag Ji spomin, žalujočim naše W*kit»no sožalje! u— Lutkovni od«r Sokola VIČ rprteori dane« ob 16. v dvorani Sokolskega doma lutkovno Igro »Konec sveta«. Vabimo bratsko k predstavi sokolsko mladino ln starše ter prijatelje naše mladine Zdravo! a— 60. redni sbčni iber Hranilnega ia posojilnega konzorcija, kreditne zadruue državnih uslužbencev v Ljubljani, bo v ponedeljek 18 L m. ob 19.30 v sejni dvorani mestnega magistrate v Ljubljani. Zboroval-ni red je objavljen v uradniškem glasilu >NaS glas« St. 3 dne 1. februarja 1985 ter je na vpogled z letnim računom tudi v zadružni pisarni, G a jeva ulica 9. n— Vrle as aasledaji tečaji Zvese gospodinj: m razne solate 11. februarja ob 15-uri; za pripravljanje psrjadi 12- t m. ob 18- uri; za glazure 15. t. m ob 15. »ri. u— »Gospodinjska pomočnica«, stanovsko la strokovno glasilo za va« dekleta, ki so nslnžbena v gospodinjstva. Irhaja že peto leto Kakor vsa leta. bo tudi letov prinašala časn primerne poučne n vod ne članke iz tonskega društvenega la stro kovnega gibanja: o novena posHaketa reda. ki se sdaj ledelnje, in e orovaU»cl zavoda. u—- čebelsrjl! OMftsjni »*wtsi»ek la aae- soc v ponedeljek IX L m. ob 20 v prostorih Nabavljala« tadruge nslužtw*»c«v državnih žeteznic, Masarykova 17. B_ Občni abor ljubljanske podraini«« Slovenskega lovskegu društva »e bo vršil a običajnim sporedom v ponedeljek 18 L m. ob 20. v spodnjih prostorih hotela »Metropol« (Miklič) v Ljubljani. K obilni udeležb vabi odbor. u— Opozarjam« cenj. občlnetv«, žs vprlzore Sentjakobčang danes ob 201* ve- selatero »Matajev Matija« v Aram« tlzacijl g. Milana Skrblnška. Da ne bc navala pri večerni blagajni, naj si poeet n1kl preskrbe VBtopnice v predprodaji 0*1 10. do 12- in od 15. do 17. v MesUiooi domu. u— tajava CHede n« poro«V> o potoke XXX občnega zbora mee«ta potrebnim n«« gletie na po/rtaC-, no prepričanj«, tov. Nezxn«š.kai, n« pa tov. Serajnlkpva. Društvo me-llclncev Je ngo-tovilo, da je bil ta pr«*tiog nt-potrebe« ln neutemeljen, kajti do tdaj se v tem pogledu Se o! agodlla našim kolegom nobena krivica. LJubljana, feljruarja 1035 R o t boju. prvdtiodciik. GOSPODJE in DAME! Čuvajte se pred trdovratnimi bolezenskimi pojavi v laseh in predčasnim Izpadanjem las ter posečajte na podlagi moderne znanosti popolnoma preurejeno prvo hlgienično brivnlco te čeoalnico za gospode tn dame IVAN KASTELIC na TvrševI (Dunajski) cesti St. 58 n&sproti Bavarskega dvora Postrežba prvovrstna ln čista, cene nizke. 1406 1 =J a— kako je sveti Anton pri Stelana poravnal račun. Pred meseci, še predeu je pa del prvi sneg, je prišla v znano gostilno >Pri Štefanu« na Miklošičevi cesti prav nasproti frančiškanski cerkvi, •fciletna Marija S., sedla za mizo in naročila dva deci vina Ko je izpraznila prvo čašo, je naročila drugo in tretjo, da 6e je na koncu nabral le čisto lep račun. Ko je točaj malo vinjeno žeuico na koncu pobaral za denar, se mu je izpovedala od &ica: »S čim boui neki sirota plačala; če me na glavo postaviš, ue pade para od mene.« Poleg nje pa je na klopi ležala lepa podoba svetega Antona v okviru, ki jo je žent-ka notula pod pazduho a seboj. Natakar, ki *e ni hotel dati kar lako potegniti za nos, ji je za zapitek lepo zaplenil podobo in si zapomnil njeno ime. Včeraj pa je slučajno pobrskal po svoji privatni zastavljalnici, kakršna se polagoma nabere pri vsakem dobrem natakarju: prazne listnice, klobuke, ure pogostokrat puščajo po krčmah ljudje, ki !»o se zasedeli pri kozarcu brez denarja. Pri lej priliki je na robu »vetega Antona našel prilepljen majhen izdajalski listič, na katerem je bilo zapisano: >I1itte und Dank H. Antonius M. P. 183L« Podobo je očitno kakšen dober kristjan v zahvalo za kakšno storjeno dobroto poklonil sv. Antonu v eui izmed ljubljanskih cerkva, odkoder jo je odnesla Marija, da bi bila sama nekaj časa deležna zaščite ljudomile-ga svetnika Policija je nato Marijo aretirala. Za seboj ima ubožica le|>o preteklost: 16 |>olicij?kih in sodnih kazni. u— Zlikovec ae je lotil apomlnske lip« v Moatah. Včeraj v zgodnjih JotranJun urah enkrat Je neznan zlikovec posekal spominsko lipo, ki Jo j« občina Mo6te na siovesen način vsadila kot spomin na pokojnega viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja in na nastop NJ. Vel kralja Petra {1. N1 lahko sumiti, iz katerih vrat Je zlikovec, ki Je to storil. Prav verjetno pa je, da je lz tistih vrst, ki nasprotuje*© vsema, kar se Imenuje Jugoslovensko Želeti je. da bi oblastva odkrila zlikovca »a eksemplančno kaznovala, ker pooa'in. ki na ta način skruni spomin na našega velikega kralja, ne zasluži drugega u— Val plesni tečaji Jenkove šole v Kazini trajajo Se do konec marca. Novi aa-četni k* ae apre^majo vsak ponedeljek ob 20 Posebna plesne ure In Informacij vsak dan. Kupujte domače blago! Iz Maribora »— Vteuka gonttL. DanaSujih prvenstvenih banovinskih smu&kih tekmovanj na Pohorju »t. uueležita uajbrže tudi minister dr. MaruAič, za čigar pokal se borba vrti, ln pooban dr. Pirkmajer. a— Univ. pro!. dr. 1. Cankar je predaval ▼ tukajšnji Ljudski univerzi v petek zvečer o izrazili b umetnostnega stiia. Razčlenil je posamezne skupine snovne obdelave (sptritualizem. realizem, naturalizem) in pouazorjeval svoja tehtna izvajanja s številnimi skioptičnimi slikami. Dvorana kina Apoio »o mariborski izobraženci in študentje dodobra zasedli. Iskreuo dobrodošlico je izrekel odličnemu gostu predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec. s_ 25 let umetniškega delovanja bo proslavil v tukajšnjem gledališču svoječasni režiser in igralec mariborskega gledališča g. Milan Skrbinšek, režiser ljubljanske drame Proslava bo v Ljubljani in Mariboru ter se bo ob te/ priliki uprizorila »Bitka«, #ziroma »Tajfun«. a— Volaiu imeniki razgrnjeni. Mestno poglavarstvo razglasa, da ao stalni volilni Imeniki mestne občine mariborsKe razgrajeni v popisovalnem oddelku na Slomškovem trgu II, pritličje levo. Vsakdo ima pravico imenike pregledati, prepisati ali natisniti ter zase ali za drugega zantevati popravek Popravek se zahteva neposredno pismeno ah ustno pri me*»c.nem poglavarstvu v Mariboru ali pri sreskem sodišču v Mariboru. Razglaša se, da bodo smeli pri volitvah dne 5- maja t. L glasovati le oni, ki bodo vpisani v stalne volilne imenika. Popravki se sprejemajo do vključno 22. k m. co 18. a— JNS, V. I Odbor krajevne organizacije JNS za peti mestni okraj ima redno od borovo »ejo v društvenih pr^dtorih jutri t ponedeljek dne 11. t. m. ob 20. Vsi in točno! a_ Kako spoznavati človeka tn njegov enačaj O tem bo predaval v Ljudski univerzi prof. dr. Bujas iz Zagreba v četrtek dne 14. In 15. t. m. a_ Akademija podmladkov Jadranske 8trate bo danes ob 15. v unionski dvorani združevala v plemenitem medsebojnem tekmovanju mladine vseh mariborskih šolskih zavodov. Vodilna misel prireditve je morska orientacija Jugoslavije, ki zamore uspešno rešiti pretežno večino vseh naših nacionalnih, socialnih, gospodarskih in kulturnih interesov. Odsev vseh teh problemov je najti v bogatem sporedu. Cene sedežem: 10, 5, 3.50 Din, stojišča 2.50 Din. Predpro-data vstopuic v društvenih prostorih krajevnega odbora JS v Gregorčičevi ulici št. 28, telefon 2970. a— .Najpreje LJubljana, potem Maribor. K notic: o krstni predstavi dr. šorlljevih »Divjih ognjev« dodajamo, da bo krstna predstava najprej v ljubljanski drami, kjer se uprizoritev ie pripravlja, kmahi zatem pn v mariborskem gledališču. s— Posledic« nedeljskega občnega sbe-n.< K notici pod tem naslovom, objavljeni ▼ »Jutru« 2. I ul, smo prejeli naslednje pojasnilo: Za komisarja Kreditne zadruge uslužbencev državnih železnic ni bil postavljen g. Anton Hren. starosta studeuške-g& Sokola, pač pa je re3, da je Savez na-bavljalnih zadrug v Beogradu, v katerem je včlanjena tudi Kreditna zadruga železniških uslužbencev v Mariboru, imenoval g. Antona Hrena pri zadrugi kot svojega zaupnika. ki ima pravico vpogleda v poslovanje zadruge. Upravni odbor pa vodi nemoteno in samostojno po*le 6e naprej, kakor doslej. a— Upravni odbor Slovenskega obrtne- društva je na seji 1. L m soglasno sklenil pr. rediti v tem letu obrtno razstavo in ■vabi tovariše obrtnike, ki se žele razstave udeležiti, da se osebno v najkrajšem času Kglasijo glede določbe prostorov v pisarni Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, Vetrinjska ulica ll-L Istočasno bo tudi pomočniška in vajenska razstava a— Davčne zadeve. Pozivajo se ▼ smislu eadevnega razglasa tukajšnje davčne uprave iwn delodajalci, ki š? niso predložili r pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1934, da to storijo najkasneje do 15. februarja t L a— Filmnli bodo dans&oje smuSke tekme pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Snimal bo znani mariborski filmski amater L Kovačič. a— Za »ob *tiri me-iece. V^raj se Je zagovarjal pred mflhm kazenskim senatom 24letni ftefan Perš, poljedelec iz Vučje gomile, ker je 16. oktobra v nekem pre»vru s kolesno sesalko udari! svojega brat*. Aleksandra a taltšno silo preko ust, da mu ie zbil zob. Senat ga je obsodil na fltlrt mesece strogega zapora. a—. Dva otoka. Za Trg kralja Petra Je regulac'iski račrt že izdelan, čim bodo nastopiie ugodne vremenske prilike se bosta uredila na omenjenem trgu dva otoka pešce ter se bo vršil promet ob teh dveh otokih r.a svojevrsten način, in sicer tako, da krene vozilo, od kakršnekoli strani pride, vedno na desno etran tako, da se bo razvijal promet brez križanja ln v nemotenih smereh. a— Skupaj: 822 let. kaznilniškts kazni. Moška kaznilnica je te dni izdala statistiko, ki navaja, da so bih kaznjenci, ki so leta 1934. nastopili kazen, skupno obsojeni na 822 let, 1 meaec in 12 dM kaznilniške kazcii, ln sicer ua dve leti in 6 mesecev zapora, m let, ? mesecev strogega zapo ra. 5 let za točenja ter 782 let in 12 dni robije. a— Zakaj ga j® iskal. Včeraj se je ogla-«Q v našem uredništvu g Virant ter izjavil, da ga je krojaški mojster Ivan Sušterič dne 30 in 31. januar;^ iskal na njegovem domu na Aleksandrovi cesti 12 v Krčevini. Hišnemu upravitelju je dejal, da mora z Virantom, možem sosede Virantove, govor.ti na vsa* način, ker gre za važno stvar Kaj je hotel od njega šušterič izvedeti, ne ve. V tem smislu popravljamo zadevno poročilo. a_ Mariborski Odls»j. 16Ietni pleskarjev sin Josip Sernec jc že večkrat Izginil 1x1 doma po it-vetu in s? po d?!j ▼ _ tutenega t- Vohafta, ki je bfl nato opro- Ačen. Pnzivno sodiSče je sedaj potrdilo oprostilno razsodbo prvostopnega sodnika in mora g. Tumpej poravnati g. vokaču tudi stročke prizivnega postopanja Tako je torej ta zanimiva kazenska pravda, ki Je zbudila v vsej mariborski javnosti, po-sebno pa med železničarji, mnogo zanimanja končana s popolnim porazom g. Tumpeja. Obtoženega g. Vokača je branil mariborski odvetnik g. dr. Rudoif Ravnik a— Česar se Janezek ni naučil. Janes ne ve. Takšen je 601etni Tone J. Je star znanec policije. Jeseni je prišel iz kaznilnice, pa je zopet šel na deželo, obljubljal razne kredite in jemal naplačila. Preko 40 posestnikov je ogoljufal. Sedaj je zopet v zaporih mariborskega sodišča. a— Anonimna pisma prihajajo na policijo ln preiskovalnega sodnika, zakaj se ▼ zvezi s Sušteričevo zadevo ne aretira neka oseba. Število anonimnih pisem narašča iz dneva v dan. a— Z oksidom je bila zastrupljena. Fiziološki zavod v Ljubljani je včeraj brzojavno obvestil tukajšnje okrožno sodišče, da se je pri pregledu notranjih organov pokojne Ivanke in Slavke Sušteričeve ugotovilo zastrupljenje z ogljenim oksidom. a— V obupu je segla 251etna brezposelna služkinja Romana S. po lizolu. Nezavestno so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. a— »Sedaj pa grem v grabo, kjer estre-Iiin sebe in njo.« To je po večkratnih razburljivih scenah izjavil 281etni F. K. iz Ma-renberga in pri tem mislil na sebe in na 24 letno V- M., ki se mu je bila izneverila. Se prej je šel k mizarju in naročil pri njem dve rakvi. Orožniki pa so izvedeli, ga počakali v omenjeni grabi ter ga aretirali, ko je čakal, kdaj pojde dekle mimo. Priznal je vse. a— Okoli sebe mahajo! s kuhinjskim lem je stopal proti Pekram 23letni Filip P. Bilo je to po vroči bitki v neki radvanj-ski gostilni. Prišli so orožniki in mu vzeM nož in napravili red. a— Ker sta bila nasilna. Mali kazenski senat Je včeraj obsodil 221etnega natakarja V. H. na leto dni tn osem mesecev robije ter 301etnega delavca J. P. iz Dolge vasi, ker sta izvršila naslllje nad 171etno kmetsko deklico T. R. iz Dolge vasi. a— Se bo podrla ali ne. Huda bitka )e med dvema strujama: zgodovinarji so za uvrstitev hiše št. 80 v Vetrinjski ulici v seznam varstvu podvrženih zgodovinskih stavb, dočim se ima v smislu regulacijskega načrta, ki se odvršuje pri mestni gradbeni upravi, omenjena hiša podreti, da napravi mesto novi stavbi. Zgodovinarji vztrajajo na svoji zahtevi ii» bo zadeva šl# najbrž do ministrstva. aauie *V»90 ^__*« tto*«^ ^ »ima. h Celja e— Dve predavanji dr. Boriša Zamika. Na Ljudskem vseučilišču bo predaval odlični znanstvenik univ. prof. dr. Boris Zar-nik iz Zagreba jutri ob 29. o temi »Kako se prenašajo nasledstvene posebnosti«, v torek ob 20. pa o temi »Kako spoznavamo življenje pradavnih časov«. Obe izredno zanimivi predavanji bodo pojasnjevale skioptične slike. e—- Razgrnitev votitnlh imenikov. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša Od »reškega sodišča v Celju potrjeni voHlni imeniki »o na vpogled prebivalstvu v sobi 5t 2 mestnega poglavarstva Vsakdo ima pravico v uradnih urah volilne imenike pregledati. prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njihov popravek. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki ao vpisani v imenika. Popravek volilnih imenikov ae zahteva neposredno, pismeno ali ustno od mestnega poglavarstva celjskega ali od sreskega sodišča ▼ Celju. Zahtevanim popravkom se morajo predložiti dokazila in sicer le polnoveljavne javne listine. Ukaz o volitvah narodnih poslancev je bil razglašen 7. t m. Po paragrafu 15. zakona o volilnih imenikih se popravki smejo zahtevati le še v 15 dneh po razglasitvi ukaza. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnih imenikov, po katerih se bodo vtžile že razpisane volitve. e— »Siromakovo jagnjeZweigova tra-gikomedija »Siromakovo jagnje*, ki jo je uprizorila ljubljanska drama v petek zvečer v celj-jkem gledališču, prikazuje epizodo z Napoleonovega vojnega pohoda ▼ Egipt in prevzema oblasti v Parizu v svoj-stvu prvega konzula. Ljubavna zgodba, ▼ kateri Napoleon otme lajtnantu Fouresu njegovo ženo Pavlino-Bellilotto in mu s tem grdo poplača njegovo zvestobo, potem pa se hladno znebi svoje ljubicc, ker so mu važne samo njegove velike vojaške in politične akcije, ne zmanjšuje veličine Napoleona, marveč prikazuje njegov lik t razumljivejše človeške strani. Delo je pisano s krepkim stopnjevanjem dejanj« s vedno aktualnim socialnim obeležjem. Režija g. lira tka Krefta ie skrbno izdelsna in daje dejanju jasnost in neposrednost. Nastopi vojakov in občinstva pa so bili pomanjkljivi glede števila nastopajočih in naturnosti. Tudi uniforme bi bile lahko boljše. Gosp. Levar je v vlogi lajtnanta Fourcsa, grčavega, Napoleonu slepo vdanega častnika, ki po težkem udarcu, ko po Napoleonovi krivdi izgubi svojo nadvse ljubljeno ženo, išče zadoščenja, a ga v borbi z velikim Napoleonom ne more najti, ustvaril silen odrski lik s tragiko, ki doseže v zadnji sceni sugestiven vrhunec. Gosp. G Dcbevcc jc igral Napoleona v iz vrstni maski, zelo človeško in samoniklo, brez šablone, zato pa s tem večjo drainat-sko silo. Ga. Saričeva je podala Bellilotto z globok im doživljanjem in močno občuteno tiho tragiko upropaščene žene. Mojstrska je bila kreacija g. Skrbinška v vlogi demonsko pretkanega ministra Fouchč-ja. Zelo so se uveljavili tudi gg. Gregorin (komandant Dupuv), Jerman (adjutant Berthier) in ga. Nablocka (ga. Dupuyjeva). Scenerija je bila kolikortoliko zadovoljiva, nekateri odmori pa predolgi. Ob aplavzih po dejanjih so dvigali veliki zastor name-stu da bi bili spuščali drugi, izrezani zastor, ki preprečuje po dejanjih pogled na sceno in pušča gledalcu iluzijo. Predstava je doživela lep uspeh in j« po daljšem presledku zopet pokazala umetniško kviliteto liubljanske drame v polni luči. — R. P. e— Razsvetljava v gledališču. Na stropa Mestnega gledališča so namestili močno žarnico s senčnikom, ki nikakor ne spada na strop, ker je primitiven in neprijetno kontrastira z okolico. Umestno bi bilo, da bi to novo žamico zopet odstranili in rajši pojačili ostalo razsvetljavo z matiranimi žarnicami, ki ne bodo neprijetno vplivale M okp •— Zastrupljenje rib v Voglajnl. O ta-strupljenju rib Voglajni zaradi odpadnih | voda, ki so se iztekale iz Westnove to-; varne, so časopisi svojčas obširno poročali. Zadeva je bila končno rešena tako, da je morala tvrdka \Vesten zgraditi ponikoval-nice. Letos 16. januarja pa so pritekle v Voglajno zopet odpadne vode iz Westnove tovarne in omamile odnosno zastrupile večjo množino rib. Po popolnoma temni Voglajni je plavalo mnogo mrtvih rib. Zaradi tu omenjenih nedostatkov je bil v petek uradni pregled NVestnove tovarne. Komisija je ugotovila, da je ponikovalnica 16. t m. zaradi hudega mraza zamrznila, vsled česar so vdrle odpadne vode po ta-kozvanem »mrtvem kanalu« v Voglajno. e— Uboj v Libojah pred sodiščem. Včerai sta se zagovarjala pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju brata Leopold in Josip Poljšak iz Male breze pri Laškem, rudarja v Libojah pri Petrovčah, zaradi uboja. Brata sta bila na božič popoldne ▼ neki gostilni v Libojah. V vinjenosti sta pričela izzivati in sta dejala, da bo danes še nek a i liudi mrzlih. Ko sta se pozneie vračala iz gostilne, sta srečala rudarja Josipa Podlesnika iz Liboj. ki »ta ga že dalje časa sovražila. Obtoženca sta napadla Podlesnika z nožem in mu prizadejala več ran na prsih. Ena rana je bila tako velika, da so se videla skozi njo pljuča. Podles-nik se je takoj zgrudil in v