Jntran|a Izdaja. (73. JtculIHn. V UotUimi, v srolo, m» 28. decembri 1910. Ceaa 4 vlsarfe. Letnik XUll. Jutranja Udala v L|«fcljamls vse teto...............K H-— p^l leta................t 6" — čctrt leta................, 3"— aa mesec...............»» 1*10 Dopisi naj se franktrajo. Rokopisi te ne vra6ijo. Oređniitvo: Knaflov* niict št. 5, (v ■Htlitja lcvc), ttlef** tt. S4. Izhaja vsak din ^ntng. Niuiini MtvIIka 4 vturl* laserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večfcratni lnscfd|l po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vpocUtve naročnlne te ne ozira. J*traa|a Uda|a p* »ostl ma Avstr o-Ogrsko i v*e leto...............K 18 — pol ieta...............„ 9 — četrt leta...............„ 4-50 na mesec................, I*dO Za inozemstvo ćelo leto.........„ 28'— Upravni&tvo: Kniflova olica 5, (spodij, dvonšce levo), telefon št.8*. Najnovejše ¥ostt- — Brzojavna In telefonska poročlla „Slov. Naroda". Situacija. Dunaj, 28. decembra. Ministrski prctlsednik baron Bienerth bo še-le koncem tejra leta v položaju poročati natančiieje eesarju o najnovejši situaciji. Nato so še-le krona odloči jrle-i\e konstrukcije novelu kabineta. Vse došle j objavljene kombinacijo o šesta vi novela kabineta torej ne chI-provarjajo resuici, ker se ni padla ni-kaka odlovitev. Nadalje se zatrjuje, tla novi kabinet ne bo čisto parlamen-taren in da ostanejo v novem kabinetu se nadalje dosedanji trgovinski ministar dr. Weisskin*hner, pravo-sodni minister Hochenburgrer in prrot* Sturkjrh. Imenovanje novejra kabineta se pričakuje v flrujrem januar-skem tednu. — Včeraj jt imel mini-strski predsediiik baron Bienerth daljso konferenco š kršćansko-socijalnim poslane em dr. UesMiianiiom in se to spravlja v zvezo z rekonstrukcijo kabineta. » Poljski glasovi o sestavi novega kabineta. I/vov, 28. decembra. V poučenih poljskih političmii krogih se računa s tem, da se izvrši"gjpStava novega kabineta že prve dni meseca januarja. Pričakuje s*s da 'uinistrski predsed-nik baron BienerJ: pred državni zbor ne stopi s pro^izoričnim, marveč z definitivnim ministrstvom. Toza-devno odločitev se pričakruje v pri-Jiodnjih dneh in pade v Budimpešti. Tamkaj bodo namree ob priliki seda-njega kratkegra delegacijskega zase-danja zbrani voditelji posameznih strank in zato bo ministrskemu pred-sedniku baronu Bienerthu mogoče na ]K)dlagi konferenc z voditelji odločiti se, ali naj bo novi kabinet parlamen-tareri ali pretežno uradniški. Prve dni januarja se odpelje gališki cesar-ski namestnik dr. Bobrzinskv na Du-naj in bo tamkaj konferiral z mini-strskiin predsednikom baronom Bie-nerthoni glede sestave novega kabineta. Za slučaj, da bo novo ministr-stvo parlamentarno, dobe Poljaki dva portfelja, in sicer tuđi enega strokov-nega ter pripade ta sedanjemu pred-sedniku »Polj&kega kluba« prof. Glombinskemu. Ako pa bi se izkaza-lo za sedaj se za neumestno, tvoriti definitivno parlamentarno ministr-stvo, potem bo ministrski predsednik baron Bienerth sestavil provizoricno pretežno uradniško ministrstvo. Baneno vprašanje. Dunaj, 28. decembra. Vsled okolnosti, da ogrski državni zbor ni resil bančne predloge in tuđi ni do-volil šesttedenskega provizorija radi podaljšanja baiičnega statuta do 15. feoruarja 1911 ste obe vladi, nam-reč avstrijska in ogrska prisiljeni, da se na kakršenkoli način izogneta eventualneinu ex-lex stanju, z generalnim svetom avstro-ogrske banke skleniti dogovor radi provizoričnega TK>dal.fšanja vstjh avstro-ogrski banki podeljenih privilegijev in z njo sklonjenih pogodb do najdelj 15. februar ja 1911, V tem oziru je konferiral guverner avstro-ogrske banke, tajni svetnik dr. pl. Popovich v Bu- dimpešti z ogr^kim finančnini ministrom dr. Vladimirom pl. Lukacsem in *>topi tozadevni dogovor še pred novim letom v veljavo. Tuđi binlete na današnjem obcnem zboru avstro-ogrske banke predložene dve predlože, otl katerih se prva tiče dogovora obeh vlad radi iK>daljšanja bančnega privilegija do ktuica leta 11>17, ki pa se ni resilo v oln^h državnih |H>lovi-cali, in druga poohlaAčenja, da banka z ozirom na gt>mje dtjstvo sklone z obema vhulama dogovor radi po-daljšanja baniiiega statuta do tedaj, da se to definitivno re*n v obeh državnih zbor ih. Zastnlanje