glasilo delavcev tosame
februar
LETOVANJE 82-83
Tudi pozimi si radi privoščimo Počitek, zato nam naši objekti v Kranjski gori in Veliki planini pridejo kar prav. Letošnja zima nam •1° ie precej zagodla, saj noče in noče priti v vsem svojem veličastju s snegom in pravim mrazom namreč. Pa vseeno se par dni v zimskih smučarskih središčih kljub po-rPanjkanju snega kar prileže, tako da osveženi in spočiti spet lahko primemo za delo.
. Tudi letos so naši zimski objekti kar dobro zasedeni, nekaj opreme je na novo nakupljene, tako, da je počutje čimbolj prijetno in domače. Pa je res?
p'rnat Mimi — poenterka:
Na Veliki planini smo bili od , ; do 21. januarja. Gremo vsako eto, če ne za dlje časa, pa vsaj za dan ali dva. Včasih gremo tudi Pes, tako, da lahko rečem, da Ve-iko planino dobro poznam in se na nJej počutim kot doma. Letos je bi-
lo s snegom slabo, saj smo smučali v Tihi dolini samo en dan, potem pa je vlečnica prenehala voziti. Za otroke pa je bilo dovolj snega v bližnji kotanji, tako da so se na-smučali. Vreme je bilo ves čas čudovito, samo sonce. Običajen veter nas ni motil. Hodili smo na dolge sprehode, po eno ali dve uri dolge — do Konjščice, domžalskega in črnuškega doma, do Šimnovca. Tako smo se s hojo več rekreirali, kot če bi smučali.
Prebivali smo letos prvič v Iren-ci, prej smo vedno bili v Zlatorogu. Koče so sicer kar prijetne, vendar res potrebne temeljitega popravila, saj je vse skupaj precej zanemarjeno in dotrajano. Počutje na Veliki planini bi bilo bolj domače in prijetneje, če bi bile koče lepo urejene.
Videnšek Tončka, dipl. ing., vodja kontrolno — raziskovalne službe:
V Kranjski gori sem že bila, enkrat poleti in enkrat pozimi. Sla sva
sama z možem, ker z majhnim otrokom ne moreš na smučanje. Sama smučam bolj rekreacijsko, tako, da je zame bilo snega kar dovolj. Vreme je bilo čudovito in se je sveži zrak prav prilegel. V Kranjski gori sem bila namreč pred novim letom, od 27. do 31. decembra, ko je bila pri nas vsak dan megla.
Kranjska gora mi je zelo všeč, ker tam lahko združiš več dopustniških dejavnosti — plavanje, smučanje, drsanje, sprehodi, zabavne prireditve, tako, da ti ne more biti dolgčas. Lahko si z različnimi dejavnostmi zapolniš vas dan. Mož se ukvarja s tekom na smučeh in je tudi prišel na svoj račun.
Drugače pa je bilo turistov bolj malo, zlasti domačih, večinoma so bili tam nemško in italijansko govoreči tujci. Ne vem, ali je temu kriv prednovoletni čas ali bencinska kriza.
Zelo mi je bilo všeč, vzdrušje je veliko bolj zimsko kot doma, saj je res užitek hoditi po snegu, ki ti škriplje pod nogami, česar zaenkrat v tej zimi doma še nismo doživeli.
Tudi garsonjera je bila v redu, oprema dopolnjena; tako da je štiridnevni oddih res prijetno minil.
Breznik Helena, dipl. ing., vodja tehnološke priprave dela:
V Kranjsko goro grem vedno z veseljem. Zadnjih nekaj let nismo
Poslovanje v letu 1982 — osrednja tema današnje številke na strani 8.
Problematika prevozov na delo — ali se je z novimi voznimi redi stanje izboljšalo? Preberite na strani 3.
Razgovor z delavkami v računskem centru — spoznajmo delo z računalniki — na strani 5.
bili, prej pa večkrat. Na žalost ima Tosama premalo kapacitet, da bi ustregla vsem željam.
V SPOMIN
Štiri leta minevajo od smrti tovariša Edvarda Kardelja sotvorca Titove Jugoslavije, revolucionarja, političnega teoretika in ustvarjalca mnogih teoretičnih del, ki so temelj razvoja našega socialističnega samoupravljanja. Bolj kot kdaj koli se sedaj bije boj za pravo samoupravno družbo. Nastale gospodarske težave terjajo od nas pošteno samoupravno dogovarjanje, spoštovanje sprejetih sklepov in dogovorov ter sprejete politike gospodarske stabilizacije. To je edina pot k boljšemu gospodarjenju in doseganju dobrih rezultatov.
Proti vsem drugačnim oblikam izvajanja samoupravljanja se je boril tudi tov. Kardelj, dosledno pa se je zavzemal za delavsko samoupravljanje in odločanje po delegatski poti, enotnosti vseh narodov in narodnosti in za politiko neuvrščenosti. Zato je naša dolžnost, da nadaljujemo z začrtano politiko in se
Po več letih, kar me v Kranjski gori ni bilo, se je zgradilo precej novih stavb, tako da smo naš blok najprej zgrešili. S stanovanjem smo bili zelo zadovoljni, le plina nam je zmanjkalo, pa tudi dobiti se ga ni dalo nikjer, tako da smo potem kuhali na elektriko. Snega je resda bilo bolj malo, zato smo smučali v višjih predelih. Sinova sta dobra smučarja in jima Vitranc ni problem, pa tudi z možem greva na druga višja smučišča. Edini problem so skale, ki kukajo izpod pretanke snežne odeje. Prav tak problem je tudi na Podkorenu, razen na dveh novih podkorenskih vlečnicah, kjer pa je gneča precejšnja. Na drugih smučiščih pa ni gneče, v nasprotju s preteklimi leti. Tudi na splošno se pozna, da je manj ljudi kot običajno.
Novo leto smo pričakali kar v bloku, kjer je praznovalo več veselih družb. Vzdrušje v Kranjski gori je bilo res praznično — z raketami in vsem kar sodi zraven.
tako oddolžimo tov. Kardelju, ki je svoje življenje posvetil razvoju našega socialističnega samoupravnega sistema.
Drčar Marta
NOVI AKTI
NAVODILO O OSKRBOVANJU S SANITETNIM MATERIALOM
13. decembra 1982 je skupni delavski svet sprejel Navodilo o oskrbovanju s sanitetnim materialom. Gre za nov način oskrbovanja za potrebe delavcev DO. Zlasti je novost v tem, da odslej sleherni delavki TOSAME pripadata dva zavoja higienskih vložkov mesečno; material za nudenje prve pomoči
pa je bil doslej že na razpolago; Navodilo ureja način razdelitve po sektorjih oz. oddelkih.
Material, ki se bo razdeljeval gre iz redne proizvodnje, saj ga bodo razdeljevalci dvigali v skladišču gotovih izdelkov, sredstva, ki se porabijo v ta namen pa se štejejo za redne stroške DO.
PRAVILNIK O SPREJEMANJU IN GIBANJU TUJCEV V DO
Javna razprava o omenjenem Pravilniku je pravkar potekla, zato se daje v sprejem. Pravilnik dolo-
ča, da se za tujce štejejo vse osebe, ki pridejo v DO na poslovni ali neposlovni obisk v DO in imajo tuje državljanstvo ali so brez državljanstva. Obisk v DO je možen, če to predvideva akt državnega organa, organa DPO ali meddržavna pogodba, če gre za strokovno usposabljanje ali pa poslovno sodelovanje med tujo in našo delovno organizacijo. Ce obisk ni poslovne narave, ga odobri in skrbi za njegovo izvedbo glavni direktor.
