Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 ■ Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
i
uh
Leto XXXVIII. - Štev. 18 (1898)
Gorica - četrtek, 1. maja 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Cerkev in Praznik dela Sodobno preseljevanje narodov
Sv. Jožefu je razen glavnega praznika 19. marca, ki velja kot njegov »rojstni dan«, posvečen še praznik prvega maja — praznik Jožefa delavca. Uvedel ga je 1. maja 1955 papež Pij XII. na prošnje, ki so zlasti iz vrst krščanskega delavstva prihajale v Rim z vseh strani sveta.
Bogoslužje tega praznika nas živo opozarja na nekaj, kar je v redu odrešenja zelo velikega pomena: na socialni položaj tistega svetnika, katerega je poleg blažene Device Marije Bog najgloblje pritegnil v zgodovino odrešenja, posebej še v skrivnost učlovečenja. Marijin deviški mož in Jezusov krušni oče je bil delavec. In Cerkev posebej kaže nanj kot na zavetnika in zgled vseh delavcev, najprej in predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok.
KONCILSKA POSLANICA DELAVCEM
Praznik Jožefa delavca obhajamo na 1. maj, katerega je veliko socialno gibanje 19.in 20. stoletja napravilo za praznik dela in delavcev, včasih tudi v izrečnem nasprotovanju do Cerkve. Morda je bila po načrtih božje Previdnosti postavitev tega praznika nekak tih uvod v spravo med Cerkvijo in delavstvom, tisto spravo, o kateri so deset let kasneje, tj. leta 1965, ob sklepu II. vatikanskega cerkvcnega zbora v poslanici Cerkve delavcem spregovorili katoliški škofje s petih celin.
Ob zaključku koncila so namreč škofje naslovili poslanice državnikom, mislecem in znanstvenikom, umetnikom, ženam, ubogim, bolnim in trpečim, mladim in seveda tudi delavcem. Škofje takole pravijo:
Na tem koncilu smo mi, katoliški škofje s petih celin, skupno razmišljali med drugim tudi o resnih vprašanjih, ki jih pred vest človeštva postavljajo socialne in gospodarske razmere v sedanjem svetu, o sožitju narodov, o vprašanju oboroževanja, o vojni in miru. Dobro se zavedamo, kako zelo lahko vpliva rešitev teh zapletenih vprašanj na stvarno življenje delavcev in delavk vsega sveta. Zato želimo nanje, na vse delavce in delavke, ob sklepu svojih razmišljanj nasloviti poslanico zaupanja, miru in prijateljstva.
Najprej vam, predragi sinovi, zagotavljamo, da Cerkev pozna vaše trpljenje, vaše boje in vaša upanja; da visoko ceni kreposti, ki krase vaše duše: pogum, požrtvovalnost, stanovsko zavest in ljubezen do pravičnosti; da priznava v celoti brezmejne zasluge, ki jih, vsak na svojem mestu, pogosto najbolj neznanem in najbolj preziranem, izkazuje celotni človeški družbi. Cerkev vam vse to rada priznava in se vam za vse po nas zahvaljuje.
V	zadnjih letih ni nikoli nehala razmišljati o težkih, vedno bolj zapietenih vprašanjih delavstva. Papež Janez XXIII., ki je obogatil dediščino Cerkve s svojimi neprimerljivimi poslanicami, je znal najti pot do vašega srca. V svoji osebi je na sijajen način pokazal ljubezen Cerkve do delavcev kakor tudi ljubezen do resnice, pravice, svobode in dobrote, na katerih sloni mir na svetu.
Tudi mi hočemo biti priče za isto ljubezen Cerkve do vas delavcev in vam zato iz vse duše izpovedujemo: Cerkev je vaša prijateljica! Zaupajte ji! Žalostni nesporazumi so v preteklosti le predolgo povzročali nezaupanje in nerazumevanje med nami. Obojni smo trpeli zaradi tega. Cerkev in delavski razred. Danes je nastopila ura sprave.
Cerkev se vedno trudi, da bi vas bolje razumela. Pa tudi vi se trudile, da bi s svoje strani razumeli, kaj Cerkev pomeni za vas, ki ste tvorci čudovitih sprememb v današnjem svetu. Dobro veste, da bodo te spremembe svetu prinesle nesrečo namesto sreče, če jih ne bo oživljal duh duhovnosti. Sovraštvo ne rešuje sveta. Samo zemeljski kruh ne more utešiti človekove lakote.
Sprejmite poslanico Cerkve! Sprejmite vero, ki vam jo nudi, da bi razsvetljevala vaša pota! To je vera Petrovega naslednika in dvatisočerih na koncilu zbranih škofov, to je vera vsega krščanskega ljudstva. Naj vas razveseljuje! Naj vas vodi!
Naj vam da spoznati Jezusa Kristusa, vašega Tovariša pri delu, Učenika in Odrešenika vsega človeštva!
OKROŽNICA JANEZA PAVLA II. O DELU
Tako koncilska poslanica delavcem. Čeprav je kratka, vsebuje nekaj poudarkov, ki jih moramo vedno upoštevati. Vsekakor se je papežu Janezu Pavlu II., ki se je bil kot škof sam udeležil vatikanskega koncila, vse to zdelo premalo. Izdal je zato posebno okrožnico o človeškem delu. In to ob 90-Ietnici socialne okrožnice »Rerum novarum« papeža Leona XIII.
V	petih poglavjih okrožnice, ki nosi datum 14. septembra 1981, papež Janez Pavel II. obravnava številna vprašanja iz sveta dela. Uvodnemu razmišljanju sledijo poglavja o delu in človeku, spopadom med delom in kapitalom, o pravicah delavcev in prvinah za duhovnost dela. Večina vprašanj je bila že doslej predmet obravnave socialnih okrožnic Cerkve, nekatera so to pot prvič na vrsti. Vsa obravnavana vprašanja pa so tudi vprašanja našega časa in današnjega človeka.
Iztočnica za razmišljanja o človeškem delu je krščanski nauk o človeku: človek kot božja podoba in božji sodelavec, postavljen v svet in v stvarstvo, naj gospoduje delu ter ob tem samega sebe in stvarstvo dopolnjuje. Potrebno je upoštevati lestvico vrednot in avtonomijo zemeljskih stvarnosti, sprejeti resničnost Kristusovega križa in vstajenja, ki naj človeku pomaga pri vzpostavitvi ravnovesja v sebi in v razmerjih do drugih, da bo možno tudi ravnovesje do sveta dela in dobrin.
NEKAJ ZNAČILNOSTI OKROŽNICE
Okrožnica o človeškem delu je zelo obširna in ni mogoče vsega razložiti. Opozarjam samo na nekatere njene značilnosti.
1. Okrožnica povzema in hkrati nadaljuje nauk prejšnjih socialnih okrožnic Cerkve. V njej je ohranjena kontinuiteta, hkrati pa so stara in nova vprašanja obravnavana na nov način, glede na sedanje razmere in potrebe.
2. Ta vprašanja imajo danes vesoljstve-no razsežnost; navzoča so v vsakem sistemu in v vseh deželah po svetu. Ni jih mogoče reševati v okviru ene dežele, posameznega sistema ali v okviru neke skupine.
3. Okrožnica kritično analizira sedanje razmere v svetu dela; evangeljska načela so Izhodišče za to analizo.
4. Ovrednoteno je sleherno človeško delo, vsa prizadevanja preteklosti in sedanjosti.
5. V ospredju vseh razmišljanj je človek, kateremu je že doslej veljala vsa pozornost Janeza Pavla II. Za človeka gre, ki v svetu dela raste ali pa se razčlove-čuje, se odrešuje ali usužnjuje sebe in druge. Odnos do dela bo tudi v prihodnje glavno torišče resničnega napredka posameznika in človeške družbe.
Papež takole zaključuje svojo poslanico: Pri teh razmišljanjih, posvečenih človekovemu delu, smo skušali poudariti vse tisto, kar se je zdelo nepogrešljivo glede na to, da se morajo z delom množiti na zemlji ne le sadovi našega truda, temveč tudi človeško dostojanstvo, bratsko občestvo in svoboda. Kristjan, ki posluša besedo živega Boga in delo združuje z molitvijo, naj ve, kakšno mesto pripada njegovemu delu ne le pri zemeljskem napredku, temveč tudi pri razvoju božjega kraljestva, v katero nas vse kliče moč Svetega Duha in evangeljska beseda.
DR. LOJZE ŠKERL
★
■	Kot znano je v Vel. Britaniji nedelja res dan, ko se ne dela, dan počitka v polnem pomenu besede. Tako tudi ni nogometnih tekem, ki se vršijo že v soboto in vse trgovine so brez izjeme zaprte. Sedaj pa je konservativna vlada pripravila predlog, da bi smele biti v bodoče trgovine ob nedeljah odprte, kar pa je poslanska zbornica zavrnila. K temu je veliko pripomogel tudi protest vseh velikih krščanskih ver v držovi.
Preseljevanje narodov in ljudstev, včasih prostovoljno, včasih nasilno, je v zgodovini naraven pojav. Tako npr nobeni državni ukrepi in policijske sile ne morejo preprečiti nezakonitega množičnega prihoda pribežnikov iz Mehike v lužnozahodne države Sev. Amerike. Isto se dogaja v naši Sloveniji, v katero se vsipajo vedno novi tokovi južnjakov. Ali v Italiji, katere severni del je poln priseljencev iz dežel izpod Rima. Da omenimo tako le nekaj primerov.
AFROAZIJSKA INVAZIJA
Vsa zahodna Evropa pa doživlja od konca zadnje vojne pravo invazijo iz afriških in azijskih držav. Razdejana Evropa je ob finančni pomoči Marshallovega načrta hotela čimprej zacelili svoje rane in se postaviti na noge. Manjkala pa ji je delovna sila, saj je toliko zdravih moči obležalo na bojiščih ali končalo v koncentracijskih taboriščih.
Tako si je Evropa našla delovno silo v deželah Tretjega sveta, Francija, Anglija in Nizozemska pa v svojih kolonijah. Ti novi priseljenci so se naselili v industrijskih predelih, kjer so si postavili svoje
»slums« in »bidonvilles«, kasneje pa prodrli tudi v stanovanjske bloke. Na robu mest so zrasla naselja, ki so bila v popolni opreki z njih zgodovinsko tradicijo in etnično sestavo. Nenehen prirastek v teh družinah je ta nova naselja še povečal.