nekaj minutah izdihnil. Zločinca sta pobegnila, a »o ju orožniki kmalu izsledili. Sodišče je obsodilo Leopolda Poljšaka na 6. Josipa Poljšaka pa na 4 leta robije. e— Kino Union. Oanes ob 14.15, 16.13, 18J0 in 20.45 ter jutri ob 16J0 hi 20.30 zvočna opereta »Prodana Venera« (»Plešem samo za Tebe«) hi dve predigri. e— Se pometamo! Svilene nogavice v vseh barvah — par 6 Din, močno končana tkanina 10 Din. — Stermecki, Celje. Iz Škofje Loke m— Aola kralja Aleksandra L Uefflrf-telja ▼ ftkofjl LokL Ministrstvo prosvets je odobrilo, da nosi dedka narodna Ma ▼ fikofji Loki naziv po blagopokojnem kralju. Uradni naziv Me je odslej: državna narodna Sola viteSkega kralja Aleksandra T Uedtnitelja v Škof Ji Iz Kranja t— DruStvo Izložbenih aranžerjev dravske banovina r Ljubljani prireja a sodelovanjem pomočniškega zbora t Kranj« prvo propagandno predavanje o trgovski reklami in sodobnem aranžerstru t torek 12. t m. ob pol 21. ▼ dvorani hotela »Stare pošte«. Predaval bo priznani strokovnjak in aranžer g. Stane MeguSse. Predavanje bo gospodarsico-kul turnega značaja in zelo aktualno za današnjo trgovino in industrijo. Danes je ravno aranleratvo sns vodilnih in najučinkovitejših panog moderne trgovske reklame. Vljudno vsbimo vse. ki se zanimajo sa ntsvoj arcnžerstvs in trgovine. Vstopnine nL Odboc. b Tržiča č - Napadalec na lovskega Čuvaja izsleden. Kakor smo te poročali, je bil nedavno nevarno ranjen od neznanega lovskega tatu čuvaj lovi« veleindustrijca g. Gassnerja. Ranjenca ao tedaj prepeljali v ljubljansko bolnltaloo. OroCnBd ao bili noč in dan na poizvedovanju aa krivcem. Naposled se je patrulji, sestoje« ke komandirja narednika Vidi ca, podnarednlka Perano-vlča in kaplarja Vovka posrečilo 6. L m. izslediti napadalca ▼ osebi M&llja Petra, posestnika iz 9p. Vetrnega ln očeta petih otrok. Komandir je odredil prevoz osumljenca v LJubljano, da ga soočijo z ranjenim čuvajem. Komaj so se odprla vrata bolniSke sooe ln je osumljenec vstopil, £a Je čuvaj vzkliknil: >Ta je streljal name« Mallja so oddali v ljubljanske sodne zapore. č— Kino predvaja danes nsjnovejS film »Tarzan in njegova družica« (Tarzan H. del). Predstave ob pol pol 5., pol 7. in pol 9. uri. Iz Kamnika ka— Uradi bežijo z Glavnega ti. kor vse kažf, se bodo kamniflki urad; :.ma-lu raapršili z Glavnega trga na vse strani v predmestja. Do nedavna smo Imeli vi urade tako rekoč v eni hl£1: poetu, s reško načelstvo, sodišče in davkarijo. PoŠta se je preselila v novo poslopje v Graben, »daj pa bodo odpovedani lokali v »Grajskem dvoru« tudi davkariji, ki bo Sla na nasprotni konec mesta, najbrž v poslopje Ro-detove restavracije na Zapricah. Tudi sodišču ln sre3kemu načelstvu so dosedanji prostori pretesni ln v doglednem času bo najbrž ©den izmed obeh uradov poiskal nove lokale. ka— Sušev most zaprt zs promet. Svoj-čas smo že omenili, da je tako zvani Sušev most čez Nevljico med železnim mostom in kamniškim kopališčem v zelo slabem stanju in nujno potreben popravila. Leseni piloti so bili tako omajani, da je bila že velika nevarnost ob količkaj velikem prometu. Zdaj so most zaprli za promet in so ga začeli temeljito popravljati. Obnoviti bodo morali steno na desnem bregu in napraviti mosrtu nove opore. Z delom hitijo, ker so zdaj Spodnje Mekinje popolnoma odrezane od prometa s Kamnikom. ka— Kino Kamnflt bo predvaja! f!Im »Pesem o sreči«. V glavni vlogi sloviti tenorist Groh. Iz Litife • .eolska akademija. Drevi ob 20. l,^ našem Sokolskem domu pestra ln zanimiva akademija. Na sporedu so telovadne in deklamacijske točke. K obilni udeležbi vabimo vse! — Odbor. 1— Kronika prireditev. SK Litij[a javlja naslednji program svojih prireditev: na pustno soboto 2. marca družabni večer (maškarada), aa Vidov dan 28. Junija di-stančni tek Smartso - Litija za prehodni Glavičev pokal, v nedeljo 7. julija športni dan (lahkoatletske tekme, nogometna tekma med staro gardo ln velika športna veselica) na IgriMu v Svarčevi hosti in silvestrovanje. SK Litija prosi, da na te datume ostala druStva v Litiji oziroma v okolici ne prirejajo nikakih prireditev. — Smarskl gasilci pa bodo Imeli Mletnloo obstoja dn« 2. tanUa. Iz Zagorja s— Občni s bor ksia jugoslovenskih v Zagorja se je vršil pred dnevi. Štefka Korbarjeva ga je vodila. Iz poročila tajnice je razvidno vneto delovanje odbora v preteklem letu. Lepo je uspel materinski dan. Prodaja oljčnih vej je prinesla lep znesek, tako da je bilo za veliko noč obdarovanih 60 starih ženic. Priredila se je tudi tombola, ki je kljub hudim časom precej dobro uspela. Za božičnico je bilo obdarovanih 227 najsiromašnejših otrok s toplo obleko in perilom in 72 starih ženic z živili. Pri tej akciji so priskočili na pomoč Združenje trgovcev v Zagorju, občinska uprava in Trboveljska preinogokopna družba in mnogi drugi. Kolo je vodilo tudi šolsko kuhinjo ki je prehranjevala dnevno 220 otrok s toplim kosilom. Delegatka iz Ljubljane je orisala pomen sekcije Jugoslovenske majke, ki se je ustanovila v okrilju Kola jugoslovenskih sester. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednico Franjo Blažičevo in podpredsednico Marijo Golobovo. Iz Hrastnika h— Pri zadnji občinski seji je naletel na največje zanimanje predlog o odcepitvi Hrastnika od Dola ln priključitvi nazaj k trboveljski občini. Razumljivo je bilo v prvi vrsti seveda zanimanje davkoplačevalcev, ki morajo plačevati 170 odstotkov občinskih doklad, dočim so prej v trboveljski občini plačevali največ 100 odstotkov. Pri glasovanju so se razen dveh, ki sploh nista glasovala, vsi občinski odborniki izrekli za priključitev Hrastnika k trboveljski občini. Kot poslušalci so se seje udeležili zastopniki industrije ln mnogi občani Na seji so razpravljali tudi o ukrepih proti vtihotapi jan ju vina, ki občini mnogo škoduje pri trošarini. h— Prostovoljna gMOska četa Je fmela nedavno svoj občni zbor ter sklenila nabavo motorne brizgalne. Da bi najstarejša gasilska organizacija v dolini lahko izpopolnila svoj inventar, mora prositi za pomoč vso javnost. V to svrho je bilo sklenjeno, da bodo priredili 2. junija veliko tombolo, na kar že sedaj opozarjajo vsa društva ■ proSnjo, naj ne pripravljajo svojih prireditev za ta dan. h— Smrt kosi. V ljubljanski botnUntei Je umrla steklar jeva žena Marija Rofikar-jeva, rojena OjsterSek. Umrla Je tudi 70-letna raznašalka poŠte prt steklarni He-herjeva, ld jo je bil poleti povozil neki kolesar. h-— Poroka. Poročil se Je ▼ St. Izvrta- ca aa Dolenjskem g. Slavko Loborec, železniški uradnik t Hrastniku, z gdč. Vero Kolenčevo iz 5t. Lovrenca. Bilo srečno! h— Kino Sokol predvaja danes ob 15.15 ta 20.15 veleopereto »Noč velike ljubezni« ter tednik. Iz Novega mesta n— Za pobijanj« tuberkuloze, ki Je slasti nočno raaMrjena aa Dolenjskem, bo mestna občina ▼ sporazumu s vsemd oko-HAHml občinami ustanovila protltuberku-kunl dispanzer. V odbor, ki Ima Izvesti zadevne priprave, so Izvoljeni gg.: šef prometne službe KavSek, učitelj Menard ta podpredsednik mestne občine Pavčič. n— Servlml tečaj za člane, njih svoje« Hi ostale Interesent« priredi Združenje go-stltničarskah podjetij ▼ Novem mestu v prostorih dijaške kuhinje na meščanski šofl. Tečaj bo obsegal vse panoge, ki Jih potrebuje vsak gostilničar, tn se bo sačel 11. marca. Trajal bo 7 do 10 dni. Člani ■druženja ia njih svojci so prosti veake-ga plačila, ostali pa bodo plačali brano in stanovanje. Prijav« sprejema Združenj« gostttni&klh podjetij v Novem mestu. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15, 18- tn 20.15 zvočno komedijo »Ljubim te!« V glavnih vlogah: Annabella ln Albert Preje-an. Predigra: Foxov zvočni tednik. Vso drnibieo je treba pogostiti. Brezplačna garnitura čašic pri vsakem ELITE-Iikerju bo vzra-aostila Vas, a liker Vaše goste. Q • oe Littcrjs Ali ste že poskusili naš BRAN DY MEDICINAL? Iz Ptuja j_ v ;>unedeljek gostuje Narodno gledališče u .Maribora v ptujskem gledališču s izborno veseloigro »Okence«. Rezervirajte vstopnice, ker zavise od materialnega uspeha te predstave nadaljnja gostovanja! j_ Društvo jugo»loviMi!»kiii akademikov v Ptuju vabi na debatne večere v Mladiko, II. nadstropje. Začetek točno ob 20. Poročali bodo; 10 t. m. odvetniški koncipient g. Seguia o kmečki zaščiti; 12. t. m. učitelj g. Jurančič o vprašanju kmečke mladine; 17. t. m. absolvirani jurist g. Peric o gospodarskem liberalizmu. J— O velikem požaru v Stariah. Poročali smo že o velikih požarih v Star šah ln Clrkovcih. O požaru v Staršah še do-znavamo, da je ogenj nastal v stanovanjskem poslopju posestnika Kostevška Štefana. Zgorelo )e vse pohištvo z obleko ln vso zalogo živeža. Ostalo jim Je le to, kar so imeli ua sebi. Tudi najemnici Koserje-vS je zgorelo vse pohištvo z obleko. Skoda pri Ko^tevšku znaša 35.000 DLn, a zavarovan je bil le za 5000 Din. Skoda pri Ekartu znaša 46.000 Din (zavarovan Je bil za 3000 Oin), pri posestniku Rajhu 50.000 Uin (zavarovan je bil za 21.000 Din), tak« da znaša skupna škodia 130.000 Din. Gori ti Je začelo v sobi najemnice Koserjeve, kj^r so imeli železen štedilnik, katerega cevi eo bile napeljane skozi le«ene stene v zidan dimnik. Usodnena a je ravno v takih okolnostih posebno občutljiva ne-znosljivost bremen, ki jim je v prvi vrsti prt pisali to ogromno nazadovanje. To nam potrjujejo primeri sosednih držav, kjer se je avtomobilizem povzpel baš v času najhujše krize. Še leta 1932. je rjavelo v Nemčiji po garažah za preko 2o0 milijonov maik »brezposelnih« vozil, ker lastniki niso zmogli visoki a bremen. Takoj naslednje leto po reformi dajatev pa je bilo registriranih dvakrat več vozil, pri čemer se fiskalni prihodi navzlic nižjim taksam niso zmanjšali, temveč so celo narasli. Kako pa je pri nas? Vzemimo za primer v Ljubljani domiciliran osebni avtomobil srednje teže 130u kg, vreden 50 do 60 tisoč Din; torej povsem navadna, že razrešetana limuzina. Lastnik, ki prevozi s lo limuzino letno 10 tisoč km (kar ni mnogo), je vendar obremenjen s točno 16.009 Din raznih državnih in samoupravnih taks, trošarin itd. Morda se niti sam ne zaveda, da mu je obremenjena vožnja iz Ljubljane v Kranj in nazaj z nič manj kakor SO Din fiskalnih dajatev, brezdvomno pa dobro ve, da ne more več vršiti svojih poslov z uspehom in je končno prisiljen, odreči se prednostim hitrega vozila, ki roma, hočeš nočeš, kot nerentabilno ined brezposelne v garažo. Kako pa naj plačuje letno eno treljino vrednosti vozila samo za dajatve, ko mora vpo-š»evati za obrabo v,ume, popravila, garaž-nino itd., torej za vzdrževanje vozila, zavarovanje in amortizacijo nadaljnjih 16 tisoč Din. To vsem tem se ni čuditi, da je v Jugoslaviji izven prometa stalno okrog 50i (1 avtomobilov nasproti številu okrog 10.000, kolikor je vsega pri nas osebnih, tovornih avtomobilov in avtobusov v prometu. Lani je prejel državni fiksus približno 18 milijonov Din na letni taksi na motorna vozila, izgubil pa je nad 20 milijonov Din na trošarini za gorivo, ker js odpadla potrošnja onih vozil, ki so bila izven prometa. To nam dokazuje, da bi država lahko črtala takso na vozila, pa bi se še vedno dobro odrezala in celo mnogo boljše, ker bi Sezonski padec zaposlenosti -vie=ec januar je zaradi sezonskih razlogov vsako leto najslabši mesec glede zaposlenosti Zla6ti občuten je vedno pa-deč zaposlenosti od decembra na januar Tudi pravkar sestavljena statistika članstva pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavstva v Ljubljani nam kaže, da je povprečno število zavarovanih članov padlo v januarju od 77.734 v decembru na 72.688 v januarju, tako da je števiilo zavarovancev nazadovalo od decembra na januar za 5048 liani za 3611, predlanskim za 4335). Sezonski padec od decembra na Januar je bil torej letos cbčutne-jši kakor zadnji olske uprave zasadili le 45 odst. odobrene količine. Kakor znano, je mono-polska uprava za letošnje leto dovolila sadnjo večjega števila rastlin. = Stanje aktivnih kliringov. Narodna banka objavlja stanje kliringov na dan 7. t. m., in sicer z onimi državami, nasproti katerim smo aktivni. V nemško-Jugoslo-veuskem kliringu nam Nemčija dolguje po stanju na dan 7. februarja 236 milijonov Din (nasproti 238 milijonom dne 30 januarja, 233 m lijonom 23 januarja !n 223 milijonom 17 januarja). Dne 7 febru arja so bila izvršena Izplačila do avize št. 312(3 od 23. oktobra preteklega leta tn Je po tem stanju računati, da bodo morali naši izvozniki čakati na Izplačilo okrog 5 mesecev. — V Jugoslovensko-Ka-lijanskem kliringu se je aktivni saldo v našo korist ponovno dvignil Po stanju od 7 februarja nam Italija po kliringu dolguje 236 milijona Din (nasproti 18 mili- jonom dne M. januarja ta 14 milijonom dne 23. Januarja), tako da Je treba predvidoma čakati na izplačila 13 dni. — Švica nam v kliringu dolguje 3.6 milijona dinarjev (prejšnji teden 1.9 milijona Diu) ln Je treba na izplačilo čakati približno 6 dni. Borze 9. februarja. Na ljubljanski borzi je znaJal pretekli teden devizni promet 2.6 milijona Din nasproti 3.1, 4.5, 4.7 in 7.1 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu so tečaji za malenkost popustili in vlada na trgu ti&ina, ker so kupci svobodnih deviz rezervirani v pričakovanju, da bodo svobodni devizni tečaji v kratkem nazadovali na višino uradnih tečajev z oficielno premijo, dočim sedaj znaša razlika Se nekaj procentov. To pričakovanje potrjuje tudi najnovejši korak Narodne banke, ki je znižala tečaj šilinga, ki ga drži v privatnem kliringu, od 8.15 na 8.1250. Devize. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.3702.:*), London 15.1350. Newvork 310.25, Bruselj 2.70759 Milan 20.26, Madrid 42.2250, Amsterdam 20S.7250. Berlin 124. Dunaj 57.65, Stockholm 78.05. O-lo 76 05. Kobenhavn 07.55, Praga 12.91. Varšava 58.3250, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Kfekti Dunaj. I>unav-Sava-Jadran 13.15, Držav- ne Železnice 24.85, Trboveljska 14.80. Alpi-ne-Montan 11.06. Blagovna tržišča 21 TO + Chicago, 9. februarja. Začetni tečaji: Pšcnica. za maj 96.75. za julij S9.1250. za september 87.3750, kuruza: za maj 84,8750. za julij 80.25. + VVinnipeg, 9. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 82.8750, za julij 82.3750. + Novosadska bl.igoma borza (9. t. m.) Tendenca je bila prijazna. Promet srednji. Pšeuica: baška in sremka 127 — 129; banatska 124 — 129; baška potiska in slavonska 129 — 131. — Koruza: baška in srem. 70—71 banat. 67—68. Oves: baški in sremski 85 — 87; slavonski 87 — 89. _ Rj; baška 120 — 122.50. — Ječmen: baški, srem ki, 65 G6 kg 117 50 — 120, ,ari 67'08 kg 130 — 135 — Muka: ba^ka in banatska >0g< in >0gg< 19750 — 220, >2r. 177.Z0 — 200; »5< 137.50 _ 180 »6c i 140 _ 152.50; >7« 115 — 120. »8« 87..*0 do 92.50. — Otrobi: baški in srem ki 82 — 84. banatski 81 — 83. — Fižol: baški in sremski beli 132.50 — 137.50. BOMBA2. + Liverpool. 8. februarja. Teiuieucu mirna. Zaključni lečaji: za marc 6.80 (6.79), za julij 6.09 (6.68). + Newyork. 8. febr. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za marc 12.42 (12.32), za julij 12.4G (12.40). rm Akademske tekme v smuku Mušič je zasedel 22. odnosno 25. mesto — Heim si je zaradi neprevidnosti gledalca zlomil smučke ter odstopil St. Moritz, 7. februnrj.i Vcci-j-iuji uaii je potekel za na*e akademike v znaku treninga in počivanja. Ooa naša tekmovalca za smuk in slalom Heim in Mušič sta pridno trenirala s Corviglie, pa tudi ostali so si ogledali to postojanko za smuk. Prav nič čudno ni, da so Švicarji tako odlični v smuku, saj pridejo v 15 Kit?" : "A-: ??'. ■ w m ll Naša akademska reprezentanca na svetovnem smuč. prvenstvu v St. Moritzu minutah z žično železnico na cilj v viSini 2500 m, dočim leži sam St. Moritz 1800 m visoko. Popoldne so trenirali naši skakači na mali skakalnici, kjer bodo skoki za kombinacijo. Našim sc pozna, da imajo letos prav dober trening na malih skakalnicah. Vsi trije. Palme, Baebler in Dečman so skakali v lepem stilu ter dosegli prav dobre daljave. So pa popolnoma brez treninga na velikih skakalnicah, tako da komaj čakajo, da bo olimpijska skakalnica pripravljena. Tekma v smuku Za tekmo v smuku se jc prijavilo lo5 tekmovalcev in 6 tekmovalk, med njiiml odlična Nemka Kristl Cranz, ki vozi bolje, nego marsikateri tekmovalec, žreb )e dal Heimu številko 4, Mufcču pa 17. 2e zjutraj okrog 8. ure so odhajali tekmovalci na CorviglLo, da si ogledajo zadnje spremembe na progi. Start je bil 40 tnt-trov nad smučarsko kočo v višini 2544 metrov, cilj pa na 1789 m. Proga je bila dolga 4.050 km. Bila je zaradd velike višinske d-ifeience (755 m) zelo težka Od naših tekmovalcev nismo mnogo pričakovali. Smatrali smo pač smuk za Izločilnr tekmo za slalom, kjer je imel naš Heim prav lepe Izglede. K slalomu se namreč pripuščajo samo oni, ki se plasirajo d< 30. mesta, že to pa je prav velika zahteva, saj se je pred dvema letoma pri mnogo manjši konkurenci plasiral na4 Kuko-vec šele na 32. mestu. Smola Helma Start Je bU ob 11., par mmui Kasneje pa je »tartal naš Heim kot številka 4, pa ni imel »reče. V kelosalnem tempu se jt pognal s starta. Strmine, ki Jih Je pri treningih sekal v kristijanjah. je vzemal naravuost. Prav v najhujšem diru pa se mu pos>tavl na pot nepreviden gledajo Pride do hudega karambola, prt katerrtn so ee zlomile Heimove hlckory smučke Ni preostajalo dirugega, kakor vzeti zlom Ijene smučke na rame ter Jo mahniti peš proti cilju. Protez bi bil nesmiseln Kriv da je bila pač na neprevidnosti gledalcev Naša nada je torej ostal še Mušiič. Zvedel je za Hubertovo nesrečo. V silnem tempu zvozi vso progo, srečno paslra tež ki prehod v gozd, skoraj je že na cilju, a pade, pa Je s tem potisnjen za 15 mest bolj nazaj Ista usoda je doletela favorita Leubnerja, zmagovalca i« leta 1933. m Guttormsena. Slednji je takoj na cilju čestital Muš.