Poslovne obiske sprejemajo ustrezne strokovne službe, odvisno od namena. Za tujce, ki se v DO mudijo dalj časa (monterji npr.) določi glavni direktor mentorja, ki skrbi za normalen potek oz. izvedbo namena obiska. Po končanem obisku se izpolni posebna prijava s podatki tujca oz. firme, kjer je le-ta zaposlen, namenom in opisom poteka obiska.
O inozemskih obiskih se vodi redna evidenca.
PRAVILNIK O TAJNIH PODATKIH IN O OBVEZNIH UKREPIH ZA NJIHOVO ZAVAROVANJE
Tudi ta akt je bil dan v javno obravnavo, ki je pravkar potekla. Za tajne podatke se štejejo listine in njihova vsebina, ki bi škodovala splošni ljudski obrambi in drugim družbenim koristimi, če bi bila odkrita.
Gre za podatke s področja ljudske obrambe ter deviznega in bančnega poslovanja. Tajni podatki se označujejo s stopnjami; strogo zaupno, zaupno in interno. Strogo zaupni podatki se varujejo v železni blagajni, z drugiim tajnimi podatki za upravljajo individualni poslovodni organi in delavci strokovnih služb v okviru svojega dela. Prenos tajnih podatkov se opravlja osebno preko pooblaščene osebe, izjemoma, a na predpisan način, pa po pošti.
Obiski bolnikov na domu
Ze nekaj let imamo v naši delovni organizaciji preko sindikata organizirane obiske za delavce, ki so več kot dva meseca v bolniškem staležu. Ob tej priliki sindikalna organizacija obiskovalcu nameni denarno pomoč in šopek. Veliko pa po mojem bolnemu pomeni tudi obisk in spoznanje, da sodelavci mislijo nanj in mu želijo okrevanja.
Do nedavnega je vse potekalo po ustaljenem redu in brez problemov. Le ti pa so se pojavili ob bencinski krizi in uvedbi bonov. Poprej so za obiske uporabljali službene avtomobile, kadar pa le-teh ni bilo na razpolago pa kar svoje. Danes pa je malo drugače. Zaradi omejitev so službeni avtomobili večinoma zase-
deni, težko pa se je odločiti in iti s svojim, ko pa dodeljena količina goriva komaj zadostuje, ali pa sploh ne, za najnujnejše osebne potrebe.
Tako se je sindikalna organizacija znašla v dilemi ali prenehati z obiski ali pa poiskati drugo, ugodnejšo pot. Popolno prenehanje bi vsekakor pomenilo velik korak nazaj, pa tudi osebni stik bolniku pomeni več kot pa samo denarna pomoč, ki naj bi jo dobil skupaj z osebnim dohodkom.
Tako smo se odločili za začasno obliko, ki naj bi trajala do omilit-
» Dolgotrajne »sitnarjenje-« voza-naj bi končno rodilo sadove. Odgovorni za to so se koncem lanskega leta začeli meniti o spremenjenih voznih redih, ki naj bi odpravili probleme tistih, ki so vezani na avtobuse. V tovarni smo zbira-h itnena vozačev in iskali predloge za izboljšanje.
Sindikat je imel problem prevoda za stalno to-čko dnevnega reda kar nekaj mesecev. Zdaj je končno s 17. januarjem začel veljati novi, spremenjeni vozni red, prilagojen tako novemu delovnemu času, kjer ga imajo in pa željam vozačem. Kaj so prinesle spremembe?
Lekan Francka, obračun OD:
_ Doma sem iz Preloga pri Ihanu, hade volje bi se vozila z avtobusom, če bi le bila ustrezna veza. iz Ihana gre sicer avtobus do Domžal, kjer bi morala presesti, prav tako Pa bi bilo nerodno ob dveh, ko lnaa Ihanski avtobus tako dolgo pot, da bi domov hodila skoraj eno uro. Dnevno bi tako porabila za vožnje nad 50,— din.
Idealen prevoz je iz Ihana bil za nas, ki delamo na Viru ali Koli-
ve ukrepov varčevanja z gorivom. In sicer naj bi delavca, ki je v bolniškem staležu obiskal najbližje stanujoči sodelavec, po možnosti iz članstva Izvršnih odborov, če pa tega ni, pa kateri koli drugi sodelavec, saj smo vsi člani sindikalne organizacije.
To je samo prehodna oblika obiskovanja, v prihodnje pa se nameravamo zopet vrniti na že ustaljeno in sicer takoj, ko nam bodo varčevalni ukrepi to dovoljevali.
S. Rode
čevem takrat, ko so v Domžalah pri kegljišču delali most in je avtobus vozil čez Sumberk, postajo pa je imel pri Pučkotu. Zdaj pa, kot sem že rekla, nobene prave veze ni, tako, se moram zdaj na stara leta voziti iz Ihana s kolesom.
Rojc Dragi, stiskanje ovojev:
Vozim se iz Radomelj. Zjutraj imam dobro zvezo, saj gre avtobus ob 5.26. Pred spremembo voznega
reda so ob 14. uri vozili trije avtobusi — Kamničan, Ihanec in lokalni, vsi v razmaku pet minut. Včasih so se kar skušali, kdo bo koga prehitel. Ihanec ima sicer po voznem redu uro postanka na Viru 14.09, vendar je bil že tu pet minut čez drugo. Ko še ni bilo registriranih ur, smo lahko šle iz tovarne prej, da smo ujele avtobus, zdaj pa je bilo težje, saj so vrste pred uro take, da ne prideš zlepa na vrsto.
Ko je bil sprejet nov vozni red je bilo rečeno, naj bi Kamničan šel iz Vira ob 14.14. To bi bilo idealno, brez večje naglice bi lahko prišli ns postajo. Vendar pa je stvar taka, da se voznega reda ne držijo — avto bus namreč pride na Vir ob 14.05,
tako kot prej. Ne vem, kdo je temu kriv, vsekakor bi bil šofer lahko bolj uvideven. Ne vemo, kam naj se obrnemo, saj smo se doslej že na vse konce toliko pritoževali, da nam je že prav zoprno. Prosimo že dve leti za ugodnejšo vezo, pa je vse bob ob steno, kot bi prosili miloščino. Avtobusi so vendar zaradi potnikov, ne pa obratno.
Kot že rečeno, 5 minut čez drugo z Vira trije avtobusi; ali je res tako težko enega prestaviti za 10 minut pozneje. Najboljši bi bil Kamničan, ki pobere največ ljudi. Ko smo slišali za spremembo, smo se je vsi zelo razveselili, saj zdaj potuje z avtobusi zaradi pomanjkanja bencina vse več ljudi. Pa je bilo veselje preuranjeno — spet smo namreč razočarani, saj je situacija ista kot prej.
Strehar Pavla — tkalnica ovojev:
Pavla se vsak dan vozi iz Gore pri Pečah. Jutrišnji prevoz sicer ima, ob 14 uri pa mora 5 minut prej iz delovne organizacije, da na avtobusno postajo pride pravočasno.
Ko delam v popoldanski izmeni imam prevoz samo do Moravč. Od tam naprej moram imeti lasten prevoz, če ga niman mi preostane samo še eno uro in pol hoje do doma. Tudi to sem že doživljala in moram reči, da — ta nočni »sprehod« ni ravno prijeten saj vsa dolga pot vodi skozi gozd. V krajevni skupnosti so že reševali problem prevozov, vendar ga še niso rešili. Boljši učinki bi bili, ko bi se ti pogovori vodili skupaj z delovnimi organizaci-
jami, ker pa imajo tudi slednje lastne težave s prevozi do končnih dogovorov ne pride.