Sčasoma je z rastočo gospodarsko krizo in brezposelnostjo, pa tudi zaradi pritoka mlade domače delovne sile postala navzočnost teh zdomcev vedno bolj odveč in nezaželena. Pariški delavci so začeli z uprizarjanjem protestnih pohodov zoper te nadležne tujce; v Londonu in večjih industrijskih krajih slika ni prav nič drugačna. Turisti, ki so poznali britansko prestolnico od preje, so globoko razočarani. Malazijci in Pakistanci pa tisti iz Karibskega morja dajejo nekoč elegantnima Oxford Street in Piccadilly Circus skupaj z domačimi huligani in drosiranci čisto afriško-azijatski videz.
Še bolj je viden ta pojav v Zahodni Nemčiji, zlasti v Zah. Berlinu Tu so največji problem Turki. Razmnožili so se brezmejno in najdeš jih povsod. Po podzemskih postajah se podijo umazani in razcapani temnopolti otroci, njih očetje pa po ulicah ponujajo mamila ali čakajo
Vznemirljiv porast terorizma
Tisti, ki so opozarjali, da bo ameriški kazenski napad na Libijo povzročil nov val mednarodnega terorizma, so imeli več kot prav. Pretekli teden so se atentati zoper severnoameriške in britanske interese vrstili kot na tekočem traku.
Tako so v Lvonu v Franciji neznanci ubili generalnega drektorja ameriške družbe »Black and Decker« 43-letnega Kennetha Marstona, ki se je kot vsako jutro odpravljal na delo. Marston je bil angleške narodnosti, v Franciji pe je živel šele dve leti. V istem mestu je prišlo do bombnega atentata na sedež poslovne družbe »American Express«, ki pa zaradi zgodnje jutranje ure ni terjal žrtev.
Teroristični napad je bil tudi izveden na dunajski sedež letalske družbe »Saudia«, last Saudske Arabije. Bomba, ki je eksplodirala, je bila podtaknjena k vhodnim vratom uradov omenjene družbe. V prestolnici Sev. Jemena v mestu Saana pa so atentatorji iz drvečega avtomobila streljali na 41-letnega severnoameriškega diplomata Pollicka ter ga lažje ranili.
Medtem pa so vlade držav Evropske gospodarske skupnosti začele v skladu s sklepi, sprejetimi nedavno v Luksembur-
gu, ukrepati proti Libiji. Iz ZR Nemčije je moralo oditi 22 libijskih diplomatov in uslužbencev, Vel. Britanija je izgnala 21 libijskih študentov, Belgija na 9 libijskih diplomatov.
Prve omejevalne ukrepe proti Libiji je sprejela tudi Italija. Z razliko od ostalih evropskih vlad pa ne namerava, za sedaj, izgnati nobenega libijskega diplomata, ampak bo le zahtevala od Gedafija, da skrči diplomatska zastopstva v Rimu, Milanu in Palermu. Ti tudi brez predhodnega dovoljenja varnostnih organov ne bodo smeli zapustiti teh treh območij. Italijansko zunanje ministrstvo bo odslej strogo nadzorovalo bivanje in premikanje libijskih državljanov in jim bo le v izjemnih primerih izdajalo vstopne vizume. Tisti Libijci, ki bodo izgnani iz drugih držav EGS, v Italijo ne bodo imeli pristopa.
Libijske oblasti pa so v odgovor na te ukrepe sporočile vsem zahodnim časnikarjem, naj nemudoma zapustijo državo. Seveda je to zadelo tudi italijanske predstavnike tiska. Medtem pa je prišla na uradni obisk v Tripoli skupina sovjetskih bojnih ladij, da tako da vsaj nekoliko moralne opore proslulemu Gedafijevemu
Pan! g innniiri Čerini v AlbariU
Preteklo nedeljo je sveti oče v popoldanskih urah obiskal župnijo sv. Gregorja VIL v bližini Vatikana, kjer ga je med drugim pozdravila tudi skupina političnih beguncev iz Albanije. Eden izmed njihovih duhovnikov se je papežu zahvalil, da svet vedno znova opozarja »na nenehno muče-ništvo našega ljudstva, o čemer se v javnosti malo govori«. Na te besede je Janez Pavel II. odgovoril, da sodoživlja to veliko trpljenje albanskih vernikov, ki jim kljub vsem mednarodnim listinam ni dano uživati najmanjše verske svobode. V Albaniji, je še dejal papež, je Cerkev na zunaj čisto izginila, ni pa izginila iz src, kajti kakor ni bilo mogoče ubiti Kristusa, se tudi njegove Cerkve ne more uničiti. V odločilnem trenutku se bo Kristus dvignil in ukazal bo morju in vetru, naj utihneta.
Umrl je msgr. Cagna bivši nuncij v Beogradu
Dne 4. aprila je v rojstni vasi Lu Mon-ferrato v Piemontu umrl msgr. Mario Cagna. Pokojni nadškof je bil v diplomatski službi Apostolskega sedeža in je kot tak zastopal papeža na Japonskem, od tam je
leta 1966 prišel 7.a apostolskega delegata v Beograd. Tudi njegova je zasluga, da je prišlo do podpisa Protokola med jugoslovansko vlado in Apostolskim sedežem, ki ureja odnose med jugoslovansko državo in katoliško Cerkvijo. Po desetih letih je bil iz Beograda premeščen na Dunaj. Leta 1984 se je zavoljo zdravja odpovedal službi in se vrnil v rojstno vas. Na Dunaju ga je nasledil msgr. Cecchini, ki je prišel za njim v Beograd.
★
■	Med svojim petdnevnim obiskom v ZR Nemčiji se je predsednik italijanske republike Cossiga sestal tudi z italijanskimi delavci, ki so zaposleni v tej državi. Srečanje je poteklo v športni dvorani v Kol-nu in se ga je udeležilo kakih 4.000 Italijanov. Cossiga je svoje rojake imenoval »najbolj odlične poslanike sedanje Italije v inozemstvu«. V razgovoru pa so mu zastopniki italijanskih delavcev predočili tudi številne težave, s katerimi se morajo v tujini soočiti, zlasti na kulturnem, gospodarskem in jezikovnem področju. Potožili so tudi, da se italijansko veleposlaništvo in konzularna predstavništva premalo zanimajo zanje.
na kak lahek zaslužek. Nehote se človek spomni na božje mline: nekoč naduta prestolnica arijsko čiste bele rase se je spremenila v umazan babilonski stolp.
Navzočnost teh afroazijskih zdomcev povzroča glavobol prenekateremu županu velikih zahodnoevropskih mest. Vlade začenjajo izdajati ukrepe zoper nova priseljevanja. V ZR Nemčijo ne prihajajo več vlaki, natrpani s turškimi družinami, kar je dajalo železniškim postajam v Miinch-nu ali Frankfurtu svojski obraz.
ITALIJA V OBJEMU TUJCEV
Kljub gospodarski krizi in ukrepom oblasti pa se dotok zdomcev v Evropo nenehno nadaljuje. Vsak četrtek ob šestih zjutraj pristane v Palermu tunizijska ladja, iz katere se vsuje kakih 500 potnikov. Večinoma so trgovci iz Mahgreba (Maroko, Alžirija, Tunizija), ki prihajajo nakupovat blago. V petek zvečer se z isto ladjo vračajo. A ne vsi. Vedno jih nekaj ostane. Ker nimajo dovoljenja za bivanje, se jih polasti »onorata societži« (maiija), ki jih porabi za delo na polju in ravna z njimi kot s sužnji. Po zadnjih uradnih podatkih živi na Siciliji več kot 300.000 delavcev iz Mahgreba.
Druga ladja iz Tunizije pripluje ob sobotah v Trapani, a še več jih pride naskrivaj; s čolni pristanejo ponoči na kakšni samotni plaži. Med temi so zlasti razpečevalci mamil, pa tudi teroiisti. Ob prvi priložnosti se podjetnejši pomaknejo proti severu. Njihov cilj so velika mesta. Navadno se naselijo v bližini železniških postaj. Tam si postavijo svoje stojnice.
Tako so v Rimu zasedli trg Esedra nasproti glavne postaje Termini in ga spremenili v orientalski bazar. V glavnem so to mladi Arabci. Nekateri so imeli nekoliko več sreče pa so si odprli lastno trgovino ali gostilno, kjer lahko svojim rojakom nudijo domačo hrano in vzdušje. Ko jim to uspe, pokličejo k sebi vso svojo številno družino in kmalu se lice okolja čisto spremeni. Lastniki številnih hotelov v bližini postaj so upravičeno zaskrbljeni, saj jih njihovi tradicionalni klienti vedno bolj zapuščajo.
BLIŠČ PETROLEJSKIH DOLARJEV
Ob času hude petrolejske krize je Evropa z navdušenjem sprejela slehernega afroazijskega mogočnika, ki je bil bogat na petroleju. Ti so začeli kupovati luksuzne hotele na Rivieri, palače obubožanih rimskih plemičev, gradove propadlih angleških lordov in naj lepše vile ob Leman-skem jezeru v Švici.
Ti naftni petičneži so se tudi vrinili kot soudeležniki v velika nemška in italijanska podjetja. Razumljivo zato, da je ameriški predsednik Reagan, ko poziva zaveznike v zahodni Evropi h kazenski akciji zoper Libijo, ki daje pomoč teroristom, naletel na hladen sprejem. Ne gre tu za zavzetost do palestinskega vprašanja, ampak zgolj za interese. Tako sta Italija in ZR Nemčija najboljša odjemalca Libije. Evropska gospodarska skupnost uvaža iz Libije za 8.000 milijonov dolarjev blaga, predvsem petroleja, izvaža pa za 4.000 milijonov dolarjev.
NI ŠE VSE SLABO
Ni pa vsa Evropa v propadu, pa tudi mladina ni podlegla mamilom, lahkoživo-sti ali terorizma. Nedavno objavljena anketa med dvajsetletniki v Nemčiji izpričuje, da se mladina vrača k tradicionalnim vrednotam in odklanja oporečniška gibanja. Levičarski razumniki, največji krivci tolike moralne zmede v povojni Evropi, so klavrno utihnili.
Polagoma nastaja zavest o potrebi evropske povezave. Evropa naj ne bo samo velika tržnica za podpiranje bogatašev in tudi ne samo zanimiv muzej ter arheološko sprehajališče za severnoameriške in japonske turiste, temveč enoten prostor, ki je znova odkril zgubljeno lestvico resničnih vrednot m se spet zaveda svoje edinstvene vloge varuha in graditelja zahodne krščanske kulture.