ču k lepemu uspehu. Čeprav nismo v LJubljani pričakovali posebnih uspehov, Je bila slika na treningih prav drugačna Oba naša tekmovalca sta voz-la progo brez padcev ter prehitevala N"; vežane, Madžare in marsikaterega Švicar ja. Italijana in Nemca. Glavni rezultati v smuku 1. Ouarnien Artnano (Italija) 4:00 4; i Clyde Bili (Anglija) 4:02; 10 Kraisj (Nemčija); 11 princ de Orleans-Hourb< r. Alvaro (SpanlJal; 20 Guttornven (Norv* *ka): 22. Muftič Ljuba (Jugoslavija). To so rezultat.) zn svetovno nrvenstv na katerem Je startalo 51 tekmovalcev Za prvenstvo evrnn«k'b nniverz. kjer j< tekmovalo 105 tekmovalcev, se je Mufiič plasiral na 25. mestu. To 1e vottk usneh, zlasti če upoštevamo, da so za njim bil' tekmovalci svetovnega slovesa, kakor Dehmel. Della Karth. grof Szapary itd Heim Je malo potrt. Izpregovoril je samo to. da ni to zadnja njegova mednarodna tekma. Kar se tiče velikega usneha Italijanov. ki so med druj-im zasedli prvo in peto mesto, ni to nikakor slučaj, temveč pos-ledica celoletnega treninga. Unošteva-ti je treba še to, da nimajo niti tako dobrega materijala. kakor ml. Jutri so na sporedu tekme, ki bodo odločile o našem placemeutu. Zjutraj Je štafeta 5X6 km, popoldne pa skoki za kombinacijo na mali skakalnici. Pri današniih treningih na veliki skakalnici so Palme, baebler in Deč-man prav dobro skakali in 6icer stilno, kakor tudi z ozirom na daljavo. Niso pa mogli vzeti vsega zaleta, ker še niso bila končana vsa dela na skakalnici. Za nedeljske tekme v skokih vlada v St. Moritzu veliko zanimanje. Vstopnina bo 5 frankov za stojišče, a 20 frankov (Din 300) za tribuno. Razpoloženje med našimi fanti )e odlično. Ive malo preveč trudni smo vsi. Se najbolje se drži Baebler. O športnem obnašanju naših tekmovalcev pa nihče ne more dvomiti. Ce bi bilo pri nas še več možnosti za trening, bi gotovo dosegli Ae večje uspehe. B. M. ★ V petek so se poleg štafete, e kateri F-mo na kratko že poročali, vrSili tudi skoki za kombinacijo. Zmagal Je Norvežan Farup, kri je skočil 28 m. Glavni rezultati kombinacije so po sko-kiih ti-le: Scbepe (Nemčija) 432 točk, 2. Bendel (Nemčija) 424.5, 3. Dellakarth (Avstrija) 419.60, 4. Holtzner (Italija). Odhod naših smučarjev v Visoke Tatre S polnočnim brzovlakom je snoči odpotovala naša reprezentančna smučarska vrsta za F1S tekme v Visokih Tatrah. Naše moštvo je kompletno, manjkata le Baebler in Dečman. ki sta v St. Moritzu na akademskem svetovnem prvenstvu in bosta dane* nastopila še v skokih, n akar odpotujeta naravnost na Češkoslovaško, da se pridružita naši reprezentanci. Ekipo spremljata kot oficielna zastopnika JZSS dr. Bercc in Gnidovec. Na kolodvoru so se od tekmovalcev poslovili člani siveza kakor tudi njihovi sorodniki in prijatelji. Drsalne tekme na drsališča SK Ilirije Namesto drž. prvenstva in mednarodnih tekem v umetnem drsanju,, ki so odgodene na 16. in 17 L m., se vrše danes ob 9. dopoldne na drsališču SK Ilirije klubske tekme za seniorje, juniorje in mladino, ki bodo za prvi dve skupini, pa tudi za sodnike zadnja preizkušnja pred državnim prvenstvom. Obvezno vaje se prično ob 9., in sicer jih bodo najprej absolvirali seniorji inž. Avčin, Schwab in Thuma, za njimi ju-niorska skupina in nato mladina (dečki in deklice). Prosto drsanje giavnih tekmovalcev bo na vrsti približno ob 10.30. Mladina, ki tekmuje, ima dopoldne prost vstop na drsališče, pripravljena 60 zanjo tudi posebna darila. Prijave se sprejemajo do 9. dopoldne pri biaizajui drsališča, oziroma pri sodniškem zboru Razpis obveznih va.i za mladino smo objavili včeraj, za seniorje in luniorje velja v celoti program državnega prvenstva. Za seniorje in juniorje drsalne sekcije SK Ilirije je udeležba pri današnjih tekmah obvezna, enako tudi za sodniški zbor Cg. inž. Bloudek, Betetto, VVissiak in arh. SchelL Službeno lz tnedklubskega odbora za ZP tekme. Določene tekme za danes se zaradi vrpmena preložHo na kasr.c-iSI termin. Smučarski odsek Savinjske podružnice SPD v Celju razpisuje tekmo v slalomu za prvenstvo dravske banovine in istočasno za prvenstvo mariborskega zimsko-sportnega podsaveza. Tekma bo v nedeljo 17. t. m. pri Celjski koči nad Celjem. Pričetek tekmovanja ob 11. dopoldne. Tekmuje se po pravilih JZSS. Startno pravico Imajo v konkurenci vsi verificirani člani Kli-bov ln druStev s sedežem v dravski oanovim. izven konkurence vsi pri JZSS verificirani člani. Prijavnic~ znaša 10 Din. Prijave Je treba poslati do sobote 16. t. m apoldne na naslov Savinjska podružnica SPD » Celju Žrebanje startnih številk bo v soboto 16. t. m ob 20. v klubski iobi hotela »Evrope« Naknadne prijave se sprejemajo na dan tekme pri Celjski koči do 10 ornti dvojni prtjavnin« t J. Oin 20. Razglasitev rezultatov In razdelitev dnrl' eno ure pr tekmi pred OpMotro Tekmovale« ki doseže L mesto dobi naslov »Prvak dravske bano- vine v slalomu za leto 1935«, zmagovalec iz področja MZSP pa prejme naslov »Prvak Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza v slalomu za leto 1935«. Razen tega dobijo zmagovalci na pivih štirih mestih častna darila ln diplome. V slučaju neugodnih snežnih razmer se preloži tekma za en teden, kar bo javljeno v časopisju. Vodstvo tekme si pridržuje pravico, v drugem teku spremeniti progo. Morebitne pritožbe treba vložiti pri tehničnem vodji po odredbah pravilnika JZSS. Plemu-iu »eauuiek nogometne sekcije SK Ilirije (občni zbor) bo v ponedeljek 11. t-m. ob 20. v hotelu štrukelj. Načelstvo vabi k udeležbi člajie, starešinstvo in prijatelje Dnevni red. aktualni dogodki v nogometnem športu, program za 1935. SK Ilirija (smučarska sekcija). Redna seja sekc. načelstva jutri ob 20. v kavami Evrope. — (Lahkoatletska sekcija). Reden gimnastični trening jutri ob 19. v telovadnici na Grabnu. ŽSK Hermtf (table- tenis). Drevi ob 18.15 v klubskem lokalu pri Kerž.ču redni občni zbor sekcije. Udeležba je za vse člane strogo obvezna SK Slovan (boks sekcija). V ponedeljek ob 19. morajo biti vsi aktivni člani v telovadnici na Ledini, da se pomenimo glede nastopa 17. t m. z Mariborčani in nato od-idemo na občni zbor. Gotovo naj pridejo: Aplenc, Soklič, škof. pavlič, Zupan, Sru-nig, Mikulič, Trost, PriJatelj.Ferjan, Wei-bel in dr. Novak. SK Sloga (lahkoatletska sekcija), SK Sloga Lma skupno s Primorjem treninge pod strokovnim vodstvom v telovadnici državnega učiteljišča na Resljevi cestt vsak torek in četrtek od 19.30 dalje Po treningu so vsem na razpolago vroče prhe. Strogo obvezno je za tele atlete: Starman, Ilnikar, Nedog I in II, Osoiin. Koren, Cerkvenik, Tavčar, Stnčar I in II. Lipovšek, Hvale, Podrekar in drugi. Isto-tam se sprejemajo novi člani, ki Imajo veselje do lahke atletike. Brezplačni mladinski smučarski tečaj SK Ilirije. Napovedani bre/.plačni smučarski tečaj Ilirije za mladino prične jutri popoldne in se nadaljuje vsak dan do nedelje 17. t. m. V tečaj se sprejmejo dečki začetniki. Zbirališče tečajnikov je jutri ob 14. pred kopališčem Ilirije. Navodila za nadaljnje dni prejmejo tečajniki po jutrišnji vaji. Tečaj se bo vrš'l vedno v naj-bližnji okolici in traja vsak dan do 16.30. Brezplačni damski smučarski tečaj SK Ilirije. Smučarska sekcija priredi med 11. in 17. t. m. brezplačni smučarski tečaj za dame začetnice Tečaj bo v neposredni bližini in prične jutri popoldne. Zbirališče dam, ki se zanimajo za ta tečaj, je jutri ob 14. pred kopališčem Ilirije. Tečaj traja vsak dan od 14. do 16 30 Točna navod la za prihodnje dni prejmejo dame pri jutrišnji vaji. Izlet smučarske sekcije SK Ilirije. Smučarska sekcija Ilirija priredi danes izlet v bližnjo ljubljansko okolico. Zbiral šče izletnikov je ob 8. zjutraj na Karlovskem mostu. Izletnike vodita načelnik sekcije g. Parma in Miklavčič M. Povratek med lfc in 17. uro Sekcijsko vodstvo vabi vse članice in člane, kakor tudi vse prijatelje Ilirije. Smuka v fekofji Loki Je odlična. Po dolgih dnevih pričakovanja se sedaj lahko pohvalimo, da je smuka v vsem škofjeloškem območju od petka dalje odlična Pritisnil je mraz tako, da je spodnja plast snega zamrznila in tako smo dobili pršič, ki naletava že od petka dalje. Dosedaj ga je že okrog 30 cm na visoko in je smuka prvovrstna. škofja Loka je seveda krasno priliko že pričela izkoriščati in je njen smučarski svet pridno na nogah. Nastop težkoatletov SK Svobode Maribor v Ptuju. Dne 2. t. ni so uastopili v dvorani »Svobode« v Panonski ulici mariborski Svoboda&i z nekatenmj svojami atleti v rokoborbi in boksu Prireditev je dokazala, da tudi v Ptuju ne manjka zanimanja za to športno panogo — dvorana je bila nabito polna — m bo gotovo nov podžig za nadaljnje uspešne delovanje. Rezultati borb so bili: RokoOorba: bantam: Kolmančič v lepem stUu zmagal nad Veberjem v 4. minuti; peioiahka: Le-peni.k je kot boljša tehnik zmagal nad Omanom v 5. m nuti; iaiika: Piatovieb je zmagal v 3 min nad Ranerjeui, welter: Ck-kan I in Geršak li po 15 min reiuis; Kemperie in Kramberger po 15 mm re-mis. Vsi štirje so se zkazal: kot izborni tehniki tn nam še mnogo obetajo Poltež-ka; Geršak 1 zmagai v 9 m.uuti nad Co-kanom II; težka: Stane (104 kg je zmagal v lepem stilu v 4 m:n nad Marke-fcem (108 kg) in Geršan i nao Stanetom v 6 minuti Bok«: .ahka kategorija: Se-nekovič je zmagai po točkah nad Gojzni-kom po 3 rundnh; srednja: štrukelj je zmagal po 5 rundah nad Ka'ser>-m po točkah; Senekovič pa je Kaiserjs U pognal v kozji rog p se mu je moral fa vdati že v 3 rund«!' poitežka; Lnviščak (»Carnera«) je zmagal v «ienrn^m *t.'lu nad Ipavcem v 3 -und' po točkah Tudi Ooksaška ek:p« nam are1«tnvija *ame mlade nad^bn^re atlete k' ood trdo roko tr«»r*>rfa g ^tmiciip en<-Vse borhe Je fsolll mlad' 'n agilnl načel nlk sekcije g. Rottmann mL »JUTRO« It M „ ,, ., 9 . Nedelja, 10. n. 1938 S4ralje$tvo mode Sonce se zopet smehlja Kmalu bo nastopila pomlad ln treba Je misliti na različne nove nabave. Seveda pa bo večina žensk zaenkrat Se previdno čakata, preden si omisli novo obleko, kajti danes 8e nihče z vso sigurnostjo ne ve, kakšna bo prav za prav nova linija. Toda stare zimske obleke so tako obnošene, da Jih je že sedaj treba nekoliko osvežiti, če nočemo, da bi se v Jasnem predpomladanskem soncu zdele le preveč obrabljene! Tukaj si pomagamo z navidez tako brezpomembnimi modnimi drobnarijami, brez katerih pa si prave ženske elegance niti misliti ne moremo Takšne modne malenkosti osvežijo in v pravem pomenu besede pomladijo lansko obleko, da postane brez velikih stroškov in sprememb kar čez noč ►■pomladanska«. Oglelmo si nekaj teh važnih podrobnosti, ld zanimajo vsako eleganto ženo: Predvsem se moramo pobrigati za predponi la, vanje se mora torej od časa do časa ponoviti. kar prepustite izkušenemu frizerju. Enostavno ln ceneno ustno vodo dobite, če pridenete navadni vodi nekoliko špirita. Umetnim potom dobite temno polt najbolje • primerno šminko. Ker se koža sveti če Je preveč mastna, odpravite blesk ■ tem, da kožo umivate z alkoholom, ki raztopi mast. — Skrbna matL Ce Vas peče v črevesju oz. želodcu, bi bilo potrebno preiskati želodčni sok, da se dožene, dali nima preveč kislin«. Zaradi sob je edino pravilno, če peljeta otroka k sobozd ravniku. — Z. M. Omenjeno mast Vam napravi lahko vsak lekarnar in Jo pustite čez noč na koži. Korenin seveda mast ne odstrani. Odstranjevanj« dlak izvrši vsak strokovnjak-rGntge-nolog, v kolikor on smatra, da je to za vsak slučaj mogoče. Naslovov ne moremo dajati. — Notranji«. Zdravljenje Basedowa morate popolnoma prepustiti zdravniku in Vam ne moremo drugega svetovati kot da se držite točno njegovih predpisov. Tudi glede drugih vprašanj Vam bo on, ki pozna Vašo konstitucijo, najbolje svetoval. Ce se bojite sladkorne bolezni, si dajte preiskati urin. Ce ste noseča ali ne. Vam lahko že takoj vpočetku dožene s posebno preiskavo morfološko-biološki Institut v Zagrebu, fia-lata. — H. G. Masažo trebuha pri zaprtju Vam Izvrši vsak spreten maser, najbolje v parni kopeli, kjer so tudi druge procedure (mrzle prhe) izvedljive. — Nebo. Poskus zdravljenja Je na vsak način priporočljiv, najbolje na živčnem oddelku kakšne bolnice. — St. K. Gnojno vnetje slepiča gotovo ni, ker tako obolenje se ne vleče tako dolgo. Ce je potrebna amputacija noge ali ne, lahko presodi samo zdravnik, ki Vas jc pre is kal. — Ml to. Omenjeni pojav je popolnoma naraven in normalen, je pa pri nekaterih bolj, pri drugih manj izražen. Ker so pa vzrok razdraženi živci, lahko pojav, č« Vas moti, omilite a tem. da se posiužite tn pa tam kakega pomirjevalnega sredstva, v tem primeru posebno kafre. — A. B. C. Prekomerna žeja se pojavi pri sladkorni bolezni, zato Vam svetujemo zdravniško preiskavo, Pri rdečici na obrazu Vam priporočamo toaletni kisik. — Marija. Ce je koža občutljiva proti sončnim pegam, jo morate s toaletno kremo varovati pred sončnimi žar-kL — P. A. Srbečica na omenjenem mestu, odrevenelost prstov in hladna koža na nosu so znaki, da krvni obtok ni v redu. V zadnjem času se proti temu uspešno uporabljajo gotovi hormoni (Padutin). — K. A. Opekline Je treba čisto obvezati, da se pa obveza ne prilepi, se rano namaže z boro-Vll vazelinom. Rane vsled opeklin s- bolj počasi celijo kakor druge. Pobrigajte se, da Vam ostane koža vedno gladka in mehka, a to zamorete doseči s stalno uporabo fžfa. patentiranega svilenega mila, v katerem učinkuje razkrojen« svila. Zahtevajte samo SKMO SILK milo v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Dobi se za ceno Din 8.— ta komad. Pred turnirjem v Moskvi Na njem bo sodelovalo 8 evropskih velemojstrov — med njimi naS Vasja Pire — in 12 sovjetskih mojstrov novih gub ne moremo uporabiti pri krilu, ker bi se takoj pomečkale, čim bi sedle nanje. Zato se je morala moda omejiti na to, da jih uporabi le kot okrasje, n. pr. za rokave lepe popoldanske obleke, kakor raz-vidite z naše skice. Zdravniška posvetovalnica Potrpežljiva In sramežljiva. 1. Neredno perilo je verjetno v zvezi s slabokrvnostjo, katero morate s krepko hrano, preparati arzena in železa zdraviti. Tudi bivanje v gorskem kraju je priporočljivo. Proti belemu perilu so se dobro obnesle Devegano-ve tablete. 2. Ce ste zaprta, morate uživati pretežno rastlinsko hrano, zjutraj na tešče izpijte kozarec vode z grenko soljo 3. Proti srbenju uporabljajte mentolov špirit. — M. P. v S. P. Dieta pri sladkorni bolezni se ravna po tem, kaj se pri preiskavi urina ugotovi. Zdravnik naj vam preišče vodo in nato predpiše hrano. V splošnem se morate ogibati sladkih stvari, kruha itd. — B. O. D. Omenjena operacija je sicer izvedljiva, vendar tako komplicirana, da jo bi Vam ne priporočili Na koncu tudi ni tako važna telesna nedolžnost kot pa notranja nepokvarjenost. Tudi če bi operacija uspela, bi s tem samo goljufali sebe ln — druge. — A. T. So ljudje .ki so občutljivi proti mrazu, kar se pokaže na ta način, da se na-p.-avi po zimi Izpuščaj Poskusite s Kalcijevimi preparati za notranjo uporabo — Bežigrad 14. 1. Splošnih določb v omenieni stvari ni. ker je to vprašanje popolnoma Individualno Klasičen Je postal izrek Lu-thra: dvakrat na teden ne škoduje Ta nasvet tudi Vam priporočamo Zaradi pod 2. ki 3. omenjenih tažav, ki so živčnega tzvo- Kakor posnemamo iz časopisnih poročil. Je bil program za moskovski turnir Ae enkrat lzpremenjen. Turnir bo imel končno-veljavno 20 udeležencev in ne IS, kakor Je bilo nameravano. Oba nadaljnja udeleženca sta tudi sovjetsko-ruska mojstra, tako, da bodo imeli Rusi 12 zastopnikov v turnirju, inozemci pa 8. Stavilo igralcev J« moralo biti povečano, ker bi po prejšnjih dispozicijah bilo med 10 sovjetskimi igralci kar 8 zastopnikov Leningrada, 1 iz Kijeva in samo eden iz Moskve. Sedaj dobi Moskva v mojstru Kanu še enega zastopnika, dvajseti udeleženec v turnirju pa bo Goglldze, ki Je na predturnlrju v Ttfllsu osvojil prvo nagrado, celo pred znanim dunajskim moj-stiom Kmochom. Moskovski turnir bo imel torej 19 kol, trajal pa bo točno en mesec, od 15. februarja do 15. marca. Ves turnir bo namreč razdeljen v 5 delov po 6 dni, ln od teh dni bodo vedno 4 določeni za igranje, 1 za prekinjene partije, eden pa bo v vsakem delu prost. Skupno bo torej 5 dni na razpolago za prekinjene partije. 5 dni p« za odmor. Igralni čas je določen od 16. do 24. ure, (po našem času dve url preje), z enim odmorom. Turnir se bo vršil v prostorih umetnostnega muzeja Ker pa ima glavna dvorana prostora samo za 700—800 gledalcev, bo to za Moskvo, ki ima 40.000 organiziranih šahistov, vsekakor premalo. Zato bodo v vseh stranskih dvoranah nameščene velike demonstracijske deske, na katerih bodo poteze posameznih partij sproti pre-našane. Seveda bo potek turnirja tudi fil-man in moskovski radio bo dnevno poročal o turnirju ob 24. uri (po našem času ob 22.). Moskovski turnir bo eden največjih šahovskih turnirjev, kar se jih je v zadnjih 10 letih vršilo. Po moči udeležencev ga prekaša prav za prav samo turnir na Bledu 1. 1931. Vsi drugi veleturnirji. v Karlovih varih 1. 1929, v San Remu 1930, Curihu 1934 itd., zaostajajo za njim v tem oziru, da bodo v Moskvi moči vseh udeležencev znatno bolj izenačene kakor so bile na teh turnirjih. Po mnenju evropskih mojstrov, ki so zadnja leta obiskali Rusijo, so sovjetski mojstri mednarodnim mojstrom vsaj enakovredni. dr. Euwe na pr. pravi, da jih večinoma celo prekašajo. Turnir bo torej stal predvsem v znamenju boja med sovjetskimi in zunanjimi mojstri. Ker se sovjetski mojstri že dalj časa turnirjev Izven Rusije sploh niso udeleževali, smo bili vajeni, da jih v določanju — sicer neoficielnih — list najboljših igralcev na svetu nismo upoštevali. Turnir v Moskvi bo v tem oziru gotovo prinesel spremembo. Kako dalekosež-na bo. fle ni mogoče govoriti. Poleg tega širšega pomena bo turnir seveda vplival tudi na določitev ožjega kroga najmočnejših velemojstrov na svetu. Prvi 2 do 3 zmagovalci na turnirju, ki je po močeh tako izenačen, na katerem Igrata dva bivša svetovna prvaka in cela vrsta velemojstiov, bodo gotovo postali resni kandidati tudi za borbo za svetovno prvenstvo v bližnjem času. Skoda da so velemojstri starejše generacije na turnirju nekoliko slabo zasto- j pani. trije proti štirim mlajšim. Borba med mlajšimi in starejšimi tako najbrž ne bo dala čisto merodajne slike. S teh dveh vidikov moramo presojati tud4 izglede, ki jih imajo posamezni udeleženci na turnirju. Posebej moramo napraviti zaenkrat prognoze za inozemske, posebej za sovjetsko-ruske mojstre. In starejši, j i/kušenejši mojstri bodo imeli, kakor navadno posebno stališče napram mlajšim. Capablanca. dr Lasker in Spielmanr. »o piedstavniki starejših velemojstrov m«d njimi sta kar dva bivša svetovna prvaka Vendar Je vprašanje če bo 67-ietnt «lr Lantkr.r borbo fizično izdržal že na turnirju v Curihu. kjer Je Igral sicer ncKaJ partij odlično, je začel proti koncu zelo popu- ščati, deloma tudi pod vplivom bolezni na srcu. Turnir v Moskvi bo sicer z ozirorn na številne proste dni dal dovolj prilike za počitek, bo pa še vedno zelo težak. Dr. Lasker m Je že pred leti po svojih sijajnih uspehih, ponosno umaknil iz šahovskega življenja. Samo težke gmotne razmere so ga prisilil«, da je začel v zadnjem času zopet Igrati na turnirjih, ko že davno nima več svoje nekdanje moči. Tako smemo tudi v Moskvi od njega pričakovati pač samo častnega rezultata pod temi vidiki, v borbo za prva mesta bo komaj posegel. 