Pungerčar Marjeta —1 vodstvo TOZD Saniteta:
Se vsak dan vozi iz Preserij. Kot pravi ima jutranji prevoz z avtobusi urejen. Problem pa nasta-
Urejen prevoz?
ja ob 14 uri, ker mora z dovoljenjem seveda predčasno zapustiti tovarno, če hoče »ujeti« avtobus, ki gre že nekaj minut čez drugo uro. Da niso vozni redi usklajeni se vidi, ko ob 14. uri v zelo kratkem časovnem razmahu peljejo kar trije avtobusi in nobenega brez predčasnega odhoda ne ujameš. S temi težavami se srečujem tudi ob delovnih sobotah. Če je to prva sobota v mesecu prevozi so, za vsako drugo delovno soboto pa ta problem obstaja. Zato menim, da bi tudi pri nas morali uskladiti delovne sobote z voznim redom.
Beseda o
Francetu Prešernu
Sem dolgo upal in se bal slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni nazaj si up in strah želi.
8. februarja je slovenski kutlur-ni praznik dneva Prešernove smrti.
Mojster soneta je zlagal svoje pesmi samo iz resničnih, stvarnih doživetij. Imel je veliko prijateljev in veliko nasprotnikov. Zato je v pesmi in v življenju izpovedoval idejo svobodne človečnosti, bratstva in enakopravnosti med ljudmi in narodi. Pesnik je pisal o neizpolnjenem ljubezenskem čustvu, o prijateljih, o problemu umetnika v zaostalem družbenem okolju.
S Poezijami je bila ustvarjena prva umetniška slovenska pesniška zbirka.
Prešernove pesmi so prevedene v mnoge evropske jezike. Z njegovimi pesniškimi deli je slovenska književnost enakovredno stopila v svetovno književnost.
Viljem Dolenc
Odpadki - skriti zaklad
Vsi ljudje vse vedo — to se lepo sliši, tudi če ne drži povsem. Kar ne veš se lahko naučiš! Učimo se torej tudi na znanju drugih, ne samo na svojih napakah.
V	tovarni zdravil Krka pregledujejo VSE DOBAVLJENE SUROVINE. Z različnimi barvami označijo vsako enoto (bali, karton, paket. ..) tako, da gredo brezhibne surovine v predelavo, delno ali v celoti pomanjkljiva pošiljka pa je označena s posebno barvo, zložena skupaj in čaka na izid dogovora z dobaviteljem.
V	letu 1982 nismo v Tosami, kljub raznim pomankljivostim dobavljenih surovin, izpeljali niti ene reklamacije v skladu z našim pravilnikom. Težko je verjeti, da se posledice niso pokazale tudi v povečani količini odpadkov v proizvodnji.
Veliko različnih surovin pripe-
ogromna čreda oslov na našem dvorišču. Pa šalo na stran. V prizadevanjih za boljši življenski nivo moramo biti vstrajni kakor vidimo, da se dogajajo nepravilnosti. Nič ni narobe, če z lastnim zgledom pokažemo boljši odnos tudi do surovin in ne samo enkrat. Kljub slabim izkušnjam, je treba v našo skupno korist vstrajati v prizadevanju za boljše delo.
Čeprav niso palete tisti »pravi« odpadek spadajo v to skupino, saj kot pravi odpadek zmanjšujejo naš prihodek in s tem tudi številko na naši kuverti.
Pravi odpadek pa nastaja vsak dan v 21 kupih pokritih s ponjavami. Na paletah zložena bale bombaža različnih kvalitet in pokrite s ponjavo so izpostavljene pospešenemu procesu gnitja, saj je tako ustvarjen učinek tople grede, ki pospešuje gnitje. Žal se nikakor ne mo-
Stiskanje lesovine
Ijejo v tovarno na malih in velikih paletah. Na njih je zelo pogosto surovina tudi vskladiščena. Cena male palete je bila v septembru 1982 643,80 din (letos je že več kot 100 starih jurjev). Velika paleta pa je stala prav takrat 1780,00 din. Zadnji dan v januarju sem na 162 mestih našel po vsem dvorišču razmetanih 105 velikih in 409 malih palet. Vsaj polovica je bila nagnita. Torej je na dvorišču gnilo 450214,20 din (starih 45 milijonov!). Vsi smo hodili mimo in nobenega delegatskega vprašanja ni bilo o uničevanju našega premoženja. Če se potolažimo s pregovorom; »Kjer se osel valja tam dlako pusti«, bi nas morala zaskrbeti — če ne drugega — vsaj
remo znebiti zmotnega mišljenja, da je tako skladiščenje dobro. Zato pa tudi ne moremo brez stalnega odvažanja nagnitih bal na smetišče. Ti odpadki tako ali drugače bre-mene proizvodnjo, kar niti ni tako čudno, če se spomnimo, da nimamo tehtnice!
Pri nas še vedno prevažamo bale bombaža in druge z viličarjem z vilicami. Viličarja s čeljustmi, ki ne poškoduje niti bale niti ne rabi palet žal še vedno nimamo.
V švedski tovarni, ki nam je nekaj let prodajala tehnologijo, dovaža upravi j alka posameznega predelovalnega stroja sama surovine iz skldišča. S čeljustnim viličarjem pripelje balo do stroja. Jasno je da
pripelje samo brezhiben material.
V	našem skladišču surovin lah-ko vidimo različne poškodbe bal in rol različnih surovin. Nastale so zaradi nepazljivega rokovanja s temi surovinami. Nastale so tudi od vilic viličarjev! Z uporabo čeljustnega viličarja bi bilo odpadkov, ki zaradi poškodb nastanejo v proizvodnji dosti manj.
V	lanskem letu je bil narejen izračun največjih zalog surovin, potrebnih za nemoteno delo po gospodarskem načrtu. Izdelal ga je vodja nabave. Ko bomo ta temeljni in
d?lg0 potrebni akt začeli uporabljati, bomo bolj točno vedeli, koliko prostora rabimo za skladiščenje Prave količine surovin. Tako se bo gotovo zmanjšala zaloga nekaterih
surovin, ki zavzemajo prostor na dvorišču gnijočim balam. Po drugi strani pa bomo končno zvedeli, koliko šotorov naj še kupimo.
Zaradi slabega izvajanja pravilnika o reklamacijh v skldišču tudi zastajajo znatne količine neuporabnih surovin, ki jemljejo dragoceni prostor uporabnim surovinam.
Enkrat za vselej bi morali skleniti, da niti skladišče, niti dvorišče ni in ne more biti odlagališče vsakovrstne šare, navlake in odpadkov.
Urejena zunanjost tovarniških dvorišč in travnatih površin, ki naj bodo parkovno urejene naj našim obiskovalcem pokaže, da so prišli v sanitetno tovarno, nas pa vspodbu-di za boljše delo.
(nadaljevanje)
Posodabljanje avtomatske obdelave podatkov
_ V naši delovni organizaciji smo ze °d začetka leta 1980 razmišljali o uvedbi sodobnejše obdelave podatkov, predvsem zaradi precej zastarelega načina, ki je bil v upora-j1'. Nekie sredi leta 1981 pa smo se dokončno odločili in nabavili računalnik R1Z 20, na katerega smo do-®le.i prenesli obdelavo osebnih dohodkov, finančnega knjigovodstva, saldokonte dobaviteljev in kupcev ter fakturiranje. Za eno leto je to
kar ga uporabljamo precej zastarela in to tako v pogledu današnjega razvoja sodobne elektronike, kot glede na konkretne potrebe delovne organizacije. Nujno je bilo treba modernizirati obdelavo.