N. K.
KršUdiisItdsiiiMdiiiiisiiobiiilitei/
Prefekt Kongregacije za verski nauk kardinal Ratzinger je v soboto 5 aprila na tiskovni konferenci predstavil instrukcijo z naslovom »Krščanska svoboda in osvoboditev«. Ta instrukcija dopolnjuje prvo instrukcijo o tem vprašanju, ki jo je Kongregacija izdala leta 1984 pod naslovom: »Navodilo o nekaterih vidikih teologije osvoboditve«.
Vprašanje je postalo pereče zaradi razmer v deželah Latinske Amerike. Kongregacija je svarila pred vnašanjem marksistične miselnosti v teologijo. Sedanja instrukcija je obširna in govori o krščanski osvoboditvi človeka.
RAZDELITEV INSTRUKCIJE
Instrukcija je razdeljena na pet poglavij. Prvo poglavje opisuje stanje svobode v današnjem svetu in pravi, da je teženje po osvoboditvi eno najbolj izrazitih znamenj časa. Poudarja pa, da Cerkev odklanja tisto sodobno mišljenje, po katerem naj bi svoboda pomenila tudi osvoboditev človeka od Boga in moralnih predpisov.
Drugo poglavje razpravlja o človekovi poklicanosti in usodnosti greha. Vera nas uči, da za zlo v svetu in človeku ni kriva svoboda, temveč greh, ki je v zlorabi svobode.
Tretje poglavje povzema nauk Sv. pisma stare in nove zaveze in se ustavi zlasti pri velikonočni skrivnosti in novi zapovedi ter razpravlja o Cerkvi kot božjem ljudstvu nove zaveze. Med drugim pravi: »Kadar božja ljubezen napolnjuje človekovo srce, spodbuja tudi pristno in vesoljno ljubezen do bližnjega. Ta ljubezen vključuje zahtevo pravičnosti pa tudi usmiljenja, saj samo to ne dovoljuje pravičnosti, da bi se spremenila v maščevalnost.«
Četrto poglavje govori o osvoboditvenem poslanstvu Cerkve in se posebej ustavlja pri osmerih blagrih. Ti izražajo duha prihajajočega božjega kraljestva in v njem jasneje vidimo temelje pravičnosti v časovnem redu.
PRAKTIČNE SMERNICE
Najbolj važno je zadnje poglavje, ki vsebuje praktične smernice za delovanje cerkvenih skupnosti. Treba je vzgajati k pravilnemu vrednotenju svobode in odklanjati nasilje kot nujno pot k osvoboditvi. Ljubezen in pravičnost tvorita podlago krščanskega socialnega nauka. Premagovati je treba situacije krivic in uboštva ter pospeševati kulturo ljubezni. To zahteva človekovo dostojanstvo. S tem so v zvezi pravice in dolžnosti. Socialni nauk poudarja načelo solidarnosti in zavrača zato vsako obliko individualizma. Zavrača pa tudi kolektivizem. Človek ima prednost pred strukturami.
Iz tega dejstva sledijo smernice za delovanje. Vzgajati je treba za svobodo. Ni prave svobode, kjer ne spoštujejo človekovih pravic do svobode. Zavračati je treba sistematično zatekanje k nasilju kot nujno pot do osvoboditve. Cerkev pa razglaša, da je treba končati z nasiljem do ubogih, obsoja policijsko neodgovornost in vsako obliko krivice, ki se je vgnezdila v vladnih sistemih. Smatra za nesprejemljivo pasivno zadržanje javnih oblasti do situacij izkoriščanja.
Nadalje Cerkev ne sprejema teorije, ki vidi v razrednem boju napredek v socialnem življenju. Pod pretvezo, da je to za-
Organizacija »Amnesty International« (Al) je nastala leta 1961, torej pred 25 leti v Londonu kot odjek na članek v časopisu »Observer«, v katerem je odvetnik Peter Benenson opozoril svetovno javnost na žalostni položaj »pozabljenih zapornikov«, ki so hirali po ječah vsega sveta. Časopisje je ob tem članku sprožilo akcijo, ki je dobila ime »Amnesty 1961« in pripomogla k osvoboditvi številnih jetnikov. Iz te akcije se je porodila stalna organizacija Al s pol milijona vpisanih članov, ki delujejo v 150 državah.
Posebna komisija skrbno proučuje pisma političnih jetnikov, obsojenih brez procesa, ki živijo po kazenskih taboriščih ali zaprti v psihiatričnih bolnišnicah. Če ugotovi, da podatki držijo, se obrne najprej na pristojne oblasti tiste dežele, kjer je prišlo do zlorabe, in če to ne pomaga, se Al obrne na svetovno javnost in sproži časopisno akcijo.
V	25 letih svojega obstoja je organizacija obelodanila na tisoče primerov nasilja, mučenja, nepostavnega zapora oseb, ki so zakrivile samo to, da se niso strinjale z obstoječimi režimi. Do sedaj se je bavila z nad 28.000 zaporniki, ki so
kon zgodovine, človeku zanika svobodo. Cerkev zavrača mit revolucije. Po tem mitu zadostuje, da se uniči krivični sistem in bo družba takoj bolj človeška. Zmanjšuje vrednost reform in ustvarja podlago za diktatorske režime.
KLIC PO PRAVIČNOSTI
Velike krivice zahtevajo zatrtja krivičnih privilegijev in pogumne ter odločne reforme. Vedno pa je treba izključiti uporabo krivičnih in zločinskih sredstev. Zatekanje k oboroženemu boju je zadnje zdravilo, da se napravi konec dolgotrajni in očitni tiraniji. Te poti se je mogoče poslužiti šele po skrbni in strogi presoji položaja.
Cerkev vzpodbuja ob klicu po pravičnosti v raznih delih sveta, da se pospešuje kulturna dela, solidarnost in da se da možnost vsakemu človeku do izobraz-zbe. Lahko rečemo, da je delo ključ za rešitev skoraj vseh socialnih vprašanj in je v središču človekovega življenja. Delo ima prednost pred kapitalom. Izjavlja, da je zakonito in potrebno sodelovanje delovnih ljudi na vseh področjih, da se uresniči pospeševanje skupnih narodnih in mednarodnih dobrin.
Solidarnost izvira iz človeškega bratstva. Bogate države imajo obveznosti do ubogih. Zemeljske dobrine so namenjene vsem ljudem. Pravičnost zahteva, da se postavijo trgovski posli med Severom in Jugom na novo podlago.
Končno je neobhodno potrebno, da je knjiga kulture odprta vsem ljudem, kajti po tej poti uresničuje človek samega sebe. Cerkev vabi k temu delu vse kristjane, da ji pomagajo pri reševanju sveta.
■ V ponedeljek 28. aprila je postavila Craxijeva vlada poseben rekord: od njene razglasitve 4. avgusta 1983 je namreč poteklo tisoč dni. Od osvoboditve leta 1945 pa do danes je imela Italija že 44 vlad, a nobena ni dosegla tisoč dni obstoja. Še najbolj se je tej številki približala tretja Morova vlada, ki je vzdržala 833 dni. Najkrajša je bila prva Andreottijeva vlada, ki je dočakala komaj devet dni.
■ V Rimu se je končal 6. narodni kongres ital. Katoliške akcije, ki se ga je udele-:ilo 1.500 delegatov iz vse države. Uvodno poročilo je podal sedanji predsednik KA prof. Alberto Monticone, sv. oče pa je na udeležence naslovil poziv, naj se posvetijo celotni evangelizaciji, ki bo pozorna do človeških problemov. Prednost naj dajejo svetosti življenja, ta pa naj se gradi na solidni duhovni in doktrinalni formaciji. KA se ne sme omejiti le na osebna prizadevanja članov, temveč mora delovati v organizirani in občestveni obliki.
■ Italijanska policija je sporočila, da so nekateri člani libijskega diplomatskega predstavništva v Rimu lani pripravljali atentate na ameriškega, egiptovskega in saudskega veleposlanika v Rimu. To je potrdil nesojeni atentator Rageb Daghugh, ki so ga prijeli že februarja lani. Pri njem so našli pištolo in ček za 2.000 ameriških dolarjev, menda last enega od uslužbencev libijskega veleposlaništva. Pri tem je nenavadno to, da je italijanska policija vso
postali žrtev ideološke nestrpnosti vladajočega sloja. Samo leta 1984 je poslala 41 komisij v 27 držav od Argentine do Jugoslavije, da na licu mesta ugotovijo dejanski položaj.
Posebna sekcija Al se posveča nujnim akcijam, ko je v nevarnosti življenje prizadetih. Samo lani je prišlo v 67 deželah do 319 takih posredovanj. Vse to pa seveda mnogo stane. Leta 1984 je bilo za kakih 300 primerov porabljenih 28 milijonov lir samo za odpošiljko teleks spo-ločil, 41 komisij pa je pri svojih inter-\encijah in potovanjih potrošilo 153.540.000 lir. Ob zaključku obračuna za prvo poslovno leto je Al imela 15.400.000 lir izdatkov, za letos pa je predvidenih že kai 15 milijard lir. Do tega je prišlo, ker je organizacija zelo povečala svojo dejavnost.
Ugotovljeno je, da je leta 1980 v vsaki tretji državi prihajalo do sistematičnega mučenja zapornikov. Smrtna kazen je v veljavi v 120 državah. Leta 1984 je bilo usmrčenih v 40 državah nad 1.500 političnih zapornikov, vendar so dejanske številke dosti višje.
Sedmi Pastirčkov dan
Predno gre Pastirček na počitnice, se vsako leto poslovi od otrok in učiteljev ter staršev na posebnem PASTIRČKOVEM DNEVU. Prvič je bil tak dan v Doberdobu pred sedmimi leti. Letos pa bo ta praznik v Gorici v Katoliškem domu, in sicer zato, ker se je Pastirček rodil v Gorici pred 40 leti. Spored slavja bo zelo pester in bodo sodelovali otroci iz Gorice, ter goriških in tržaških šol.
Program se bo začel zjutraj z mašo ob 10. uri na Placuti. Pri njej bodo sodelovali in mašo sooblikovali otroci in mladina. Po maši bo prvo srečanje otrok v Katoliškem domu, kjer se bodo otroci pomerili v slikanju ex tempore. Sledilo bo kosilo za vse udeležence in po kosilu igre. Če bo slabo vreme, se bo program izvajal v novi telovadnici.
Glavno srečanje bo ob 16. uri v dvorani Katoliškega doma. Tam bo »veseli nastop« z igro in petjem. Zaključilo se bo z nagrajevanjem zmagovalcev »ex tempore« in Pastirčkovih otrok-sodelavcev.