českega deželnega zbora. Praga, 28. decembra. Kakor st4 v informiranih poslanskih krogih za-trjuje, bo češki deželni zbor sklican meil 10. in 16. januarjem 11)11 k za-sedanju. Afera Vašić - Forgach. Budimpešta, 28. decembra. Prof. Masarvk bo v tem delegacijskem za-sedanju glede afere Vašić - Forgach podal le kratko izjavo, v kat eri bo označil le nekatere najvažnejše epizode v tej aferi in hkrati poudarjal, da si pridržuje z grofom Aehrentha-lom. če ta ostane se na svojem mestu, obračunati v glavnem delegacijskem zasedanju meseca januarja. Afera saškega princa. Lvov, 28. decembra. V svoji ne-deljski številki prinana ukrajinski list »Dilo« dobesedno članek, ki ga je spisal šaški princ Maks in ki je izsel v listu »Roma 1' Oriente.« Ta članek dosedaj še ni bil nikjer drugod tako dobesedno prestavljen, ker je znala rimska cenzura zabraniti obelodanje-nje. Uspehi slfMenskega aviatika Rus- jana. Zagreb, 28. decembra. Na za-grebškem v<>'>aškem vežbališču je na sv. Štefana enzacije, ki so jih zahte-vali kot j>ogoj, da vzdrže nagodbeno razrnerje med Avstrijo in Ogrsko. Da so te okolnosti iK)vzročile, da l>o polagoma zopet nadvladala radikalna snier, je samo ob sebi umljivo. Z iiaKiga stališča moramo samo želeti, eti pod zakrmolomstvi, kakor že itak trpi v eri Khuen-Tomasi-ćevi. Intransingentna madžarska politika bi odločilne kroge v monarhiji napotihi k temu, da bi prioeli s temeljito organizatorično prcureditvijo monarhije in sicer na podlagi tria-liznia ali federalizma. Ncmci so danes ideji trializma večinoma nasprotni, ker so mnenja, da je trializem samo prva stopnja k federalizmu, in ker se boje, da bi ne bili več v parlamentu na federali-stičnem temelju zgrajene države tišti mogočen faktor kakor so sedaj. Kilaj bodo ljubljanske občinske volitve? Nedavno tega se je po mestu kol-portirala vest, da bodo ljubljanske občinske volitve že koncem meseca februarja ali začetkoma meseca raar-ca, ter se je obenem zatrjevalo, da se je tako baje izrazil sam vi adu i komi-sar vitez Laschan. I*o poročilih iz dobro poučenoga vira pa smo poizvede-li, da je popolnoma izkljuČeno, da bi bile nove volitve že meseca februarja in sicer zgolj iz enostavnega vzro-ka, ker je fizično docela nemogoce vse potrebne priprave za volitve izvesti do tega termina. Do sedaj se niti volilni imeniki nišo sestavljeni in bo baje še trajalo preeej časa, predno bo to delo končano. In če bi bili že tuđi sestavljeni imeniki, vendar vzame do-sti Časa tuđi reklamacijtsko po^topa-nje, zato se lahko trdi, da je docela nemogoče, da bi bile občinske volitve razpisane pred meseeem aprilom. ZajČevih racu nov se sram uje ćelo »Slovenee«. Kakor je znano, je deželni odbornik in deželni poslanec dr. Zajec v ponedeljek na ghodu klerikalnih obrt-nikov govori] tuđi o l>odočih ljubljanskih občinskih volitvah ter izračunil, dm bodo imeli v prihodnjem občin-skem svetu klerikalci 20 odbornikov, naprednjak i 16, socijalni demokratjB 5 in Nemci 4 odbornike. Da je dr. Zajc ree delal na shodu take »racu- ne^, priča poroci lo v vi radni »Laiba-cher Zeitung«. Kako »briht-en« pa je dr. Zajčov račun, dokazuje okolnost, da je »Siovenee« v poroci hi o shodu klerikalnih obrtnikov iz dr. Zajčeve-ga govora črtal odstavek, nanašajoc st* na razmerje mandatov v bodočem občinskem svetu. To pač izprieuje, da so se Zajeevi računi zdeli prene-nmui oelo »Slovencu«. Odlikovanje gospe dr. Tavearjeve. Iz Belgrada nam piaejo: Srbska vlada je sklonila, da bo predložila gospo Franjo dr. Tavearjevo v priznanje njenih zaslug za nabiranje pri-spevkov za nesrečne poplavljence v Šumadiji kralju v odlikovanje. Vlada je o tem svojem namenu že obvestila avstro - ogrsko poslan ištvo s prošnjo, naj se izjavi, ako ni nusprotno temu odlikovanju. Pričakovati je, da av-stro - ogrsko poslaništvo ne bo ugo-varjaJo odlikovanju. Kolikor je bilo mogoč** poizvedeti, bo kralj Peter po-delil gospe dr. Tavčarjevi red sv. Save IV. ali eelo III. vrste. Stvar se odluči v najkrajvšem času. V času germanizacije. (lermanizaeija v naši deželi se ni uikdar evetela tako bujno in raz-košno, kakor ixxl vlado bar. Sehvvar-za. Seh\varz so ne trudi samo, da bi spravil v deželo čim največ nomških uradili kov, ki ne znajo niti