V ta namen so bile opravljene strokovne raziskave, ki naj bi pokazale, kakšen računalnik bi bil za nas najbolj primeren. Naši načrti so se usmerili najprej k nakupu računalnika Delta, ki pa ga po teme-
Precejšen napredek, ki pa so ga spremljale tudi težave in problemi, katerih so spregovorili moji so* govorniki.
Manica MERCIN — vodja Računskega centra
pu .^P^delava na starem računalniku nullPs je postala v devetih letih,
Ijitejšem analiziranju ni bilo moč rezalizirati. Prvič bi se pojavili kadrovski problemi, ker s sedanjo zasedbo ne bi mogli obvladati zahtevne tehnike na tem računalniku. Prav tako pa je na našo negativno odločitev vplivala precej visoka cena, kar v sedanjem času stabilizacije ni brez pomena. Tako smo se odločili za nakup računalnika RIZ
20, izdelanega v zahodnonemški firmi Nixdorf, zagrebški RIZ pa ga uvaža in pripravlja programske pakete za kupce v Jugosalviji. Najprej smo nabavili en stroj in sicer koncem leta 1981, zaradi obsega dela pa smo v decembru 1982 leta dokupili še enega.
Seveda so prehajanje na nov način obdelave podatkov spremljali problemi in težave, ki pa jih in jih tudi še sedaj ob uvajanju novih programov, uspešno rešujemo ob pomoči naših sodelavcev, predvesm
iz finančno — računskega sektorja in seveda od dogovarjanju z dobaviteljem opreme in programskih paketov.
Največ težav nam je povzročilo zbiranje matičnih podatkov za vnos v računalinik, ki ga je bilo potrebno opraviti poleg tekočega dela. Pa tudi uskladitev potreb uporabnikov in možnosti, ki jih računalnik daje, je težka naloga, pri kateri pa se moramo pohvaliti na uspešnem sodelovanju z dobaviteljem, ki precej upošteva naše predloge in tudi zahteve glede podatkov, ki naj bi jih računalnik omogočil.
Že danes pa je potrebno za prihodnost misliti na nov sodobnejši sistem obdelave podatkov, kateri bo zajemal celotno delovno organizacijo, kajti dobre informacije so podlaga dobrim odločitvam. Obstoječi programski paketi so izdelam tako, da nam dajejo možnost obdelave na večjem, sodobnejšem računalniku brez bistvenih sprememb. Vendar se morajo ljudje najprej prilagoditi sedanjemu načinu dela in obliki informacij, kajti prehitevanje časa ni nikoli dobro.
DANICA STEMPELJ — operaterka na računalniku
Samo operativno delo se je s prehodom na nov računalnik pre-
cej spremenilo. Manj je tako rekoč fizičnega dela, kar je bilo prej potrebno: na primer ročno vlagati kartice v stroj za vsakega delavca posebej pri osebnih dohodkih, ravno tako za vsak izdelek pri fakturiranju. Slaba stran pa je velika obremenitev oči, ki precej trpijo, ker je treba gledati na ekran.
Delo je sicer lažje, vendar morajo biti za vnos v računalnik bolje in temeljitejše pripravljeni, da poteka brez zastojev. Težko je tudi izbirati delo, saj je precej raznovrstno, od finančnega, salnokontov in osebnih dohodkov, vsi pa so vezani na roke, ko mora biti opravljeno.
FRANCKA LEKAN — vodja obračuna osebnih dohodkov
Nova obdelava osebnih dohodkov je našemu delu prinesla tako dobre, kot tudi slabe strani. Same priprave na obračun se niso veliko spremeniile, pač pa končni podatki, ki jih dobimo iz računalnika. Delavci so zelo nezadovoljni z vrečko za osebne dohodke, predvsem zaradi tega, ker na njej ni pri posojilih navedeno koliko obrokov je že poravnanih in koliko je še dolga.
Precej pa je se je delo povečalo pri letnem obračunu nadomestil za bolniško odsotnost, ker podatki na karticah ne prikažejo, kar bi rabili, temveč je potrebno mnogo ročnega dela za vsakega posameznega delavca. Temeljna prednost novega računalnika pa je hitrost. Vsaka obdelava je opravljena veliko hitreje in tudi preglednejše. Predvsem je to pomembno pri popravljanju morebitnih napak pri obračunu, ker imamo tako dovolj časa, da jih poiščemo in odpravimo.
Mnenja pa smo, da bi bilo potrebno program obdelave osebnih dohodkov dopolnjevati in prilagoditi našim potrebam, kajti v letu dni, kolikor imamo nov računalnik, so se pokazale nekatere slabosti, ki se jih gotovo da odpraviti.
Tako šele pri samem delu ugotavljamo, da bi bila kakšna obdelava bolje izpeljana, da bi dala večje možnosti za informacije in podobno. V vseh teh popravkih se dogovarjamo z dobaviteljem, vendar imajo tudi oni omejene kadrovske možnosti, veliko pa je programskih paketov za vzdrževanje. Upamo, da bomo v letošnjem letu uspeli te popravke izvršiti v zadovoljstvo uporabnikov in nas izvajalcev.
S. Rode.
Nov izdelek — nov stroj
V tem mesecu je pričela poskusno obratovati linija za izdelavo vrečk za nego odprtega črevesa. S tem je tudi TOSAMA pričela uresničevati, leta 1979 zastavljen program proizvodnje izdelkov iz medicinske plastike.
Vrečka VIRTOL se uporablja v zdravstvu za nego izpeljanega odprtega črevesa. Varjena je iz PVC
folije, nanjo je privarjen obliž s pomočjo katerega se fiksira na kožo. Folija in obliž sta proizvoda domače tehnologije, vendar pa sta delno uvozno odvisna od posameznih uvoženih substanc.
Kvalitetno morata folija, še posebej pa obliž, odgovarjati zahtevam zdravstva, kar bo največja skrb vhodne kontrole. Prav tako mora
biti folija pravilno rezana in navita, če želimo čim boljši izkoristek materiala.
Za že izdelane vreče VIRTOK pa bo izdelana 1% kontrola vara in lepljivosti obliža že pri samem stroju.
Linija za izdelavo vreč, uvožena iz Danske, je visokoproduktivni agregat, krmljen elektro pnevmatsko.
Kapaciteta linije zadostuje za celotno pokrivanje potreb domačega trga po tem izdelku, katere je predvidel marketing.
Linija je kvalitetno izdelana, vendar pa je ozko specialna, to pomeni, da bi bile potrebne spremembe posameznih delov stroja, če bi hoteli drugačen izdelek.
Seveda bo raziskava trga nakazala potrebo po novih izdelkih, katere bomo s pomočjo tehnično razvojnega sektorja poskusili izdelati na liniji za izdelavo VIRKOL vreč.
Tomažič S.
Sindikalne vesti
Kadrovska služba je pripravila spisek mater samohranilk ter spisek staršev prizadetih otrok v naši delovni organizaciji. Člani KOOZS so po razpravi za nekaj mater samohranilk skelnili, da jim dodatni dnevi dopusta iz naslova samohranilstva ne pripadajo, ker je bilo ugotovljeno, da živijo v izvenzakonski skupnosti, ki je po Zakonu o zakonski zvezi izenačena z zakonsko.