3piel-mann je že od nekdaj enkrat med prvimi, drugič med zadnjimi. Kako bo tokrat odrezal, Je težko uganiti. Ce občutek ne vara, pa je kljub vsej spremenljivosti v zadnjih letih le začel nekoliko popuš.V.ti v moč.. Tako bi imel Capablanca dvojno težko stališče. Breme zastopanja starejše generacije bo ležalo pretežno na njegovih ramah, povrh pa bo še moral gledati, da po dolgoletnem premoru pride zopet v formo ln izpopolni svoje teoretično znanje otvoritev. Ce se mu to posreči, bo vsekakor eden izmed ožjih favoritov za prvo mesto. Saj J« Capablanca, kakor tudi dr. Lasker, gotovo eden največjih šahistov vseh časov. Drugo skupino tvorijo mlajši mojstri: Flohr, Lilienthal, Stahlberg in jaz. Flohr Je na podlagi svojih stalnih uspehov, izredno sigurne, pa vendar globoke igre, tudi za Moskvo morda najtesnejši favorit za prvo mesto. Po splošnem priznanju je že tudi eden najnevarnejših tekmecev za svetovno prvenstvo. Ostali trije imamo na papirju izglede, da dosežemo nad 50% točk. Lilienthal je imel v preteklem letu sama velike uspehe, kljub svoji lahki, skoro lahko-mišeljni igri. Ce se bo ta tudi na težkem moskovskem turnirju tako dobro obnesla j« seveda vprašanje. Njegova pozitivna stran je velika svežina v igri, a svojim izrednim naravnim, toda malo obdelanim talentom vedno lahko prinese presenečenja. Stahlberg je nasprotno mnogo bolj metodičen Igralec, zato pa včasih pokaže v taktiki in kombinacijah slabosti. Težji turnir-ski igri se zna morda bolje prilagoditi nego Lilienthal. — Jaz bom za turnir v teoriji otvoritev kolikor toliko dobro pripravljen, manjka pa mi trenutno nekoliko vaje. To bom vsaj deloma lahko nadoknadil že v Moskvi, še v tednu pred turnirjem. Skupino zase tvori damska svetovna prvakinja gdč. Vera Menšikova. Za Rusijo bo njen nastop Se posebna atrakcija, ker je tam baje nekaj desettisočev organiziranih šahi-stinj. Menšikova se tudi na težjih turnirjih vedno častno odreže, v Moskvi bo gotovo tudi dosegla mojstrsko tretjina točk. Sovjetski mojstri bodo imeli napram Inozemskim prednost, da igrajo na domačih tleh. kakor tudi, da se poznajo med seboj po stilu, po dobrih in slabih straneh svoje igre. Dejstvo, da bo sedaj Igralo 12 Rusov v turnirju, bo v tem oziru gotovo nekoliko v prid njihovemu favoritu Botvinniku. 24-letnl Botvinnik je že itak, kolikor morem po njegovih partijah presoditi, trenutno eden najboljših šahistov na svetu. Mali neuspeh v Hastingsu na tem prav nič ne iz-pretnenl. V Moskvi Je poleg Capablance in Flohra najresnejši kandidat za zmago v turnirju. Med ostalimi Rusi so Bogati rčuk, Lowen-flsch, Rabi no vič in Romanovski starejši mojstri, ki so vsi imeli že tudi večje uspehe na mednarodnih turnirjih. Zunanjim mojstrom bodo gotovo zelo nevarni tekmeci z« častna mesta Izmed mlajših sta baje Alatorcev tn zlasti Rjumin najmočnejša in ne zaostajata mnogo celo niti za Botvmni-kom Za ostale moremo kot merilo uporabiti le turnirje v Leningradu tn Tiflisu. septembra lanskega let« Vsekakor imajo vslr Cehover, Goglldze, Kan. Lisičin in Ragozln moč modna rodnih mojstrov. Vaaja Pire. Nedelja, 10. februarja LJTJBLJA-NA 7.30: Smernice banovinsko-ga načrta za pospeševanje kmetijstva (inž. j Zidanšek) — 8: Kadar v planinah cit.re po-jo (plošče) — 8.20: Poročila — 8.30: Komorna glasba Radio orkestra — 9: Versko predavanje (Jože Jagodic )— 9.15: Prenos iz franč. cerkve — 9.45: Plošče — 10: Pomoč jecljajočim (V. Mazi) — 10.20: Lani sem se ženil (narodne na ploščah i — 10.40: G. Drago Zupan poje s spremljev*-njem Radio orkestra, vmes Radio orkester — 11.40: Mladinska ura: Ga. Cirila Medvedova) — 12: Cas, Radio orkester (po £o-Ijah) — 15: Plošče po željah — 16: Operetna glasba, sodelujeta gdč. IgiiCeva in g. Jelačin s spremljevanjem Radio orkestra, vmes koncert zbora Koroških Slovencev — 19.30: Nac. ura: Branibor (dr. L C. Oblak: prenos v Zagreb in Beograd) — 20: Caa, jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Julij Betetto poje s spremljevanjem Rac0o orkestra, vrneš Radio orkester — 21.30: Cas, poročila —; 21.50: Harmonika solo (g. Magister) vmes mandolinistlčni sekstet. BfcioGRAD 1: Lahka in pionna guu>bjL — 20: Operetni večer. _ 22.30: Plošč* — 53: Lahka glasba. — ZAGHEB 12: PloM«. — 17.16: Godalni trio. — 20.15: Pesmi. — 22.15: Godalni kvartet. _ PRAGA 19.25: Mešan program. — 20: Orkester. — 22.00: Jazz — VARŠAVA 'M: Simfoničen koncert — 21: I«ahka glasba. — DUNAJ 11.45: Simfoničen koncert. _ 13.15: Lnlika glasba — 16/J6: Schumannove skladbe. — 17J)5: Ples. — 19.30: Klavirski koncert. — 20.05: Veseloigra. _ 22.15; Lnhka in plesna glasba. — BERLIN 19.10: Kvintet pihal. — 30: Veseli zvoki. — 21 30: Klavir in orkester. _ 22.35: Ples. — KONIGSBERG 20: OrkeKter In solisti. — 21.30: Iz Berlina. Ponedeljek, 11. februarja LJTJBUANA 12: Plošče — 12.50: Poročila — 13: Cas, kozaki po jo na ploščah — 18: Zakladi na dnu morja (V. Pirnat) — 18.20: Debussy: »Morje«, simfonična pesnitev na ploščah — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič) — 19.10: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 19.30: Nac. ura: Združenje Cvijeta Zuzorič (prenos iz Beograda) — 20: Prenos opere lz Zagreba, v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek. BEOGRAD 16.30: Narodne pesmi z orkestrom — 19: Plošče — 20: Prenis iz Zagreba — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Pesmi in violinske skladbe — 20: Prenos opere iz gledališča — PRAGA 19.30: lz Brna — 20.30: Kvintet na pihala — 21: Zabaven program — 22.15: Plošče — BRNO 19.30: Mešan glasbeni program — 20.30: Prenos lz Prage — VARŠAVA 20: Koncert orkestra tn solistov — 21: Litovska glasb« — 22.15: Lahka. In plesna muzika — DUNAJ 12: Plošče — 13.10: Operetna glasba — 14: Tauber poje na ploščah — 16.10: lz zvočnih filmov — 17.40: Pevska ura — 19.40: Od Lortzinga do Wagnerja — 20: Operni večer — 23.05: Orkester — 25 45: Ples — BERLIN 20.10: Godba na pihala — 22.30: Kabaretni program — KONIGSBERG 19.15: Mešan glasbeni program — 22.45: Novejša komorna glasba — Torek, 12. februarja LJUBLJANA 11: Šolska ura: Zabavno računstvo (Viktor Pirnat) — 12: Plošče — 12.50: Poročila — 13: Cas. Mojstri na strunah (plošče) — 18: Otroški kotiček t Man ca Komanova) — 18.20: Pomen telesne vzjroje (Zaje-Boš kovičeva) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Pravna ura (dr. Knaflič) — 19.30: Nacionalna ura: Dr Matija Murko (dr. Rajko Nachtigal. prenos v Zagreb ln Beograd) — 20: Cas, jedilni list, program za sredo — 20.10: Drugi klavirski stilni večer, klavir igr adr. Danilo Savra, uvodno besedo govori dr. A. Doiinar — 21: G. Banovec poje ameriške pesmi — 21.30: Cas poročila. Radio orkester — 22.30: Ai»-gleške plošče. BEOGRAD 16.30: Narodne pesmi — 17: Klavirski koncert — 19: Plošče — 20: Narodne pesmi z orkestrom — 20.30 . Prizori *z Schubertovega življenja — 23: Ples — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Moški pevski kvartet — 20.30: Pevski koncert — PRAG. 19.10: Arije in pesmi — 19.45: Lahka glasba — 20.40: Orkestralen in klavirski koncert — 21.30: Iz Brna — 22.15: PloSče — 22.30: Iz Brna — BRNO 19.45: Lahka glasba — 20.40: Prenos iz Prage — 21.30 Večeri v daljnih deželah — 22.15: Iz Prag« — 22.30: Jazz — VARŠAVA 20 15: Literaren program — 21: Mešan glasben! program — 22.15: Lahka in plesna muzika — Naročite se na naS prvi tednik za radiofonijo ladio LJubljana ki zastopa interese poslušalcev že nad 6 let. Aktualni članki, misli k sporedom, kronika dogodkov v domačem in tujem radiu, strokovne kritike, rubrika ra film In gramofonske plošče, številne ilustracije, tehnični del, čez 20 strani sporedov. VSAK REDNI NAROČNIK IMA ZAVAROVAN SVOJ APARAT IN JK SAM ZAVAROVAN ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE! Ugankarski natečaj v vsaki številki, dobitki elektronke za aparat po izberi. Četrtletna naročnina Din Jtt, polletna Din 70, celoletna Din 140, ena številka D;v 1. Zahtevajte brezplačno številko na o ki, pišite še danes upravi tednika RADIO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 7, LJUBLJANA »JUTRO« St 3« 10 Nedega, 10. IL 193S Kako dolgo trajajo sanje? Vplivi zunanjih dražljajev na speče ljudi Medeni tedni na Kanarskih otokih Neki predmet je v sobi zaropotal na tla in zbudil spečega človeka. V trenutku prebuditve je še slišal konec ropota. A v sekundi med padcem in prebuditvijo je ropot sprožil v njem dolge sanje, ki se sučejo okrog tega trušča. Človek sanja n. pr. o tem, da je pribrzela topovska baterija, topni čar ji so naravnavali top, povelje se je oglasilo, top je zagrmel — vse v trenutku prebujenja. Neki francoski raziskovalec sanj je sanjal o strahovladi velike revolucije. Videl je prizore umorov, med katerimi so ga postavili pred sodnike, videl je vse odličnike revolucije pred seboj, obsodili so ga na smrt, odpeljali so ga na morišče, pri čemer ga je spremljala nedogledna množica, privezali so ga k šafotu, videl je, kako je ostrina morilnega orodja padla, začutil je, kako mu je odsekala glavo, in se je v groznem strahu zbudil: vse te sanje pa je povzročilo preprosto dejstvo, da je nastavek na postelji padel in ga zadel v vrat. Takšne izkušnje so raziskovalce pripravile do tega, da so se začeli natančneje fcaviti z vprašanjem, kako dolgo trajajo sanje. V ta namen je preizkusil ameriški psiholog Klein zanimivo metodo. Svoje slušatelje ie pripravil v hipnotično spanje rn jim velel, da mu morajo natančno opisovati svoje sanje. Te sanje je sprožil s kakšnim zunanjim dražljajem na speče, V slučajih zastrupljenja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčiee bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo. da pri zastrupljanju s svincem staro preizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično proti-sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. n. pr. z glasnim vzklikom (»Ogenj!« ali podobno), z ropotom, dišavo itd. Ura je merila čas od dražljaja do konca sanj. Neki študent, ki mu je Klein zaklical »Pomagaj!«, je sanjal, da se je pripeljal s svojim avtom in ga ustavil v bližini svojega stanovanja. Zaslišal je krike, izstopil je in zagledal, da se je neki drugi avto prekucnil na strmini. Neki možakaT je zlezel iz njega, dejal je, da ni ranjen, pač pa da leži neka druga oseba pod vozilom. Sanjalec je pomagal avto obrniti, pod njim je ležala težko ranjena ženska. Odnesli so jo v bolnišnico. Vse to je speči opisoval silno hitro. Sanje so trajale komaj 20 sekund. Klein je ugotovil, da trajajo sanje povprečno 39 sekund, najdaljše so trajale 90 sekund, najkrajše 5 sekund. Posebno kratke so bile vedno sanje, kadar je kak- šna speča poskusna oseba sanjala, da pada. Takšne sanje so te pojavljale tudi najhitreje, skoraj v istem trenutku n. pr. ko so spečemu pritisnili postelj ob gležnjih navzdol, da so bile noge za trenutek nižje r.ego ostalo telo. Sicer je pa isti dražljaj f>ri različnih osebah imel za posledico rsz-ične sanje. Če so jim na. pr. roko narahlo podrgnali z mehkim blagom, je ta sanjala, da ji jo krava liže, druga, da se kosmat pes drgne ob njo, tretja je prav tako videla mačko angorko, nekdo je sanjal, da mu prijateljica boža roko, med tem ko sam leži v bolnišnici, itd. Vse te poskusne sanje so bile v splošnem zelo kratke, dosti krajše, nego bi si mislil po njih vsebini. Skoraj gotovo pa je, da eksistirajo tudi dolge sanje, saj vidimo včasi speče, ki očitno dolge ure doživljajo določene sanje. Televizija v Angliji Dragi prejemniki — In niti ne brezhibno delovanje Angleški poštni minister Kingsley Wood je te dni sporočil, da prične še pred koncem tega leta obratovati na Angleškem prva javna oddajna postaja za televizijo. Obratovala bo z ultrakratkimi valovi in njeno območje bo obsegalo komaj 40 kvadratnih kilometrov, tako da bo prišla v poštev le za London ln njegovo najbližjo okolico. Slike bodo imele površino 15 do 20 kvadrat, centimetrov, bodo tedaj zelo majhne, a projekcija na večjo površino je tehnično zelo lahka. Malo nerodno je to, da bodo prejemniki stali kakšnih 50 funtov in tudi ni gotovo, da bodo spočetka delovali neoporečno. Oddajna postaja sama je veljala 150.000 funtov. Začetek pa je vsekako storjen in morda bi ne bili še tako daleč, če bi pionirskega dela v tem področju ne finansirali zelo nesebično večinoma bogati zasebniki. Najbolj zanimiva osebnost med njimi je ne- Predor skozi meglo Američani spreminjajo meglo v raztopino kalcijevega klorida v deževne kapljice Ameriška profesorja Bawles in Hough-ton z Massachusettskega tehnološkega zavoda sta odkrila nov način za razprševa-nje megle, ki obeta velike uspehe. Več let je Bowles proučeval meglo ln uspelo mu je kot prvemu, da je najne-znatnejše meglede kapljice tudi izmeril in fotografiralč izkazalo se je, da merijo v premeru komaj stotinko do tisočinko milimetra, najmanjše so bile le malo večje od valovne dolžine rdečih žarkov. Nadalje je ugotovii, da so v megli na kopnem večinoma delci saj in prahu jedro kapljic, na morju pa nevidni delci soli, ki jih bibavica in valovi mečejo v zrak. Tedaj je prof. Houghton odkril, da je gram praška kalcijevega klorida sposoben osvoboditi 3 kub. metre zraka megle. Oba učenjaka sta svoje delo združila in začela eksperimentirati na vse pretege, da bi z drobno razpršeno raztopino te kemikalije spreminjala meglo v padavino. Po neštetih poskusih sta zgradila primerno brizgalno, ki je dajala kapljicam raztopine potrebni obseg itd. Pred kratkim pa sta napravila večji praktični poskus na letališču Round Hill pri South Dartmouthu v državi Massachu-setts. Na letališču sta postavila 30 m dolgo cev s številnimi specialnimi razpršili 10 m nad zemljo Ln počakala na gosto meglo, ki jo je prignal veter od morja s hitrostjo 20 km. Megla je bila tako gosta, da je zastirala obzorje nad 100 m daleč. Tedaj je začela aparatura brizgati raztopino kalcijevega klorida. V nekoliko sekundah se je megla spremenila v dež in odprla se je 30 m široka ter 10 m visoka pot, ki se je širila proti severozapadu in so jo na obeh straneh zapirale goste meglene stene. V nekoliko minutah je bilo mogoče na daljavo 700 m spoznati jasno vsak predmet. Dokler je aparatura delovala. Je ta predor v megli ostal jasen, a 5 minut potem, ko je brizganje raztopine prenehalo, se je meglena masa spet zgostila in zaprla. Največja dolinska pregrada končana Pretekli četrtek so končali gradnjo ogromne dolinske pregrade na reki Colora-au. še isti večer so začeli spuščati v strugo 1340 ton težka vrata ki so v petek pred-poldne dosegla tla. Takoj se je začela dolina nad pregrado spreminjati v ogromno jezero, ki bo dolgo 180 km, ko se bo dolina čez tri leta napolnila z vodo. To velikansko delo je bilo storjeno, da bi mestom južne Kalifornije zagotovili vodo in da bi veliko, sedaj puščavno zemljo spremenili v rodovitna tla Končale se bodo tudi povod-nji, ki so doslej vsako leto delale ogromno škodo, a da bo vsa dežela dobivala tok iz električne centrale, ki so jo zgradili ob jezu, je umevno samo po sebi. Stroški za vse delo so znašali 385 milijonov dolarjev, gradili so 4 in pol leta, dočim so prvotno mislili, da se bodo zamudili sedem let. Nova priprava za umetno dihanje Dr. Bo Sahlin z vseučilišča v Lundu na Švedskem je zgradil nov aparat za umetno dihanje, ki je neprimerno boljši od dosedanjih, cenejši in ga je tudi neprimerno lažje uporabljati. Aparat uporablja že več švedskih bolnišnic z dobrim uspehom. Izkazal se je posebno v primerih otroške paralize. V neki bolnišnici so na smrt bolnega pacienta samo s pomočjo nove dihalne priprave obdržali deset tednov živega. Plesni avtobusi Lastnikom avtobusov na progi Pariz— Calais je šinila v glavo originalna ideja, ki naj bi njihovim potnikom krajšala dolgčas med vožnjo. Nova vozila so zgrajena tako. da se dado mize in stoli odmakniti, tako da je v sredini dovolj prostora za ples. Godbo nadomešča radio. Avtobusi vozijo z brzino 80 do 90 km na uro, a so na tako dobrih vzmetih, da plesalci stresi jajev in sunkov na vožnii ne čutijo. Zadeva se je obnesla tako dobro, da bodo podobne plesne avtobuse uvedli tudi med Parizom in Riivero ^^^^^^ Podgane in kuga Iz Johannesburga poročajo, da se je v severnem delu države Oranje močno razširila kuga Doslei le umrlo nad 30 oseb. med njimi pet Evropcev. Bolezen so zanesle med Mudi podgane, ki tudi same močno crkavalo zaradi epidemije Zdravstveni zavod it izdal ukaz. da se morajo podgane nokončavati s strunenim plinom, kar na nI 1«»>ko ker so žival' zaradi obil-nih zalog ?'rta v ogromnih tropih navalile v de?e'n M«d Jrtvami k"<»e fe doslei »udi več otrok Da b? zaierili tfrienie epidemije. so pristoine oblasti odredile ceplienje zoper kugo ln upaio. da se bo uspeh tega postopka Se v kratkem pokazat Govori 150 jezikov V Frankfurtu ob Meni živi bivši gimnazijski profesor dr. Ludwig Harald SchUtz, o katerem pravijo, da razume nič manj nego 200 jezikov, posebno orientalskih. Seveda se ne zna gladko pogovarjati v vseh, vsekakor pa je jezikovni genij prve vrste. Toda v berlinskem zunajem ministrstvu imajo drugega izrednega poznavalca jezikov, ki jih gladko govori okrog 150. Ne obvlada samo jezikov vseh evropskih kulturnih krogov, temveč posebno azijske jezike, zlasti indijske. To je bivši profesor klasičnih jezikov dr. Tassilo Schultheas. Sedaj je pri omenjenem ministrstvu za tolmača. Nadležni bobri V Skandinaviji, posebno v jugozapadni Norveški so se pod strogo zaščito bobri tako razmnožili, da so postali nevarni gozdarstvu in vodnemu gospodarstvu. Pojavili so se tudi v krajih, kjer so bili že davno izumrli. Da preprečijo preveliko škodo, so kanadske oblasti sedaj dovolile, da ae del bobrakih naselbin uniči. Krezovi zlati rudniki Turški listi poročajo, da je uspelo odkriti zlate rudnike, ki so bili nekoč last slovnega lidijskega kralja Kreza, najbogatejšega moža starega veka. Za te rudnike se zanima turško gospodarsko ministrstvo, ki je odredilo preiskavo, da-li je vredno začeti z izkoriščanjem nekdanjega vira pravljičnega bogastva. Grob egiptske kraljice V Gisehu pri velikih piramidah so odkrili v zadnjem času 800 m dolgo in 30 m široko »kraljevsko cesto«, ki vodi od Ke-frenove piramide k sfingi. Istočasno so odkrili grob kraljice Reketre. ki je živela okrog 1. 