besedice slovenskoga, marveč dela tuđi z vse-mi silami na to, da bi kolikor mogo-če omejil rabo slovensčine pri političnih uradili. Vse to vidijo klerikal-ei, a kljub temu jnidpirajo Schwarza, kar pač najjasneje priča o njihoveni »narodnem« prepričanju. Da so politični uradi jeli v zadnjem ča*>u vedno 1k>1j in 1m>!j dopisovuti z županstvi v neiKskem jeziku, nam pač ni treba še posebe naglašati. Kako daleč si upa-jo nemski birokratje i>od Sclnvarzo-vim režimom, dokazuje dejstvo, da si drzne deželna vlada ćelo uredništvom slovenskih listov posiljati nemška uradna obvestila. Tako je na primer prinesel včeraj sluga deželne vlade v naše uredništvo uemško pisano obve-stilo, da je med živino izbruhiiila kuga na gobeu in par kl j ih. Razume se samo ob sebi, da smo dotično obvesti-lo z ogorčenjem zavrnili ter zahteva-li, naj se nam dotična stvar vroči v slovenskem jeziku. To našo zahtevo je deželna vlada seveda ignorirala. Vse to si srne baron Schwarz dovoli-ti, ker ve, da srne storiti vse, kar se mu ljubi, samo ako je v strankar-skem oziru ponižen sluga klerikalne stranke in pleše tako, kakor mu žviž-ga dr. Susberšič. Nov list v Ljubljani. Z novini letom prične izhajati v "Ljubljani nov slovenski tednik »Narodni Socijalist«. List bo izhajal vsa-ko solHjto. Vsaka posamna številka bo stala 2 vinarja. Naslovno vinjeto je narisal grep. VI. Gaertner. Kakor se govori, bo nov list fundirala češka narodna socijalna stranka, Kakor čujemo, je bil radi ustanovit ve lista te dni v Ljubljani dr. Jos. Man-die iz Trsta, bivši predsednik tržaške narodne delavske organizacije. Stavka krojače?. Krojaški pomočniki na Dunaju so imeli v ponedeljek dopoldne shod, na katerem so sklenili, da stopijo na novega leta dan v stavko. V stavki bodo vztrajali, dokler jiin delodajal-ci ne zvišajo plač. Za stavko imajo na ra/>iK)lago okroglo 60.000 K, iz če-sar sklepajo, da bodo labko stavkali najmanj šest do osem tednov. Dunaj-ska krojačka stavka bo seveda kolikor toliko vplivala tuđi na provincijalna mesta. A kad. fer. društvo »Sava«. Društveni sestanek in starejšin-ski večer akad. fer. društva »Sava« se vrši danes, dne 28. decembra ob 9. zvečor v restavraciji »Narodnega doma«. Z ozirom na splošno zanimivi dnevni red, se vabijo poleg gg. sta-rejšin in članov vsi narodno - napredni akademiki na ta sestanek. Slovensko gledalisee. V nedeljo popoldne se je uprizorila v dobrodelne namene našemu občinstvu že davno znana »Tmuljči-ca«, ki je napolnila gledališče do dobra. Igralo se je popolnoma zadovo-Ijivo; da pa ni manjkalo takozvane-ga popoldanskega igranja, se razume samo ob sebi. Podrobneje ne borno govorili o tej predstavi. — Zvečer se je predstavljala opereta »Jesenski manever« in ta istotako ni izgrešila svojega cilja. Gledališče je bilo raz-prodano. — Suoči pa se je uprizorila prvie v sezoni opera - noviteta »Jan-ko in Metka«. Besedilo ji je spisala na podlagi znane otroške pravljice istega imena Adelheid Wette. Spo-znali smo v njej, kako dobro pozna ona hipna razpoloženja otroške duše, kako jih mično uvrsti in splete v pre-krasen venec - pravljico, ki jo je spre-jel znani komponist E. Humperdinck ter uglasbil kar najbolj skrbno in po-slediea te skrbnosti je bil kolosalen uspeh, ki ga doseza to delo na vseh odrih in tuđi na našem si je osvojilo na hi]> vsa nagnenja občinstva, ki je z zanimanjem sledilo bajnim glaso-vom, ki pomlajajo in osvežajo dušo liki jutranja rosa žejne cvetfce. Toliko naravne ljubeznivosti ne najdemo kinalu, kakor ravno v tem. Iz vsake-gu stavka, iz vsake scene silijo kar same po sebi,brez vsakega pritiska,ali še manj nenaravnim potom, nežnosti, katerih iščemo v mnogih delih brez-uspešno. Ali kljub vsemu temu ni muzikalno lahko to delo. Po nekodi diši prav moćno po vagnerjanstvu in ravno to vagnerjanstvo je krivo, da se ni mogla opera uprizoriti v nede-ljo, kakor je bilo naznanjeno. Posa-mezne partije bo naravnost prav tei-ke. Tako u. pr. vesče hrustalke, ki se mestoma pokaže kot naravnost nemo-goča. Kromatični |>ostopi delajo pev-ki pač neverjetno i u nogo napora, kaj-ti čaaih preide pet je čisto v drug tir in «liši se le nekako udarjanje na glasi Ike menjaje se nizka leža z visoko, kar pač vsakdo pripozna, da ni šala tako pet