Pri pregledu spiska staršev prizadetih oatrok, so se vsi člani KO OZS strinjali, da vsem navedenim dodatni dnevi pripadajo. Mnenja pa so bili,, da je v naši delovni organizaciji še več staršev prizadetih otrok, oziroma delavcev, ki negujejo starše, zakonca, brata ali sestro, kot obravnava Pravilnik o delovnih razmerjih, za katere pa kadrovska služba ne ve. Zato naj se ti delavci sami javijo v kadrovski službi, kjer bodo uredili vse potrebno v zvezi z dodatnimi dnevi dopusta.
Na oglasnih deskah so izobešene liste dopustov za posamezne delavce, ki jih je pripravila kadrovska služba. Veliko je pripomb, najbolj pogosto pa delavci sprašujejo, zakaj jim v primeru, da imajo glede na dolžino delovne dobe že dovoljenih 27 dni dopusta, ne pripadajo dnevi glede na delovne pogoje oziroma nočno delo.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavec ne more imeti več kot 30 dni dopusta pri 7 urnem delovniku, o naši DO ne več kot 27, glede na 8 urni delovnik, zato dodatnih dni delavci ne morejo koristiti. Zakon sicer dopušča nekatere izjeme, ko dopust lahko traja dlje od omenjenih dni, vendar so to dela, ki se ne pojavljajo v naši delovni organizaciji, na primer dela pod zemljo, dela pod vodo in podobno.
S. Rode
5 sej samoupravnih organov
Ijenje je včasih užitek, si praviš in se postaviš v vrsto čakajočih, ki pa hitro »kopni«.
Javna obravnava
—	V 15-dnevno javno obravnavo se preda naslednji predlog ovrednotenja nalog v oddelku mikalnice in sicer:
drobljenje celuloze
(polaganje trakov) 5. kategorija
izdelava cik—cak
vate	5. kategorija
—	izdelava zvite vate 6. kategorija
Pravilnik o sprejemanju in gibanju tujcev v DO se predaja v 15-nevno javno obravnavo.
Predlog Pravilnika o tajnih dokumentih in obveznih ukrepih za njihovo zavarovanje se predaja v 15-dnevno javno obravnavo. Javna obravnava traja do vključno 5. 2. 1983.
Interni akti
Sprejme se sprememba 13. člena Pravilnika o oblikovanju cen m sicer se po novem glasi:
1. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu:
— če je ponudba večja ali enaka povpraševanju, tedaj se sme cena oblikovati na nivoju, ki je v skladu s povprečno jugoslovansko produktivnostjo, ta pa je razvidna iz povprečnega nivoja cen zaradi artiklov jugoslovanskih proizvajalcev. Ta cena pa praviloma ne sme preseči vrednosti, ka-
terega poleg kalkulativnih spremenljivih stroškov vsebuje do 40% pokritja;
—	če je ponudba manjša od povpraševanja, tedaj se sme cena oblikovati na nivoju, pri katerem se dosega za do 40 odstotnih točk višje pokritje od maksimalno dovoljenega pri izdelkih, kjer ponudba presega povpraševanje;
—	izven naštetih kriterijev se oblikujejo cene specialnih naročil, za katere se cene oblikujejo v dogovoru s kupcem.
Evidentiranje delegatov
—	V skupščino splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije se izvoli:
—	za člana:	Podpeskar Jože
—	za namestnika: Breznik Helena.
—	V organe izvršilnega odbora splošnega združenja pa se evidentirajo naslednji delegati:
a)	odbor za planiranje in razvoj:
— Leskovec Janez
b)	komisija za uvoz opreme:
— Rozman Janez
c)	odbor za napredek kakovosti
in standardizacije:
— Videnšek Antonija
d)	delegacija tekstilne industrije
Slovenije v republiški skupnosti za cene:
— Babnik Janez.
Korošec Nada
Zimsko veselje na Rogli
Nič kaj vabljivo vreme, smo ugo-avljali. Ali bomo ponovno preložili Z\tCO pričakovano smuko?
Ne, smo rekli! Gremo!
^va Polna avtobusa smučarjev, iTa n^m* tudi kak tekač ali san-Kac, sta se odpeljala v sivem sobotnem jutru proti Rogli.
Razpoloženje v avtobusih je bilo Pnjetno, vsi, še posebno otroci, smo e razveselili belih, zasneženih po-jan. »Prav zanimivo« smo ugotav-jali ».{Ja jma ravno t-a pre(jei Štajerske toliko snega.« Zato ni čudno, a ,s° vse razpoložljive kapacitete notelu in bungalovih na Rogli zprodane že za naslednjo sezono. ■ .»"kaj? O prepotrebni rekreaciji visimo vsak dan. Tempo življenja J tak, da si le s težavo odredimo cas za sprostitev.
n ^rnnčanie je drag šport, to drž žin 6 ,7° Je na smučeh cela dru Vendar obstojajo še druge ob e zimske rekreacije, kot so hoja
tek na smučeh, drsanje, torej nam ni potrebno ubirati le alpsko smučanje.
No, in kako smo preživeli to lepo sončno soboto na Rogli mi — Tosamovci?
Ko smo si nataknili smuči in oprtali nahrbtnike s hrano in pijačo, smo se po gozdni poti spustili proti vlečnici; prečkali smo krajšo in položnejšo, ki je idealna za začetnike in otroke.
Sneg je bil suh, kuclji pa so premetavali naše neubogljive noge, saj smo bili povečini prvič letos na smučeh, brez predhodnih kondicijskih priprav. Kaj kmalu začutiš pekoče bolečine v nogah, pancarji te neusmiljeno stiskajo. Nekaj voženj po kilometer in nekaj več dolgi progi in že te »prikliče klop« in požirek okrepčila. Samo to ne traja dolgo. Otroci, ki ne poznajo utrujenosti, ne tiščanje pancerjev, te kaj hitro spravijo na smuči. Tudi trp-
Popoldne, po šest-urni smuki se odpravimo k hotelu. Nekateri so že prej zapustili smučišča in si v zaprtem bazenu osvežili utrujene mišice.
Vsi smo bili zadovoljni, da smo preživeli lep dan v naravi; prijetno utrujeni smo popadali na sedeže avtobusa. Brane si je sicer prizadeval, da bi nas z zvoki orglic ma lo oživel in da bi mu pritegnili s petjem, vendar odziva ni bilo. Le Poldka in Stanka sta nas zabavali z šalami, na katere smo jim s smehom potrjevali hvaležnost za dobro voljo, kaj več pa nismo bili sposobni. (Opomba — pisano je le za en avtobus, samo, kakor mi je znano, so bili tudi v sosednjem avtobusu enako »zdelani«.)
Hvaležni smo organizatorju. OO sindikata in njenemu referentu za šport — smučarska sekcija — saj je posebno v sedanjih razmerah (mislim na naftno krizo), še posebej zaželena taka organizacija zimskih izletov.
(nadaljevanje s prejšnje številke)
Po dolini Trente
Prepričan sem, da zaradi tempa življenja potrebujem intenzivnejša duhovna doživetja? Olajšane pristopa je hkrati osiromaše-nje klasičnega doživetja gora — doživetja sebe in svojih sposobnosti.