2666. pred n. št. Žal so tudi ta grob že obiskali razbojniki. Ostal je samo še sarkofag, lobanja, nekoliko kosti mumije, okostje bika in nekaj vaz iz ala-bastra. Iz napisov na sarkofagu je sklepati, da je bila Reke'ra hči faraona Kcfre-na in žena faraona Menkereja, obenem pa tudi njegova sestra, kar ni nič nenavadnega, ker so bile tedaj v vladarski rodbini zakoni med bratom in sestro običaj. Zakon iz starih dni Neki londonski list je izkopal zakon, ki ga je sklenil angleški parlament 1. 1700. in ki pravi: Vsem ženskam kakršnekoli starosti ali stanu, devicam, poročenim ženam ali vdovam, ie odslej prepovedano zavajati podložnike Njenega Veličanstva in se z njimi poročiti, če uporabliaio v ta namen šminke ln kozmetične pripomočke, umetna zobovia nepristne lase. # steznike, kri-noline, visoke nete ali nagačene boke Zakon |e v takšnih primerih neveljaven in kršitve se zasledujejo kakor čarovništvo. dvomno Rus David Carnov. Pred mnogimi leti je bil majhen nameščenec neke družbe za brezžično telegrafijo. Takrat je bil prvi, ki je na svoj sprejemni aparat ujel klice na pomoč s potapljajočega se »Ti-tanica«. 72 ur je vztrajal na svojem mestu, preko njega so šle vse vesti o grozni katastrofi v svet. Tedaj pa Je postalo tudi njegovo ime znano po vsem svetu in to je bil začetek njegove kariere. Danes Je glavni ravnatelj enega največjih ameriških trustov za radio. Z nekim drugim milionarjem je osnoval angleški zavod za raziskovanje televizije, v katerega ima pogled sodelavcev dostop samo še princ Waleški. Kakor poročajo angleški listi, bo vlada izdala zakon, ki bo prepovedal zasebne oddajne postaje za televizijo. PERION in HUBERTUS imata pri pericah velik uspeh. Sta namreč poceni in dobra. Poizkusite enkrat prati z njima in pritrdili nam boste. SVOJI K SVOJIM! Preveč kozorogov Dočim po ostalih goratih deželah obžalujejo, da imajo kozorogov premalo ali da so jim sploh že izumrli, se lahko v ozemlju Augstmatthorna v Švici pobahajo, da jin imajo preveč. Zal pa je takšno bahanje zvezano z raznimi neprijetnostmi. Pred kakšnimi 15 leti so prestavili sem nekoliko kozorogov iz gojišča v interlaK-nu, v tem času pa so se živali, ki so pod najstrožjo zaščito, tako razmnožile, da jih cenijo danes na kakšnih 120 glav. Ker pa se oblizujejo najrajši z divjim senom, ki ga gorjanci s težavo zbirajo na svojih pašnikih, in ker sprožujejo na svojih skalnih pohodih kamenje, ki se ga boji vsak plani-nar, je umliivo, da gledajo mnogi ljudje postrani na to početje in bi jih rajši danes pokončali nego jutri. Toda oblasti se ne vdajo. Dolga pogajanja med državo ln občinami so se končala za sedaj s tem, da se je država obvezala povrniti vsako dokazano škodo, ki bi jo napravile lepe živali, in da je dovolila ustreliti nekoliko starih eksesmplarjev. Večje število kozorogov pa bodo vlovili in jih prepeljali v druge kraje, posebno v zaščitni naravni park v Grimselskem ozemlju, kjer ne bodo živali nikogar motile in jih tudi nihče ne oo smmel mot;ti t . * . - f . • t '•> : N a m J __Si__ J K en tskl vojvoda s prlneeso Marino pri zajtrku na Kanarskih atokfTr Dež in sneg - naša prijatelja Bakterije v cestnem prahu — Sneg bolje očisti zrak nego dež — Zime z obilnimi padavinami so zdrave Kdo še ni preklinjal snega in dežja, povzročitelja brozge ln blata, mrzlih dni m mokrote? Toda dejstvo je, da nam obe vrsti padavin nemara neprimerno bolj koristita nego škodujeta. Pomisliti moramo samo to, kakšno ulogo Imata pri čiščenju ozračja. V zraku Js vedno dosti prahu, a v gramu cestnega prahu so n. pr. v Monakovein našli 8000 do 12 milijonov bakterij, v Na-poliju 500 000 do 10 milijonov bakterij, v Rostocku 2 milijona do 40 milijonov bakterij. V Parizu so po »ednu suhega vremena ugotovili v kubičnem metru zraka 23 milijonov gramov prahu, po krepkem dežju ga je bilo komaj 6 mg. V Berlinu pospravijo vsako leto 200.000 kub. metrov cestnega pragu, na prebivalca odpade 120 do 230 kg te nesnage. Da jo odstranijo, Zitnsiee ohleffce za gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modernih vzorcev kupite po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Ljubljana. Orehi z Napoleonove mize Bonaparte osvaja tudi Avstralijo Angleški pesnik John Masefield je vnet ljubitelj vrtnarske umetnosti. V svojem vrtu v Gloncestershiru goji polno dragocenih in redkih cvetlic in rastlin. Pred kratkim se je vrnil iz Avstralije in prinesel a seboj semena zapadnoavstralskih goščav-nih cvetk, ki jih je poklonil Avstralski botanični zavod. Tudi Masefield se je hotel izkazati hvaležnega in je zavodu od doma poslal nekoliko orehov. Cez nekaj časa je prejel vljudno zahvalno pismo, iz katerega pa je bilo razvidno, da tam niso prav vedeli, kaj bi s pesnikovim darom. Vse pa je pojasnilo njegovo pismo. Masefield je namreč pove-da.1 slcdcČG * »Nisem Vam poslal navadnih orehov, kakršne bi lahko kupili na trgu, temveč orehe z desetih dreves na mojem vrtu. S temi je pa nekaj posebnega. Nekoč je bil ta vrt namreč last dobrega Brita, ki je bil velik častilec Napoleona Bonaparta Ko so tega pregnali na Elbo, mu ni dalo več miru, dokler ni odpotoval na otok, da obiSče premaganega cesarja tn se mu pokloni kot zvest pristaš. Napoleon se je moža razveselil in ga je povabil na kosilo. Izročilo pravi, da ni mogel gost od samega spoštovanja spraviti niti grižljaja vase. Da bi pa imel trajen spomenik na to zgodovinsko uro svojega življenja, je v nekem trenutku, ko je cesar pogledal stran, vzel z mize pet orehov. V svileni ovratni ruti jih je prinesel domov in jih tu vsadil na svojem vrtu. Bilo jih je deset in vseh deset je pognalo, vzraslo je deset krepkih, krasnih in nad vse rodovitnih dreves, ki so še danes tako sveža, da jim ne spoznaš visoke starosti. Orehi, ki sem Vam jih poslal, izvirajo torej, čeprav po metafizičnih ovinkih, z mize velikega Napoleona. Morda jih lahko vsadite v avstralsko zemljo. Napoleon bi si potem osvojil tudi to celino.« porabijo na leto 15 milijonov hI vode, & vendar je ta ogromna količina majhna v primeri s 370 milijoni hI vode, ki jo spravijo padavine ▼ normalnih letih v Berlina na tla. Izikušnja uči. da sneg s svojim počasnejšim padanjem in bolj hrapavo površino še temeljiteje očisti zrak nego dež. En sam snežni metež je spravil v mestu Ha-genu 39.420 kg nesnage iz zraka na tla. V mestnem laboratoriju so stopili nekoliko kubičnih metrov svežega snega ln so našli v kubičnem metru povprečno 1.2 g nesnage. Tako so lahko preračunali vso nesnago, ki jo je metež na mestnem ozemlju spravil iz zraka. Podobne preiskave so izvršili tudi drugod, n. pr. v Londonu. Ni čudno, če je zrak po svežen snegu neprimerno čistejši nego kadarkoli. Sne2na odeja pa obenem preprečuje cestni nesnagi, da bi se dvigala v zrak. Zato je ua-ljivo, da so zime s številnimi snežnimi meteži in dolgotrajno snežno odejo neprimerno bolj zdrave nego suhe zime z ma:o snega. Panika zaradi demantov Budiinpeštanske aristokrate je te dni silno vznemirila vest, da se je nekomu posrečilo pridobivati demante na umeten način. Očividno ima madžarska aristokracija velik del svojih vrednosti naložen v de-mantih in se je prestrašila, da bi mogla ccrLa demantom nenadoma pasti. Panika je nastala na ta način, da je objavil neki madžarski list novico, da se je nekemu angleškemu učenjaku posrečilo pridobivati demante umetnim potom. TI demanti baje ne zaostajajo za pristnimi v pogledu kakovosti in sijaja. Prizadeti ari-stokrati so se zaradi tega takoj informirali v Anversi, kjer pa so dobili pojasnilo, da zaenkrat še ni misliti na izdelovanje umetnih demantov v takšnih množinah, da bi zaradi tega padle cene naravnemu žlahtnemu kamenju. ANEKDOTA Znani francoski slikar Renoir je prejel nekega dne pismo, v katerem mu je davCm urad izražal svoje začudenje, da ima tako nadarjen in slovit slikar tako malo dohodkov. kakor jih je bil prijavil Renoir. Renoir je odgovoril lakonično: i Spoštovani gospodje, temu se čudim tudi jaz« VSAK DAM ENA Babica namestil vnukinje Resnična zgodba iz Orienta V Kairu se krohočejo smoli, ki jo je imel vročekrvni in zaljubljeni mladenič Ali Mi-zram iz Es Saifa. V Es Saifu živi eden najbogatejših Egipčanov, trgovec Mahal Zedek. A bolj nego na vse svoje zaklade je Mahal Zedek ponosen na svojo 16 letno, lepo hčer Saj-do. Dekle se je vzgajalo v Parizu. Ko se je pred nedavnim vrnilo domov, je nastala prava revolucija med domačim moškim svetom. Nešteti bi jo radi imela za ženo, toda Mahal Zedek ni voljan, da bi jo izročil kar prvemu snubcu. Postavil je zelo težke pogoje, da jo da iz rok. Ni čudno, da je potem Alija Mizrama samo z viška pogledal in ga nato lastnonožno vrgel skozi vrata, ko je prišel, da bi zaprosil za roko niegove hčerke. Ali Mizram je revež m ničla v Zedekovih očeh. toda zaljubljen je navzlic temu do drobja, energičen in maščevalen. Ko ga ie trgovec na omenjeni način spravil pred rag svoje h'5e. Je prisegel, da se mu osveti. Nekega dne si je preskrbe! večjo množino opija in ga spravil neopaže-no v trgovčevo hišo. Nato ga Je z anonimnim pismom ovadil kot trgovca s ma- mili, policija je šla na ta lim m je Mahala Zedeka spravila v ječo. To pa Aliju Mizra-mu ni zadostovalo. Ko je videl, da zlepa pri trgovčevi hčeri ne doseže nič, je sklenil, da jo ugrabi. Neke noči je vdrl z dvema prijateljema v njeno hišo. kratek čas nato je privlekel veliko vrečo do avtomobila, ki je čakal zunaj, in odpeljali so se v divjem diru. Precej daleč iz mesta je Mizram odveza! vrečo, da bi še enkrat povprašal dekle, ki je mislil, da jo ima v njej, ali hoče zlepa postati njegova, če bi stal pokonci, bi bil padel vznak^ kajti iz vreče se je prikazal obraz stare ženske — obraz Sajdine stare matere. V temi in v naglici je bil namreč Mizram vdrl v napačno sobo in ugrabil napačno osebo. NI pomagalo drugo, nego da jo Je ostavll na cesti. Nekoliko dni pozneje so Mizrama in njegova pajdaša prijeli ter spravili pred kadija. Na razpravi je prišla na dan tudi hudobija, ki jo Je bil izvršil z opijem Dolgo časa bo imel sedaj priliko, da se bo ke«a1 svoje zaljubljenosti ln orehov Maha! Zedek pa bo po vseh bridkih izkušnjah nemara bolj voljan ne odganjati prav vsakega snubca g drastičnimi sredstvi »Mla, ali ste že povedali kuharici, da JI želim danes pomagati *c »Sem, milostiva. m zdaj Vas v njenem Imenu vprašujem, Cr ne bi ji mogli pomagati jutri, zakaj danes Ima preveč dela.« Sokol Tekme v smuku in smuških likih » prvenstvo celjake sokotske župe bodo danes pn Celjski koči. Tekmovala bosta članstvo in višji naraščaj in sicer ob 10. v smuku, ob 13 pa v smuških likih. Občinstvo je vabljeno, da si ogleda te zanimive hi številčna obsežne tekme. "»CBTOAft DR\MA. Začetek ob 20 Nedelja, 10. ob 15.: Matiček se leni. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20.: Vihar v kozarcu Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 11.: Gugalniea, Sreda. OrERA. Začetek ob 20. Nedelja 10- ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 86 Din navzdol. — Ot> 20.: Mignon. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 1L: Zaprto. ★ Uprava gledalilta prosi p. n. abonente, da [»uravnajo šesti obrok abonmaja do 14. t m. I prava rlrrialiSta opozarja p. n. abo- ceutf reda Sreda. da imajo v ponedeljek u svoj abonma v drami »Gugalnico«, poleg običajne predstave v sredo. Da nadoknadi uprava v oktobru izpadle predstave, je potrebna ta razporeditev. 3K»TJ A.MUVSK0 GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja. 10.: Matajev Matija. MARIROR^KO GLEDALIŠČE. Začetek ob '20 Nedelja. 10. ob 15.: Janko in Metka. Otročka predstava Znižane cene. — Ob 20. Okence Premiera. Ponedeljek. 11 : Zaprto. Torek, 12.: Zdravnik na razpotju. B. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Ponedeljek. 11 Okence Gostovanje mari- (»orskega 2l"dališča Vremenski pregled Končno smo dobili pravo, lepo zimo. .Malo kesno je prišla, pa prekasno vendarle ne. Sice- pa velja vs« to samo glede nižjih predelov Zakaj v gorah so že od zadnjic imeli dovolj snega in so že prav p.-idno vozili les l gora Z zimo se kmetje tamkaj prav pohvalijo. Ali sedaj se je uveljavila še bolj pravično, tako da ne bo več nit; privilegijev niti zapostavljenih. Za vremensko kroniko je sedaj prav obilo zanimivega gradiva Za svečnico in nedeljo, njeno sosedo, se je pri nas še držalo lepo Toda t;k onstran glavnih alpskih grebenov je vladalo povsem drugačno vrerne V tforah silen snežni metež, v niž ih legah dež. povsod pa silovit veter, a vmes plazovi. Bili so hudi dnevi, ki so v Avstriji prinesli smrt okrog 2(> ljudem, v Sv-ci p« 15 odnašali hiše in delali vsakovrstno škodo Vse te vremenske nepri-like je naklonila seveda velika atlantska depresija, k: se ie pnpodila z Oceana ter se pomikala preko srednje Skandinavije in Finske na vzhod Prav od petka na svečnico se je mogočno ojačila in razširila ter je z orjaško silo gnala topli oceanski zrak v kontinent Srednja Evropa se je preplavila z vlažmmi in toplimi oceanskimi zračnimi masami, ki so silile tudi ob Alpah ter preko njih proti jugovzhodu. N"** ie potemtakem kakor običajno v taki situaciji očuvala zatišna lega Severoza-pad; i veter ie moral pač na pošev čez gorovje. se pri tem na njega severni strani temeljito ocedil in dospel do naše dežele, »puščajoč se navzdol, brez padavin, pa tudi le z maloštevilnimi oblaki, toda jako tope!. In tako ni čuda da nas je zajela »plodna odmeka. v nedeljo, a še bolj v ponedeljek, pa v torek, ko se je depresija že toliko zasukala, da je končno mogla tudi nas obdariti s padavinami, v spodnjih legah v obliki dežja Proti sredi tedna se je vremenska situacija zope! močno spremenila Mogočna depresija se je bila že do dobra izdivjala in temeljito oslabljena se je potegnila nad osrednjo Rusijo Oceanski zrak. ki ga jo bila privlekla seboj, je obtičal na široko nad Evropo. Ali (>b svojem odhodu v Rusijo je kakor običajno sprožila za seboj tok mrzlega ;raka od polarnih predelov; preko Skandi ivije in Baltiškega morja je prodiral proti jugu ter prožil povsod, kjer je zadeval na vlažne in tople zračne mase, obilne padavine V četrtek zjutraj je mrzla poplav« s severa dospela v Avstrijo, kmalu nato pa po ovinku čez Podunavje v obliki burje dosegla rudi na*e kraje. Kar na hitro se je shiadilo in snežiti je jelo prav ljubeznivo. Siežm tnetež jc bil ta čas jako razširien snežilo je v severni pa v osrednji Rusiji z Moskvo, v baltiških državah in na Poljskem, v Nemčiji, v Alpah in v Podunavju. Naslednji dan je mrzla poplavo -e napredovala proti zapadu ter jugu in hkrati se je razširil tudi snežni metei Pri tem je treba naglasiti, da ni mraz nikjer po-,ebno hud. Niti v Rusiji se ne moreio pritožiti, zaka; celo v mrzlei-žih predelih se giblje temperatura med — 5 in —10° C le za kratek presledek se je krajevno uveljavil nekoliko hujši mraz. Edina mrzlejša izjema je bila na notranjem Finskem in sosednem severnem Švedskem, kjer se je zjasnilo in kjer se je živo srebro znižalo do —30P! Ob koncu tedna se je razvila v sredozemskem področju posebna depresija, ki še bolj vleče nase mrzli celinski zrak, dočim ga v višinah meša n toplimi in vlažnimi masami Spričo tega se je mogel snežni metež še stopnjevati ter se razširiti na balkanske dežele, v severno Italijo ter v južno Francijo in celo v Španijo. Ogromna prcnlava mraza zajemlje zlasti zapad-ne sredozemske dežele, dočim se na vzhodu in v sredini, to je zlasti nad Italijo ter Jadranom, južni zrak žene proti severu. Se v petek zuitrnj »e silovit jugo divjal nad južno Italijo in nad južnim Jadranom: oh sedmih ziutrai je :me! Sp'it še viharen jug z dežjem, v h'!?njcm Zadru pa je že gospodarila burja Ta je prevladala ob tleh, višave pa js prepustila južnemu to- VZORNO SADJARSTVO JE ZANESLJIV DOHODEK VOJNO DO IZTREBLJENJA NAPOVEDUJE TVRDKA SHELL 6KODLJIV CBM, KI GROZE UNIČITI OBSTANEK NAAEUA SADJARSTVA. PO VSEJ DRSA VI PRIREJA SIIK1X NA SVOJE STROAKB PREDAVANJA O MODERNEM SADJARSTVU IN ZAŠČITI RASTLINSTVA. SHELL RHSTLIN0BRHN JE UNIVERZALNO, POPOLNOMA NEŠKODLJIVO SK KOST V O, KI UGONABLJA RAZNE ŠKODLJIVCE, NJIHOVA JAJČKA, ZALEGO IN LIČINKE. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO POUČNO KNJIŽICO IN NAVODILA PRI: ANGLO-JUGOSLAVENSKO PETROLEJSKOD. D. BEOGRAD ZAGREB SARAJEVO V zakup se odda dobro vpeljana TOVARNA KISA na zelo ugodnem kraju, za dobo 10 let, z vsem potrebnim inventarjem, kakor sodi, vozovi itd. Strokovno znanje aH koncesija nepotrebni. Le resni reflektanti naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »KISARNA«. Jaz nočem postati stara! dovaja oslabljenim lasnim koreninam porabljene barvne snovi in vrača sivim lasem brez umetnih barvil prvotno naravno barvo. Originalna steklenica 16&0 ku, ki gospoduje seveda tudi še v naših gorah, dovajajoč poglavitno močo; brer njega bi se naš metež ne mogel tako trdovratno nadaljevati. Krepko padanje barometra ob zaključku tedna pomeni, da se je sredozemska depresija še močno poglobila ter ojačila in da bo sedanji vremenski sistem še trajal. Podoba je tedaj, da snežnega meteža še ne bo konec. Vremensko poročila Številke za azuačbo s raja pomenile 1 Ca* opazovanja 2 stanje Barometra 3 tempe raturo 4 relativne vlago v odstotkih 5 urner in brzino vetra 6 ablačnont o—in 7 padavine v trm 8 vrsto padavin — Temperatura: prve Številke pomenilo naj v š jo, (Jruse aajn|4Jf temperaturo. 9. februarja 1935. Ljubljana 7, 761.1, —5.6, 76, SSF3, 10. sneg, 9.5; Ljubljana 14, 759.3, —4.5, 79, S2, 10, sneg, —; Maribor 7, 762.4, —7. 90, NZ, 10, sneg, 6; Zagreb 7, 761.4, —6, 80, NK3, 10, sueg, 0.6; Beograd 7, 755*.6, —6, 90, —, 10, sneg, 13; Sarajevo 7. 761.4, —6, 80, NT33, 10. sneg, 0.6; Skoplje 7, 757.7, 1, 90, 10, dež, 7; Kumbor 7. 751.6, 10, 90, Sifil, 10, dež. 8; Split 7. 760.9, 6, &0, BNK4, 10, dež, 4; Rogaška Slatina 7, —. —10, 88. N3. 10, sne«, 6. Temperatura: Ljubljana —, —6.6; Ljubljana —4.4, —; Maribor —3, —7; Zagreb —2, —6; Beograd —l, —<5; Sarajevo 1, —6; Skoplje 4, —4; Kumbor —, 9; Split 12, 5; Rogaška Slatina —3, —11. Vremensko stanje 9. t m.: Ciklon nad južno Evropo, visok priitrfsk nad ostalo oelino, vedro v severni Franciji, zapadni Nemčiji im na Češkoslovaškem, drugod s-neg. Hud mraz v srednji Evropi s najnižjo temperaturo do —22. — V Jugoslaviji je snežilo na severu, deževalo na jugu Mrzlej« v severnih krajih. Minimum Sen ta —9, maksimum H«rcejfnovi 14. Znani Salvat tbe zdravi žolčne Kamenčke in bolezni žoičnega mehurja Zanimivo brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje zastonj lekarna »pri »v. Ivanu« Zagreb, Raptol 17. Reg S. br. 27.870. Revija ŽIVLJENJE IN SVET 1*0000 j DIN (fti&ji iov v Pesnici, med Sv. Marjeto In Sv. Lenartom, oddam v zakup. Ponudbe pod »Pesnica« na ogl. odd. »Ju- tra«. 1719 MLEČNI IZDELKI! PRVOVRSTNI IN POLNOMASTNI sir traplst Ia. kg Din 11.—, Ha. 7.—, Ola. 5.—. Eidamski, salama, blok in krogla Din 14.—, Groyer 11.—. Ekstrablok v stanjolu Din 12.—. Em en talec Ia. 19.—. Llptavec Din 10.—. NajfinejSe pasterizirano surovo maslo K, Vs. '/io in v bloku od kg: 1—10, Din 20.—. Vse postavno vagon ali pošta Grubišno polje nudi »TRIGLAV«, mlekarska industrija Grubišno polje. 1694 POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBRFTM ftTIVU! etfto pri stavbnih tvrdkah, Inženjerjih in industrijah dobro vpeljano trgovino s stavbnim matertjalom za samoprodajo v Ljubljani izdelkov poznane tovarne, kl morejo rešiti celo vrsto gradbenih problemov ter odlično služijo za vzdrževanje vsakovrstnih konstrukcij v dobrem stanju. Dopise na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Izolacije«. 1713 Izjavljamo, da gospod W I d m a y e r (Prevalje) nima nobenega pooblastila več za nabiranje naročil. jemati akontacije, kakor tudi kasiratL ST. TOMC zastopnik Mariborske afhierlje zlata Celje-Maribor. 9 V tS€> v centru Maribora, pripravno za vsako večje podjetje oddam v najem «v. prodam Vprašati Viljem Abt, Maribor, Kejžurjeva 8 Izredna prilika za Vas. Daruvarsko kopališče d. d. Daruvar prodaja: 1. stavbiSče v neposredni bližini kopališča; 2. hotel na glavnem trgu; S. cca. tisoč hektolitrov vina. Pri plačan ju pridejo v poštev tudi vloge Prve hrvatske štedionice toda samo do 1. marca 1935. Posredovalci izključeni. Vse Informacije daje lastnik kopališča inž. Aleksander Jovanovič, Daruvar. Kopalttče Daruvar Je odprto vse leto. 1693 Trgovske in stanovanjske hiše 170—300, 500 tisoč do dva milijona, 8—10% donos, VILE 150, 270, 330 tisoč, DRUŽINSKE HI.šK 28, 32, 70 tisoč, POSESTVA blizu mesta 85. 100, 200 do 500 tisoč, tudi na obroke ln hranilne knjižice; trgovine, gostilne, pekarne se prodajajo. Prometna pisarna ▼ Mariboru, Aleksandrova e. S t. 30. KAM PA DANES? Ne samo danes, ampak vsak dan v gostilni k „PANJU" LJUBLJANA VEGOVA ULICA ftTEV. 10. Tam se vedno najbolje zabavate pri igranju klavirja, gramofona itd. Toči se priznano izborni dolenjski cviček ln fina ljutomerska naravna, sortirana vina, dobavljena direktno od priznano najboljših vinogradnikov Slovenskih goric. Zato pa: Kdor hoče dobro vince piti in dobre volje biti, mora v gostilno k »Panju« v Vegovi ulici priti. Na razpolago ob vsakem času topla in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča m vas vabi gostilničar. Tehnični in koniercijalm direktor več let zaposlen v CSR tovarni za trikotažo in pleteno blago svetovnega slovesa, išče za takoj primerno nameščenje. Ponudbe pod »Br. 39i>59« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 1712 GLASBILI* ppizmrua ~ cSO odo iKfro krt NflCPOPOLNEJŠA in epm^a KRALJEVNI OVOftNI DOBAVIT e J NAJVEČJA DOMAČ- RAZPOŠILJAL IHA T v SOKA F. SC3MEIDMI IZDELOVAHJE &LA3BIL IM C.._A£aE* -« PR.rEKUN ZAGREB J^ikcličcva i:\10.cr Violine__od l)in ^Irnavzgap Kitare___• -148.- Mandoline.-- 98.-Harmonike-- ?5.- Huvnjska k bare, k. s saksofoni tn t d najcej. ?je. ZRHTEVRJFE "Sg&fiS* UH za uspehaisi £anje Kdor se ob vs> ki priliki poslužuj- »Jutrovega« •nulemi lepo kurje perje nečohano, kf. po Db ^ h skladišča razpoAilja po povzetju Vajeni ABT, eksport, Maribor Najmanj« odjem lfi k*t Zastopnike sposobne, agflne, s dobrim nastopom Iščemo za prodajo orig. angl. blagov za vsa sreska mesta v Sloveniji In Prekmurju. Obširne ponudbe je poslati • sliko na »Publicitas« a. tl nlnrihi nsbasmfh stroškov v snesku 50 Din MESTNO POGLAVARSTVO — CELJE. Obeta. LjuDljM. M cm i pogrebni »vod V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra mama, babica, prababica, teta ln tašča, gospa MARIJA JELOČNSC vdova krojaškega mojstra dne 9. t. m. po daljšem, težkem trpljenju, prevldena S tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage nam pokojnice bo v ponedeljek, dne 11. februarja 1935., ob "^3. uri popoldne izpred mrtvašnice, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 12. t. m., ob Vi 8. uri zjutraj v stolnici. Ljubljana, dne 9. februarja 1935. i 1702 Žalujoči ostati. Zahvala Vsem, kl so ml ob smrti mojega nepozabnega in blagega soproga, očeta, brata, strica IVANA LESK0VCA trgovca in posestnika stali ob strani ln vsem, od katerih sem prejela ustne kakor tudi pismene izraze sožalja, se najprisrčneje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna čč. g. duhovnikom, ki so vodili žalni sprevod z dekanom Antonom Gornikom na čelu, pevskemu društvu »Zvod« iz Smartna za v srce segajoče žalostinke. dalje gasilnemu društvu iz Smartna in Jabl. doline, društvu Sokol, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem ponovno najprisrčnejša hvala! Šmartno pri Litiji, dne 7. februarja 1935. 1685 Globoko žalujoča soproga s sinčkoma. JENE MALIM OGLASOM Po 60 (MU trn Oeaedo, uio i.— davna sa vsas oglas U> enkratno pristojbino Uio tt.— za 8liro ali dajanj« naslovov plačajo oni, Id ittvjo služb Najmanjdl znesek ca enkratno objavo oglasa Oln 12-—. Uoptsl in tenitve se zaračunajo po LMn t.— sa vsako besedo, Uln 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Oin 6.— ss Šifro ali dajanj« naslovov Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Uio 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Uln U— ca besedo, Uln 2.— davka zs vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6— za Mtro ali dajanj« naslovov Najmanjši snmek ca enkratno objavo oglasa Dtn 17.—. Hali njhiti Ponudoam oa filtre ne prilagajte znamk! Le. če zantevsuj Oglasnega oddelka »Jutra« n«st % m » m«Mirah odgovor oriložite UM 3* V Vse pristojbine za male oglase ]e plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vpoalati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Službo dobi BcMda i Um Javek 2 Oia. aa iilro ali dajanj« aaslova b Oia Najmanjši toesek 17 Ola Modistinja spretna io samostojna, do bi stalno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dežela«. 3310-1 Trgovski pomočnik Izučeu trgovine I mesauiui blagom, dober prodajalec vežč slovenskega io nem ikega jezika- vojaščine prost, dobi službo. Ponud ti« po možnosti s sliko ali te osebno predstaviti pn tvrdki Tomaž Kosec, tr govec Ormož. 2311-1 Strokovnjake energične mojstre, tovaške delavce ta lelo na oorcib (Federhammeri. ki so dela li kovali lele plugov le meže. lopate motike. se kire in krampe sprejme takoj tovarna Dušana Do čiča Leskovac, Vardarska banovina. 23:6 1 Spretno modistk« iprejmem. — Doj ise pod »Chic Parisiene.« na ogl. oddelek »Jutra«. 25:6-1 Sposobnega akviziterja ia oglas* sprejme Hranil nira Moj dom. Ljubljana. Pvofakova 8. 2S09-1 Čevljar, pomočnika zmožnega iivanih tn pletenih del. sprejme takoj Franc Juvan. čevljar Ra domlje št. ?5 pri Kamniku 3503-1 Ključavničar s lastno obrtnn koncesijo in majhno kavcijo, katero se lava hi jo. bo sprejet v Stalno delo. — Dopise na oclas. oddelek »Jutra« pod >Stalno delo«. Kot uatakarico Sprejmem pridno in pišteno dekle Kavcija potrebna Ponudbe poslati na podr. »Jutra« Jesen.ce. pod »Takojšen nastop«. 2643-1 Dekle eredniih let. inletigent-no. veščo knjigovodstva ln kuhe. snažno pošte no. delavno, plemenite ga srca. a enorelčno in 8£imcetojno. iščem za mesto gospodinje. — Ako ek"istira ženšče s temi lastnostmi, naj v->ošlJe ponudbo pod »Sta'no mesto 30—35» na ogl. odd. »Jutra«. 2665-1 Šiviljo Ir.delovalko datnskih pla-jtčev i3Xem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2706-1 Tesar, delovodjo Sprejmem k ?e obstoječemu podjetja kot samostojno nt"?. Potrebno j« nekaj kapitala kot garancija. — Ponudbe z navedbo dose daniega službovanja je po gliti na oglasni oddelek »Jntra« pod »Samostoien«. 2.100-1 Trg. poslovodjo aU poslovodinjo zmožnega samostojnega vodstva, Ia moč, za ie toviščarski kraj na Gorenjskem, sprejmem takoj. Kavcija v gotovini 10.000 Din potrebna. — Podrobna pojasnila se dobe: Gost. Majdnek — Lesce. 2647-1 Natakarico do 26 let staro, prikupljive ve zunanjosti, sprejmem v boljšo gostilno. Začetnica izključena. — Ponudbe na jglas. oddelek »Jutra« pod »poštena s sliko«. 3S30-I Natakarico ali kuharico i manjšim kapitalom — iščem za prevzem gostilne v Ljubljani. — Ponudbe s sliko pod »Samostojnost« na oglasni oddelek Jutra. 3734-1 Učiteljico z znanjem francoščine ali nemščine ln klavirja sprejmem k desetletnemu fantku. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Priprava za gimnazijo«. 2758-1 Natakarico pošteno in pridno sprejme takoj gostilna Haben-berger v Tavčarjevi nI. 4. 300(5-1 Hlapca (nekadilca) i dobrimi spričevali sprejmem v Ljubljani, Karlovška cesta 4. 3681-1 Prvovrstne krojače ki so popolnoma izvežbani v izdelavi damskih pla 5čev. spre ime »Elite-', Prešernova ulica. 3630-1 Več pletilj dobro izvežbanih. ki znajo delati na razne stroje ter raznovrstno pletivo. sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p-nd šifro »Samostojna pletilja«. »♦M Frizerko res dobro izurjeno sprejme Pepernik v Celju. 36£»-l Razpis ' Občina Koprivnik srez Kočevje razpisuje pogodbeno mesto obe. delovodje < mesečnimi prejemki 900 Din ic doklado v smislu ^ .77 uredbe 100 Din. — Potrebno je najmanj 4 razrede prednje šole ali njej enake strokovne šole. Vešč mora biti tudi nemškega jezika. Varščina .Vmo Din. Pravilno kolkovane prošnje. opremljene s potrebnimi listinami po št. 7 in 8 uredbe o obč. uslužbencev je vložiti tekom enega meseca po objavi toga razpisa v Službenem listu pri tej občini. — Obč. Koprivnik, 1. februarja 1035. 3381-1 Manikini Za modno revijo se Iščejo gospodične, visoke. vitke postave. Dobro plačilo Pri lave osebno 12. februar^ ob 19. url v Emonskl kleti. 2742-1 C. Th. Rotman: Brata Smuka Krojaškega pomočnika ia (Umske plašče, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2T7VT-1 Kontoristinjo (začetnico) zmožno hrvaščine, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna«. 3802-1 četrt ure po tem dogodku se j« Izidor namenil, da si privošči lep Izprehod. »Malce izpremembe človeku dobro de,« je rekel aam pri sebi, »udje se mi zrahljajo!« Ali, jojmene, tedaj je srečal Jureta Juhar-ta, ki je še vedno hlepel po maščevanju In ga je seveda imel za njegovega brata. Nu, Izidorjeva želja, da bi sc mu udje zrahljali, ae je Izpolnila, čeprav ne tako. kakor al je obetal! Siromak jc bil nazadnje vesel, da je sploh odnesel cele kosti. »Takisto bom storil s teboj, kakor «1 ti z mojim vozom!« je zarjovel Jure In ae na moč potrudil, da bi uresničil svojo besedo. Predpečnika samo prvovrstnega sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Vesten pek«. 2831-1 Služkinjo za vse ki zna kuhati, sprejmem na Mirju. Verstovškova 37 2784-1 Trgovski pomočnik manufakturist, dober prodajalec. vojaščine prost, se sprejme v trgovino mešanega blaga. Ponudbe pod -Pošten n marljiv« na podružnico »Jutra« Maribor. 2796-1 Graščinski oskrbnik oženjen, brez otrok, išče službo. Razume se tudi t viničarstvo, lov, sadjerejo, poljedelstvo in vsako živinorejo. Naslov: Ignac Ja-nežič, Dobenc, pošta Mirna, Dolenjsko. 3663-2 Zakonski par srednjih let, brez otrok, išče primerno službo vratarja. skladiščnika ali kaj sličnega. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3693-2 Absolventka meščanske šo!e t enoletno prakso v odvetniški pisarni, išče primer no nameščenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Tudi izven Ljubljane«. 3678-2 Beseda > Oin Javek 2 Dlo. ta šifro ali dajanje naslova 5 Oia Nairoanjši toesek 17 Oia Učenko sprejme takoj šivilja M. Rabič. Ljubljana. Bičevje št. 18. 3395-44 Zidarskega vajenca dobro izšolanega, intelig-nt nega in močnega, ki ima starše r Ljubljani, sprejme gradbeno podjetje za izučitev specialnega dela. Ponudbe z navedb« šolske izobrazbe in starosti pod značko »Za stalno« na oglasni oddelek »»Jutra«. 3.101-4-} Trgovsko učenko pošteno in zdravo sprejme takoj Leo S k e t, Stoirici Ptuj. 2375-44 Za mehanika se bi rad IzučU 16 let star fant ali za me ar-1a kjerkoli jx> dogo-oru. Kav"lč Anton, — Stara vas. 2tri. 2644 44 Šiviljsko vajenko sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vljudna«. 2793-4) Sluf.be išče Beseda V) para. davek t Oio cs litri Sli 'lajanje naslova $ Ola Nalmao)i< toesek 12 Oio Trgovski pomočnik mešane stroke, pošten, tre len in tnarljiv( s triletno prakso — želi prememu službo. Plača po dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »22« 1706-2 Vrtnar samski, z 201etno prakso, iiče stalno službo za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« ▼ Celju pod značko »Delaven«. 3486-2 Delavka z večletnimi spričevali — prosi za službo y kaki tovarni kot šivilja ali slično Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »,130«. 35.19-2 Gaterist spreten in neumoren delavec, pri lesnih industrijah vsestransko uporaben, v najboljših letih, z d r a v, išče primemo zaposlitev. Gre tndi za slugo ali skladiščnika. Najboljša priporočila. Ponudbe prosi pod šifro »Vesten in neumoren delavec« na oglasni oddelek »Jutra«. 3532-2 Mizarski pomočnik dober delavec, išče zapo-slenje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3&15-2 Plačilna natakarica simpatična, i znanjem treh jezikov, išče službo za ta koj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ,27«. _ 3503-2 Kuharica gospodinjsko-hoteUka. išče za takoj službo v restavraciji ali privatno. Naslov v vseb poslovala. »Jutra« 2362-2 Prodajalka t šestletno pomočniško do bo pri enem podjetju, želi premeniti službo Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 2682-2 Drž. dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani sem končala z dobrim uspehom Vajena sem tudi grtspo«iinjstva — Prosim kakršnokoli pri morno nameščenje takoj ali pozneje. Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«. 9670-2 Čedno dekle Izobraženo. spretno v vseh kuhinjskih ln gospodinjskih poslih, želi službe v bol'Si rodbini. v restavraciji ali kavarni Dopise pod »Pornb-11!va« na ogl. oddelek »Jutra«. _2698 2 Uradnica mlada ln zmožna, per-fektna r clri'lc in nemščini. vsestransko ver zlrana v vseh trgovskih in pisarniških poslih. iš*e primerno mesto — D~plse na ogl. oddelek »Jutra« pod -Takoj 1935«. 2717 2 Pozor! Kdor mi odda primerno lahko službo, dobi nekaj tisoč posojila ali nagrado — v LJubljani. Na lov pove ogl. odd. »Jutra«. 2730 2 Plačilna natakarica z znanjem nemščine in z večletnimi spričevali, išče mesto. Gre sama v boljšo restavracijo ali gostilno — tudi izven: Gorenjsko, Maribor, Celje, Zagreb ali kam drugam. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilna«. 34TO-3 Kuharica želi mesto v restavraciji ali gostilni — event. poleg kuharja. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Šoferska šola L GaberščHt brv® komt*r ta lofeteke izpile, Liub:,*na. Slomškova uvw« itev 6 — g*r«4a Stupica. Vožnje ob vsa kem vremenu v zaprtem avtomobilu. 270Č-4 Akademik vestno instruira vse srednješolske predmete (razen francoščine) po 10 Dtn na uro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Akademik«. 36«7-4 Klavir ta vežbanje po nizki ceni na razpolago na Sv. Petra nasipu št. 41. 2*»-4 Nemščina nemško konvereacijo ln teorllo. posamezno in v skupinah poučujem z najboljšim uspehom. — Cena 30 do 50 Din mesečno. Informacije Sa-lendrova 4 II. od 9 do 10. in zvečer. K. LJutoff. 2736-4 Akademik instruira nižješolskp predmnte po 7 do 8 Din. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jnrist«. 2817-4 Beseda I Din davek 2 Ola. ta 4itro ali daianie aaslova 5 Oio Naimanjil tnesek 17 Oin Sopotnika iščem za vso bivšo Kranj sko. Vešč šofiranja ima prednost in potuje brez plačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Potnik vozač«. 2340 5 Zastopstvo mlečnih izdelkov išče na Jadranu dobro uveden. Ponudbe pod »Sušak« na ogl. oddelek »Jutra«. 2666-5 Tovarne in grosisti Trgovski potnik, kvall fclran. v dravski banovini dobro vpeljan, išče zastopstvo. — Ponudbe pod »Sp]ju pod značko »Mlad«. 27t»-{-2 Poštni upokojenec išče službo sluge, inkasanta ali kaj sličnega. — Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi Izven«. 2T"9-2 Beseda 1 Oln davek t Oln ts Wro tli daianie naslova S Oio Natmaniii znesek 17 Ola. Oflsb' O«« šestošolec klasične gimnazije, inštra-ira mlajšega dijaka (Injo) za oizek honorar ali sta novanje. Ponudbe na ogl oddelek »Jntra« jod šifro »Energičen«, SK£-4 tfocda l l)ii>, davek t Oia ta šilro ali dajanj« aaslovt i Ola Najmaojil (sesek 17 Oio Ženini froe suknje in obleke rea poceni kupite pri Preskerjn. Sv Petra e. 14 31-6 Potok (ribolov) it. 29 C »Moravče« (Dr tiščica) ugodno naprodaj. Ponudbe na naslov: Pirnat — grad fustanj pri Moravčah. 2546-6 Tehtnico »Cito«c avtomatično .veliko, prodam. Dopise na podružnico »Jutra «v Celju pod šilro »Cito«. 2558-6 Pozor! Pozor! Avto-deie nemški tipe Benz prodam. Prihova pri Konjicah — Raskovec 14. 25634 Za bibliofiie! Par erotičnih raritet samo ta resne zbiralce naprodaj Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 2507 6 Starinska avta lepa ln zavijača poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. «454 iz ateljeja Doris Reetltovnova 14, prodam. V miem se oddajo tudi ; poslovni p*ostnri trza ate- i Ijeia tnformaciie v vseh J poslovalnicah »Jutra«. 3547-6 •te»eda 1 Oin. davek 2 Din >a šifro ali daianie naslova j S Oln Naimanjil znesek 17 Oio Drobilec kamenja in kompresor dobro ohranjena kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro«. 3508-7 Izložbene omarice j s pokrovom, kupimo. Na- t slov v vseh poslovalnicah | »Jutra«. 25.3-7 Zastavne listke kupim. Ponudbe ua oglaa. cddelek »Jutra« pod šilro »Denar«. 3573-7 Barok in Rokoko moške in ženske kostume. v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe pod značko »Kostumi« na ogl. odd. »Jutra«. 2708-7 Kupim rabljene gramofonske plošče Ponudbe • ceno in jmenom komadov na kasarno »Pariš«, Jesenice. 3041-7 Mizarske stiskalke (cvinge) kupimo do 20 kom. v dobrem stanju. Aero-Klub, Mestni trg št. 17 I.. dnevno mod 17. ln 19. uro. 2710-7 Beseda 1 Dlo, davek 2 Dia, zs iilro sli dajanje oaslova S Din. Najmanjši zne*ek 17 Dlo. Lepa bukova drva tri do štiri vagone prodam. FTanko pestaja Vi-dein-Krško. Ponudbe na ogl- odd. »Jutra« pod »Drva«. 2770-15 Oblačila Beseda I Din. davek 2 Dio. za Slfrc ali dalanje oaslova 5 Oia Najmanjši roesek 17 Ol«. Vaša garderoba bo elegantna tn bo trajala li ta. ie jo dasti v likanje, čiščenje in popravo paro likalnlcl, modnemu ateljeja Josipu Bucu, Kolodvorska ul. 6. Najboljta io naje« nejia obnovljalnica oblačil 317-18 Otomane modroee, spalne fotelje. Couch znfe ln malo stransko izložbo ugodno proda Zakrajsck, Sclenburgova 4. 2140-12 Razno pohištvo povsem nove spalnice Jedilnice ln po ameraie kose raznovrstnega novega pohištva prodamo po natugodnejšlh cenah. tudi na hraniln« kn'lžice. I. Mathian. tovarna pohištva, TVrše-va C. 14. 2738-12 Pohištvo Vs obroke in r,o hranllae tajnice. — Speti,ne ore hove spalnice, 6reSni«-ve šrper»ne ......2t»>0 Dia p eniane .....lfloo „ omare .......4O0 „ po*t*!>« ......«rt) „ no pri m!z«T*t!vu »S A V A« Kolodvorska a! i ca 18. M;"k1oi3.-!6 Hranilne knjižice Mestne, Km«-tske in Kreditne knpim proti gotovini Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Depozit«. 2500.16 Hranilno vlogo Banovinske, Kmetijske ali Mestne hranilnice, v tne-sku 100.000 Din kupim ua mosečno odplačevanje. Ponudbe na oglasni oddelek »»Jutra« pod »Vknjižba na prvo mesto«. 3.VO-1G Vloge Okrajna braniluic« Slov. Bistrica, 16.000 ia 800« ia 7a •/•; Mestne v Kočevju, 4000 za 60 Za-druzne gospodarske banke, 35i»> in 2000 ta 00 •/« in Ljubljanske kreditne banke večje zneske proti gotovini proda »Kieditbiroi, Zagreb, Jurišičeva 7. 2577-06 Bančne vložne knjižice Nakup, prodaja, kompenzacije najsolidueje iu najhitreje samo preko: Poslovni zavod (L d., Zagreb Praska ulica tlll piuU ' J lii - ju., .ii u. i L>:i Uii Ut* t a^vci- Lto ccue ua 1'CM.m j siatl., l.j uo.j-i —■ po.- lih prtu al i«a). s5,i.»w»> Hraiuinc knjižice j Uh.UjtK pos. bfcuija l»ka . Ltkoj kuptiu iu^iijoe aii j večje mešat) pioli iakoj Flnansirja iščem ta ustanovitev kemične tovarne. Izdelki garantirajo za velik promet. Ponudbe pod »Finansir« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 3335-1« Hranilno knjižico Mestne hranilnic« ljubljanske, z vlogo do 4O.O00 Dra kupim. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina«. 27S6-!« Vn a jem Bv»eila I Oio davek i Uio, ta šifro ali dajanj* naslova j Din Naimanjil aoeaek 17 Dlo Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, v industrijskem kraju, z mogočnostjo znatnega razširjenja oddam v najem. Ponudbe n-» og!a». oddelek »Jutra« pod šilro »Najem trgovina«. 3578-17 Vpeljano trgovino staro, v prometnem krajo na Dolenjskem oddam v najem radi družinskih r»t-mer. Naslov v vseh poslovalnicah »»Jutra«. ST4-.U bU^etllU plH.,UlU V goKlVUil. Posodim 200.000 Din v knjižici Kmetske posojilnice llubljanske na lepo vilo v Ljubljani, ki Je vredna najmanj 400 tisoč na I. mesto vknjižbe tn primernim mesečnim odp aMlom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hipoteka«. 27fK)-16 t oituaPv ua o^ias. ouiieitaa i »juha« po*l w«rt> »'tovarna L L.«. 1'roditev dolgov potuni hiajuia lu izvensodnih poravnav, Nasveti v ionkurznlh zadevan m vaen urugm tigJvaa.O-ODrtniIl pcSiih. atrokovne fcjijigov ^mias.e revizije, oestava in apro-Dac:ja oilanc. PresKi ua Kreditov, nasveti glede uranunih vlog ln planiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edma jtoncesi.onirana komercijaina pisarna: Gostilno dobro idočo vzamem na račun proti primerni kav ciji. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gosti'na«. 3fHl-.1T Kovači, pozor! Radi starosti prodam dobro vpeljano kovač.nice na prometnem kraju v mesto « preko 35.100 prebivalcev Nislov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 3rW'-'JT Gostilno dobro idočo. vzamem v najem v trgu ali blizu mesta. Ever*.. tudi v večji vasi, če bi bilo Vaj zemlje zraven. Ponndbe s točnimi podatki f-Tejme Lado Vuk, Vrhnika, poštni pr»dal H. Poslovne lokale ki so primerni tudi zji vefc-jo tvrdko ali engros-tr^o-rino, oddamo v najem v ffotr.etnl nllcl Maribora.. Tozadevna po;a«iila dajo Podružnica Ljubljanske kreditna bani1:« v Mariboru. odda klubu za ^-»boto čer gwtiina Kie.menfcič - -Krekov trg. 3BP1-19T Lojze Zaje LJubljana, Gieoališka ulica 7. Teleion U8-13. 374S-i6 Kupim hranilne knjižice Me t-ne Hranilnice v Ljubljani za lOO.OCO do 120.000 dinarjev v pola! vred nosti. Plačam 1000 do 3000 Din na mesec. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Nudim varnost«. 2746-16 Viožuo knjižico »Kmetske« z vlogo (S»on Din prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Donar«. 2791-16 Posojila na hranilne knjižice daje Slovenf-ka banka Ljubljana, Krekov trg 10, telefon 3752. 2819-16 i Pozor! Pozort Restavracijo oddam takoj v najem. Velik promet. Center LJubljane. Nizka najemnina. Na^jov v ogL odd. »Jutra«. 2721-1T ; 8e«eda I Oia. davek 2 Din, , za šifro ali dajanje aaslova ' 5 Din. Naimanjil tnesek 17 Din Kavarno v gorenjskem letoviškem mestu oddam v najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna bodočnost«. 2363-19 Parna pekarna in gostilna s hišo vred, v centru Maribora ugodno naprodaj. Cenj. dopise pod »pekarna« na podružnico »Jutra« v Mariboru. «23-10 Dvoriščne lokale za pisarno oddam v T*v-čerjevi ulici št. 6. 37S7-10 Obrtni lokal (dre sobi) oddam s 1. majem 193o v Selenburgovi ulici. Ponudbe pod šifro »Lokal maj« na oglasni oddelek »Jutra«. 37TC3-'.& Beseda 1 Oio, davek 2 Dio. ts iilro ali dajaoje saslovs 5 Oio Najmaojil zoeaek 17 Ola Danes vsi k Lasaru v Šiško na domačo zabavo v velikem salonu gostilne »Dalmacija«. — Dalmatinska vina ln poceni kuhinja. Priporoča se Lasan 2811-18 Beseda I Dio, iavek 2 Ola, za iilro aH dajanj« oaslova j oio Nslmaojil toesek 17 Dia 2 »Puch« motorja edeo skoraj nov, šport molel S435. druei model 350 dirkalni, brezhiben, lelo ugodno naprodaj proti go tovini ali na obroke. Da I je 1 Peugeot 250 « elek trično ratsvelljavo za Dlo 3500 in Sa.t bicikelj motor za 1900 Din. — Erjavee, »Puch« tastopnik. Stična. 2346-10 Avto »Buick« skoro nov, poceni proda Ermene Luka, Ljubno ob Savinji. 2510-10 Avto znamke Chevrolet, pol-tovorn. s zaprto karoserijo ln popolnoma nove pnevmatike. pripraven za vako obrt, poceni prodam Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. crss-ia Veliki jubilejni oktodni super RADI0NE za kratke, normalne in dolge valove }e vodilni aparat sezone 1934-35. ločljivost, lepota glasu, popolna izravnava fadingov, enostavnost in preglednost skale so njegove odlične prednosti. Posebnost aparata je avtomatična priprava, ki aparat sama izklopi, ko je konec sporeda/ Zahtevajte posebni prospekt za ta i zborni aparati »i # m f »RADIO« REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 7. 19 TteMja, 10. n. 1935 Gostilno dobro vpeljauu, t promet aeui kraju bliža Maribora oddam v Dajem. Najemni na ztlo mika. Ugodna pri tika ta upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 25tf7-lS> Etablissemcnt za vezenje j flialran]., entlanje, azuri taiije, predtisk (Vordruck, i najmodernejšimi Iranoo »kinu »troji. električnim pogonom. veliko zalogu najmodernejših šablon, parno opremo za pliDira nje, popolnim inveniarjem izvrstno idoč. t najstrož Jem centru Zagreba, ze 2" tet obstoječ, proda. Po ■slovnica Pavlekovič, Za greh. Ilira 1+4. 2651-19 Kolodvorsko restavracijo dobro Idoto, s prenočišči, prvovrstnim pohištvom — «n,-nadstropno hišo. zim •klin kegljiščem. ledenico in lepimi vrtovi, kar ia oes velja 40U.I**' L>'n. pro dam zaradi bolezni za Din 900.00U. ali oddam v na jem zakonskemu para te stroke. Zamenjal bi tudi »a objekte iste vrednosti »a morju ali Zagrebu. l'o nudbe n» naslov Simon Luki?. Virje, Podravina. 2600-19 j Kavarna naprodaj v strogem centru Zagreba ' Eksi>teuca zasigurana. Do ! i ■ poslati oa Publicitas. ' Zagreb, po.1 2»«ja :0.'®-l!> i Lokal »ri-teren za špecrrijo — j Lšč»-m za jesen lfcio. Po j D'iribe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro me sto«. 2732-19 Manjša trgovina sadja In povrtnlne iu prometnem kraju Za g-eba poceni naprodaj za radi odpotovanja v ino semstvo. Dobro vpeljana. » stalnim krogom odjemal f«v. Ponudbe na naslov Trgovina voča — ZagTeb. Martičcva ulica štev. :<». 355S-10 Lokal g stanovanjem : oddam poleg »Produkte« | na Dunajski cesti. Pojas | nila daj" Figar, Vošnjako j «n ulica 6. i»T:-10 j 2 krasni parceli ob I"yrševi in Celovški ee »ti poceni naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 2481-20 V Celju prodamo hišo ■ sadonosnikooi, na lepem poloiaju, 10 minut ii me -ta. s 4 dvosobnimi sla uovanjl • pritiklinami. z v|*ljano elektriko m vo Jovodom za 100.000 Din ,nudbe Da. ABC. Zagreti Ilica 31. 2807-30 Novo hišo dvosta.novan.isko, v Sebe-nah pri Bledu pTodam. Na slov v vseh poslovalnicah •Jr.tra«. »70-20 Novo trg. hiše na rentabilnem kraju pro lam. Dopise na podružni •o »Jutra« t Celju pod •Ugodnost«. 3X5©-ž*' Lepe lokale ra trgovino .Jndustrijo ali obrt. tndi a stanovanjem o-ldara na Emonski cesti 5. 9W>!-1© Lokal s stanovanjem od Vam s 15. februarjem ali 1. marcem. Naslov v *s*b po«lovalnicah »Jutra« 27 Din. Naslov v v«eh poslovalnicah »Jutra« 2561-30 V vili na Mirju « 1. majem oddam lep. in solnčno samsko stanovan'e Iveh sob. kopalnice in ma lim prostorom za plinski t i — 1 ali 2 osebama. L ngnsova ulica Stev. 11. 2377--31 Posestvo na deželi majhno, ugodno prodam ali oddam v najem. Poizve se v Praprotnem nad Hrast nikom št. 28. 3511-20 Prodam travnik za cca 0 parcel ali 2 ve? ji, v Kosezah med Večno potjo in cerkvijo. Vpra&a_ ti pri krojaču na Celovški cesti 54. 2«W-30 Kupim hišo v bližini Ljubljane. Plačam v gotovini, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »35—».ono«. 26C9-30 Tristanovan j. hišo enonadstropno. prodam ali zamenjam za enodružinsko Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zamenjava :<**<«. 2612-20 Rentabilno posestvo ugodno oddam t najein. Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 8508-20 Lepo parcelo jufno letečo, hlizn Vrtače prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Majhno hišo z vrtom prodam. Poizve se v gostilni Valjavec. Spodnja šiSka, Altševčeva 14. 2501-20 Majhno hišico 7. vrtom, v Teznu pri Mariboru ugodno prodam. — Pojasnila daje Slezak v Zg. šiJki. 2&S8-20 Parcele po eno m2, na Kodeljevem p r o d a ui proti kujizici jlebtne ali Kinečke lira uilnice. Vprašati v Orai-novi ulici 3. MO-Jt Hišico a krasno stavbuo parcelo, na zelo prometni cesti v Ljubljani prodam. Naslov j vseh poslovalnicah Jutra 2S0<>:X> Trgovsko poslopje z dobro vpeljano špecerijsko in mauulakturno trgovino — na zelo prometni glavni cesti ležeče, zelo ugodno prodam, pojasnila daje Franc Urban sen., Ptuj, Panonska ulica. 2446-20 Ilišo v Celju z obrtnimi lokali ln stanovanjem takoj pro dam. Za pla lilo sprejmem same knlžlce do-blh zavodov. Naslov na ogl. odd. »Jutra« pxl »Knjižice«. 2705-20 Hiše v Ljubljani od 100 000 naprej. hl5e. posestva v okolici od 50 000 naprej prodaja Realltetna pis?rna — Ljubljana. Wolfova 1. 2724-20 Tristanovan,i. hiSa sredina LJubllane. pripravna za upokojenca ln 3 parcel" v Sliki, s" prodalo. Ponudbe ra ogl odd. »Jutra« p»>d »110000«. 2725-20 Parcela sredi LlubDane. 3*>00m? za sn.natorlj, hotel, učni zavod, stanovanjske hI Se poceni nap-odn'. — Pojasnilo da Verbl*. — StrellSka 32. 2735-20 Parcelo 7 a Ekofovimi zavodi ob cesti, zra»en vodovod in elektrika, po Din 16 m-prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 27^4-20 Hišo ali vilo dvostanovsnjsko — blizu centra kupim. Posredovalci izključeni. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hrastjo«. _;749-20 Weekenti hišica s cca lilCO m' ograjenim zemljiščem naprodaj v Goričacah. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2756-20 Lepo posestvo v bližini mesta Celja r.ap.odaj eventueino tudi a stavbnimi ln gozdnimi parcelami. Naslov se Izve v vseh posloval nicah »Jutra«. 2792-20 Novejšo vilo v severnem delu mesta — blizu kolodvora prodam. Naslov v trgovini Bozlaj. Resljeva cesta štev. 7. 277S-20 Hišo - vilo v LJubljani kupim. — Vknjižbe prevzamem. — Ostanek pa plaoam s knjižicami ali gotovino. Ponudbe pod »Tudi okolica« na ogl. oddelek »Jutra«. 2823 20 deteo* i Jiu javek t Ulit. ca iilro ali dajanje naslova i Oin Naimanjli cuesek 17 Oia Dijakinjo lz boljše hlže sprejmem kot sostanovalko k tred-nježolkl edinki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra vzgoia«. 2731-22 Beseda I Oin, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova i Oin Najmanjši inesek 17 Oin Suho stanovanje euosohno s kabinetom ali dvosobno, s pritiklinami. išče starejSi zakonski |>ar brez otrok, za 1. april, r okvirju mesta. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena stranka«. 2.7K-91/S Solnčno stanovanje 3—isobno, v visokem pritličju. oziroma I. nadstr., iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3 osebe«. 50:8-3'./» Višji drž. uradnik i5če v mestu ali na peri ferijl z marcem dvosobno stanovanje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod • Dve osnbi«. 3W-21'a Fno^oh van'e i5če z majem C«z dan odsotna gospodična. — Po nudbe na oglasni oddelek • Jutra« pod »Mirna in či sta«. 2*V>l-3:/a Komfortno stanovanje 4—6 sob v bližini bolnice ali Tabo ra iščem z majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3718-31/a Iščem stanovanje v vili ah celo vilo t vrtom in najmanj 5 sobami in vsem modernim kom-fortom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. avgust«. 2Tl3-3Va Fnosob stanovanje vlsokoprltll^no aH v 1 nadftr^pjti od Tabora do gorenjskega kolodvora lš'em za 1. april. Pr»nudKe pod »Boljša, zaneslllva stranka« na ogl. odi. »Jutra*. 2765-21» Beseda 1 Din. davek 2 Din »a Šifro ali daian!t naslova ^ Oin NaimaniSl cne*eli 17 Oin Trisob. stanovanje oddam s !. majem na Domobranski cesti štev. 5. 27.0-31 Trisob. stanovanje s piKicdsko sobo in kojial-nico oddam s majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 20:«J-dl Trisob. stanovanje r lavčarjevi ulici — in itirlsobno stanovanj« t Slomškovi nlici oddaa. Pojasnila daje kamnosek Vodnik v Kolodvorski nI. št. 94. 35J6-31 Dvosob. stanovanje lepo in solnčno, ? podpritličju vile t Levstikovi nI. oddam t 1. majem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra »17-31 Mirnemu zak. para brei otrok oddam lepo enosobno stanovanje t aprilom — ki bi iena opravljala dela hišnice. — 1'tmudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solidna«. »00-91 Moderno stanovanje 3 sob s kabinetom, kopalnico, sobo za služkinjo. vsemi pritiklinami. centralno kurjavo ln plinskim štedilnikom v sredini mesta, oddam s 1. majem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 2662-21 Trisob. stanovanje « kabinHfom. v centra me sta oddam s 1. marcem ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 27*28-2: Dvosob. stanovanje lepo in »olnčno oddam majhni dmžjnl pod Rož nikom. cesta XII šter. 11. 2077 3 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam. Pojasnila v Koleziji. Devin ska ulica 9. »rJ2-3! Enosob. stanovanje takoj oddam. — Naslov » vseh poslovalnicah »Jutra« 9(453-3! Dvosob. stanovanje v pritličju, t souporabo kopalnico oddam • 1. ma jem. Vprašati med 1. in 2 ^ v Devinskl ulici M ,'Koiezija). aCTV-2'. Trisob. stanovanje oddam ■ aprilom. Poizve se na Miklošičevi c. 4.TI. desno. 3672-31 Dvosob stanovanje šolnino oddam • i. marcem maločlanskl družini. — Poizvedba Drav ka 11 (z* Stadionom). 27^0-21 Na Poljanski c. 17 v I. nadstr. se odda za maj stanovanje, obstoječe lz 3 sob ln ostalih prltlklln za 1000 Din na mesec. Poizve 6e tsto-tam pri hišnici na dvorišču. 2737-21 Štirisob. stanovanje z vsem komfortom, v strogem centru s 1. majem na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutro«. Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam i marcem manjPi in mirni stranki v Zg. Šiški »¥> — Jančigajeva pot. 38n$-31 Enosob. stanovanje mansardno, oddam s 1. aprilom ali Bajen na Blei veiaovl cesti štov. 96-23 Opremlieno «obo oddam 1 ali 2 gospodična ma. Naslov v vseh pošlo valnicah »Jutra«. Opremljeno sobico z elektriko in posebnim vho«lom oddam. Naslov vseh poslovalnicah »Jutra 2-«tni trg M. 2722-36 Za 200 Din lepo. enosobno stanovanje s pra'nlco. p-ltlkll-naml ln vrtim tokoj a',1 s 1. nvtreem oddam. — VI* 128 Ob Cesti dveh cesarjev. 28 2-21 Sobo odda Beseda 1 Oin. tfavek ? Oin 7-&, X Velikanski popust na izgotovljenih moških oblekah kakor tudi na ostali naši konfekciji. Zaradi konca zimske sezije smo znižali cene našim oblekam. Opremljeno sobo parkutirano, z eiektiiko in posebnim vhodom u l7u Din odda Meucia, Alt-šev va 32. U. 2753-33 Sobo s stopnic, oUdjun na Mirju. Naslov v vseh {hjsIo valnicah »Jutra«. S7?:-2£} NEKAJ DOKAZOV: Moške obleke Fantovske obleke Opremljeno sobico majhno ln preprosto, s po6ebn;m vhodom od | dam v Ilir. ki 29 I. Po Izve ae od 2. naprej. 2800-23 od Din 330.— na Din 240,— od Din 110— na Din 70.— „ 400.— »» ii 290.— ii ii 140.— » 91 100.— „ 420.— t* „ 340.— ii ii 210.— » 91 120.— »» „ 580.— „ 490.— ii ii 280.— ii 91 210.— „ 660.— >1 „ 590.— ii ii 300.— n 11 230.— » „ 750.— 11 „ 690.— 11 91 330.— n 91 290— Opremljeno sobo z 2 posteljama ln po sebnlm vhoaom. na raz polago tudi dobra domača prehrana po zmerni ceni oddam gospo | dom ali gospodični tudi dijakom. Zibertova 30 I nadstr Schoss. 2812-23 Kamnos*»*ko podjetje ra bruse renomirano. •kupno s kompletnim In lepim posestvom fhiša. go«p'Hl»rska poslop ja itd. vsled imrtl gos|K, darja najirodaj. Pojasnila daje V. Krisper. Rogatec 2383 20 Krasno poslopje v Mariboru radi preselitve ugodno na prodaj Veliki na.imoder neje urejeni stanovanjski prostori Po celem velikem poslopja racijonalna een tralna kurjava Lepi bal kom kopalnica. plin in elektrika Velik vrt s ko palnim baz<-nom 'n nadniir drpviem Lastna električn* napeljava za V ItP P" pravno za »anatorlj ali penzijonat Cena Din Ponndhe na oglasni .Jutra« pod Mfr« .F.rt^hi.ov« ?4.54-?e Kdor ima vlo?c v Mestni ali Lludskl hranrn'ct Ishlte lr•e7>, še nt iv>«estvo. ker ee pr r»H» bre? konkurence p^tor oekarlic a'1 d^igo Poizve se pr^nn Ol, St. «. Te obleke prodajamo po znižanih cenah v naši podružnici SV. PETRA CESTA št. Veliko sobo solnčno, separirano. s ko palnico, v centru mesta oddam. Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«. 2N13-23 26 nasproti hotela BALKAN (Tratnik) Solnčno sobo separirano. t elektriko, v sredini mesta oddani. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2799-2S1 Ker je to velike važnosti, Vas opozarjamo, da se pred vstopom v trgovino prepričate, če greste k nam. POHITITE, DOKLER JE ZALOGA ŠE VELIKA. Opozarjamo Vas tem potem tudi na našo glavno zalogo v Prešernovi ulici 54y nasprot Glavne pošte, z lepo in veliko izbiro moških oblek kakor tudi naše druge konfekcije najnovejših krojev. po naših znano nizkih cenah. TIVAR OBLEKE Gospodično sprejmem na stanovanje — erent. s hrano. Naslov v vanh poslovalnicah »Jutra« 277.V2; Pošteni gospodični oddam lepo opremljeno sobo ta 500 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jatra 2772-3K Opremljeno sobo v sredini mesta o d d a ni solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra »!8-2S Opremljeno sobo telo le|«o. »raven cerkve sv. Joiefa oddam. Ciril Metodova nllca 19. vrata 1 lesno. _281.V2!: Gradišče 10ID oddam 2 prazni vezan! sobi ali ločeno: večjo p-amo ter msnlSo opremi'eno a'l prazno Ves komfort. tvxeber vhod. telefon 3245 £817-23 Separirano sobo solnčno, iiče gospa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »-!i5. februar«. Š*KC-23'a Sobo prstno ali opremljeno, z vhodom s stopnišča. Ufem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uradnik«. 2706-i&'a Preprosto sobico s pa«ebn!m vhodom lS^em najraje v Gradl-3?u ali Rimska cesta al! Tyr>VB Ponudbe na <-kt1 odd. t Jutra * pod »Miren 1935«. 2787-23a > J K leseda i Oia dsvek 2 Oir a tilrc ali Jaianjt odinja, se ieli poročiti. Prednost imajo orožniki, financarji In železničarji. — Ponudbe pod »IMira in mirna« tw ogl. oddelek »Jutra«. 2736 26 Starejši gospod z 10 000 Din gotovine, »ell poroditi starejšo gospo aH gospodično s po-r-estvom ali kapitalom. D op se na pod- -.Jutra« Maribor pod s Dober go-sj»odar«. L795-25 Šivilja se fteH poročiti z gospodom srednjih let. Resne ponudbe na ogl. oddelek * Jutra» pod »Vesela«. 2786-2S Radi prevzema posestva bi »e takoj poročil mee sredntlh let. Ker 'mam za lzp1a*atl. bi Joiei nekaj premožen!a. Talnost Mjamčena Ponudbe pod »Ljubi lana februar« na oglasni od delek »Jutra«. 2305-25 Plsafat! stroj kupimo. Boko, Mik lotih ra cesta 19. Šivalni stroj »Ringsehiff«, ki Piva prej in nazaj, dobro ohranjen ta 1300 Din — ter gramofon ( 16 piobčami za 400 Dia nanrndaj v Af>ihovi ni. 95 (visoko pritličjel Bežigrad. 2587-® Pisalni stroj dobro ohnvnjen t>nderwon4 ugodno naprodaj v Ljnb-Ijani. Selenburgova ulica St. 41, vrata :<». SBl-VC® Obrt Seseda 1 Din. davek 2 Din l:m spoznati. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Hvaležna«. 2794-24 4e*«da 2 Oin. davek 2 Oia c» tilro ali lajanj* .aslovs i Oin Naimanjtl toesek 20 Oia Državni aradnik upokojenec, feli stika ( naobražena in dobrosrčno gospo — udovo, s primer >om imetjem, v tvrho že nitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« {vod šifro »Lsporedne žtlje«. 2&47-2B Inteligentna gdč. teli v svrho žeuitve zna nja i g. častnikom — po možnosti aviatičarjem ali inienjerjem. — Rijiise na o?la«. o X Gospod ugledni poziciji. »re«lnje tarosti. stasit. trezen. Io en brez svoje krivde in hvete. želi tem potom v vrbo ženitve spoznati isto tako. samostojno. materi »Ino neodvisno damo. ki ii je eili ustanoviti si res r«*črn lom. Resne in ne nonimne ponndhe * sliko, k' «e rarantlrano takoj vr ie ter curH*«!iim vlt.se po na oglasni oddelek •Jutra« pod »Novi dom«. MfB-35 devrua i Din. davek 2 Oia. ta šifro ali dajanje naslova S Oia Naimanjli toesek 17 Oia Elektromotor Siemens Schuckertov fa- brlkat 63 HP. kompenziran moior na vrtilni tok. 54 KW. 3000 voltov. 750 obratov. 50 period. s prlgrajenlm vzbudilnlm dlnamom, 1 oljnato stikalo z maksimalno izločitvijo. Ogledajo se lahko v pogonu Adolf OJvarl. clgla. na-opekarna Vel. Bečke-rek. 1468-28 Beseda t Oio. davek S Oia, za šifro ali da]aaje naslova i Dio Nalmanjii saesek 17 Oia. Parne pekovske peči in stroj© postavlja »Tehna«, LJubljana, Mestni trg 25. Zastopnike sprejme v vseh krajih. 86-T) Delo, čas In denar si prihranite, ako daste prat svoje perilo pri nas! Za kg 5 in 6 Din. I. ms ribtrska parna pralnica R. Pelikan, Maribor, Krekov* nlica 14. 3831-» Soseda t IMa. davek t Oia, za iifra ali tfajaa]« aaslova i Dia NaimanjSI ineaeU 17 Oia. Krompir in seno kupuje »Continentale«, Maribor, poštni predal 1. — Pismene ponudb« s navedbo eene pogoj. £441-33 Ia svinjsko most zamorete dobiti v nmM količini v kantah, isu-bojčkih '-n sodih pri Grablnskl Eugen, Sombor. telefon 344. Zahtevajte ponudbe. 2694-33 Vrecfnotc Beseda 1 Oia. davek S Oia, za šifro aH dajaoje oaslova 5 Oia. Naimanjši zoesek 17 Dio. Srebrne krone staro »lato io srebro kopajo rafinerija dragfb kovin v LJubljani. Ilirska u!lca Stev. 36 — vhod is Vidovdanske cest« (pri gostilni M ožina). 70 Vsakovrstno rlato kupuje po aajvi&jih eenab CERNE - friveDr Ljubljana, Wolfova allea 3 Zlato, srebro, platin kupnje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afi-nerija tlata — Maribor. Orožnova uJlca ftev. a 230-33 Beseda I Oia, davek 2 Oia, za llfr« alt dajaaje aaslova 5 Oia. Najmaojii coesek 17 Oia. ali financ! J erJ a, aerl-Joznega, od 300 000 dinarjev ln več v gotovini iščemo ta izdelovanje ln plasiranje nadvse rentabilnega po oblastih dovoljenega Igralnega avtomata na obrestni obračun. — Stoodstotna amortizacija v>ake vloge tekom 6 mesecev. — Za vsako vlogo dajemo dvojno pokritje. — Ponudbe pod br. 36523 poslati na Publicitas d. d. Zagreb, Tli-ca ». 1714 Žensko narod, nošo s avbo kupim. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra« 9896-V Potnike ali zastopnike, ser!« Jozne, f*> jsobne. liče-mo za vse občine Jugoslavije za plasiranje igralnih avtomatov na obrestni obračun. — Za prevzem takega avtomata za vzorec potrebno v gotovini 6000 Din. Za vsak postavljeni avtomat dajemo 10"/« provizije, a od rednega lnkasa ropet 10"» provizije. Mo-eočl zaslužek potnikov ali zastopnikom po sposobnosti do 10.000 Din mesečno. — Ponudbe pod br. 93523 poslati na Pu-b'!cltas d. d Zagreb. Ilica 9. 1714 Mladenka vee mesecev bolna ia okrašena, prosi za pomoč — staro obleko, perilo ali čevlje. Oddati pri vratarju v bolnici. 3689-ST r Zahvala 1 Podpisana izrekam g. dr. B. Lavri-čn, kirurgu specijalistu in prtnarlju II. kirurg, oddelka v državni bolnici v Ljubljani, ne samo za uspelo operacijo moje težke 27-letne žolCne bolezni, s katero me Je rešil gotove smrti, temveC tudi za njegovo srCno dobroto, tvojo najprisrCneJSo zahvalo. G. dr. LavriCa vsaktereinu najtopleje priporočam. 1705 KLOTILDA SITTER, Trbovlje. L. WOLFF: 18 Pokonci glavo Sarloti je pisal Frank ogibljivo pismo, v katerem ji je samo sporočal, da se je pokazalo med njegovimi in stričevimi pogledi nekaj nebistvenih razlik, zaradi katerih mora vrnitev še preložiti. Zato prosi Šarloto, naj bo pogumna in naj ne dvomi o tem, da ee bo vse srečno razpletlo. Stric Moschenheim ni dal nobenega glasu o sebi. Samo enkrat je starčevsko prikorakal po veži, zagledal nečaka, mu prijazno pomahal z roko in šel dalje, ne da bi ga ogovoril. Frank je vztre-petal od ogorčenja nad tem ravnanjem in pobegnil na ulico, kakor da bi mu gorelo za petami. Tisti dan je šel po Wall Street in zagledal nad majhno, nekazno banko napis: Rufus Quinn. S pobeše-nimi očmi je stekel dalje. Misel, da je dolžan hčeri tega moža 6to dolarjev, mu je bila skoraj neznosna. Deveti dan svojega bivanja v Newyorku je Frank Ditmar dozorel za službo, ki mu jo je bil stric namenil. Drugega izhoda ni bilo. Moral je biti vesel, da dobi stanovanje z oskrbo in sedemdesetimi dolarji tedenske plače vred. Misel, da naj postane hotelski vratar in prijazno vprašuje tujce, kaj izvolijo, ni bila prijetna; vendar, ali si ni na desettisoče ljudi služilo kruha s tem, da so pomivali posodo, prenašali kovčege in snažili čevlje? Šarlota bo te gotovo izprevidela in bo z veseljem prišla v Newyork. Misel, da mu je postati >Chef de reeeption« v hotelu >Montrose<, ee mu je zazdela mahoma tako osrečujoča, da se je jadrno oblekel in hotel kar pri tisti priči pohiteti k stricu. Tedaj je dobil Šarlotino pismo. Frank ga je preletel z očmi in ni razumel ob prvem branju niti besedice. Samo v kolenih je začutil nekakšno vrtajočo slabost. To je bila blaznost! Še enkrat je prebral Šarlotino pismo. Da, eden izmed njiju je moral biti ob pamet, če ne Šarlota, pa on. Le kaj se je bilo zgodilo, za Boga? Nekaj strašnega Je moralo biti vzrok, da mu je Šarlota napisala to pismo. Napadla ga je sramotna misel, ki je ni mogel domisliti do konca, ne da bi izgubil spoštovanje do samega sebe. Poiskal je Šarlotino sliko, se zagledal vanjo in začutil, kako ga postaja te misli sram. Frank je Bog ve kolikokrat prebral pismo, a zmisla teh zbeganih besed ni in ni mogel zapopasti. Počasi je spoznal, da mora nekaj ukreniti, če noče izgubiti žene. Nevarnost je bila nujna. Niti ure ni smel izgubiti. Moral se je vrniti v Berlin. To je bilo jasno. Za vsako ceno se je moral vrniti v Berlin. Kakor da bi mu tla gorela pod nogami, je planil iz sobe in dal naznaniti stricu svoj obisk. »Nu, fant, ali si se premislil?< je dobrohotno vprašal. >Da, premislil sem se.c >Ali right. Vedel sem, da te bo srečala paKam?« »V Berlin.« »Tako? Moraš?« »Da. Moram « Povdignil je glas. »Moram.' »Ni treba, da kričiš, saj izvrstno slišim.« »Prosim, ne zameri, .stric Harrv. Moji živci niso dosti prida. Pravkar sem dobil od žene čudno pismo, ki me je vrglo iz ravnotežja. Še danes se moram odpeljati v Berlin.« Harry Moschenheim ga je radovedno pogledal. »Prosil sem te za deset tisoč dolarjev —« »Nehaj že s to neumnostjo!« »Saj te ne prosim več. Imej svoj denar.« »Hvala.« »A prosim te za tri sto dolarjev, da morem danes odriniti.« Harry Moschenheim se je nasmehnil. »Na to ni niti misliti, fant.« »Poslušaj me, stric Harry. Zdaj gre prekleto za res. Teh tri sto dolarjev moram imeti. Razumeš? Moram!« »Daj, da ti nekaj rečem, Frank. Ta ton name ne vpliva. Takole s starim Harryjem Moschenheimom ne moreš govoriti. Tu nisva v vojašnici.« »Odpusti mi, stric Harry. Obupan sem.« vTa trenutek je na vsem 6vetu vsaj deset milijonov obupanih ljudi. Če bi vsi tako kričali kakor ti, bi se ustavilo vsako delo. To ne gre in ne gre, dragi.« Frank jo skrčil pesti, da so se mn nohti zadrli v me6o, in tiho rekel: »Stric Harry, moram se vrniti v Berlin in te prosim, da mi posodiš tri sto dolarjev za pot.« »Ne. Lahko bi ti dal ta denar, da bi se te iznebil, a stvar je ta, da mi ugajaš. Rajši hočem napraviti iz tebe človeka. Za zdaj si neumen fante.« Frank je grozeče zaklical: »Moraš mi dati tri sto dolarjev, stric ilajry.v Starec je zmajal z glavo. Frank je stal pred njim in težko dihal. Rdeči kolobarji so mu plesali pred očmi. V glavi se mu je vrtilo. »Če mi ne daš denarja., se bo zgodila nesreča.« je obupno zakričal. »Potem — ja.z — tvoj — hotel t.i zažgem!« »Ni slaba misel. ITotel je zavarovan nad svojo vrednost. Ce pogori, ne napravim slabe kupčije.« Frank se je skokoma pognal k starcu in ga stTeeel za ramana. »Daj mi denar za pot, ti _ ti —« Ha rrvju Mosehenheimu se je posrečilo, da je pritisnil na gumb. Čez nekaj sekund so se odprla vrata. Frank je osramočen pobesil roke. Nekdo iz knjigovodstva je stal med vrati. Dobro znana tuzemska tekstilna tovarna VPELJANEGA POTNIKA specialno za: Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo; plača fiksum, potne stroške in provizijo. Ponudbe je poslati pod »Trajno« na oglasni oddelek »Jutra«. šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs« motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Ceniki franko! Ceniki franko! LIP5KI POriL/lbM VELESEJEH 1935 Prlčetek 3. marca 60 % popust za vožnje po nemških železnicah Vsa pojasnila, tudi za nakup registermark dajejo IN Q. Q. T O N NIE S, L J <4 B L J/1 N/1 Tyrševa cesta štev. 33. — Telefon štev. 27-62. ZVANIČNT BIRO LAJPCI8K0G SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova štev. 33. POTOVALNE PISARNE »PUTNIK. ING. BOLE LIKAR podjetje za centralne kurjave ln vodovodne Instalacije je preselil svojo pisarno v Tavčarjevo ulico št. 6 TI. Telefon št. 29-29 z lastnim avtom, dobro vpeljanega r galanterijski ln papirni stroki za po« tovanje po bivšem štajerskem, proti dobri proviziji iščemo za takoj. Ponudbe pod »Potnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 1698 RADIO NARODU f Vaše življenje je popolno samo tedaj, ako ste v zvezi s svetom. To Vam omogoča naš 3 + 1 cevni Philips radio aparat z dinamičnim zvočnikom tipa 961 A PUfllDLIIPS 1RAOIIO APARA\T A na mesečne obroke po SI NABAVITE PRI Din PHILIPS RADIO zastopstvo H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem o tvoril krojaško delavnico Izdelujem po meri dobre čevlje in prevzamem tudi vsa čevljarska popravila. Vljudno se priporoča 1688 IVAN ZAKRAJŠEK, čevljarski mojster LJUBLJANA, Krojaška ulica 3. PERJE Kokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno In čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E« Vajda, čakovec Telefon Stev. 59, 60, S, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE. Kl JIH DOBITE BREZPLAČNO! Zahvala Najiskreneje se zahvaljujemo za vse dokaze sočutja in sožalja ob bolezni in smrti naše nepozabne tete in' botrice, gospe Fran je Zupančič za poklonjeno cvetje in za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se pa še zahvaljujemo č. patru Romanu dr. Tomincu, primariju dr. Blumauerju in ostalim dežurnim zdravnikom, čč. sestram, posebno s. Olimpiji ln Korneliji. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 16. t. m. ob 7.% uri v frančiškanski cerkvi. Bog plačaj vsem! 1702 V Ljubljani, dne 10. februarja 1935. Žalujoči ostali. TRPEČI na žolčnih kamnih in žolču poskusite žolčni čaj iz lekarne Mr. ph. I* JAKOBOVICA, Zagreb, Ilira 165. TA VAM BO POMAGAL! Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 47 Din ovojček ali naravnost pri izdelovalcu s povzetjem: en zavojček Din 49.50, dva zavojčka Din 96.—. S. br. 27413 od 28. decembra 1934. Vsakemu brezplačno se pošlje od ministrstva nar. zdravja pod Sp. br. 611 od 21. IV. 1933. registrirana poučna knjižica št. 14 o zdravljenju vseh vrst ran, hrast, lišajev, čirov in ostalih kožnih bolezni s pomočjo preizkušenega zdravila »Fitonin«. Pišite karto na »Fiton«, dr. s. o. j., Zagreb 1-78. 1679 ]ntfftEL __ VeMrgovina. votn* ZDBAVKO SCNdMJprffJL.s GUMBE za perilo, kostume, plašče, suknje, obleke itd. D. M. C. in C. M. S. predmete kakor prejico za vezenje v Štrenah in klopkih, Moulinč, trakove, čipke, vezenino, sukanec, lastiko, svilo kronsko, Primor, Guliver, Adler, Semperbene, dam-sko perilo, kravate, ovratnike DIŠEČE MILO zobno čistilo Kalodont, Odol, Klorodont, prašek, ščetke, vazelino za roke, NOGAVICE damske, moške, otročje in rokavice v veliki izberi nudi po najnižjih cenah Osvald Dobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15 72 Na debelo! Ogled brezobvezen. Na drobno! VNO BELE IMATE! ZOBE ) Prepričajte se sani, • kako hitrico te s kak« popolnostjo £lst| KOLYNOS robe ln jim daje M»-itei sijaj. Sam0 en po&kns in nikdar vet ae ne povrnete k «tarim neznanstv enim metodam. Znanost ne pozna nobenega drugega Izdelka, U bi dal tako naglo temnim in porumeneliin zobem belino In sijaj kot KOLVNOS. Poskusit« KOLVNOS če mogoče (e dane.' KOLYNOS PASTA ZA ZOBE (Jrevije Davorin Ravljen, — izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Rlbnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnarja Franc Jezeršek. — Za inserauu del Je odgovoren Alojz Novak. — Vet t Ljubljani