je. Z isti mi težkočami je ob-darjena tuđi vloga Jankove majke. Nasprotno tema dvema pa stoj i ta nad vse srčkani naslovni vlogi. Mir-nost iu ljubeznjivost teh dveb mora očarati vsakogar. Prav posebno je občinstvu u gaja 1 a večerna molite v obeh otrok v gozdu; naslajalo se je tuđi na duetu v prvem dejanju, v ka-terein uči Metka Janka plesati. Motivi, ki zvene iz tega dela se nam zde prav domači in čisto nic nimajo na sebi iiemškega, kakor se to tako rado poudarja o Humi>erdincku,da o|)erira samo z nemškimi motivi. Instrumentacija je prav dobra, prevladujejo v celem godala in le dva ali trikrat stopijo pihala v ospredje, da je slikanje tem po]x>lnejše. O predstavi sami ter o frg. sol istih v prihoduji jutranji izdaji, b. Slovensko deželno gledalište. Jutri, v četrtek se poje drugič Huini^rdinckova krasna opera »Jan-ko in Metka«, ki ugaja no vsein svetu kot umotvor prve vrste. Nove gleda liske dekoracije vtisk opere še i>o-množujejo. Predstava se vrši za par-abonente. — V soboto ni predstave. —- V nedeljo }>ojx>ldne ob 'A. ojx*reta »(irt>f Luksemburški«; zvečci* prvič izborna burka »Misnica« (za ne]>ar) z go. Dan ilovo, g. Verovškom in g-liohuslavom v glavnih vlogah. Zamenjana suknja. V Dravijah pri Kovaču je bila včeraj popoldne nekomu gospodu za-inenjana nova zimska suknja, v kate re žepu je dopis magistrata na last-nika dotične suknje. Dotienik, ki je zamenjal suknjo, naj jo vrne lastni-ku, kjer dobi nazaj tuđi svojo. aoieid ifl Slovenke! ne zaile inft n. Orila in Metoda Iz sodne dvorane. OkrmJBO sodllife ljubljanako. Zaradi paše. Nedavno sta se v Zgornjem Kašlju v neki gostilni med drugimi gosti nahajala tuđi občinski svetovalec Ignac Mrcina in neki Ivan K o b a 1. Kmalu je prišlo med možakarjema radi paše do prepira. Pri tem se je Mrcina tako razjezil, da je Kobala ozmerjal in mu slednjič pripeljal eno tako, da mu je izbil zob. PriČA Franc B a b n i k vse to poLrdi. Obtoienec »e zugovarja s pi-janostjo. 7j& pred ob ravna vo sta se oba glede žaljenja in glede odškodni-ne pobotala. Vsled tega je sodisče Mrcino obnodilo samo radi klofute na 10 kron globe. Po&ku&ena tatvinm. Dne 5. decembra t. 1. se je nahajal v prodajalni Jerneja K o» a j>osestnik Janez D o-bravc iz Zapuž pri 8mleoo«trunega z dve-ina postoma. Prepovedano ravnanje. Nedavno je neki Fran T o in š i č, čevljars^ki mojster, vzel v delo pomoćnika Franoeta Suhi e a, ki pa ni imel delavske knjižice. Vsled tega dejanja se je moral 27. t. ni. zagovarjati pred tukajšnjiin okrajnini sodiščeui. Zago-varjal se je s tem, da ni vedel, da se tega ne sine. To je lahko mogoče, ker se na kmetih mnogo važnih stvari smatra za nrvažne. Soanu S k o p c u, naj porine stroj, ki je stal blizu vrat, malo nazaj, da bo mogel vrata od-j)i*eti. Skopc^c je spustil stroj, toda mesto nazaj, naprej. Pri tem je stroj pritisnil pri vrat ih se nahajajoča dela vca Antona Kneza in Janeza B o b n i k a ob vrata in slednjič z odbijači odprl vrata. Delavea sta bila le lahko tele^sno poškosee>tnik Lovrenc B a b-n i k na kozolcu. V tem pa je prišla tja njegova pijana žena ter ga začela nadLegovati. Ker je hotel hneti mir, je pograbi 1 opeko ter jo vrgel LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal P. R. (Konec.) Pojdi po gospoda, je re-kla Jula Matevžu. Pojdi hitro, zdi se mi, da bo kmalu vse pri kraju. Matevž je hitel iz hiše in tekel ix> cesti proti župnisču, ležečemu na koncu vaši. Xa ]x>tu je prišel mimo orožniške i>ostaje. Ko je zagledal napis, se je ustavil.Ni se mu več mudilo v župnišče. Gospoil postajevodja, je dejal oroiniku, ko je stal v sohi, hitite k moji materi. Izvedeli l>odete od nje, da je Svetlin neovedal orožniku, potem je hitcl dalje po župnika. Cez ]K>1 ure je prišel župnik z zadnjo popotnico. Našel je pri Valja vk i orožnika in Mat^vža. Mati, priznajte, je govoril Ma-tevž. Smrtna ura se vam bliža. Ali hoćete v vecnost s tak im grehom na duši? Nobenega — gre-ha — ni na — moji du&i — je ječala Valjavka, Ali vam ni gospa Olga dala škatlje, v kateri je bilo pismo, da je Svetlin nedoižen1? Mati, odgovorite. St arka i>a je trdovratno molčala in le srledal i na duhovnika. Mati, je v obu panju zaklical Ma-tevž, dokler ne priznate vsega, tuđi gos]>oda ne aistim