Do Škrbine za Gradom segajo markacije, pot naprej je skrita med zelenjem. V samoti ubiram pot nav-dol. Dolina je moja vodnica. V dolu se pase drobnica. Pastirska pot je slaba , da se spotikam. Da, taka je ta dolina — zapuščena, le redek planinec zaide sem. Mleko je edino, kar pastirji na planini imajo. Koliko let je šlo mimo njih? Mladi so odšli v mesto po boljši kruh.
Na izteku Bavščice se pot položi. Prijazni domačini me pogostijo z mlekom. Za ležišče si izberem senik. Danes bi lahko prespal v hotelu, brez truda bi z avtobusom prispel do njega. A za nekaj bi bil prikrajšan, čeprav svež in spočit: za poglobljeno doživetje gora. Tu v Bavščici me čaka spanec v dišeči mrvi. Vsako doživetje zahteva svoje okolje. Klasično planinstvo pridobiva na pomenu in postaja vrednota za človeka. Po večerji posedim na travniku pod trentarskimi Pelci, ki se jih turistični tok ■ izogiba. Pelci so vredni, da jih spoznamo od blizu. Zato cenim te gore. Še dolgo strmim v nastajajoči večer pod julijskimi zvezdami.
Ivan Lavrič
Poslovanje v letu 1982
Na osnovi sklepov 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in iz teh sklepov izvajanih aktivnosti, katerih osnovni cilj je sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja, pa tudi na podlagi predpisov, predvsem Zakona o združenem delu, je pristop k obravnavi rezultatov gospodarjenja za leto 1982 nekoliko spremenjen. K obravnavi bomo praktično pristopili v dveh delih.
Prvi del, katerega osnova so poročila izdelana ob koncu meseca januarja, je namenjen ugotavljanju rezultatov gospodarjenja, vendar brez finančnih podatkov. Ker bodo ti podatki jasni šele v drugi polovici februarja, bomo le-te obravna-
lik izpad pri proizvodnji obližev (plan dosežen 63 %). Tudi v tem primeru je vzrok poznan — dobavitelj iz Vzhodne Nemčije je občutno zmanjšal dobave.
Primerjava dosežene proizvodnje v letu 1982 napram letu 1981 obračunane po enotnih maloprodajnih cenah pokaže, da se je obseg proizvodnje v TOZD Saniteta povečal za 8,3 %, v TOZD Filtri je manjši za 25,3 %, na nivoju delovne organizacije pa je za 1 % večji. Podobne kazalce tudi dobimo, če primerjamo podatke o fizičnem obsegu proizvodnje. Ta je v Saniteti višja za 8,8 %, v Filtrih pa je za 24,9 % nižja kot v letu 1981.
vali v drugem delu razprav ob koncu meseca februarja.
Uvodoma lahko ugotavljamo, da so se vsa predhodna predvidevanja o bistveno zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki se še zaostrujejo, uresničila. Ukrepi, usmerjeni v stabilizacijo našega gospodarstva imajo močan vpliv tudi na gospodarjenje in poslovno uspešnost TOSA-ME.
Letni plan proizvodnje, katere vrednost naj bi znašala 1.775.181.901 din smo dosegli 90 % oziroma vrednostno v višini 1.595.334.534 din. V TOZD Saniteta je bil ta plan dosežen 99 %, v TOZD Filtri pa le 56 %.
Glede na dane možnosti smo z rezultati TOZD Saniteta zadovoljni, saj je le za 1 % pod planom. Povsem drugačna pa je situacija v TOZD Filtri, saj je dosežena proizvodnja kar za 44 % za predvidevanji.
Vzroki tega zaostajanja so poznani. Proizvodnja cigaretnih filtrov je bila v drugem polletju občutno manjša, poleg tega pa smo opravljali le storitev predelave materiala, ki so ga nabavili naročniki. Torej tudi pri tisti proizvodnji, ki je bila opravljena ni vključen osnovni re-promaterial, katerega delež je v celotni vrednosti izdelka precejšen. Omeniti velja tudi razmeroma ve-
Ob vseh navedenih podatkih je nujno opozoriti tudi na to, da posamezne postavke gospodarskega načrta niso bile realizirane v glavnem iz dveh razlogov in sicer večkratno pomanjkanje posameznih vrst repromaterialov (cel vlakna, kemikalije, izčeski posamezne vrste preje ipd.) in občasno pomanjkanje delavcev. O problematiki oskrbe bomo v nadaljevanju še govorili. Pri zaposlovanju pa smo bili v preteklem letu precej previdni, saj nikoli nismo imeli 100 % zagotovil, da bomo pravočasno dobili potrebne, zahtevano in pogodbeno dogovorjene materiale in zaradi tega tudi bojazen, da ne bomo mogli zaposliti vseh delavcev. Zaradi tega tudi nismo zaposlili v poletnih mesecih počitniške mladine, ki je v preteklih letih nadomeščala povečano odsotnost delavcev zaradi letnih dopustov. Precej je na zaposlovanje vplivala nejasna situacija v TOZD Filtri in iz tega izhajajoči problemi zaposlitve delavcev tega TOZD-a.
Razpoložljivi podatki nam kažejo, da je bila prodaja izdelkov na domačem trgu v obeh TOZD presežena glede na plan za leto 1982 (v TOZD Saniteta za 3,6%, v TOZD Filtri za 226,9'% in na nivoju DO za 7,2 %). V Saniteti se pozna vpliv povečane proizvodnje za domače tržišče (predvsem gaza in vložki),
saj je bil zaradi pomanjkanja teh izdelkov na našo DO stalen in močan pritisk s strani kupcev in raznih republiških ter zveznih organov. Da bi se oskrba domačega trga izboljšala, smo dobili intervencijska devizna sredstva za uvoz surovin, za proizvodnjo vložkov in za nakup bombaža za proizvodnjo gaze. Da smo proizvodnjo lahko povečali, smo uvedli nadurno delo v mikal-nici in tkalnici gaze. Izredno povečan obseg prodaje na domačem trgu na področju cigaretnih filtrov, pa je posledica predhodno navedenih ugotovitev.
Razmeroma skromne rezultate smo dosegli na področju izvoza. V TOZD Saniteta je znašal 2.133,911 $, plan izvoza je dosežen 79,3 %, v TOZD Filtri pa je znašal izvoz 2.801.034 $ in je bil plan dosežen le 44,4!%. Seveda je tudi izvoz na nivoju DO precej pod planom — dosežen je 55,31%.
V TOZD Saniteta je imel na izvoz močan vpliv odlok Zveznega izvrnšega sveta, ki je za izvoz sanitetnih in deloma higienskih izdelkov uvedel režim izvoznih dovoljenj. Zaradi tega odloka, ki je bil sprejet januarja 1982 smo prva dovoljenja za izvoz dobili šele koncem junija. Razumljivo je, da zaradi tega izpada in ob hudem pomanjkanju teh izdelkov na domačem trgu, zamujenega v drugem polletju nismo mogli nadoknaditi.
Popolnoma brezizhodna situacija na področju izvoza pa je bila v
drugem polletju v TOZD Filtri. Po eni strani ni bilo nikakršnih možnosti za pridobitev naročil iz tujine, po drugi strani pa tudi, če bi bilo to možno, le-teh ne bi mogli sprejeti, ker nam 37 % deviz, kolikor nam jih je ostalo od izvoza, ne bi zadoščalo za proizvodnjo filtrov, v katerih je v prodajni ceni 65 — 70 (% uvoženega materiala.