V	40 letih so mnogi sedanji starši brali Pastirčka, reševali uganke, vanj dopisovali, kakor sedaj njihovi otroci. Zato pričakujemo, da bodo tudi sami prišli obujat spomine na čase, ko so sami bili mladi.
Poskrbljeno bo tudi za vse lačne in žejne. Pastirček zato čaka male in odrasle!
★
■	Novi predsednik francoske vlade Chirac je preteklo soboto na večer prišel v Milan, kjer je imel delovno večerjo s Cra-xijem. Z njim se je pogovarjal o mednarodnem terorizmu in o načinu, kako se mu najuspešneje zoperstaviti. Seveda se je govorilo tudi o splošni krizi, ki je zadela Sredozemlje in v katero sta tako Italija kot Francija zaradi svoje lege neposredno zapleteni.
zadevo razkrila šele dobro leto po aretaciji atentatorja.
■ ZDA, Vel. Britanija in Francija so dale svoj veto in s tem onemogočile resolucijo Varnostnega sveta, ki je »obsojala zadnji ameriški napad na Libijo kot tudi vse druge oblike terorizma«. Za resolucijo, ki so jo predlagali Kongo, Gana, Madagaskar, Trinidad in Tobago ter Združeni arabski emirati, je glasovalo 9 od 15 članov Varnostnega sveta.
■ Britanska kraljica Elizabeta II. je v začetku preteklega tedna spolnila 60 let življenja. Voščila sta ji izrekla med drugimi tudi španski kralj Juan Carlos I. in njegova žena Zofija, ki sta prišla na uradni obisk v Anglijo. Na letališču sta ju sprejela britanski prestolonaslednik Charles in njegova žena Diana. Leta 1981 je španski kralj zavrnil Charlesovo vabilo, naj se udeleži njegove poroke, ker sta novoporo-čenca vključila v svoje poročno potovanje tudi obisk Gribraltarja, ki ga je Anglija pred 273 leti iztrgala Španiji in ga tudi sedaj še ni pripravljena vrniti, češ da hoče tamkajšnje prebivalstvo ostati pod britansko krono (kar drži). Juan Carlos I. je nastopil ob svojem obisku tudi v britanskem parlamentu ter imel govor, v katerem se je na umirjen način dotaknil te pereče zadeve. Med drugim je dejal: »Gibraltar je edini problem, ki nas še ločuje. Pogovori o tej zadevi, ki so se spet obnovili, pomenijo korak naprej a pot je še dolga.«
■ Bivši češkoslovaški minister za verske zadeve Karel Hruza je v nekem govoru, ki ga je imel za delavce, z obžalovanjem ugotovil, da je bilo leta 1984 na Slovaškem krščenih 71,6% otrok, na Češkem in Moravskem pa 31,2%. Cerkvenih porok je bilo na Slovaškem v istem času 53 %, na Češkem pa 15.8%. Še višje so številke glede cerkvenih pogrebov: na Slovaškem kar 80,5%, na Češkem pa 50,6%. Kar se tiče verske pripadnosti, oblasti ne vodijo statistike, pač pa je treba vsak krst, cerkveni pogreb ali cerkveno poroko javiti oblastem.
■ Severnoameriški predsednik Reagan je odšel na svoje do sedaj najdaljše potovanje v inozemstvo, ki bo trajalo kar 12 dni in se zaključilo 7. maja. Ob tem bo prevozil 35.900 km. Potovanje je začel na otočju Honolulu, kjer je po telefonu pozdravil bivšega filipinskega predsednika Marcosa. Prek otoka Guam v Tihem oceanu je nato prispel na otok Bali, kjer se je sestal z indonezijskim predsednikom Suhartom. Od petka 2. maja se bo mudil na Japonskem, kjer se v nedeljo 4. maja prične vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav. Udeležil se ga bo tudi Cra-xi. Reagan bi na tem sestanku rad dosegel od ostalih partnerjev gospodarski bojkot Libije in si obeta obenem »konkretne rezultate« zoper mednarodni terorizem.
Početki uporabe kraškega marmorja segajo v čase Rimljanov, ki so prvi odkrili njegovo lepoto, pa tudi uporabnost, saj služi tako v gradbeništvu kot v kiparstvu. Iz Sesljana so ladje kamenje prevažale do Trsta, Ogleja in Altina. Baje so tudi prvi kamnolomi bili prav v Sesljanu, kjer se apnenčaste skale nad morjem kar same ponujajo v obdelavo.
Izkopanine kažejo, da je rimska gospoda imela na območju današnjega Sesljana in Nabrežine svoje vile, v bližnjih kamnolomih pa naj bi delali izključno le sužnji. In njihove delovne skušnje so se nato prenašale iz roda na rod vse tja do srede prejšnjega stoletja, ko so začeli uporabljati sodobnejše stroje.
Malo je znanega o uporabi kraškega kamna po propadu Ogleja (leta 452) vse do konca 18. stoletja. Do tega časa je služil le za gradnjo skromnih kmečkih hiš v vaseh, ki so se razvile v bližini kamnolomov. Vhod na dvorišče je zapiral kamnit obok, na katerega je gospodar dal včasih vklesati svoje ime in leto gradnje. Tako najdemj npr. na oboku v Sv. Križu letnico 1499, v Šempolaju 1566, v Nabrežini 1697. Pri hiši pa so razni kamniti izdelki: stebri, mize, korita, umivalniki, stiskalnice za olje in grozdje.
Do 15. stoletja so bile naše vasi še zelo majhne. Sv. Križ je	imel v	začetku	16.
stoletja le kakih	80	prebivalcev, sto	let
kasneje 370, leta	1827	že 724,	leta 1884	pa
kar 1.372. Ta prirastek je pripisati povečani dejavnosti v kamnolomih.
Leta 1857 je bila namreč dograjena Južna železnica, ki je postala pomemben dejavnik za razvoj nabrežinskih kamnolomov in same vasi. Avstroogrska država, in proga je bila naj bližja in naj hitrejša pot do Dunaja,	j(e v drugi	polovici	19.
stoletja zgradila v prestolnici mogočne palače in ji je nabrežinski marmor še kako prav prišel.
Veliko moških je čez noč zamenjalo svoj poklic. Iz ribičev in kmetov so se prelevili v kamnoseke. Drugi spet so postali vozniki ali obrtniki. Mnogo delavcev je prišlo z zgornjega Krasa, drugi iz bližnje Furlanije, nekateri celo iz južne Italije.
Nabrežina je ob koncu prejšnjega stoletja podvojila število svojega prebivalstva na 1.600. V povezavi s kamnoseštvom so se razvili tudi gostinski obrati. V vasi je bilo kar 35 gostiln, toda kljub temu je bilo težko najti prenočišče. Večino gostiln so imeli v lasti iastniki kamnolomov. Tako je delavec del svojega zaslužka gospodarju spet v gostilni dal nazaj. Nekateri delavci so morali na delo pešačiti po tri, štiri ure, da so zaslužili leta 1886 za devet ur in pol 3,6 krone na dan. Po stavki leta 1905 so plačo dvignili na 4,8 krone, po stavki leta 1911 pa na 6,2 krone, delavnik pa so ski'ajšali za eno uro.
Po prvi svetovni vojni so kamnolomi ponovno zaživeli. Marmor je šel dobro v denar. Veliko obdelanega kamna je šlo v Egipt, še več pa v italijanska mesta. Z njim so okrasili kraljevsko palačo v Kairu in v tridesetih letih železniško postajo v Milanu.
Po zadnji vojni so delo vsaj v nekaterih kamnolomih obnovili, toda pot je šla le še navzdol. Če so leta 1970 v nabrežinskih kamnolomih izklesali še več kot sto tisoč ton marmorja, so petnajst let nato izkopali le še kakih sedem tisoč ton. Od 27 jih je ostalo le le 19, v njih pa je zaposlenih 58 delavcev.
Po študiju dr. Ruggera Pizzula je za to \L-č razlogov: delo v teh kamnolomih je že od nekdaj težko, zamudno in predvsem ročno. Tehnologija je zastarela, a obenem draga, vedno manj jih je, ki se zanimajo za co težko delo, konkurenca drugih kamnolomov (samo v Italiji jih je nad 150) je močna, na voljo pa je tudi
več novega gradbenega materiala.
A vendar! Tudi v naših časih se nabrežinski marmor še vedno lahko uveljavi. Tako so vsaj prepričani tisti, ki so dali pred občinsko knjižnico na nabrežinskem trgu postaviti velik kamen, na katerem je vklesana letnica 2000 in so za vse leto 1986 pripravili vrsto razstav, predavanj, turističnih prireditev in gospodarskih manifestacij, ki naj bi prispevale k ponovnemu razcvetu kamnoseške dejavnosti.
Z. L.
UTRIP CERKVE
Papež Pavel VI. svetniški kandidat
Prelat Antonio Ugenti, član papeškega sveta za kulturo je izjavil, da bi bilo prav, če bi Kongregacija za zadeve svetnikov začela postopek, da papež Pavel VI. postane blažen. Ta papež da si zasluži to priznanje. Prizadeval si je za edinost v veri v smislu II. vatikanskega koncila in bil človek dialoga. Trpel je za Cerkev, s Cerkvijo in po Cerkvi.
Pastirsko pismo haitskih škofov
Haitski škofje so prebivalce Haitija povabili k ponovni spravi. Obsodili so povračilne ukrepe in razne sovražne izgrede.
V	pastirskem pismu ob sklepu svojega zasedanja so Haitčane pozvali, naj pri obnovi domovine po odstavitvi predsednika Jeana Clauda Duvaliera upoštevajo vrednote kot so svoboda, soodgovornost in skupnost. Svarijo jih pred vplivi skupin, ki ropajo po državi ali netijo sovražnosti. Ljudje imajo pravico do pravičnih družbenih odnosov. Treba je pozabiti na zasebne spore. Da bi čim uspešneje uresničili zastavljene cilje, bi bilo dobro ustanoviti preiskovalno komisijo, ki naj bi se posvetila raziskovanju krivičnih družbenih struktur.
Nepričakovan uspeh pariškega kardinala
Pariški nadškof kardinal Jean Marie Lu-stiger je sredi 14. pariškega okrožja najel del nekdanje redovniške klinike in odprl v n jem bogoslovje. Vodstvo zahteva od bogoslovcev disciplino in askezo. V njem ni niti televizorja, le radio za poslušanje poročil. Kandidatov za sprejem je veliko, predvsem iz vrst zapoznelih poklicev. Dobrodošli bodo v veliki pariški nadškofiji, saj se je v zadnjih letih v njej odločilo za študij teologije le malo mladih, opazno pa je tudi pomanjkanje duhovnikov v velikih pariških župnijah.