do Vas. Bog — me bo — milost no sodil — je dihnila starka prisego — se ni izpolnila. Za jela je sajx> — se stresla in iz-dihiiila. Mati slišite — nikar umreti — mati -~ je kričal Mat-evž, a odgovora ni bilo več. Valjavka je bila umrla brez zadnje popotnice in ne .da bi bila povedala svojo skrivnost. Orožnik in župnik sta odsla iz hiše. Naznanilo bom vendar napravil, je dejal orožnik župniku. Valjavka je nekaj govorila, da je držala prisego. Kaknno prisego? Njen sin leta kakor blažen od hiše do hiše in pri-poveduje, da je izgubil skatljo, v kateri je bil dokaz, da je Svetlin ne-dolžen. Matevž je pošten, je dejal župnik in jaz mu verjamem. Orožnikovo naznanilo je šio svojo oblastveno pot in izvedel je žanje tndi dr. Grebene. Njegova prva pot je bila v Sancinovo hišo, kjer je vse povedal staremu gospodu. Še tisto nro se je Sancin odpe-ljal iz Trsta na kampanjo ter spoi»-čil Liziki, kar je vedel. Sreća ji je si- jala iz oči, ko je slišala veselo vest. da se morda vendar izkaže Sveti ino va nedolžnost. Kadar bo Svetlin prost, me lahko zasnubite. Tako je rekla dr. Gre-l>encu tišti dan, ko ji je razkril svojo Ijubezen. Zdaj se je tega spomnila in toplo ji je prasa 1 a očeta. Nekcij čai>a je stari govedalf da imaš ti tisto šatuljo, je rekel Matevž. Glej, če bi te ovadil, te zapro in obsodijo. Naj! Tn>ela boš hudo! In če bi me obeaili, in če bi me pri živem telesu žgali in trpinčili, ša-tulje bi jim le ne dala. Matevž je vedel, da je bila Jula takega značaja in da bi se raje pustila na kose razsekati, kakor da bi se vdala. Ah, Jula, je zaklical ves obupan, kaj naj vendar storim — šatuljo nio-ram dobiti . . . Jula se je zazihala na svojem se-dežu in stisuila roke k sebi. Usluga za uslugo, je rekla pri« liznjeno. Ti hooeš satiiljo — kaj mi daš zanjo? Vse, kar imam in tuđi gospa Elvira te bo bogato plaćala. Kaj mi je za denar, je zaklicala Jula z zaničevanjem. Tebe hooem, Matevž! Ali me ne razumeš, Matevžt Tebe hocem, tvoja žena hooejn biti! Ali — Jula — jaz te vendar ne maram — Zato te imam jaz toliko raje . . . Jula, jaz te zanicujem . . . Jaz pa te imam rada. Jula — neftrečna bod — grdo bom s teboj ravnal . . . proti ženi, nehote jo poškodovati. Opeka je zađe?a ženo na grlavo ter ji prizadejala težko telesno poškodbo. Sodišče je Babnika vsled tega ne-previdnega ravnan ja obsodilo na Šest dni zapora. Lovski tat- Dne 4. decembra t. 1. je slišal zapriseženi lovski čuvaj Ja-uez Kokalj v blizini vaši Jesca iz polja sem strel. Ko je šel tja, je zagle-dai uekega Matevža Dovča v družbi neznanoga moža; oba sta ravno pobrala zajea in ko sta zagledala Koka-Ija, sta ga brz skrila ter se spustila v tek. J)ove pravi, da je bil tak rat po-polnoma sani in da se je vračal iz Ljubljana domov. Ni mu pa niti na mise I prišlo, loviti zajca. Sodišee pa je bolj verjeio zapriseženemu lovske-uiu čuvaju, kakor njemu in ga obsodilo na 14 dni zapora. Obdolžen tatvine. Dne 5. decembra je sedel v gostilui Alojzija Er-bežnikn eevljarski pomoćnik Rudolf Peterlin. Pri isti inlzi pa je sedel tuđi mizarski pomoćnik Ivan Novak. Rudolf Peterlin, ki je bil malo vi-njeu, je zaspal, na mizi pa je pustil ležati listnieo z baiikovcem za 10 K. Ko se je prebudil, je pogre&il banko-vee in je hitro šel ovadit Novaka kot tatu. Novak dejanje odločno zanika. Ker tuđi iii uol>ene priče, ki bi potr-dila, da je denar vzel Novak, se ta oprosti. Dne 27. decembra je stal pred tu-kajsnjim ok»-a»vlm •*> '»^čem gospod Kare! Camernik, obdolžen, da je dne 14. novembra t. 1. z avtomobilom splnšil na cesti iz Ljubljane v Kam-nik konje, s katerimi je vozil hlapec Bevc in da se je vsled tega voz prevr-nil ter močno poskodoval. Tuđi hla-pee in v vozu se11 tud i grosp. Camernik oprošeen. Zakonska Anton in Marija Miku- lic iz Žclimelj obdolžila sta postvstui-kovega siua Antona Mavca od ravno-tanu da jima je kradel butare. Anton Mikulir priznava obdolžitev, Marija Mikulič pa zanika krivdo, oba pa kljub temu trdita, da je Anton Mavc res poskusil krasti butare in nastopi-ta dokaz resnice. Trdita, da sta spoznala po stopinjah, da je bil tat Anton Mikulič in da je le - ta tatvini podvržen. Ker se je Antonu in Mariji Mikulič dokaz resnice popolnoma po-nesrečil, sta bila. Marija Mikulič in Anton Mikulič krivim spoznana pre-stopka zoper varnost časti (radi obre-kovanja) in prva obsojena na 4 dni, drugi pa na 2 dni zapora. Razne stvari. * Trije otroei se zadušiH, V Potttuidorfu so ostali trije otroei doma v svojih posteljah med tem, ko so sli starši na delo k vitezu Rotter-mannskema. Ko so prišli nazaj od de-la, so našli starši mrtve v svojih po-steljcah. Igrali so se z viigalicami in se najbrže zadušili v gost em dimu, ki se je razvit iz gorečih pernk*. * Impresario kupcevalee z dekli-eami. Jz Petersburga prihaja vest, tla je nastupilo v zadnjem času t va-rieteju »jardin iV hiver« sedeni ino-zemskih deklie, ki jili je zvabil v Pe-tersburg impresario Disson veeidel iz Neinčije. Obljubil jini je, da jim pre-skrbi dobre službe kot domaće učiteljice. Če se pa nišo hoteli vdati njemu ali pa kakemu drugeinu reflek-tantu za živo blago, jih je pretepal in niučil. Sedaj, ko je prišla ruska policija temu poštenjaku na sled, mu kupci ja ne bo šla već tako gladko iz-]hhI rok. * Le Neve ima sitnosti. Iz \Tew Vorka porx>čajo, tla naselniški komi-sar hoče na vsak način zabraniti pristup v Ameriku ljubici dr. Crippena, ki je bil pred kratkim ube£eu v l^on- s so enkrat videl, saj vem, da si se le zanjo žrtvoval. Matev/ pa je odkimal in ntiska-joč satuljo k sebi se obrnil zopet proti vaši. Naj orožniki vso stvar v red spra vi jo, j«» rekel svoji ženi, saj je zdaj moja naloga končana. Izročil je orožnikoin satnijo. Ni jim povedal, da jo je imela Jula in za kako eeno jo je dobil, le prosil je, naj hitro ob veste gospo Elviro in sod- nijo. 2e drugi dan je završelo po vaši in od niše do niše je šla vest, da je Sancin že izpušcen iz ječe in da bo nova obravnava, na kateri bo opro-ščen. In vse je drvelo skupaj, ko sta se proti večeru pripeljala Sancin in Elvira v vas in obrnila proti Valjav-čevi koči. Ko se je voz ustavi 1, se je zaališal iz hiše strel. Iz Matevževe sobe je za-donel. Jula, ki je stala na pragu, se je zganila in potem zakričala na glas ter stekla v hišo. Vsi so se vsttli za njo, tuđi Elvira in Sancin. Matevž je ležal na tleh in tri mu je curljala iz prsi. Poleg njega je ležal samokres, star samokres, ki ga je Elvira spoznala na prvi pogled. Umi-rajpč je dvignil svoj pogled k Elviri, kakor bi se hotel od nje posloviti in potem i«Htlii>i1_ Anarhisti in Mikado. Tuđi na Japon^kem i>o že anarhisti in ti anarhisti prav tako sovraži-jo kronane glave in jim prav tako strežejo ik) življenju, kakor njihovi evropski in ameriški siomisljeniki. Nedavno tega bi bil skoraj padel kot žrtev anarhistske zarote tuđi mikado — japonski cesar Mudzo - Hi to, ako bi ne bila pravočasno odkrita ta zarota. Duša te zarote je bil mlad člo-vek z imenom Kotoku. Ta Kotoku je star žele 29 let in je baje po japonskeui okusu izredno lep mož. Bival je nekaj let v San Franci-sku v Ameriki. Ker je izredno nadar-jen, se je igra je na uči 1 vec evropskih jezikovr, med temi tuđi ruskega. Ruski jezik mu je iMxst^bno uga-jal, zato je naj već čital in proučeval umotvore ruskih pisateljVv in zniui-stvrenikov. V San Prancisku se je seznanil z nekim ruskim anarhistom. Ta je na Japonca tako vplival, da je kar pn^-ko uoči poatal j>repričau anarliLst. Kotoku je zlasli mnogo čital tl**la grofa Tolstega in znanega anarhi-btičnega pisatclja kneza Krapotkina. Vsa dela, ki so mu ]x»»chu<> ugajula, je prevedel na ja]K>nski jezik. Mladi jajM>nski anarliist se je lansko leto vrnil v svojo domovino ter takoj jel delovati na to, da si pri-dobi čim največ pristasev. Ker je iniel velike agitatajske s|xxsol)no*»ti in znal tuđi prav lepo govoriti, se je kinalu zbralo okrog nj**ga znatno bte-vilo somišljenikov. Ta družba jo takoj sklenila, da Ik> svoja načela uveljavila s tem, da na nasilen način odstrani mikada — cesar ja. Ta sklep je bilo Kotoku jako težko isposlovati, zakaj cesar Mudzo-Hito, 150. vladar sedaj vladajoče dinastije, je med narodom izredno priljubljen in narod od najvišjih do naj-nižjih slojev ga smatra zz% neko višje bitje, za pol l)oga. Kotoku je svoje privrženee po-iagoma zastrupljeval s svojimi ide-jaini. In ko je videl, da jih je že do-volj prepariral, je jel z veliko zgo-vornostjo slaviti one osebe, ki so umorile kakršnegakoli viadarja, ter jih proslavljati kot vzor junake in velike dobrotuike človeštva. Tako je svoje ljudi polagoma spravil do tega, da so soglasno sklenili mikada umoriti. Iz svoje sredine so izžrebali 24 oseb, ki so dobile nalog, da z bombo umore mikada Mudzo - Hita. Toda med anarhisti je bil nemara kak izdajalec, zakaj policija je ođ-krila zaroto, še pred no so mogli za-rotniki izvesti atentat. Vseh 24 zarotnikov so aretirali in jih vtaknili v ječo, kjer jih sevetia caka najkrutejša obsodba. Cisto gotovo je namreč, da bodo vsi od prvega do zadnjega obsojeni v smrt na vesalih. iBdajstelj 1b odgovorni urednik; Basto Pnutofilenišck. Zitn* umnm w Budimpešti. Dne 37. decembra 1910. T«paln. Pienica za april 1911 ... sa 50 kg 1C95 » » oktober 1911. . za 50 kg 1060 Rž za april 1911 .... za 50 kg 778 Koruia sa naj 1911 ... za 50 kg 558 Oves za april 1911 ... za 50 kg 838 Efektiv. 5 vin. ceneie. Bopzna porodila. DiiBajf 28. decembra. Že prej dobro razpoloženje na borzi se je včeraj še izboljšalo. Na predborzi je včeraj vladalo prijazno raspoloženje in v Inilisi se je zlasti povpraševalo po ak-cijah državnih železnic. Tuđi po raznih bančnih vrednostih se je precej povpraševalo. V šranki pa je vladalo zlasti preoejšno zanimanje za boden-kreditke in akcije praške »Union«-banke. Slabšo tendenco so kazale montan#ke vradoostL Na «kskompt-nem trgu je bil denar laiji. Postavka za prve bantee akoepte je bila 4i3/i#rc. _. LJubljaAaka »Kreditna banka v Ljubljani•. OrtM msrti tftMjskc torrt 27. decembri lfll. 4*/» maicva renU . . . J 93 45! P3 65 4 2« 9 arebma renta . . . . j 97 40 i 97 60 4% tvttr. kronika renta . . 93 35 \ 93 55 4% ogr. „ . . 1 91-90 9210 4% kran|*ko deželno puaojlto | 96— 97-48/« k.o. ćeike dež. banke . | 9420 9520 ••**■•• Srećke U 1 IS60 •, ... 218 ! 224 — „ „ „ 1864.....319— 325-ttik*......157— 163 — i# zemeijske I. izdaje . 302 — i 308 11. „ . 295-75 301 75 » ognkc hlpotečne . . 25750 263 50 „ dan. komunalne . . 527 — £37* — „ avttr. kreditne . . . 531- 541 — M IJabljanske .... 9575 10175 M avitr. tćeč. križa . . 97 — | 103-— m off. . . 67— 73-M basfllka..... 44 50 48 50 „ tmike......262 25 265 25 Ljubljanske kreditne banke . 478- ! 4S2•— Avstr. kredltne^a zavoda . . 670 50; 67150 Dunajske banćne dražbe . . 5M50* 555 50 Juine zelenike.....116— 117 — Driavne ieJeznlce .... 752 - 753 — Alpine-Montan.....766 50 767 50 Češke iludkome drulbe . . 254' - 256 — Živnoatenske banke. . . .284 50 286 50 Cekini........ 1137 1139 Marke........117 52' 11772* Franld........ 95 15 95 25 Lire......... 94 80 95*— Robiji.........253-50 j 25425 Anton Šare Ljifcljaii. SeliBUnrcna iliu it. 5, ■ ni* luOm ilka (nspntj itnn Hiti) pnsfĐe švicarske vezenine ujcenejil ukop isa oprem za neveste. Ali že veste, da se dobe oajboIjSa io najcenejSa oovoIefDa darila ------- pri ------- „AD R U I" dmenji ii lolouaiiilaSlin B. ČVANĆARA t LiaUIaai Šelenbargova ulica 5. Največja zaloga franeoskih in angleških par- fumov, fotografskih apa- ratov in potrebščin, ruma, čaja in konjaka. 2798 jloiki katokizGin QsbQaasko obfinsko volitev po novem obOiskea ii vo- Hlnem reda. hm 1 pak ma li umu. Ccn« 50 vlnarjev. Komisijska založba jfarodne knjigarne L v Ljubljani. i Kupujte večerao izdajo „Slovenskega Naroda**. , Jmo?sko - ohrhia tanka r tiiklianT r«fUtrormma sadraga i Oanefealai tazastveom Oiaiii instni: Sdahinna iflta it. 7. lasinli mm paste. Sprejcma vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO il;t°!0; rentni davek plaču je zadruga sama. — Sprejem vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Bije p*sojili na nalrazličnejše načine. — Kavaotan mra|mlaloa: ramenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakaziia v Ameriko. — Eskoaptirt trgovske menlce. — Prcskrbnje vnovčenje menic, nakaznic, dokumcntov Itd. na vsa tu- in inozemska tržiSČa. — Maja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi nstmeno ali pismeao v zadružni pisarni. id Dratae ue nak in Jipiltae il 9. ft 12. ptitiiie il 3. ii 5. Usojam si viju dno opozoriti, da sem prevzel 9 glavno zastopstvo m \M žiitt znvniliiu, najcenej&i zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno VVT* vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniŠke in memČne kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. 9 Drože (kvas) I )W == iz tovarne ==^= - vinsketa cveta In drož ■ v Račjem (Štajersko) ™ f^ iriMntm nalno. ker a tttt kit ujMjie ii KjtntiBijii znane, j Ustanovljena lota 1082. 23 Kmetska pssoillnica liobliansko okolice re-glstre/vama zadrafa s ateatefrao sav*** v Ustae« uiružien 9osa t L|nbllanl m Dunajski cesti l\. 18 je imela koncem teta 1909 denarnega prometa.......K S3f 11S.121-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po ^'la0^ bro« w«ak«f« •tfMtka rontnoga datka, katoroga plačujo poaojllntoa ••hi« sa vioMlko. Spre|«aa tndi ▼!•■•) ■« tekoči r*&u ▼ z¥ezi s čekovnim pro-aiotofli la |lk obrutnje od dno vloge do dne dviga. Stanje hranilnlh vlog nad...............K 2 0,000.000 Pooojnjo na moaaljlaoa po 51 ■/ a m 1|;/'O na amortizacijo ali pa po • '/*% broš amortlzaoljo| na monlco po •' . Posojilnica sprejena tndl vsak dragi nacrt glede amortizovanja doigt. UBADNK OBB: vsak dan od a. 12. In od 3.-4. liven nedelj In pramnlkov. Tttoloa ii. 185. Po*tn« hnallalco račvn it. S28.40S. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuaiii. Stritarjeva ulica štey. 2. Sprejema vloge na knjižice in na tekoci raeun ter |ih obrestnle Delniška glavnica: K 5,000.000*— Rezervni zaklad: K 450*000-— od dne vloge po 41/'./; cisto. — Kapule in prodala vrednoatne n.v. c t* i~ n t t ^ - c _______I papirje vseh vrst po dnevnik kunik.------------ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ===== Leta 1873. ustanovljena delniška družba ===== Kranjska stavblnska družba v Llnbljanl Stavbeno podletntttvo; pisama xa arhltoktnro In stavbonotohnUka dola; toiarshro ta mlzarstro % »-trojnim obratom sa stambena ta Una dola; opokamo s strojnim obratom v Kososak ta na Ylč«; kamnoloml v Podpeći ta v Opatiji. Telefon štov. 16. PHpOroČa S0 MM stavbenJi dela VSake VPSte. 163 Telefon *tov. 16. Najveći, najvarnejši MeStlid HraililniCa IjUbljatiSka «*W>. «đ«™eJ« slov denarni zavod s'ov- denarni zavod, slov. aenarni zavoo. lm3unjtMgk ... Prelernova ulica štev. 3. .-. LJUBLJANA ------------------------ Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. — Denarni promet do 3L deo. ltOS nad 918 milijonov kron. — Beservni zaklad nad 1 milijon kron. I Za varnost vloženega denarja jamci zraven reierVD6|I Saklada Se brez odbitka; nevzdidnjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapi- mestna občina ljubljanska z vsem premotenjem ta Z ¥SO lllVteo mOČ]O. | talu. Sprejenia vložoe knjižice drugih denarnih zavodov kct gotov denar. Izguba vloženega denarja je nemogoiav ker je p«. pravilth te hranilnice, -------------- potrjenih po c. kr. deželni vladi, izUJutona VSaka SpOknUelJa i Pasoja na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaliji po najmanj vloženim denarjem. — Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po V/Vo na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. ■-ejaj-f-BjBat iB 1 O ^a^a^HaV ^ var^evanJe ima vpeljane lične domaio kranilnlkef ▼ podpiranje B^t^T ^^ !4 |O ^a^-^B slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno druStTO* Dolžnost Tsak^ga Slovenca je, da sklenn zavarovalno pogodbo bodisti za življenja, ali pa proti požaru 1« pri slovanski banki .SLAVIJI*. - Podpirajmo torej domač slovaĐ8ki savod, | da more nalogo, ki si ! fo je stavil, izpolniti ▼ | najBiršem obsega. \ „SLAVIJA" vzajetnno tavarovalni banka v Pragi je aaJTeCJi slevaaski avarotalni zaved v Avstriji. Oo^OflNil ^enocwiil ffffei wi ••^^■•••O^*1111*' JaaBO4§#> sa popaina vai*aaai« Danlf ff f I Rili IH11 im« posebno ugodne in prikladne ■ftufca f I |D| ffl« J« rti slti«Mto uvarovaloica z vte- BUIKD tiSaJIVIJII naCine za zavaravanje thrljenia. DIUDII i»#L4tVIJal skozl slovaosko - narodno upravo. BmilM f I IM I1IM razpola« z najcencjilmi ctnlU za ■«■»« ft ■|t| ■■•• gniotno podpira narodna druStva, BOIUlU ■tJiLflvUH pi^krbi^^ im sUfott, m alučal MflHU »fUIIVIJJI organizacije in prifpeva k narod- smrti roditeljev, za doto otrokom. nim dobrodeinim namenom. nmtlfit fllOlM41 rauddjuje ve» čisti dobttek svo- fenH|M ti MH IIIM *treini " ^boljiat>jcm la osama-tHunlB ^jLJlvlJll jim elanom. DBallMI leMJIVIJal svojitvijo narodnega gospodarstva. oS m m m M LaetalM la »Uk »S+r^dme UdkaraHMi.