Uvoz je bil v preteklem letu tu-razmeroma skromen, predvsem zaradi že navedenega občutnega pomanjkanja pravic do deviz, ki smo jih ustvarili z lastnim izvozom. V TOZD Saniteta je znašal uvoz 1-756.519 $, v TOZD Filtri pa 2.032.211 $. Pri tem je treba upoštevati to, da bi bil uvoz v Saniteti bistveno manjši, če ne bi dobili intervencijskih deviznih sredstev od republiških organov.
Pokrivanje uvoza z izvozom je bilo v Saniteti 100 : 117,2, v Filtrih 100 : 128,4.
Delež izvoza v celotni (bruto) realizaciji je v Saniteti 8,6!%, v Filtrih 72,1 i% in v DO 17,8 %.
Produktivnost izražena v dohodku na delovno uro se je v Saniteti Povečala za 9,7 %, v Filtrih je niž-ja za 10,5 %, na nivoju DO pa je v>sja za 3 %, Povečanje produktivnosti zaostaja za planiranim pove-
čanjem v Saniteti za 4,5 %, v Fil-o/ ^>0 % in na nivoju DO za 6,6
Delno je problematika oskrbe s surovinami in repromaterialom že omenjena v predhodnih poglavjih.
Kljub temu, da smo imeli tudi 1982 precejšnje probleme v P eskrbi, ugotavljamo, da so bili zastoji manjši kot v letu 1981.
ni lno se že kažejo nekateri ukre-jč’. smo jih realizirali v pretek-nn-i1' 0skrba s prejo je boljša de-a na račun sovlaganj v poveča-
nje predilniških zmogljivosti, pozna pa se tudi to, da smo uspeli dobiti večje količine ruskega bombaža, ki ga dajemo v predelavo predilnicam. Poseben problem predstavlja oskrba s cel vlakni, ki jih dobivamo iz INCEL-a Banja Luka. Že za leto 1981 smo morali pokrivati izgubo v tej DO v višini 9 mio dinarjev, v letu 1982 pa je znesek pokrivanja še večji in bo znašal cca 13 mio din. Pokrivanje izgub je pogoj za oskrbo s tem pomembnim materialom.
Veliko problemov smo imeli pri preskrbi z nekaterimi kemikalijami, plastiko, papirno vato in lepili. V ta namen smo morali zagotavljati proizvajalcem potrebna devizna sredstva za uvoz posameznih substanc ali pa smo morali le-te sami uvažati in jih dati v predelavo drugim DO.
Zaradi pomanjkanja takih materialov smo imeli tudi zastoje v proizvodnji.
Poseben problem predstavlja kvaliteta posameznih surovin in repro-materialov. Na splošno ugotavljamo, da je ta vedno slabša, kar povzroča zastoje, zmanjšanje storilnosti in nejevoljo delavcev zaradi nedoseganja norm. Da bi znižali stroške materiala smo že v 1. 1981 pristopili k koriščenju sekundarnih surovin in odpadkov, ki nastajajo v proizvodnji. Tu so doseženi nekateri solidni rezultati, ki pa še niso ovrednoteni. V preteklem letu je bil doma izdelan tudi stroj za rezanje odpadnega netkanega blaga, ki ga potem preko CONDUX mlina dodatno predelujemo in uporabljamo pri proizvodnji higienskih izdelkov.
Akcija se nadaljuje in posebna delovna skupina ima nalogo, da pripravi predlog klasifikacije in na-daljne predelave odpadkov.
Že v letu 1981 smo pričeli z aktivnostmi, kako zmanjšati uvozno odvisnost oziroma kako zamenjati uvožene surovine in repromateriale z domačimi. Akcije so se v letu 1982 nadaljevale in doma je bil izdelan stroj za uporabo domače lesovine namesto uvožene celuloze.
Stroj je dan v redno obratova-
nje. Na tem področju so še možnosti in bo treba s takimi akcijam', pospešeno nadaljevati.
Tudi pri proizvodnji cigaretnih filtrov smo iskali možnost prehode iz uvoženega acetatnega kabla na domači papir. Tu trenutno še nimamo zadovoljivih rezultatov, predvsem zaradi tega, ker proizvajale« papirja in cigaret še niso pokazali dovolj interesa pa tudi problem uvozne opreme, ki je potrebna za poseben postopek predelave papirja je zelo pereč in praktično (ob novih pogojih uvoza opreme iz zapa-da) nerešljiv.
V	letu 1982 smo cene našim izdelkom povečali le enkrat in sicer koncem marca v povprečju za 14 %. To povečanje nikakor ni zadoščalo za izravnavo rasti cen našim izdelkom z rastjo cen surovin in repro-materialov. Nabavne cene so se povečale dosti hitreje in to na različne načine: od pokrivanja izgub v INCEL-u do raznih samoupravnih sporazumov o takoimenovanih dohodkovnih odnosih ipd.
Poseben problem so cene uvoznih surovin, saj je tečaj dinarja občutno padal — drseči tečaj in devalvacija. S tem so se cene bistveno povečale in to ne samo cene, ampak tudi vse dajatve na uvoz (carine, takse, davki). Iz povedanega sledi, da povečane cene našim izdelkom nikakor niso dale možnosti za doseganje nekih izrednih dohodkov ampak je njihovo zaostajanje za rastjo cen surovinam in repromaterialom bistveno vplivalo na slabše poslovne rezultate.
V	tem poročilu je že večkrat omenjena problematika proizvodnje cigaretnih filtrov. Na osnovi že navedenih dejstev smo v drugi polovici preteklega leta ugotovili, da v tem TOZD-u nastajajo določene motnje, ki izhajajo predvsem iz tega, da ta TOZD ni imela nobene druge proizvodnje, ki bi lahko nadomestila proizvodnjo cigaretnih filtrov. Zato smo ob koncu preteklega leta izdelali in sprejeli pred-sanacijski program, ki je v fazi realizacije.
Na osnovi tega programa smo poleg proizvodnje filtrov uvedli proizvodnjo deloma novih izdelkov, deloma pa prenesli nekatere izdelke iz TOZD Saniteta v ta TOZD.
Glede na to, da se je ta program začel praktično izvajati šele s 1. 1. 1983 o rezultatih ne moremo govoriti.
Poleg tega, da smo v tem programu omogočili nadomestno proizvodnjo, smo vzpostavili tudi medsebojno soodvisnost med obema TOZD-oma, kar je osnova za bodoče dohodkovno povezovanje in skupno reševanje nekaterih skupnih problemov.	1
Na osnovi vsega navedenega bi moral slediti ustrezen zaključek. Glede na to, da gredo vsa izdelana poročila v javno razpravo in glede na to, da še niso izdelani finančni
kazalci, bi bila zaključna ocena pre-uranjena. Predvsem je pomembno, da bomo končno oceno oblikovali vsi skupaj v razpravi o poslovanju v preteklem letu in bo zato izdelana takrat, ko bomo sprejemali zaključni račun za poslovno leto 1982.
V tem prispevku so obravnavana le nekatera najpomembnejša področja našega poslovanja. Po-
drobnejša poročila, ki so izdelana za TOZD-e, sektorje in DO kot celoto, bodo dana v javno razpravo in so na voljo vsem članom DO, ki jih bodo zanimala. So pa preobsežna, da bi jih lahko masovno razmnoževali.
Glavni direktor:
Edvard Peternel, ing.
ZAHVALE
Ob težki izgubi očeta, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz belilnice za izraze sožalja in podarjeno cvetje.
Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Pavle Kosmač
Ob prerani izgubi mojega moža MIROTA SMREKARJA se vsem zahvaljujem za vso pomoč in izraze sodelavkam in sodelavcem iskreno sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Tudi sindikalni organizaciji se lepo zahvaljujem za denarno pomoč.