Listina o vlogi ženske v Cerkvi
Ameriška škofovska konferenca bo leta 1988 objavila listino o vlogi ženske v Cerkvi. Prvi osnutek je že pripravila komisija pod vodstvom škofa Inescha iz Jolie-ta v Illinoisu. V niem so zajete ugotovitve na osnovi široke ankete o vlogi ženske v Cerkvi v ZDA. Po besedah ameriških škofov naj bi ta listina odgovorila na vprašanja kot so uravnavanje rojstev, splav, sramežljivost in težave zakonskega sožitja.
■	V Madridu je ob terorističnem atentatu izgubilo življenje pet policijskih agentov, drugi štirje pa so bili hudo ranjeni. Ko se je policijsko vozilo približalo parkiranemu avtomobilu, v katerem je bilo plastično razstrelivo, so atentatorji na razdaljo sprožili naboj, ki je vojaško vozilo dobesedno razcefral. Španska policija domneva, da je atentat izvedla ena izmed skupin baskovske teroristične organizacije ETA, ki se je že večkrat poslužila take razstrelilne tehnike.
Z letošnje razstave ob dvatlsočletnici Kamnolomov v Nabrežini: mojster Milan Pernarčič (levo) z misijonarjem z Madagaskarja Klemenom Štolcarjem, ki je trenutno v Sloveniji
25 let solidarnosti s političnimi zaporniki
s. z.
OKNO V DANAŠNJI SUET
Has iz Bitswm
Spolnil je sto let
Kot smo najavili v prejšnji številki, so v petek 25. aprila v Ronkah slavili sto let rojstva najstarejšega vaščana, slovenskega rojaka Franca Lojzeta Devetaka (Devetta). Množica sorodnikov, prijateljev in domačinov se je zbrala najprej pri sv. maši, ki jo je daroval skupaj z drugimi duhovniki slavljenčev nečak g. Jurij Devetak iz Ljubljane. Med mašo je domači italijanski župnijski zbor zapel v slovenščini tudi »Lepa si roža Marija«.
Slovesnost se je potem nadaljevala v spodnjih prostorih romjanske cerkve. Domači zbor »Dino Salvador« je pod vodstvom Augusta Ermacore zapel zdravico. Sledil je uradni pozdrav ronskega župana De Paceja, ki je izročil slavljencu portret, delo domačega slikarja E. Furlanija. Predsednica SSO Marija Ferletič je prav tako čestitala stoletniku, tudi s slovensko besedo in verzi Prešernove Zdravljice. Zadnji je spregovoril domači župnik iz Romjana g. Paolo Bonatti, eden glavnih pobudnikov te prireditve. Prebral je priložnostni brzojavki, ki sta jih poslala sv. oče Janez Pavel II. in goriški nadškof Bommarco.
Toliko o slovesnosti. Te dni smo obiskali skupaj z Anuško Marušič in Štefanijo Tonsig našega stoletnika, da bi mu čestitali tudi v imenu slovenske skupnosti v Laškem. Iz našega razgovora je nastal simpatičen ter značilen slavljenčev življenjski portret.
Franc Lojze Devetak živi danes skupaj s 76-letno hčerko Gabrijelo; v isti hiši prebivajo tudi ostali otroci z družinami: Margarita (73 let), Lojze (72) in Karlo (65). Jubilant se je rodil 25. aprila 1886 v Opatjem selu, kjer se je izučil svojevrstne obrti, namreč izdelovati »škrabace«, tj. lesene pletene ročaje za biče, ki so se uporabljali pri živalskih vpregah. Tam se je oženil s sovaščanko Marijo Pahor.
Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran v avstrijski vojski kot oskrbnik konjske vprege pri artileriji, na Goriškem in v Galiciji. Zena s tremi otroki pa je odšla na Štajersko v begunstvo kot druge številne družine, ki so morale zapustiti vojno območje. Vojna je seveda razdejala in opustošila ves goriški Kras. Mnogi Kraševci so se zato, zaradi boljših življenj-
Sredi letošnjega posta je v svoji 11. številki italijanska družinska revija »Fami-glia Cristiana« objavila podatke raziskave (ankete), ki je zajela tisoč vprašanih iz vse Italije, vernih in nevernih. Seveda je šlo le za odrasle. Osrednja vprašanja ankete so bile osnovne postne dejavnosti: molitev, post in miloščina.
Kar se tiče nedeljske maše, se je udeležuje dobra tretjina (36%), 46% le občasno, 17 % pa nikoli. Velikonočno dolžnost (spoved, obhajilo) spolnjuje precej višje število, skoraj dve tretjini (61,3%), tega ne spolnjuje 25 %, nekateri pa menijo, da se je ta stvar "preživela” (13 %). Med spolnjevalci nedeljske in velikonočne dolžnosti so najbolj zvesti upokojenci in gospodinje, nekoliko manj mladi uslužbenci in svobodni poklici ter delavci. Razmerje med moškimi in ženskami je 1:2.
V	nasprotju s prepričanjem, da je molitev »izguba časa«, »izraz nemočnih«, nesmiselno prelaganje odgovornosti na drugega in pričakovanje njegove pomoči, raziskava ugotavlja, da velika večina (79,3%) anketirancev meni, da je molitev bistvena za krščansko življenje. Drugi menijo, da ni bistvena (16 %), in le slabi 4 %, da je odveč. Kljub temu pa 27 % anketirancev odgovarja, da (v postu) ne molijo, ali ne tako pogosto j!7 %).
Mnogi so bili presenečeni nad razmeroma zelo visokim odstotkom tistih, ki menijo, da je molitev temeljnega pomena za krščansko živ'jenje, čeprav morda v tem niso dosledni.
Za večino je postni čas še vedno priložnost za versko poglobitev in premislek (57,8 %), za druge priložnost za družin-
skih pogojev in možne zaposlitve v ladjedelnici, odločili za preselitev v ravnino. Tudi veliko Opnjcev je izkoristilo vojno odškodnino in si s pomočjo obnovitvenih zadrug kupilo hiše v Laškem. Sedanja romjanska via Rotonda se je za časa fašizma imenovala via Opacchiasella prav zato, ker se je sem naselila prava kolonija Opajcev: Ivan Pahor, Avgust Zavadlav, Ivan in Anton Marušič, bivši opajski župan Pavel Marušič in še drugi.
Franc Lojze Devetak pa je bil druge-sorte. Od vedno je bil sila samostojen in svojeglav, zato si je hotel sam zgraditi hišo, kar po lastnem načrtu. Najprej jo je uredil za silo in se vanjo preselil z družino leta 1922. Potem jo je še dolga leta leta dograjeval in dopolnjeval, medtem pa še naprej izdeloval »škrabace« v Ronkah in Gradiški ter se preživljal tudi z drugimi občasnimi deli. K dokončni gradnji te hiše pa so odločilno prispevati otroci našega očaka, zlasti starejši sestri, ki sta dolgo let služili v Rimu, Milanu in Tržiču in pa brata, ki sta se zaposlila v tržiški ladjedelnici.
Velika trinadstropna hiša v ul. Capitello, kjer žive danes vsi Devetakovi, je najbolj zgovoren dokaz izrazite samozavesti in skoraj čudaške volje po samostojnosti tega trdoživega Kraševca. So pa še druge poteze, ki svojstveno določajo tega temperamentnega človeka. Kljub častitljivi starosti je čutiti v njegovem prešernem pogledu še vedno neko iskrivost- in živost duha. Dobro se spominja malih in velikih pripetljajev svojega življenja. Z vrha svojih sto let se rad vplete v vsako diskusijo. Ohranil je še vso svojo šegavost in hudomušnost. Obvezno se loti vsakega sogovornika in ga razvedri s kakšno anekdoto ali dovtipom.
Žena Marija ga je zapustila pred dvajsetimi leti, ostali vrstniki so tudi odšli. On pa je ostal na čelu svoje družine, v družbi svojih otrok in številnih nečakov, vnukov in pravnukov.
Knjižničar Davorin Devetak
Srečanje gledaliških skupin severne Primorske
Od 17. do 20. aprila se je v Ajdovščini vršilo srečanje amaterskih gledaliških sku-bin severne Primorske. Sodelovale so skupine iz Dobravelj, Kobarida, Kanala, Idrije in Štandreža. V Ajdovščini so nastopale skupine, ki so se najbolj izkazale na področnih srečanjih v Novi Gorici, Tolminu in Idriji.
Zamejske Slovence je zastopala skupina PD Štandrež, ki se je v Ajdovščini predstavila s komedijo v treh delih »Barillo-nova poroka« v režiji Emila Aberška.
Predstavitev tega dela je številno občinstvo navdušeno spremljalo, po igri pa je sledil razgovor s strokovno komisijo, ki spremlja srečanje.
sko srečanje (29 %), medtem ko je za nekatere (9 %) to le začetek pomladanskega letnega časa. Dobra polovica anketirancev meni, da tako drugi kot oni sami namenjajo zadostno pozornost temu času (56 %), ki je čas molitve, odpovedi in pokore. Vendar ugotavljajo, da so nekdaj verniki ta čas vzeli še bolj resno in so tudi spolnjevali priporočila Cerkve (85 %).
Post kot odpoved hrani, pijači, pa čedalje bolj izgublja svojo priljubljenost. Le 20 % vprašanih se drži te zapovedi, nekateri manj dosledno (10 %), večina pa ga opušča (70%). Prepričani so (50%), da post ni bistven za krščanstvo.
Tudi nekatera druga dejanja, povezana s krščanstvom in posebej s postnim časom, nimajo več iste veljave kot nekdaj. Le 40 % anketiranih je kdaj slišalo o tako imenovanih telesnih in duhovnih delih usmiljenja, in le 8 do 15 % bi jih znalo našteti katero izmed njih. Vzroki za to so različni:manjši poudarki teh vprašanj pri verski vzgoji, opustitev učenja na pamet pri verouku in podobno.
Vendar ljudje mso neobčutljivi za ta vprašanja, čeprav so danes drugače izražena. Kar 95% anketirancev meni, da je za krščanstvo bistveno skrbeti za revne in potrebne. Sicer lc dobra polovica (51 %) odgovarja, da !o redno delajo, nekateri le občasno (35 %) oziroma nikoli (14 %). V ospredju so predvsem potrebe Tretjega sveta, pomoč misijonom, bolnikom, pa tudi prenašanje krivic, tolažba trpečim, pričevanje z življenjem. Tako se zdi, da krščanska »dediščina« ne izgublja pomena, le oblike spreminja.
Botsvvana je črnska država zahodno od Južnoafriške republike. Tam deluje kot misijonarka slovenska uršulinka s. Zora Škerlj. Na letošnjo oljčno nedeljo je odposlala pismo, v katerem pravi:
Hvala za usluge in za Katoliški glas, ki mi, kol Primorki, še toliko več pomeni, ker prinaša novice iz "sosedja”.
Kaj naj vam povem o Botswani, tej skromni in miroliubni puščavski državi? Smo v petem letu suše. Živina pomira, ljudje hirajo iz dneva v dan. Posebno hudo podhranjeni so otroci v nekaterih predelih dežele. Državne ustanove skušajo pomagati prizadetim na različne načine: predšolski otroci, noseče žene, tuberkulozni in drugi bolniki dobivajo dodatno hrano v klinikah; šolski otroci in mladina v šolah; nezaposleni, invalidi, siromašni, v vaških centrih. Pri vseh teh prizadevanjih cesto najbolj potrebni ne dobijo pomoči, delno ker živijo v oddaljenih, težko dostopnih predelih puščave Kalahari in delno ker jim je v ni ih nomadskem življenju težko slediti — so danes tu in jutri tam.
Poleg hrane 'judje potrebujejo vodo. V puščavskih predelih je nivo vode zelo nizek in slanost visoka, zato je treba poriniti črpalke io 200 metrov globoko, kar stane zelo veliko.
Cerkev prispeva na svoj način. Nas je malo, le 4% vsega prebivalstva, kar je nekoliko več kot 40.000 vernikov. (Cela prostrana dežela šteje le približno milijon ljudi.) Naše "sestre Cerkve iz Evrope in Amerike", kot jih tu imenujemo, nam pošiljajo pomoč prek mednarodne Caritas, in s tem darom moremo tudi mi pomagati, zlasti najpotrebnejšim.
»Besede mičejo, zgledi vlečejo!« Naši verniki, opogumljeni z darežljivostjo vernikov z drugih kontinentov, se tudi sami angažirajo po župnijah s prostovoljnim delom in tudi gmotno pomočjo, kolikor pač zmorejo: popravljajo hiše (kolibe najsiromaš-nejših) — v suhih letih je trava za strehe zelo daleč in draga —, oskrbujejo zelenjavne vrtove ob vodnih črpalkah, in na mnoge podobne načine. Ker se bavim z organiziranjem in pospeševanjem socialne pastorale v škofiji (v vsej deželi je le ena škofija), dobrodelnih akcij, razvojnih programov, dela za pravičnost, imam priložnost srečati se z bolečo bedo in lakoto ljudi, kakor tudi s požrtvovalnim delom krščanske ljubezni domačinov.
Molite z nami in za nas, da bi vztrajno rastli v krščanskem življenju, v posnemanju Njega, ki je ljubezen, in da bi se nas dobri Bog usmilil in nam noslal tako potrebnega dežja.
RAZNO
Vatikansko glasilo o vinskem škandalu
»L’Osservatore Romano« je ob vinskem škandalu v Italiji kritiziral vlado ministrskega predsednika Craxija, češ da je neučinkovita. Ker je zaradi ponarejenega vina umrlo že veliko ljudi, ji očita, da iz birokratskih razlogov vedno znova odlaša izglasovanje ustreznega zakona o kontroli živil. Sprašuje, zakaj se ni učinkovito postavila po robu ponarejevalcem vin. Od leta 1983 ležijo osnutki zakona o zavarovanju potrošnikov v predalu. Da bi vsaj nekoliko omilili veliko škodo, vatikanski dnevnik predlaga takojšnjo ustanovitev nadzora vin, stroge kazni za ponarejevalce in več osebja, ki bo skrbelo za nadzor živil.
Prihodnje leto bo morda papež šel na Kubo
Kurij ski kardinal Eduardo Pironio, Argentinec italijanskega porekla, je na italijanski televiziji izjavil, da bo papež Janez Pavel II. leta 1987 lahko opravil svoj pastoralni obisk na Kubi. Pri tem je še posebej poudaril: »Katoličani na otoku že nestrpno pričakujejo papežev obisk.« Bo pa treba napraviti še »veliko korakov«, ki bodo omogočili to apostolsko potovanje. Sam je videl, ko se je nedavno kot papežev osebni odposlanec udeležil prvega narodnega kubanskega cerkvenega zborovanja, da so se odnosi med državo in Cerkvijo na Kubi močno izboljšali ter se je začel »pošten in odkrit dialog«.
Pomembno imenovanje
Papež Janez Pavel II. je imenoval celovškega škofa Egona Kapellarija za člana Tajništva za neverujoče. Predsednik tega tajništva je bil nekdaj tudi kardinal Konig. Glavna naloga tega tajništva je proučevanje sodobnega ateizma in agnosticizma. Cerkvi naj bi pomagalo začeti dialog s temi tokovi.
Greta
V	četrtek 24. aprila sta imela skupen pogreb Rado Fučka in njegova žena Danica roj. Skoberne. Kako je prišlo do tega? Rado je bil zadnje mesece večkrat v bolnišnici, a se je vedno opomogel in se lahko vračal na svoj dom v bližini vodnega rezervarja na Greti. V sotobo 19. aprila se je ponovila slabost. Žena Danica je poklicala Rdeči križ in moža so odpeljali v bolnišnico. Stanje se mu je slabšalo in padel je v nezavest. Pomagali so mu pri dihanju s kisikom.
Istega dne zvečer pa se njegova žena Danica na telefonski klic ni oglasila. Vznemirjeni domači so posredovali in prišli so gasilci, ki so odprli stanovanje. Danico so našli mrtvo. Zadela jo je srčna kap. Mož Rado za ženino smrt ni zvedel, ker je bil stalno v nezavesti in se iz nezavesti ni več prebudil. Dva dni za ženo je tudi on za vedno ugasnil. Tako sta imela skupen pogreb.
Številne sorodnike je ta skupna smrt težko prizadela in užalostila. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. V kapeli pri Sv. Ani ob krstah je bila sv. maša. Somaševali so trije duhovniki. Pokojni Rado je stalno občutil posledice štiriletne fašistične internacije na otoku Ponza. Tam je bil skupaj z Romanom Pahorjem. Ob začetku vojne je bil vpoklican. Iz Italije je prišel v Jugoslavijo in se udeležil osvobodilnega boja. Domov se je vrnil junija 1945.
Kot sta bila Rado in Danica združena v skupnem življenju in ju je povezala skoraj istočasna smrt, naj združena uživata tudi večno srečo pri Bogu. - SZ
Bili smo pri božji Materi na Brezjah
Na državni praznik 25. aprila smo letos poromali na Brezje. Vseh romarjev nas je bilo okoli 400. Že na mejnem bloku pri Fernetičih se je opazilo, da je med romarji veselo razpoloženje Ker so bili številni romarji vpisani na skupne potne liste, so bile formalnosti precej hitro opravljene.
Na Brezjah so nas frančiškanski redovniki, ki upravljajo romarsko svetišče, prijazno sprejeli. Kar čudili so se, da nas je
toliko. Mnogi so izkoristili priložnost za spravo z Bogom v dobri spovedi. Kmalu po enajsti uri je bilo somaševanje, ki ga je vodil dr. Angel Kosmač, ki letos slavi 40-letnico mašništva. Med mašo je govori) frančiškanski redovnik. Skoraj vsi romarji so prejeli sveto obhajilo. Ljudsko petje je podprl cerkveni zbor iz Sv. Križa, ki je tudi sam zapel več umetnih pesmi in tako poživil praznično razpoloženje.
Kmalu po maši smo odšli na kosilo, ki je bilo v gostilnah v bližnji Radovljici. Potem smo se odpeljali na Bled. Radi smo si ogledali izredno lepo župnijsko cerkev. Marsikoga je zvabil otok sredi jezera z Marijino cerkvico. Seveda je bilo treba tudi potegniti za vrv »zvona želja«.
Ob šestih zvečer smo se zbrali v novi cerkvi v Dravljah. Posvečena je Kristusovemu učlovečenju. Težko je opisati posebnost nove cerkve. Napravlja izredno dober vtis in vabi k zbranosti. Zgrajena je tako, da vsak lahko vidi na oltar. Skozi veliko stekleno steno se lepo odraža zvonik stare cerkve, ki je posvečena sv. Roku. Nova župnija je izredno narastla in stara cerkev ni več zadostovala. Gradnjo cerkve in simboličnost stavbe nam je razložil župnik p. Franc Svoljšak. Lep zaključek je bil, ko smo skupno peli litanije Matere božje in prejeli blagoslov. Potem se nam ni pa kar nikamor mudilo, tako prijetno je bilo srečanje v Dravljah.
Da je vse potekalo v najlepšem redu, je poskrbel predsednik tržaške Duhovske zveze g. Jože Kunčič, ki se mu za njegov nemajhni trud iskreno zahvaljujemo. - SZ
Avstrijsko leto duhovnih poklicev
Leto 1988 so avstrijski škofje določili za Leto duhovnih poklicev. Teh v državi vedno bolj primanjkuje, povprečna starost duhovnikov, redovnic in redovnikov pa se nenehno viša. Škofje so načrtovanje za izvedbo tega leta zaupali združenju Canisiuswerk (ime po sv. Petru Ka-niziju). Zastopniki so se sredi aprila že zbrali na prvo zasedanje pod vodstvom graškega škofa Webra v Innsbrucku in določili prve smernice, kako naj bi to leto obhajali po avstrijskih škofijah.
V dneh 19. in 21. aprila sta nas za vedno zapustila
Rado Fučka in njegova žena Danica
K skupnemu zadnjemu počitku smo ju pospremili v četrtek 4. aprila. Vsem, ki so se udeležili pogreba in ki so nam izkazali sočutje ob težki izgubi, se iskreno zahvaljujemo.
Sestre In bratje
Trst - Greta, 21. aprila 1986
MltAMILNICA IM EOS03ILNICA _______OPČINE-TISST___________
CASSA EUEALE ED AltTIGIANA OPICIMA * TltlESTE
BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1985
PREMOŽENJSKO STANJE
AKTIVA
Blagajna...................................... 692.647.205
Vrednostni papirji ........................ 28.960.784.755
T/R in hranilne vloge
pri bankah............................ 15.717.002.953
Posojila................................... 48.343.609.634
Menice za vnovčenje ....	1.937.309.109
Razni računi................................ 6.413.757.324
Anticipativna aktiva in aktivne
izločitve.............................. 1.467.877.329
Nepremičnine................................ 2.547.562.070
Stroji in oprema............................ 1.177.741.109
Soudeležbe..................... ..............119.900.000
SKUPNA AKTIVA............................. 107.378.191.488
Račun rizikov in obvez ....	586,300.894
Razvidnostni računi....................... 131.877.527.731
SKUPAJ.................................... 239.842.020.113
PASIVA
Hranilne vloge in tekoči računi	.	91.893.743.457
Razni upniki in cedenti menic
na inkaso.......... 1.282.044.557
Vezani skladi........... 1.136.810.693
Skladi knjigovodskih odpisov	.	902.219.452
Pasivne izločitve......... 190.168.440
čisti kapital in razni skladi .	.	9.902.685.749
Poslovni dobiček........ 2.070.519.140
SKUPNA PASIVA......... 107.378.191.488
Račun rizikov in obvez ....	586.300.894
Razvidnostni računi... 131.877.527.731
SKUPAJ................ 239.842.020.113
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
DOHODKI
Aktivne obresti na posojila . .
Obresti pri bančnih ustanovah .
Obresti na obveznicah
in dividende.................
Dobiček pri vrednostnih papirjih in menjalnici.....................
Aktivne provizije, povračilni
stroški in razni dohodki . .
Uporaba skladov..................
SKUPNI DOHODKI...................
8.721.583.501
2.481.145.736
3.825.130.592
270.566.653
875.210.157
154.527.956
16.328.164.595
IZDATKI
Pasivne obresti.............. 9.747.726.991
Stroški za osebje............ 2.074.156.613
Davki in takse................ 388.644.378
Splošni upravni stroški	....	1.291.157.524
Knjigovodski odpisi	.	.	,	.	.	244.231.073
Višanje skladov............... 511.728.876
SKUPNI IZDATKI............ 14.257.645.455
Poslovni dobiček............. 2.070.519.140
SKUPAJ....................... 16.328.164.595
Vernost	HHamv liwl oštete
Izreden koncert v Štandrežu
Ljudje so slutili, da bo v četrtek 24. aprila nekaj izrednega v štandreški cerkvi in so k napovedanemu koncertu prišli v nepričakovano velikem številu, saj so napolnili klopi velike štandreške cerkve in mnogi so tudi stali. To je bil prvi uspeh doberdobskega pevskega zbora in orkestra pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
Drugi uspeh je bil nastop pevskega zbora Hrast in orkestra. Doberdobski zbor poznamo že veliko let, še iz časov pok. prof. M. Fileja, ki je priredil prve nastope prav v Doberdobu. Vedno je zbor dobro pel. V četrtek pa je prekosil samega sebe. Pod vodstvom mladega dirigenta je nastopil z zahtevnim programom iz polifonije in vzhodne liturgije. Odpel je 4 po-lifonske pesmi m tri korale vzhodnega bogoslužja (Hvalite ime Gospodne D. Chri-stofa, Oče naš R. Korsakova, Pater noster I. Stravinskega). Iz polifonije pa je izbral klasične avtorje L. da Viadana, H. Prae-toriusa, L. da Victoria in J. S. Bacha. Nisem poklican, da podam strokovno oceno, potrdim le, da smo bili vsi poslušalci z izvajanjem zahtevnih pesmi zadovoljni. Ljudje so to izpričali tudi s ploskanjem, čeprav je domači g. župnik ob začetku priporočil, naj bi ne ploskali po izvedbi vsake pesmi.
Prvemu delu je sledil drugi del, ko sta združeno nastopila pevski zbor in orkester. Ni šlo za kak poklicni ansambel, temveč za prijatelje prof. Hilarija, profesorje in slušatelje glasbene akademije v Vidmu, ki so pod njegovim vodstvom naštudirali Kyrie, Gloria, Sanctus in Agnus Dei iz Gruberjeve maše v C-duru ter dva Handlova odlomka iz znanega oratorija Messiah. (Worthv is the Lamb in Halle-lujah). Zbor in orkester sta se zelo ujemala in dopolnjevala. Prof. Lavrenčiču je uspelo, da je iz zbora in orkestra ustvaril homogeno telo, Iti je zvesto sledilo njegovi taktirki.
Nastop orkestra je bil za naše razmere nekaj izrednega, saj ga je navadno slišati le pri poklicnih telesih, tu pa je šlo za ljubitelje glasbene umetnosti. Brez pretiravanja smemo trditi, da je šlo za naše razmere izreden glasbeni dogodek na visoki umetniški ravni. Zasluga gre dirigentu prof. Lavrenčiču, doberdobskim pevcem in pevkam ter vsem članom orkestra.
Odlomke iz Gruberjeve maše so v nedeljo 27. aprila odpeli med slovensko mašo v Gorici na Placuti ob 10. uri.
Eno kritično pripombo pa imam. Motilo je napovedovanje, ker je bilo odločno predolgo in preveč učeno za nas preproste poslušalce. - K. H.
Prva dva dneva Praznika frtalje
Tudi letos si je zbor Rupa-Peč nadel nalogo, da organizira Praznik frtalje. S pozdravnimi besedami napovedovalke Betke Maraž se je v petek 25. aprila pričelo letošnje tridnevno slavje. Nadaljevalo se je v nedeljo 27. aprila, končalo pa se bo, če bodo vremenske razmere dopuščale, v četrtek 1. maja.
V petek je kulturni spored odprl ženski zbor iz Sovodenj. Pod vodstvom Rezi Če-ščut je začel s pesmijo »Gorici«, ki jo je uglasbila Marinka Lasič na besedilo Franja Rojca iz Sovodenj.
Sledil je zbor iz Stmavra, ki je pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka svoj program zaključil s pesmijo Petra Jereba »Novemberska«.
Sledila je veseloigra v enem prizoru »Čašica kave«, ki so jo predvajale dekleta iz Rupe in Peči. To igro so prvič uprizorile na domačem miklavževanju in nato na Prešernovi proslavi v Trstu, za kar so prejele priznanje Mladi oder. V glavni vlogi je nastopila Nadja Kovic, ob njej pa Valentina Pahor, Lučka Tomšič, Meri Juren, Zdenka Ferlat, Romina Florenin, Barbara Zaccaron, Magda Volk ter Mirjam Cernic in Tanja Kovic. Splošno mnenje je, da so dobra diletantska skupina in da bi bilo prav, ko bi prišlo v okviru zbora do ustanovitve dramskega odseka.
Lepo vreme je privabilo v Rupo veliko občinstva. Med gosti je bilo opaziti tudi sovodenjskega župana Vida Primožiča. Po kulturnem programu je bila prosta zabava z ansamblom Prijatelji.
V nedeljo se je ob kar ugodnem vremenu praznik nadaljeval. Spel sta ob napovedovanju Betke Maraž nastopila dva zbora. Prvi se je predstavil — to pot na območju sovodenjske občine že tretjič — moški zbor Alpina iz Žirov (Slovenija). V okviru kulturnega sodelovanja s pobrateno
Škofjo Loko se je zbor vabilu rupenskih pevcev odzval ter pod vodstvom mladega Antona Čadeža v dveh delih podal svoj spored, vmes pa je otroški zbor Rupa-Peč pod vodstvom Nadje Kovic zapel štiri pesmi. Predsednik domačega zbora Ivo Kovic je nato zboru Alpina v priznanje poklonil košaro buteljk vina ter krožnik z upodobljenim goriškim gradom ter na pisom »Praznik frtalje«. Prisotnost občinskih upraviteljev župana Primožiča, podžupana Klemšeta in odbornika Emila Tomšiča je dala še poseben poudarek sodelovanju med pobratenima občinama.
Nekaj posebnega in novega je bilo tekmovanje v pripravi najboljše frtalje, ki ga je vodil član zbora Julijan Malič. S prijetnim humorjem je hitro vzpostavil stik z občinstvom in ga pritegnil k sodelovanju. Tekmovanja se je udeležilo 12 oseb obeh spolov iz domačega kraja in od drugod. Ocenjevalno komisijo so sestavljali župan Vid Primožič, Benjamin Černič, Adrijana Malič, Dorica Pavletič in Emilijana Kogoj. Prva nagrada je šla Milki Cernic iz Gabri j, druga Simonu iz Škofje Loke, tretja Albertu Devetaku s Peči.
Večerne ure so potekale ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana iz Trsta. Pokriti prostor je omogočil, da so se gostje ob raznih dobrotah še dolgo zadržali v medsebojnem kramljanju, na plošči pa vrteli mladi in manj mladi. - R. D.
Štandrež
V nedeljo 27. aprila zjutraj je prišel na obisk v našo vas mladinski zbor iz Ric-manj. Male pevke in pevce sta vodili šolski sestri Gabrijela in Karmen, ki tam kot katehistinji pomagata pri pastoralnem delovanju; spremljali pa so jih tudi številni starši. Vseh je bilo okrog 50.
Že prej so se z voditeljico našega mladinskega zbora Elviro Chiabai domenili, da bodo izmenoma piepevali pri prvi nedeljski maši. Tako smo v cerkvi lahko slišali najprej s kora domače male pevke, nato pa izpred oltarja one iz Ricmanj, ki so tudi ob koncu zapele tri izbrane pesmi. Verniki so bili prav zadovoljni, da so slišali pri istem bogoslužju dva mladinska zbora.
Po maši smo se vsi zbrali v župnijskem domu na prijetno srečanje in zakusko, ki so jo pripravile prijazne žene našega prosvetnega društva. Saj naše društvo dobro pozna Ricmanje in je povezano z njimi, ker ima tam že vrsto let dramski nastop na farni praznik sv. Jožefa.
Goste sta nato Lucijan Pavio in Marko Brajnik spremljala na kratek ogled naše vasi in njiv ob Soči, nato pa na obisk go-riškega gradu. Tam so si ogledali grajske zanimivosti in goriško okolico. Prav dobro kosilo so jim pripravile šolske sestre v Zavodu sv. Družine.
Ostali čas jim je hitro potekel z igrami na vrtu in dvorišču zavoda. Zvečer smo jih spremljali na železniško postajo in se tam od njih hvaležno poslovili.
MEŠANI ZBOR »LOJZE BRATUŽ« - GORICA
vabi na KONCERT
motetov in slovenske duhovne glasbe
Dirigent; Stanko Jericijo
Župnijska cerkev v Števerjanu, četrtek 8. maja ob 20.30
MOŠKA I. DIV.
Corridoni - Olympia 2 : 3
(7 : 15, 8 : 15, 15 : 10, 16 : 14, 5 : 15)
Mladi odbojkarji 01ympie so tudi v povratnem kolu premagali zadnjeuvrščeni Corridoni. Trener Maraž je tokrat postavil na igrišče precej neizkušenih igralcev, kar je razvidno tudi iz končnega rezultata v setih. Na igrišče je tokrat stopil tudi dvi-gač I. Špacapan, ki je komaj okreval. Plavi zasedajo sedaj peto mesto skupaj z ekipo Julia Auto iz Gradišča.
ZENSKA I. DIV.
Olympia - Soteco 3 : 1 (15:11, 12:15, 15:8, 15:7)
Robert Cotič
I. MOŠKA DIV.
VV. F. Caldtni - Soča 0 : 3
(9 : 15, 13 : 15, 7 : 15)
Nevarno gostovanje pri gen iških gasilcih, ki spadajo k boljšim ekipam, se je srečno izteklo. Tako je Soča zabeležila svoj 14. zaporedni uspeh. Zdaj preostajata le še dve tekmi, obe zahtevni: povratna v Sovodnjah z Olympio in zadnja z drugouvrščenimi Acli v Ronkah. - pt
Sožalje
Ob prerani izgubi Alenke Černič izraža težko prizadetim staršem in svojcem Zveza slov. kat. prosvete - Gorica globoko sožalje.
Letošnje šmarnice
Pri majniški pobožnosti bomo letos brali evharistične šmarnice, ki imajo naslov: Kruh vseh kruhov. Razmišljanje za vsak dan meseca maja je napisal mariborski pomožni ŽKof dr. Jožef Smej. Škof razpravlja o Evharistiji pod trojnim vidikom: Evharistija kot daritev, hrana in navzočnost. Upamo, da se bodo verniki radi udeleževali majniške pobožnosti!
Šport:
MOŠKA C2 LIGA
Rozzol - Olympia 3 : 2
(4 : 15, 15 : 6, 15 : 10, 8 : 15, 15 : 11)
Igralci 01ympie Elektroterpin so v gosteh izgubili zadnjo prvenstveno tekmo. Proti skromnemu Rozzolu so naši fantje igrali sicer precej demotivirano, ker obstanek v ligi je bil že zagotovljen. V 01ympijinih vrstah je manjkalo kar precej igralcev, tako da trener Tušar ni imel pravzaprav veliko menjav na razpolago.
V prvem setu so plavi pričeli bliskovito in brez težav osvojili niz. Vse je kazalo, da bo tekma končala v kratkem času. Že v drugem setu pa so začeli grešiti zlasti na sprejemu. V četrtem setu pa so se spet postavili na noge in z uspehom zaključili set. V zadnjem pa so Goričani popustili in tako nasprotniku dovolili zmago.
i Trst II
Spored od 4. do 10. maja 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: Janez Povše: »Zgodilo se je med zvezdami«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetiiski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 A. Marodič: »Dvojni izdajalec Orel. 17.00 Športne novice. 19.00 Košarka Cellana Bergamo-Jadran.
Ponedeljek: 8.10 Štirideset let slovtenskih radijskih oddaj v Trstu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje; mešani zbor Rupa-Peč in moški zbor M. Filej iz Gorice. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.50 Otroški kotiček: Glasbena pravljica.
16.00 Iz zakladnice pripovedr ištva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 M. Gorki: »Mati«.
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Prim. poje: moški zbor F. Venturini od Domja in mešani zbor Skala iz Gropade. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pravljica na Slovenskem.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. .2.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17 10 Mladinski pevski festival v Celju. 18.00 Londonski memorandum v luči britanskih diplomatskih arhivov.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kuitarna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Sociološki pogledi. 15.00 Otroški kotiček: Kaj je na koncu sveta? 16.00 Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 S. Lem-M. Uršič: »Magellanov oblak«.
Za Sveto goro: N. N., Mačkolje 25.000 lir. Za lačne po svetu: Ana Ferluga 50.000 lir.
OBVESTILA
Redna seja Zveze slov. kat. prosvete bo
v ponedeljek 5. maja ob 20.30 v sejni dvorani Katoliškega doma v Gorici.
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu
priredi koncert darovanjskih pesmi v nedeljo 4. maja ob 16.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
DAROVI
Za Katoliški glas: Felička Humar 12.000; msgr. Jože Jamnik 50.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 800.000 lir. Namesto cvetja na grob Alenke Černič:
Benjamin za novo telovadnico v Gorici 25.000; Ninko in Franka za novo telovadnico 20.000 in za ŠZ Soča 30.000; Jožko
20.000 za novo telovadnico; Radivoj za SŽ Soča 20.000; Marjan in Nadja za novo telovadnico 15.000 in za ŠZ Soča 15.000; Mirko Cotič, Gorica za novo telovadnico 10.000; Amalija Cotič za ŠZ Soča 10.000 lir.
V spomin Alenke Černič: mati Felička:
200.000 za števerjansko cerkev, 100.00 za Katoliški glas, 100.000 za Alojzijevišče,
100.000 za Zavod sv. Družine; mama Ada:
200.000 za števerjansko cerkev, 200.000 za Katoliški glas, 200.000 za Zavod sv. Družine, 200.000 za Alojzijevišče, 50.000 za Pastirčka; sestra Anka: 100.000 za števerjansko cerkev; verniki z Jazbin za jazbinsko cerkev 415.000; verniki s Plešivega 324.000 lir.
Za dekliški zbor v Števerjanu: učno osebje osnovne šole v Števerjanu name-stu cvetja na grob Alenke Černič 120.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: namesto cvetja na grob nepozabne Alenke Cernic 200.000; razni 100.000 lir.
N. N., Trst: za Marijanišče 500.000 in za Repentabor 500.000 lir.
Do smrti zvesta bralka slovenskega katoliškega tiska pok. Karolina Slavec vdova Smotlak zapušča za Katoliški glas 50.000, za Pastirčka 50.000, za Mladiko 50.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah: ob smrti Karoline Slavec, vd. Smotlak iz Mačkolj so prispevali iz zapuščine pokojne 50.000, starši pevcev otroškega zbora Slovenski šopek 110.000, tri nečakinje 75 0C0, župnijski svet 100.000, Benjamin in Adelina 40.000, Valerija Zobin 10.000, družina Gherbassi 10.000, hči Jolanda z družino 50.000 lir.
Za cerkveni zbor Mačkolje: ob pogrebu mame Karoline Slavec darujejo njeni sinovi	in hčeri:	200.000, namesto cvetja	na
grob	iste darujejo	tri svakinje 75.000	lir.
Za	dekliški	zbor	Slovenski šopek:	ob
smrti tete Karoline darujejo tri nečakinje Imelda, Uči in Matilda 75.000; ob mamini smrti Ljuba Smotlak 100.000 lir.
Za	otroški	zbor	Slovenski šopek:	ob
smrti tete Karoline Slavec darujejo tri nečakinje Imelda, Uči in Matilda 75.000; ob mamini smrti Ljuba Smotlak 50.000; Zofija Tul namesto cvetja na grob iste pokojne 20.000 lir.
Za PD Mačkolje: Ljuba Smotlak ob mamini smrti 100.000, namesto cvetja na grob pa Alma Stepančič in Dalka Smotlak vsaka po 20.000 lir.
Za skavtsko družino Mačkolje: Ljuba Smotlak ob sm: ti mame Karoline Slavec 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene
ALENKE
se od srca zahvaljujemo duhovnikom za somaševanje; domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, zboru Lojze Bratuž in skavtom za občuteno petje na domu, v cerkvi in ob grobu; g. županu in občinski upravi za cvetje in šolskim sestram iz Gorice.
Za poslovilne besede ob grobu se posebej zahvaljujemo g. M. Komjancu, zastopniku SGS, zastopnici Alenkinega dekliškega zbora, zastopniku SKPD »F. B Sedej« iz Števerjana in zastopnici ZSKP.
Zahvala tudi vsem darovalcem cvetja in v dobre namene, vsem našim sosedom, Števerjancem, Jazbincem, Sovodenjcem in vsem drugim dobrim ljudem, ki so nam bili ob strani v teh težkih dneh, za drago pokojnico molili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Svojci
Števerjan, 24. aprila 1986
Banca Agricola - Gorizia 3 Kmečka banka-Gorica
BILANCA 77. poslovne dobe
31. decarbra 1985
AKTIVA
-Blagajna	590.394.409	Hranilne vloge	46.507.527.924
-Banke	22.126.218.203	Tekoči radmi	26.970.161.966
-Vrednostni papirji	27.369.075.279	-Dopisovalni T/R bank	3.294.175.132
-Udeležbe	305.966.687	-Cedenti menic in	
-Posojila	21.649.385.821	dokurentov na inkaso	6.269.631.192
-Nepremičnine	1.674.749.101	-Razni upniki	2.583.501.863
-Oprema in stroji	707.914.943	-Skladi knjigovodskih	
-Meničema vnovčedje	9.939.476.734	odpisov	610.033.294
-Razni dblzhiki	9.069.192.536	-Vezani skladi	893.838.931
-Aktivne izločitve	988.550.719	-Pasivne izločitve	60.174.059
		-Cisti kapital in	
		razni skladi	6.661.269.520
		-Poslovni dobiček	570.610.551
SKUPNO AKTIVA	94.420.924.432	SKUPNO PASIVA	94.420.924.432
-Račun rizikov in obvez	18.524.498.335	-Račun rizikov in obvez	18.524.498.335
-Razvidnostni računi	106.617.206.130	-Razvidnostni računi	106.617.206.130
SKUPAJ
219.562.628.897
IZDATKI
PASIVA
SKUPAJ
219.562.628.897
DOHODKI
-Pasivne obresti	7.199.598.947	-Aktivne obresti	
-Stroški za osebje	1.404.989.739	na posojilih	4.543.297.426
-Davki in takse	428.703.602	-Obresti na bankah	1.239.766.343
-Splošni upravni		-Obresti na obveznicah	
stroski	1.291.005.120	in dividende	4.339.376.207
-Knjigovodski dopisi	105.312.930	-Dobiček pri vrednostnih	
-Višanje skladov	1.051.312.554	papirjih in menjalnici -Aktivne provizije in	260.487.767
-Skupni izdatki	11.480.922.892	razni dohodki	1.124.720.349
-Poslovni dobiček	570.610.551	-Uporaba skladov	543.885.351
SKUPAJ	12.051.533.443	SKUPAJ	12.051.533.443