Vida Smrekar z otroci
Ob izgubi moje drage mame, se vsem sodelavcem iz RTS in Osnovni organizaciji sindikata, iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in darovano cvetje. Vsem, ki sočustvujete z menoj, iskrena hvala.
Danica Merkužič
Sindikalni organizaciji se za večkratne obiske in pozornost med mojo boleznijo najlepše zahvaljujem.
Ivanka Klopčič
Najlepše se zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata za denarno pomoč v času moje bolezni.
Se posebej hvala sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Otroška in sanitetna konfekcija za lepo darilo in knjižno nagrado delovne organizacije, ob mojem odhodu v pokoj.
Vsem želim veliko razumevanja in čimveč delovnih uspehov.
Pepca Vlahinja
Sodelavkam iz otroške in sanitetne konfekcije se prisrčno zahvaljujem za spominsko darilo, delovni organizaciji pa za knjižno darilo, ki sem ju dobila ob mojem odhodu v pokoj.
Vsem skupaj pa želim mnogo delovnih uspehov.
Lenček Štefka — Miš
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam iz oddelka mikalnice zahvaljujem za spominsko darilo, prav tako pa tudi vodstvu delovne organizacije za knjigo.
Vsem želim še veliko poslovnih uspehov.
Kern Danica
Osnovni organizaciji sindikata se iskreno zahvaljujem za obiske v času moje bolezni.
Andrej Vehovec
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 2 1983 do 11. 3. 1983
TOZD SANITETA
Mikalnica
13. 2. Bajde Marta, 22. 2. Cerar Marija, 17. 2. Cerar Ivanka. 10. 3. Dečman Albin, 24. 2. Florjančič Bernarda, 5. 3. Jemec Jožica, 26.	2.
Klopčič Francka, 21. 2. Kocjančič Joži, 15. 2. Prenar Antonija, 7.	3.
Krašovec Fani, 12. 2. Merkužič Franc, 3. 3. Mujdica Marija, 6. 3. Pavli Marko, 20. 2. Prašnikar Ivanka, 24.
2.	Purič Matilda, 1.3. Rokavec Albina, 22. 2. Sošter Ivanka, 18. 2. Urbanija Milena, 23. 2. Žavbi Marija, 5.
3.	Stražar Marija, 13. 2. Avbelj Danica, 15. 2. Tič Tatjana
Otroška Konfekcija
19. 2. Cerar Marija, 2. 3. Erjavec Stanislava, 24. 2. Kosmač Albina, 20. 2. Merkužič Marjan, 2. 3. Murn Maruša, 8. 3. Peterka Ljubica,
Sanitetna konfekcija
22. 2. Cerar Marta, 16. 2. Cerar Jerca, 6. 3. Cestnik Mira, 4. 3. Jan-čik Tončka, 7.	3. Lampret Irena,
28. 2. Pivec Frančiška, 15. 2. Rus Angelca, 17. 2. Starbek Valentina, 3. 3. Šarič Rada, 26. 2. Zajc Albina, 13. 2. Zore Valentina, 23. 2. Zupan Frančiška
Tkalnica ovojev
22. 2. Košir Ani, 13. 2. Rožič Vera, 6. 3. Sedeljšak Stanislava, 6. 3. Sever Matilda, 11. 3. Burja Urška,
Pripravljalnica
9. 3. Brodar Franc, 22.2. Lisjak Marjeta, 25. 2. Prelovšek Felicita, 24. 2. Rems Janez.
TKALNICA SIR. TKANIN
12. 2. Cerar Valentina, 20. 2. Gri-ntal Joži, 12. 2. Jesenko Tatjana, 5. 3. Modlic Zlatko, 28. 2. Bonšek Slavko.
belilnica
24. 2. Gorjup Franc, 5. 3. Prenar Jože, 12. 3. Škrbe Andrej, 21. 2. Vesel Andrej,
VLAKNOVINSKI ODDELEK
15. 2. KovičValentin,
tozd filtri
10. 3. Brodar Frančiška, 25. 2. Brodar Daniela, 28. 2. Lončar Vik-l?r. 17. 2. Murič Ivo, 6. 3. Ulčakar Frančiška, 16. 2. Us Danica,
Kržan Marti — hči
Pregl Nives — sin
Sever Tanji in Janezu — sin
POROČILA SE JE:
Burja Branka — por, SLOVŠAK
SKUPNE službe
PRAVILNA REŠITEV JANUARSKE KRIŽANKE:
12. 3. Narat Jože, 16. 2. Avbelj uiijana, 6. 3. Juvan Marija, 20. 2.
Albina, 3. 3. Limoni Ana, 12. 3 bternpelj Danica, 21. 2. Dimic Janez “‘Pl. ing., 3. 3. Cerar Marjan, 6. 3 ^osirnik Franc, 16.	2. Pavlič Ivan,
3- Strmljan Franc, 27. 2. Stare nton, 22. 2. Kosirnik Marjeta, 6. i. avlič Jožefa, 3. 3. Vidergar Ad-yana> 1- 3. Marčun Birna, 16. 2. Vojska Pavla, 11. 3. Jovičič Bogoljub,
?• Radež Peter, 21. 2. Stare Valentin,

stroka, erozija, liker, kamen, kame-lovina, rezar, Vltava, av, otitis, JAT, Ike, kamikaze, NS, voz, Ana, VO, IT, KA, Omar, KR, tr, stena, ekran, koča, sanke.
NAGRADE
Za prejšnjo križanko je prispelo 29 rešitev, izžrebane pa so bile:
1.	nagrada: TEKAVC TONČKA — upokojenka
2.	nagrada: KAMIN PAVLA —
TRS
3.	nagrada: ZUPAN FRANCKA — sanitetna konfekcija Čestitamo!
Za danes pa smo vam kot poslastico pripravili rebuse. Za žrebanje pridejo v poštev tisti reševalci, ki bodo pravilno rešili vsaj tri. Veliko sreče! Rešitve oddajte v nabiralnik do ponedeljka, 28. 2. 1983.
odSli iz del. organizacije
Homar Marija — sporazumno Kern Danica — upokojena Cerar Anton — JLA Klopčič Franc — sporazumno ovač Frančiška — sporazumno
Prišla v delovno organizacijo:
Lončar Majda
Rešitve rebusov:
Ne za nagrado - za razvedrilo
PCI SLOV POZIVA
ANTON
KACIUGER
VEZNIK
sarDiifr
VRTEN3A
KtSČfiNM«
lOOlŽMCn
I
I
I
I
TOVORIŠ
PRI
0U0Ž]U
KRST PRI DOMZOIRH
NIKALNO
DVORIŠČNI PLJUNKI
Ne toliko v poletnem času,
kot v teh meglenih, zimskih dneh,
po našem se dvorišču
vrstijo pljunki na asfaltnih tleh.
Se vsak zgrozi, če kak deževnik začrta svojo pot po tleh, a več je pljunkov, mastnih in velikih, ki so ti dnevno na očeh.
Vsak tak pljuvač prihrani čisti robček, to že je res.
Morda pa tudi njemu kdaj se zmanjša apetit, ko s svojim čevljem stopi na enak izpih? Tako smo radi fini, a del kulture tudi je na tleh.
In vsak, ki drugič bi zeleno gmoto spet s prostim padom bo poslal predse, pomisli naj, da vsem ostalim odvratnost povzroči.
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič, dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško