Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik* Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15 (Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din za pol leta ..... 15'— „ posamezna številka .	.	1’50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto IV.	Ljubljana, dne 27. junija 1935.	Štev. 6
0 razdvojenosti v obrtniških vrstah
Cesto se čuje v naši javnosti glas, čemu se obrtništvo pri nas ne združi v enotno organizacijo, čemu razdori itd. Največkrat čujemo to iz ust ljudi, ki ali pozabljajo, da smo še pred kratkim imeli ko ni bilo našega pokreta tudi več različnih obrtniških organizacij. Zato si moramo malo poklicati v spomin kakšno je bilo stanje organizacij na prostovoljni podlagi pred uveljavljenjem novega obrtnega zakona.
Prostovoljno je bilo članstvo v obrtniških organizacijah, tako zvanih obrtnih društvih, ki so bili, čeprav izrazita stanovska organizacija bolj ustanovljeni na politični podlagi. Poleg tega je obstojala še posebno „Jugoslovanska obrtna zve-za‘‘ v kateri so bile včlanjene, tako zvane organizacije g. Ogrina, bivšega podpredsednika ZTOl. Ta organizacija je izdajala nekaj časa tudi glasilo „Jugoslovanski obrtnik" ter je bila privesek bivše slovenske ljudske stranke. Med tem so bile prvoimenovane organizacije združene v Zvezi obrtnih društev dravske banovine več ali manj privesek demokratske stranke, ki je imela pičlo število teh društev. Toda izdajala je glasilo „Obrtni Vestnik" s pomočjo fakultativne organizacije Zveze obrtnih zadrug, tako v Ljubljani, kakor Mariboru, kateri pa sta bili iz nezadostnih razlogov razpuščeni — prisilno likvidirani, pri čemer so imeli odločilno besedo politiki. V Zvezah obrtnih zadrug so bile včlanjene zadruge — združenja na prostovoljni podlagi in vsled tega tudi niso bile izraz vsega obrtništva.
Kmalu po združitvi Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pokazala potreba po unifikaciji — enotni zakonodaji, pri čemer se je že od vsega početka s strani obrtniških organizacij poudarjala tudi enotna obrtna zakonodaja. Kakor so v nekaterih sosednih državah po vojni takoj uredili za-konodajstvo, se je to pri nas počasi godilo in so različni zakoni le počasi prišli pred narodno skupščino ter stopili v veljavo. Tako je bilo tudi z obrtnim zakonom, da je zahteval čas polnih dvanajst let do izdaje tega v letu 1931. Ker pa je bilo treba veliko, do tedaj običajnih stvari v raznih pokrajinah države upoštevati vsled različne zakonodaje so nastale razne konference, na katerih so obrtniške organizacije z vse države sklepale kako naj izgleda in kakšne odstavke naj vsebuje novi obrtni zakon, kj naj bi zadovoljil obrtništvo. Na takih konferencah so se sešli delegati različnih organizacij in se je tako marsikateri delegat prepričal o gotovi koristi enega stališča, pa tudi o neugodnosti drugega stališča, ki so ga razni delegati zavzemali na takih sestankih.
Tudi Slovenci — slovenski obrtniki smo po svojih predstavnikih sodelovali na različnih konferencah ter delali na osnutkih obrtnega zakona. Toda pri nas so se našli neodločni obrtniški tovariši, ki so na takih konferencah enkrat zastopali eno stališče, drugič zopet drugo, kar je pri ostalih tovariših zbudilo nejevoljo in sum, da ti nehote ne zastopajo obrtniških interesov po sklepih svojih organizacij, temveč se pustijo uplivati in voditi po ljudeh, ki niso naklonjeni obrtništvu, katerih interesi bi bili ogroženi, če bi obrtništvo enotno nastopilo v takih vprašanjih, kot je bi|o vprašanje obrtnega zakona. Da je bilo temu res tako moremo sklepati po izjavah teh tovarišev, ki so bili osebno vedno odločni za obrtniške interese, toda kadar so zastopali obrtniške interese pred forumi so bili pa drugega mnenja.
Vse to niso mogli mirno gledati ostali tovariši, ki so se neustrašeno borili in se še bore za obrtniške pravice. Ti so jasno in odkrito tudi Povedali svoje mnenje in zastopali dosledno enako stališče. To je bil vzrok tako imenovane razdvojenosti v obrtniških vrstah, ki je prešla iz oorbe obrtniških stanovskih skupin po političnih jJ^Hrzacljah v borbo načelnih vprašanj za zaščito obrtniškega stanu. Tako sta uvodoma imenovani organizaciji izgubili vpliv, ker sta bili vodeni po političnih načelih in ker je borba prešla na drugo polje. iPoleg tega pa so tudi razmere
same v naši državi tedaj po razpustitvi bivših političnih strank nastale povsem drugačne. Ta dejstva so obrtništvo v dravski banovini razdelila v dve skupini, ki sta združevali pripadnike raznih političnih strank. Borba je prešla na izrazito načelna obrtniška vprašanja. Politični uplivi, ki so še vedno podtalno dejstvovali so tudi tu igrali svojo vlogo. To se je opazilo leta 1931. ko je bil razpuščen bivši obrtni odsek pri ZTOI in imenovan nov, katerega še danes sestavljajo večinoma pristaši tedaj vladajoče stranke. V ta odsek so prišli s par izjemami ljudje zgolj po političnem opredeljenju, deloma pa še ljudje, ki so vneto zagovarjali sistem skupnih zbornic, kar je seveda ideal čistih politikov, ki nikdar niso pustili, kaj šele dovolili, da bi obrtništvo samo v svojih organizacijah svobodno odločalo. Razumljivo je, da je to ustvarilo dokaj čudno atmosfero pri večini obrtništva, ki je v svoji vrhovni gospodarski ustanovi dobila zastopstvo, ki še zdaleka ni odgovarjalo dejanskemu stanju.
Iz vsega tega se je rodil močan pokret po osamosvojitvi obrtništva v svojih obrtniških zbornicah, neodvisno od drugih stanov ter vplivov trenotno vladajočih režimov. V dravski banovini je ta pokret začel mladi in agilni tov. Lovro Pičman z malim številom svojih prijateljev. Toda borba, ki jo je započel ni bila lahka, ker se je stavilo temu pokretu, čeprav je imel zakonito pravico do tega različne zapreke, deloma tudi uradno na pot, kar vse je rodilo še hujši odpor, posledica tega pa je bilo pojačanje števila članstva tega pokreta, ki se je pozneje združilo v močni prostovoljni organizaciji društva jugoslovanskih obrtnikov dravske banovine.
Res je, da se proti vetru ne da upirati, toda pokret, ki je bil započet in vložen na trde temelje našega malega obrtnika gre naprej in pridobiva še dalje več pristašev, ki se tesno združujejo v enotno povezani organizaciji DJO ter obstoja že danes 36 podružnic DJO v najrazličnejših krajih dravske banovine.
To naglašamo, da pokret živi, živi na plodnih tleh in mu ne bomo dali usahniti. Težišče borbe se je preneslo na podrobno delo. Da smo v tem uspeli in često svoje nasprotnike tudi uverili o
š

m
Izvolite si ogledati
najnovejše obrtniške izdelke!!
Odprto vsak dan od V»8-19 nre
vstopnina za osebo Din 3
'našem pravilnem delu so nam in vsakomur kdor hoče videti v dokaz številna obrtniška zastopstva v raznih občinskih odborih, kjer so storile naše organizacije svoje delo, razne gaspodarske prireditve, razstave itd., ustanovitev gospodarskih zadrug, vse to je delo močne organizacije, ki ji ne more nikdo trditi, da ne dela in da nima upravičenega obstoja.
V tem je razdvojenost, da plemenito tekmujemo tovariško med seboj in med nasprotnimi organizacijami, ki morajo uvideti v svojem škodljivem delu za slovensko obrtništvo, da se vedno ne da upirati večini, temveč je to mogoče le nekaj časa dokler uživa manjšina vso podporo režima in more tako izigravati večino.
Razdvojenosti v slovenskem obrtništvu v stvari ni, ker obrtništvo ni razdvojeno, razdvajajo ga neobrtniki, ki si hočejo kovati na ta način kapital za svoje sebične namene, čeprav se pri tem poslužujejo najgrših in najbolj nemogočih -metod. Pustite, da si bo obrtništvo tako tudi v dravski banovini, kakor si more v drugih banovinah samo voditi vse svoje ustanove, brez vplivov pa boste videli uspehe. Ce pa imamo dve organizaciji, ki sporedno delata za iste cilje, se ne more reči, da stvarno obstoja razdvojenost, toda pustite organizacijam, da se svobodno razmahnejo v plemenitem tekmovanju med seboj, pa boste videli, da ne bo nihče več govoril o razdoru, če bosta ali bodo organizacije po svojem delu in številu zastopane prav v vseh svojih vrhovnih organizacijah, pa tudi dalje v parlamentu in senatu.
Prizadeti naj si izprašajo vest — roko na srce in priznali bodo, da ne gre velike večine obrtništva odklanjati od soodločanja in sodelovanja.
Na nas mladih pa je, da enkrat za vselej jasno povemo, da obrtniških organizacij ne bomo nikdar več pustili voditi po političnih načelih in idejah, ker posledice tega bridko občutimo še danes. Hočemo delovati v močnih edino na stanovski podlagi ustvarjenih obrtniških organizacijah, iz katerih bomo izločili vse, ki škodujejo interesom obrtništva, ki ga zavajajo na stran pota in, ki niso prijatelji obrtniškega stanu — niso obrtniki.
Obrtniški stan mora biti enoten v svojih vrhovnih organizacijah, če pa je razdvojen v nižjih edinicah je to samo v dobro stanu, kar smo se mogli uveriti iz parletnega delovanja DJO, ki je pokazalo, da je obrtništvo na zavesti in napredku mnogo pridobilo.
Na odločilnih osebnostih in oblasti je, da se tudi obrtništvo že enkrat zadovolji, kakor se je zadovoljilo delavstvo z volitvami v Delavsko zbornico, kjer obstoja več skupin pa vse sporedno delujejo za iste cilje.
Ivan Mihelčič.
Nova vlada
Dne 24. t. m. jo bila sestavljena ter imenovana nova kraljevska vlada, ki je sestavljena sledeče:
Predsednik ministrskega sveta in zunanji ministdr dr. Milan Stoj adinovic, senator in bivši minister,
notranji minister dr. Anton Korošec, bivši predsednik vlade,
minister za vojsko in mornarico armijski general Peter Živković, minister za vojsko in mornarico na razpoloženju,
minister za promet dr. Mehmed Spalio, bivši minister,
kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič, bivši minister in poslanec,
minister za socijalno politiko in narodno zdravje Nikola Preku, bivši minister in poslanec,
pravosodni minister dr. Ljudevit Auer, minister na razpoloženju,
gradbeni minister ing. Miloš Bobič, bivši beograjski župan,
t
Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lanene tropine ter vse v to stroko spadajočo blago prvovrstne kakovosti po solidnili cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju

tovarna olja, lakov in barv, družba z. o. z., last. FRANJO MEDIČ. Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah
in Domžalah.
minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, minister na razpoloženju,
finančni minister dr. Dušan Letica, pomočnik finančnega ministra,
prosvetni minister Dobrivoje Stoševič, poslanec,
ministra brez portfelja dr. Žefkija Behmen, bivši minster in Djuro Jankovič, bivši poslanec.
širše ljudske mase z zaupanjem gledajo na sestavo nove vlado. Imena novih krmarjev naše države nam vlivajo nove vere ter optimizma. Po daljšem presledku je zavzel zopet mesto v kraljevski vladi g. dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik, ki poseduje to pot za sedanje čase in razmere v državi najvažnejše in najdo-likatnejše mesto notranjega ministra. Prepričani smo, da bo nova vlada storila vse, oprta na široke ljudske mase, da se izboljša gospodarski položaj pa tudi notranje politične razmere, vslcd katerih je marsikaj doslej trpelo.
Tudi obrtništvo dravske banovine, ki se združuje okrog našega lista in njega organizacije je s strani bivših režimov vsled sebičnih interesov nekaterih politikov močno trpelo, kar pričakujemo, da se bo sedaj popravilo in zadovoljilo vse obrtništvo.
okusno aranžirano In vešče pripravljeno razstavoi ter dovršene izdelke polno priznanje, pri čemer pripominjamo, da bi to razstavo lahko javnost posetila še v večjem številu.
^ Pri tej priliki moramo poudarili, da pričakuje naša javnost, posebno ipa še obrtništvo še več od našega strokovnega učilišča, kar pa bo mogoče doseči le s tesnejšim sodelovanjem zavodovega vodstva posebno z obrtniškimi organizacijami. To poudarjamo zato, ker obstoje na šoli razni oddelki mojsterskih delovodskih šol, katerih učenci se rekrutirajo iz obrtniških vrst kot pomočniki in se kasneje po absolviranju vračajo k samostojni obrti nazaj, kot strokovno in teoretično izvežbani delovodje in mojstri. Tudi drugi oddelki na TSŠ izobražujejo mladino, ki v veliki večini išče po absolviranju služb v obrtniških obratih. Sodelovanje, ki je posebno v današnjih časih potrebno med šolo in delavnico mora biti spontano in je prav, da se v bodoče učiteljski zbor udeležuje uspešno tudi podvigov obrtništva v gospodarskih in organizatoričnih vprašanjih, kar bo v korist učiteljstvu samemu in učencem — zato naj ne manjka v bodoče več ob takih prilikah, kot je bila otvoritev te razstave prav vseh predstavnikov našega gospodarstva in predstavnikov obrtniških organizacij, ker si bomo lahko mislili, da se nekaterih predstavnikov teh organizacij namenoma ne upošteva.
tembolj razumljiva, ko je vendar jasno, da mora prispevati obrtnik-delodajalec za svoje pomožno osobje prispevke za socijalno institucijo delavstva.
V „Jutru" z dne 30. maja t. 1. je bil objavljen članek izpod peresa g. dr. Jože Bohinca, ravnatelja OUZD z naslovom „Volitve v OUZD", ki je sprožil v zainteresirani javnosti na eni strani živahno razpravo o volitvah ter o volilnem redu, na drugi strani pa je povzročil seveda različna mnenja glede preosnove dosedanjega volilnega reda na ono bazo, ki jo je imenoval za odgovarjajočo sedanjim potrebam te naše najvažnejše delavske in nameščenske socijalno zavarovalne institucije ter njenemu finančnemu položaju. Zavzema se za indirektne volitve v OUZD, potom gospodarskih in delavskih zbornic, ki družijo v organizatorno celoto na eni strani delodajalce, na drugi pa delojemalce.
Nočemo reči, da po svojem bistvu ta sistem, ki ga je zamislil pisec omenjenega članka ne bi bil zdrav, če bi bili v tem pogledu podani tudi v javnem političnem sistemu in organizmu tozadevni predpogoji, to je predvsem korporacijski ustroj javnega političnega življenja. Tu mislimo predvsem na stanovske, vrhovne organizacije, kakor obrtniške, trgovske itd. z najširšo samoupravo in varovanjem pravic manjšin, to je volitev zastopnikov v te korporacije na najširši demokratični osnovi, popolnoma tajno in svobodno na podlagi čistega proporca. Zato pri premotritvi vprašanja volitev v OUZD iz vidika, ki ga osvaja pisec, ni tako važno, da takoj vzamemo omenjeni predlog za osnovo debate glede volitev samih, marveč, da gremo še korak nazaj ter premotrimo vse one nedostatke, ki bi se spričo volitev na taki podlagi pojavili vsled pomanjkanja prave in na široko zgrajene osnove korporacijskega sistema in, ki bi mogle v marsikakem pogledu povzročiti prav neljuba presenečenja ter nanesti zainteresiranim socijalnim in gospodarskim krogom morda več škode, kot koristi.
Poleg tega pa si je treba biti tudi na jasnem, da je ureditev naših javno-političnih ter socijalnih in gospodarskih prilik na temelju korporativnega ustroja javnopolitičnega organizma za našo državo bolj, kot za vsako drugo, problem popolnoma zase. Zamisliti si je treba danes pri nas podrobno izpeljavo organizacije javnega političnega življenja na povsem stanovski podlagi ter vzeti k temu v račun, da tvori 80% prebivalstva v naši državi kmetovalec, potem si pod to ureditvijo ne moremo
zamisliti več svobodnega in samostojnega in neoviranega razvoja poedinih panog ostalih gospodarskih in socialnih slojev, ter večkratno veliko premoč agrarnega stanu v vseh panogah našega javnega življenja. Tako razmerje gotovo ne bi bilo zdravo, ne za obrtnika, ne za trgovca, ne za delavca, uradnika itd., dasi ne odrekamo veliko važnost našega kmetovalca, ki pa se sam, čeprav najštevilnejši gospodarski stan pri nas, bori danes skoraj da z večjimi težkočami.
Gotovo pa tudi ne moremo pogledati na problem volitev v OUZD zgolj s pavšalnega stališča ter na kratko postavili celo vprašanje na bazo politične moči one skupine, ki je momentalno na oblasti ter ima s tem seveda v rokah vsa sredstva, da potom indirektnega volilnega reda izvede izigrale svoj vpliv na končni izid volitev potom onega aparata poedinih gospodarskih ali socijalnih zbornic, ki so več ali manj v odvisnosti Vladajočih faktorjev. Pred očmi je treba strogo imeti, da na] bo naša največja delavska socijalna Institucija OUZD svobodna in neodvisna last našega
delodajalca in delavca, ki jo vzdržujeta sama iz svojih sredstev, ki so v današnjih težkih časih v neredkih slučajih pritrgani prav od ust. Edino ta dva stanova naj imata pravico neposrednega vpliva na to svojo lastno institucijo in to ie edino le mogoče na bazi popolne in pravične demokracije ter svobodne samoodločbe na osnovi sedanjega volilnega reda, katerega nevšečnosti bi se dalo popraviti, da ne bi napravljal volitev tako kompliciranih.
Obrtništvo, kot eden najbolj zainteresiranih faktorjev na volitvah v OUZD je vsled tega zavzelo stališče, da naj bodo volitve v OUZD direktne in neokrnjene ter neodvisne od kakršnekoli druge institucije, ker ima dosedaj povsod s takimi indirektnimi institucijami in v večih slučajih z imenovanji v iste sila slabe izkušnje, ter spoznava, da bi se iz takepa postopka mogla roditi ponovno škoda tako za gospodarski, kakor tudi za socijalne pomoči potreben stan.
Važen moment pa, ki je bil odločilen zato, da je naše obrtništvo, organizirano v svobodni ter neodvisni prostovoljni organizaciji Društva jugoslovanskih obrtnikov že opetovano zavzelo gornje stališče, je tudi ta, da proži razprava o preureditvi volilnega reda in sistema za volitve v OUZD ponovno nevarnost za moralno diskvalifikacijo našega splošnega pravnega položaja, ki ne more pod takimi pogoji nuditi ne na znotraj in še manj na zunaj občutek popolne pravne sigurnosti ter vzbuja sum, da je naša država klasično torišče za večno izpreminjanje zakonov, naredb, odredb, sistemov itd. Zato je obrtništvu in gotovo tudi ostali naši širši javnosti eden prvih imperativov: ugled in pravnost naše države, predvsem in nadvse! Le na tem principu so svetovni narodi postali res veliki, za kar imamo dovolj dokazov v deželah klasičnega demokratizma in po tej poti naj vodijo naši voditelji tudi naš narod v bodočnost, če hočejo, da postane velik in ugleden, močan in konsolidiran.
Kar se tiče vprašanja materijelnih izdatkov volitev stojimo na stališču, da je gotovo treba šte-diti, toda v naših vrsticah, ki smo jih iznesli smo opozorili, da je treba računati z dejstvom, da ni delodajalska stran v OUZD zastopana tako, kakor bi morala biti, so pa še sredstva in načini, da se more take volitve izpeljati čim cenejše. Obrtništvo Dravske banovine, pa še posebno zahteva svojega zastopstva v tej instituciji, tako, da bo zastopano vse obrtništvo, da se bo vodila pravilna finančna politika in, da se ne bo vodila politika oddaje obrtniških del, tako, kakor se godi sedaj, ko dobe v večini primerov dela le protežiranci, za kar morejo prožiti prizadeti dovolj dokazov.
Ljubljanski velesejem je zadruga. Glede na naš članek v zadnji številki o obrtniški razstavi na Liceju smo bili informirani, da je ljubljanski velesejem osnovan na zadružni podlagi ter si tudi ta zadruga ne more deliti blagajniškega dobička, kar že pravila sama predvidevajo.
Razstava na Tehnični srednji šoli v Ljubljani
V času od 21. do 23. julija t. I. je bila na TSŠ v Ljubljani razstava šolskih izdelkov, ki je bila otvorjena v petek dne 21. junija dopoldne ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti, stanov in javnosti.
Vsi oddelki tega našega največjega strokovnega učilišča v državi so pokazali uspehe svojega dela, truda ter prizadevanj. Kdor si je ogledal razstavljene predmete se je lahko uveril, da nam domače strokovno učilišče izobražuje v svojih oddelkih dovolj tehničnega naraščaja. Potreba je, da javnost, podjetja in ustanove, ki potrebujejo mlade tehnične moči posvečajo več pažnje domačim strokovnjakom in iste nameščajo.
Razstavili so vsi oddelki na TSŠ razne škice, načrte in izdelke, ki so jih učenci dovršili v šolskih delavnicah, pod vodstvom strokovnih učiteljev in profesorjev. Posetnikom so posebno ugajali mojstrsko dovršeni izdelki razstavljeni v šolski telovadnici, tako graverskega oddelka moške obrtne šole, poleg dovršenih izdelkov, strojnega odseka TSŠ in strojne delovodske — mojstrske šole, ki so bili izvršeni pod vodstvom strokovnega učitelja g. Zupančiča. Potrebne livarske odlitke pa je dobavila in lepo izvršila naša domača livarna A. Smole. Modele za odlitke je izvršila mizarska mojsterska delovodska šola, Vsi oddelki in učiteljski zbor TSŠ zaslužijo za
Obrtništvo in volitve v Okrožni urad za zavarovanje delavcev
Na obrtniških zborih, pa tudi manjših lokalnih sestankih in sejah se je že večkrat poudarila potreba po izvedbi volitev v OUZD. Ta potreba je
Ob zaključku razstave DJO — Ljubljana 1935 bo žrebanje vstopnic v nedeljo dne 14. julija ob 19. uri na Liceju. Zato naj vsakdo vstopnico hrani do zaključka, ker bo lastnik prejel krasno vazo izdelek kamnoseškega podjetja Kunovar, vredno nad 2000- —Din. V primeru, da lastnika vstopnice, ki bo izžrebana, ne bo na licu mesta, bo objavljeno to v časopisju. Če se lastnik — imetnik izžrebane vstopnice ne bo javil v teku 14 dni po objaVi, zapade darilo v korist razstavnega odbora.
OfkUUška tazstaua TlJO
Mriiienl podružnici Družtva Jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino. Liuoliana-mesto in Ljubljana VII. - Žižka prirejata pod pokroviteljstvom g. dr. DIMKA PUCA. bana Dravske banovine skupno razstavo obrtnlžklh izdelkov obrtnikov s teritorija mesta Ljubljane In naJbližJe okolice. Razstava Je v poslopju Ženske realne gimnazije na Liceju. Blelwels.'va cesta ter so Izloženi obrtniški Izdelki v vsem poslopju v nad 90 žolsklh sobah, telovadnici ter hodnikih.
£iuAliaiia 1935
Košak J’van, predsednik razstavnega odbora:
Kaj pričakuje ljubljansko obrtništvo
V Ljubljani, središču Dravske banovine je nastalo živahno. Po vsem mestu je opaziti dobro aranžirano reklamo, lepake, ki vabijo občinstvo na ogled razstave obrtniških izdelkov na Liceju. Vsepovsod je praznično razpoloženje. Dotok tujcefv je ogromen, vsled verskih slovesnosti — evharističnega kongresa in priložnostnih dnevov. Vse to je razgibalo našo belo Ljubljano ter jo spravilo v slavnostno razpoloženje, jo preoblikovalo kar tudi ni malenkost.
Obrtniška razstava na Liceju obeta biti uspešna, če ne toliko v gmotnem pa vsaj v moralnem oziru, kajti razstavni izdelki nazorno kažejo napredek in veliko voljo našega mestnega obrtnika do ustvarjanja ličnih in kvalitativno dovršenih izdelkov.
Ob pregledu in pripravah pri obrtnikih razstavljalcih sem imel priliko opazovati, kako skrbno in vestno so isti dokončavali še nekatera zadnja dela na svojih izdelkih, namenjenih za razstavo. Polni optimizma pričakujejo sedaj kupcev, kateri so sedaj edina in zadnja nada za njihov uspeh na tej razstavi (Ljubljana bela — od tebe zavisi uspeh njihovega dela). Koliko truda, fizičnega in umskega ter morda bi rekel, tudi zadnji dinarji so šli iz miznice, ako so sploh bili v njej, ker so se zavedali, da le v solidnosti njihovega dela je mogoč uspeh.
Ta obrtniška razstava, ki se prireja v Ljubljani je prav izrazito obrtniška, zato želimo naj bi našla obilo pravilnega razumevanja širokih plasti našega občinstva, ki naj z obiskom

I
Nas dolgoletni obstoj Vam jamči za solidnost • V potrebi, povabite tudi nas, da se bodete prepričali kako Vam bomo napravili vodovod, streho itd. Kleparstvo, tople in mrzlovodne instalacije
JAK. FLIGL, ded.
LJUBLJANA
Tel. 3353	Igriška 10

I
0
I
in nakupom podpre našega domačega obrtnika, kateri preživlja tih, s herojsko potrpežljivostjo težke prilike gospodarske krize, ki preti uničiti vse.
Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino je že doslej preko svojih podružnic organiziralo vrsto takih razstav, ki so se nekatere že uspešno vršile v preteklem letu, v večjem številu pa se prirede v naslednjih mesecih tekočega leta. S tem je dokazalo pravilno Razumevanje pomagati obrtništvu v teh težkih Časih.
Gospodarska depresija je pritisnila z vso silo tudi na sicer žilavi in odporni obrtniški stan, katerega grozi zrušiti, če si iz nastalih težav ne kode znal pomagati ter kljubovati vsem nepri-kkam, ki mu prete od raznih strani.
Predvsem je predpogoj za uspešno rešitev, aa se takoj pokrene in spremeni davčno prakso,
- razstavljale! od svoje razstave
ki v svoji neizmerni pretiranosti uničuje prav posebno naše ljubljanske obrtnike, ki že itak jedva životarimo. Apeliramo na merodajne činitelje, posebno na našo zbornico za TOI, da uredi nemudoma v tozadevnem, pravično in današnjim prilikam primerno obdavčenje naših obrtnikov, ki jih bodo zmogli plačevati, ako nočejo, da postanejo prav vse obrtniške delavnice razvaline, obrtniki pa na beraški palici, in zbornica brez obrtnikov.
Razumemo, da se svet nahaja v težki krizi vsepovsod. Ne moremo pa razumeti, da se baš v tem težkem času, hoče nekaj in to v taki nemogoči izmeri, ter to prav pri malem obrtniku, ki je že itak prišel ob vse, kar je vendar krivično in pogrešno.
Obrtniki, si hočemo sami pomagati, ker se dobro zavedamo teh težkih časov, ki se v njih nahajamo. Rešitev iz te krize hočemo najti v svojem delu in ustvarjanju nekaj novega, lepšega, boljšega ter za tem razmeram primerne nizke cene. Prav sedaj je prilika za one, ki hočejo kupiti obrtniške izdelke, da kupijo res dobre in po nizki ceni. Vsak, ki se interesira za razstavljene izdelke, si bode z lahkoto izbral izmed številnih izdelkov odgovarjajoče, ter s tem koristil sebi in obrtniku, ki mu bo trud za delo vsaj s skromnim zaslužkom poplačan ter mu z
odkupom njegovega izdelka vrnil že skoro izgubljeno vero v boljšo bodočnost.
Obrtniki iz mesta Ljubljane, šiške in najbližje okolice so storili vse, kolikor je bilo v danih prilikah storiti mogoče, da prikažejo, kaj vse človeška roka izdelati more. Prikazali bodo na tej razstavi razne izdelke, ki so pri nas izdelujejo — ki so pa doslej širši javnosti skoro nepoznani ter se v veliko škodo našega domačega obrtnika uvažajo iz inozemstva.
Razstavni odbor je dokončal svoje težko, odgovorno in riskirano delo ter našel pri delu in stremljenju pomagati obrtništvu pomoč in podporo tako pri pristojnih ministrstvih, banski upravi, mestni občini ljubljanski ter nekaterih obrtniških združenjih. Vsem tem izrekam* na tem mestu iskreno zahvalo.
Nismo pa prejeli pomoči baš od ono strani, od katere smo z vso gotovostjo računali in katerih dolžnost bi bila podpreti naše prizadevanje tako v -gmotnem kakor moralnem oziru.
Najlepšo zahvalo izrekam v imenu celega odbora g. dr. Dinku Pucu, banu Dravske banovine, kateri je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad to razstavo ter za veliko zanimanje, ki ga je posvetil razstavi ter izposloval razne olajšave in ugodnosti.
Obrtniki razstavljalci so s svojimi izdelki doprinesli svoje žrtve in sedaj čakajo ...
Sedaj je samo še na Vas — občani mesta Ljubljane, da storite svoje in trud razstavljal-cev bo poplačan, obrtniki pa Vam ostanejo hvaležni.
Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik mestne občine ljubljanske.
Ljubljana in njeno obrtništvo
Statistično poročilo obrtnega oddelka mestnega poglavarstva ljubljanskega, namenjeno za razpravo o mestnem proračunu za leto 1935/36, izkazuje s stanjem 1. septembra 1934 trgovskih obrtov 1456, rokodelskih 1488, prostih 411, kon-cesijoniranih 522 ter 77 industrijskih podjetij, skupaj 3.965. Stanje dne 1. septembra 1933 :pa je bilo: 1540 trgovskih, 1502 rokodelskih, 402 prostih in 495 koncesijoniranih obrtov ter 77 industrijskih, skupaj 4016. Od 1. septembra 1933 do 1. septembra 1934 je bilo na novo izdanih 272, odglašenih odnosno uradoma črtanih pa 323 obrtov.	,	i
Skupno število obrtov je tedaj v enem letu nazadovalo za 51. Dočim je število trgovin padlo za 74, število rokodelskih obrtov za 13, je število prostih obrtov narastlo za 9, število koncesijoniranih pa celo za 27. Vzrok za porast poslednjih jo v tem, da štejejo po novem obrtnem zakonu med koncesijonirane obrte, to je obrti vezani na dovolilo, tudi vse banke in zavarovalnice, česar po prejšnjem obrtnem zakonu ni veljalo. Bank, menjalnic in zavarovalnic pa je v Ljubljani 30 poleg ostalih denarnih zavodov, ki jih ni šteti med obrte.
Poročilo obrtnega oddelka pravi, da se v porastu in padcu števila obrtov gospodarska kriza ne izraža mnogo. Pač pa je od skupnega števila obrtov 3965 danes (1. septembra 1934.) začasno ustavljenih 259 obrtov, katero okolnost pripisuje poročilo deloma gospodarski krizi, deloma pa nedostatku oziroma draginji poslovnih prostorov.
Zanimivo bi bilo pregledati in proučiti podrobno statistiko posameznih obrtov ter to statistiko primerjati potrebam ljubljanskega prebivalstva, kolikor ne gre za posle (industrija, nekaj trgovskih in rokodelskih obrtov, banke, zavarovalnice), ki so namenjeni tudi izven ljubljanskemu konsumu. Toda tak študij bi vseka-
kor presegal okvir tega priložnostnega spisa. Na sploh bi lahko ugotovili, da prav občutne hipertrofije ni. Konkurenca sama opravlja svoje izravnalno delo. Odločujeta pač kvaliteta in solidarnost, kar oboje je priznana prednost obrtov na ljubljanskem trgu. Ni prezreti finančne podlage, to je: je ii podjetnik dela z lastno, ali pa je prisiljen delati s tujo glavnico. Brezposelnost, kolikor jo je ugotoviti tudi v obrtih, je brez dvoma dati na rovaš trenotnemu osiromašenju konsumentov, padcu njihove kupne moči. Nje vzroki leže torej izven območja in delokroga obrti ter izven hotenja in vplivne sfere njenih nosilcev.
Od rokodelskih obrtov pripada najvišje število oblačilni stroki. Štejemo 143 čevljarjev, 131 krojačev in 148 krojačev ženskih oblek in perila. Mesarjev je 126, brivcev 89.
Trgovskim obrtom prednjačijo trgovine z mešanim blagom, ta omnibus med trgovinami, ki jih je po številu 295. Njim sledi 103 agentur in komisijskih trgovin. V trgovskih obrtih zasledujemo močno konkurenco gotovim rokodelskim obrtom. Tako je na pr. priglašenih 55 trgovin z usnjem in s čevljarskimi potrebščinami.
Med prostimi obrti doseza naj višjo število prevozniški obrt (74) razen tega je še 29 na-jemščkov za uporabo avtomobila. Avtobusi (6) in avtotaksi (45) so med komcesijoniranimi obrti.
Dobro smo založeni z gostilnami in kavarnami: buffetov je 25, krčni 7, gostiln 179, restavracij 26, kavarn 17. Razlika med temi podjetji opredeljuje obrtni zakon.
Tudi mestna občina ljubljanska je v imeniku obrtnikov v širšem pomenu te besede. Ima dvoje industrijskih podjetij: elektrarno in plinarno, dvoje koncesijoniranih podjetij: klavnico in pogrebni zavod, en prosti obrt: kopališče, en trgovinski: obrt z elektrotehničnimi predmeti. Celo našo eminentno socijalno usta-
:IB:
:U:
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
novo, mestno zastavljalnico, hoče višje oblastvo šteti med obrte. Mestna občina se torej more pohvaliti, da ni več obtežena z očitkom, kakor bi to mogli očitati drugim tudi večjim mestom v naši državi in izven nje, da dela konkurenco zasebni podjetnosti. Tako je tudi prav. Sem v načelu proti vsakemu etatizmu, kolikor tega pretežno ne zahtevajo javni interesi.
Kakor rečeno bi raziskovanje dinamike stanja obrtov v našem mestu ter njihove konkurenčne sposobnosti in možnosti, medsebojno primerjanje poedinih strok, vpliv trgovinskih obrtov in industrij na rokodelske obrte ter obratno, zahtevalo posebnega študija. Izplačalo bi se, ker bi njega izsledki morda vedli do marsikake korekture. Prepuščam to poklicanejšemu peresu.
Mestna občina mora obrti posvečati vso skrb in pažnjo. No samo zgolj z birokratskega stališča, ko jej v prenesenem delokrogu pripada funkcija obrtnega oblastva prve stopnje, 'rudi z narodno-gospodarskega gledišča, kar ga pade v okvir komunalne politike, da postane tako občina regulator pravično in pravilne porazdelitve ali tudi omejitve števila posameznih obrtov. Tako službo že opravlja na pr. po svojem tržnem oddelku, ali ob podelitvi obrtov, ki so vezana na navodila. Koliko pa bi mogla še storiti z neposrednjim pospeševanjem industrijske obrti! Dajatve občine v tem pravcu bi bile
Priznano najboljša kroglična ležišča, originalni švedski izdelek znamke SKF, za vse vrste strojev, v običajni velikosti, dobite vedno po tovarniških cenah pri tvrdki
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino, vsakovrstnim orodjem in stroji
t Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 16
več ko pobotane z ekonomsko silo, ki jo predstavlja vsak industrijski obrt:	zaposlitev roč-
nega in intelektualnega delavstva, promet si-rovin in izdelkov, davčna moč itd. V tem pogledu je delavnosti obrtno-industrijskega odbora našega mestnega sveta odprto široko polje.
Kakor pa podčrtavam narodno-gospodarski, ni prezreti tudi narodno-političnega momenta. Obrtni stan je oni naš srednji stan, na katerem počiva naš socijalni in kulturni razvoj. Vse naše kulturne ustanove vzdržuje požrtvovalno ta naš srednji stan, ki mu prištejemo še vse naše javno in zasebno nameščenstvo. Tn naj se spominjamo dobe pred več ko 50 leti, ko je bil baš ta srednji stan dal Ljubljani njeno slovensko lice! Slava mu!
Lovro Pičman, predsednik DJO.
Obrtnik
in organizacija
Za obrtništvo obstojata dve vrsti organizacij: prisilne in prostovoljne. Prve so združenja, okrožni odbori in zbornice, katere so za vsakega obrtnika po obrtnem zakonu obvezne. Vsak obrtnik mora k vsem tem organizacijam primerno denarno prispevati za vzdrževanje. Imenovane tri organizacije pa imajo več ali manj predpisan svoj delokrog in to posebno združenja in okrožni odbori, nad katerimi stoji Zbornica, ki ima pravico izdajati odredbe, po katerih se imajo prve ravnati ter izven teh odredb in svojih pravil ne smejo prekoračiti svojega delokroga, sicer obstoji nevarnost kakih persekucij napram predsedstvu uprave ali posameznim članom. Vsied tega je v teh organizacijah v glavnem že določeno administrativno delo, vpisovanje vajencev, pomočnikov, raznih pritožb radi šušmarstva in slično, kar pa ponavadi nima zaželi enega efekta in to niti z event. pomočjo Zbornice. Omeniti je treba, da obrtni zakon § 392 dopušča, da se obrtništvo eni teh organizacij izogne, in sicer okrožnim odborom, ker zakon določa, da te obrtništvo samo osnuje, nakar šele so obvezni za ostalo obrtništvo. Obrtništvo v Dravski banovini v veliki večini odklanja okrožne odbore, ker jih ne smatra
za potrebne. Lahko bi skoro rekli, da so bili okrožni odbori v Dravski banovini itelegalno ustanovljeni brez sodelovanja obrtništva, ker jih je imenovala Zbornica za TOI iz vrst podložnih pristašev ZTOI. Popolnoma razumljivo je, da take organizacije niti tega ne vršijo v prid obrtništva, kar jim zakon omogoča, ker pač niso pravi zastopniki obrtništva, temveč so v prvi vrsti zaupniki nadrejene organizacije in je verjetno, da po navodilih te tudi delajo. Po dosedanji praksi jim širše obrtništvo ne more nič ukazovati, ker nima nad njimi nikakega vpliva in kontrole, vsled česar jih popolnoma upravičeno odklanja.
Hrvatsko obrtništvo in obrtništvo v Dalmaciji, Bosni in v raznih banovinah okrožnih odborov ni ustanovilo ter jih sploh ne namerava. Mesto teh je raje ustanovilo močnejša združenja in tem podelilo širši delokrog. Gledati moramo, da tudi v Sloveniji osvojimo ta princip. Toliko na kratko o prisilnih organizacijah.
Sedaj pa se hočem dotakniti prostovoljnih organizacij, katerih se obrtništvo mnogo bolj z navdušenjem oklepa, ker ima tu svoboden, neomejen razmah in lahko pri vsemu soodloča ter daje direktive. Ako se ozremo samo par let nazaj, ko

Kupujte d
m a č
blago
lil
LITOPON »TITANIK«
origin. 30 °/0-no blago, odporno proti svetlobi v vseh lastnostih popolnoma enakovredno najboljšim svetovnim inozem. znamkam (hoiandikim in nemškim).
CINKOVO BELILO
„BRILJANT"
vseh vrst: zlati, srebrni, beli, zeleni, rdeči in sivi pečat, v tu - in inozemstvu že skozi leta priznan prvovrsten domač fabrikat, ki je najboljšim svetovnim znamkam enakovreden.
En groš:
kositer, svinec, cink, aluminij, antimon regulus, bakrena, svinčena, cinkova in aluminijeva pločevina, zel. galica, barit, cinkov prah, žvep. kislina itd.
CINKARN A D. D. CELJE * RUDE IN KOVINE d. o., Ljubljana
so združenja potom svoje Zveze obrtnih zadrug hotela neodvisno odločati o obrtniških pravicah, se je poznanim krogom posrečilo, da je bila Zveza obrtnih zadrug razpuščena, s čemer so združenja prišla ob voditeljico, obrtništvo pa ob vpliv na svoje pravice. Ker pa je obrtništvo hotelo svojih pravic in popolne neodvisnosti v organizator-nem in na gospodarskem polju, si je osnovalo po razpustu Zveze obrtnih zadrug leta 1932 neodvisno in nepolitično organizacijo „Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino”, ki se je pa v pičlih treh letih tako razvilo, da ima sedaj že nad 30 edinic v vseh važnejših krajih Dravske banovine.
Društvo jugoslovanskih obrtnikov prav gotovo vrši svojo nalogo v polni meri. Društvo vodi in osvaja obrtništvo povsod, posebno pa na gospodarskem polju, kajti kadar bo obrtnik neodvisen na gospodarskem polju, takrat bo neodvisen tudi organizatorično in politično in le takrat bo obrtnik zopet lahko zavzel ono stopnjo v družabnem življenju, ki mu pripada in ki jo je še imel pred nekaj desetletji.
Res se govori, da je obrtništvo danes dobro organizirano, da ima vsepolno organizacij, da pa pri vseh teh številnih organizacijah ne doseže niti minimalnih in najbolj upravičenih zahtev. Ni se nam potreba dosti spraševati, zakaj tako; kontrolirajmo, kaj sem omenil zgoraj o prisilnih organizacijah, pa smo si takoj na jasnem. Imamo in smo imeli dosti obrtniških organizacij, toda le preveč takih, ki so pod patronanco, ali nezavednih in ne od obrtnikov izvoljenih obrtnikov, ali pa takih ljudi, ki nimajo interesa, da bi obrtnik postal neodvisen, odločilni faktor v javnem življenju.
Naj mi bo dovoljeno opozoriti in spomniti čitatelje na to, kako nam je gotova gospoda rada servirala razne polemike o vprašanju samostojnih obrtnih zbornic, češ, da nam istih ni potreba in da istih tudi češko obrtništvo nima; nikogar pa m bilo, da bi povedal jugosl. obrtništvu, da ima češko obrtništvo v državnem zboru 17 poslancev in sedaj celo svojega ministra, ki zavzema trgovski resor, kar je gotovo za obrtništvo eminentne važnosti ter je na ta način postalo obrtništvo na Češkem neodvisen, odločilni faktor v javnem življenju. Mislim, da ni odveč, da tudi jugoslovanski obrtniki o tem razmišljamo. Jasno pa je, da se naenkrat ne da doseči vrha lestve, pač pa je treba vztrajno stopati stopnjo za stopnjo, in tako stopa tudi Društvo jugoslovanskih obrtnikov, ki se dobro zaveda, da se obrtništvo zato oklepa organizacije, ker si hoče potom nje koristiti in zboljšati svoj položaj vsestransko. En del tega osvojilnega gospodarskega programa DJO so tudi obrtniške razstave, ki so do sedaj pokazale že prav zadovoljive uspehe in se nam tudi letos obetajo, tako v Ljubljani, Celju, v Mostah pri Ljubljani, v Št. Vidu nad Ljubljano in drugod. Razumljivo, da gotovim osebam te razstave niso po volji, pač pa je treba ugotoviti, da je bilo tudi v tem pogledu obrtništvo izkoriščano in je moralo stremeti za tem, da doseže tudi neodvisnost na isti način povsod drugod, kjer je zapostavljeno. Obrtnik se mora postaviti na lastne noge in ne sme biti več pogonska sila za druge!
Domači marmorji - domači proizvodi zatrti zaradi prevelikih davščin
Znano je skoraj vsej javnosti, v kako težkem gospodarskem položaju se nahaja kamnoseška obrt. Skoraj bi rekel, da take krize še ni doživela. Med glavne vzroke krize kamnoseške obrti jo šteti: davčni vijak, razpaseno šušinar-stvo, poseganje cenientarjev v kamnoseško obrt, težak denarni položaj, povrhu vsega se obrt sama smatra še kot luksuzna.
Glavni dohodek kamnoseške obrti so pokopališka dela, stavbna dela so pa itak popolnoma prenehala. Ker kmet nima denarja, nima dela obrtnik, posebno pu to velja za kamnoseško obrt. Poleg vsega tega pa jo to stroko pritisnila še bolj k tlom davčna oblast, ko jo predlansko leto uvedla na spomenike in grobnice 10% luksusni davek, če naročilo presega prodajno svoto Din 10.000. S tem se je kljub zastoju kamnoseške obrti promet zmanjšal še za ccu 50%, ter vse čaka na ukinitev davčnih odredb in na boljšo čase sploh. V ta namen sem že lansko leto vložil na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predlog, da ga predlože na merodajni instanci, da se luksusni davek na domače izdelke v marmorju in gra-
JOS. KOHLER
d. z o. z.
LJUBLJANA, TVRŠEVA CESTA ŠT. 19. Podružnica: Prešernova ulica štev. 32.
Izdelovanje usnjenih in galanterijskih predmetov ter popravila.
Ustanovljeno 1885.
Čekovni računi poštne hranilnice 13.597.
Cas zahteva,
da mora vsak obrtnik nabaviti potrebno ŽELEZNINO čim ugodneje. Vas opozarjamo na našo tvrdko, katera Vam dobavi: stavbno-pohištveno okovje, palično-betonsko železo, cement, nosilke, sesalke, vodovodne in gumijaste cevi, opremo za kopalnice, stranišča, črno, cinkasto, pocinkano, medeninasto, svinčeno, aluminijasto PLOČEVINO, rezano žico za vrtnarje, orodje in vse gospodarske potrebščine itd. Specijalna trgovina železnine
LJUBLJANA, Tjrševa cesta 9 , v neposredni bližini nebotičnika
Pridite v naSo prodajalne.	Prepričajte se.
Ugodna prilika !
Kdor hoče dobro in poceni kupiti, naj so oglasi v veletrgovini
IVAN SAMEC, Ljubljana
MESTNI TRG 2T. Telefon 22-52
Velika izbira različnih daril za dame, gospode in otroke, potrebščin za potovanja in turiste, damskega in moškega perila, igrač, damskih torbic, parfumerije, dežnikov, kopalnih oblek itd.



cj	ti tiej tl esc' r—i n ej |
MESTNI TRG 10 — priporoča bogato izbiro češkega in angleškega sukna
Stopnice, terazzo-tlak, balustrade, cementne cevi izdeluje v najboljši kvaliteti
IVAN SEDEJ
izdelovatelj cementnih izdelkov LJUBLJANA, Rožna dolina, c. Vlil., št. 12.
Telefon 52—67.
Franio Kristan
čevljarstvo
Ljubljana VII. Celovška c. 85 (na dvorišču)
Izdeluje po meri in najnovejših vzorcih modne moške in, damsko čevlje, kakor tudi pristne gojzarje, športne čevlje, izdelava solidna, postrežba točna in zmerne cene. Oglejte si vzorec na Obrtniški razstavi.
ROK ARHAR
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
TELEFON ST. 9
Okovje za pohištvo, vezane plošče, stekla in ogledala, lužila za politure, šelak ter vse ostale mizarske potrebščine.
Največja izbira modernega okovja iz umetne kosti.

d. d.
Tovarne ogledal in brušenega stekla. Podružnica:
LJUBLJANA, TVRŠEVA CESTA ŠT. 14.
Telefon interurban 3075.
Centrala: Maribor, Koroška cesta 32. —< Telefon interurban 2132.	— .Brzojavi:
Kristal, Maribor.
18
E)
Josip Butinar
LJUBLJANA VIL
CELOVŠKA CESTA ŠT. 65.	^
Splošno kleparstvo, specijalna delavnica 1 za izdelovanje
NAPISNIH ČRK.
Delo solidno!	Cene zmerne! j|
i	®
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Franc Jakopič
galvanizacija in mehanična delavnica LJUBLJANA VIL, ALEŠEVČEVA C. 6.
Uma domača žarnica. Sveti oddata.
Jjiafa dotga.
Jv nizka o ceni. Zahtevajte jo povsod.
^iiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiia
Pirnat Stanislav
Vič-Glince, Tržaška cesta št. 35
se priporoča za izdelavo lončenih peči, vsa pečarska dela v tej stroki po znano solidnih
T«i«f0ii «. a6.69	cenah
■■■■lillllllllllllllllllllllll,,,,||,,||,H,,|||,|n||,||||,|||||||i,||,|,,ggig
Elektromotorji
novi in rabljeni za vse napetosti vedno v veliki izbiri naprodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dinamov, avto-dinam, elektromotorjev ter vseli elektroapara-tov. Izvršujem vse električne instalacije za razsvetljavo in pogon.
Elektropodjetje
Telefon Mri	Franjo PerCInllt
Ljubljana, Gosposvetska cesta 16.
Priporoča se
/L JCauičič
mehanična delavnica
TRŽAŠKA CESTA, GLINCE ŠT. 18, ROŽNA DOLINA, CESTA X./4.
„EKONOM”
r. z. z. o. z«
v Ljubljani, Kolodvorska ulica šlev. 7 (v lastni hiši).
Telefon interurban 25—06. Dobavlja vse deželne pridelke: Mlevske izdelke, poljske pridelke. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofos-kala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa i. dr. Glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „Ilovac“, Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke.
Priporoča se vsem trgovcem in pekom
Prva jugoslovanska tovarna za diaslad, slad in kvas
RUDOLF ZALOKER
LJUBLJANA - VIC
Prva tovarna kvasa izven kartela
Stavbeniki, hišni posestniki
in vsi, ki želite, da za denar, katerega izdate za slikarska in pleskarska dela, dobite tudi res prvovrstno izvršitev, se obrnite na poznano solidno tvrdko
ANGELO JELČIČ, Ljubljana VII.
pleskar, ličar in soboslikar Telefon 38—40.	CELOVŠKA C. 65.
Prevzemam vsa stavbena, pohištvena in mostovna dela v mestu in na deželi. — Za prvovrstno delo jamčim. Cene zmerne.
Albin Vrhovec
mesarija in gostilna ~
LJUBLJANA §
Borštnikov trg štev. 3	~
Telefon štev. 39-74-	”
Avtomatični buffet
m El O”
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 4.
Nudi vse dobrote: alkoholne in hladilne pijače. Razni prigrizki zendviči. Priznano najboljši sladoled. Posebne sobe za zaključne družbe.
EMIL KLOBiAVER
mehanična delavnica za popravilo pisalnih, šivalnih strojev, dvokoles in motorjev
LliabiJana, Tvrševa c. 41
Alojzij Pauschin
zaloga stekla, porcelana, zrcal, kamenine in šip za ure
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA ŠT. 6. Telefon št. 3196.
EMIL MORE
sodavičar
LJUBLJANA
šmartinska c. 11 Telefon 34-52
J
I
Stermenszky Julij
splošno ključavničarstvo GLINCE PRI LJUBLJANI, Tržaška c. 46. Telefon št. 28—12.
Izdelovanje štedilnikov in emajliranih peči. Avtogenično varenje.
(
Elektroindustrijo, n. d.
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13.
Tedef. 23—14.
Veletrgovina z elektrotehničnimi predmeti vseh vrst za inštalacijo in razsvetljavo. Zaloga vseh vrst svetilk, lustrov, žarnic, reflektorjev itd. Žice, kabli, izolirane cevi vseh dimenzij. Velika izbira, cene vedno konkurenčne.
Obiščite Obrtniško razstavo DJO
FRAN VOVK
kirurgični mehanik in nožar
Ljubljana, Stari Irg 19 in Tržaška c. 5
Velika zaloga prima jeklenega blaga. Vsakovrstnih nožev, Škarij, britev, strojev za striženje las itd. ter krojaških in brivskih potrebščin.
Električno brušenje in tozadevna popravila. Pokromanje, nikljanje in bakrenje. Za vsa dela in blago se jamči, — Cene zmerne!
SPECTRUM
0.
D.
ing. Kopista, Dubsky i Krstić
Tvornice ogledala i brusione stakla, vele-skladišta svih staklenih ploča, ustakliva-nje izloga i novogradnja.
Pri nas dobite od vloge 3 do 5% obresti in
Vaš denar je varen, ker jamči
za vloge v našem zavodu
Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo.
Torej ni treba, da držite denar doma, kjer Vam ne nese nič in imate zaradi njega le skrb in strah pred tatovi, roparji in požarom!
MI HRANIMO DENAR NAD 10.000 VLAGATELJEM in vabimo tudi Vas, da zaupate svoje prihranke najstarejšemu domačemu denarnemu zavodu:
HRilHILHICI DRAVSKE BANOVINE
(prej Kranjski hranilnici)
v Ljubljani ali Mariboru ali Celju
lil
KRANJC VINKO
modno krojaštvo
LJUBLJANA, VEGOVA ULICA ŠT. 8
Klepar in vodovodni inšlalater
PUC GUSTAV, Ljubljana
Tržaška cesta 9.	Telefon 26-97
[Š1	mm		 				M
§ 1 p	Fresko aii buret svila tvrdke Teo karović je najhladnejša tkanina za vroče letne dni. Prodajalna GRADIŠČE nasproti drame	
	liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiNuuiiiiiniiiiiiiiiiiiu				m
Josip Lipoglavšek
splošno modno krojaštvo za dame in gospode
Zgornja šiška. Celovška cesta 65 LJUBLJANA
NI Čuda. Ce vsaki dan
prihajajo priznanja o ,.Radio Balzamu'*, da je isti najboljše sredstvo proti kurjim očesom, bradavicam, trdi koži in bulam. Prosim lonček K. B., ker mi zelo dobro služi; piše 1. IV. 1935 k. Jakob Krenk, Lexen 4, p. Slovenjiiradec. Vsakemu je 250 takih priznanj na razpolago. R. B. vsebuje: neki balzam, vazelin, smolo itd., sredstva, ki preprečujejo ob pravilni uporabi vsako poškodbo. Se ne suši, ne hlapi; traja leta in je zato tudi najcenejše sredstvo; priznano od zdravnikov, advokatov, orožnikov itd. Zahtevajte v Vašem interesu povsod „ Radio Balzam**. Cotič, zak. zaščit, znamko. Vsak lonček ima garancijo. Dobi se tudi ali po pošti pošlje: 1 lonček 10 Din, (predplačilo na povzetje 18 Din. Dva 28 Din, tri 38 Din. Rudolf Cotič - Ljubljana VII.
Kamniška 10 a (Janševa 27).
Slovenija transport
podjetje za špedicijo in mednarodne transporte


Ljubljana - Miklošičeva cesta
Telefon 27-18
Oskrba ocarinjenja. — Transporti vsake vrste. — Prevozi. — Skladišča. — Tarifni biro za železniške in carinsko zadeve.
lili!
111
tllllllillllllllll
vedno naJnovelše m vedno naicenelše	■		Cenjene dame!
Vas obleče damska konfekcija			•Najmodernejše otroške vozičke kupite po najnižjih cenah v tovarni ••NOVEL**
PAULIN	1		ANTON ČADEŽ
LJUBLJANA, Kongresni trg 5	n		Ljubljana VIL, Frankopanska ulica 41. Cenik pošiljam brezplačno.
Ako imate krožne žage, na njih slabo zobovje in ne režejo dobro, pošljite jih v mojo delavnico, kjer jih bomo strokovnjaško izbrusili in nabrusili, da bo zobovje iste oblike, kakor novo. Žagali boste z velikim uspehom, da se boste čudili, in to se more samo na avtomatičnem brusilnem stroju, brez nasekavanja iu po Vašem cenj. naročilu. Za nadaljnja naročila se priporočam, za dobavo avtomatičnih brusilnih strojev za brušenje gater in krožnih žag. So priporočam in pričakujem Vašega cenjenega naročila, beležim
odličnim spoštovanjem
FRAN LONČAR
CELOVŠKA CESTA ŠT. 43, LJUBLJANA VII.
izdelovntelj avtomatičnih brusilnih strojev
Velika izbira vsakovrstnega spodnjega in gornjega usnja in čevljarskih potrebščin, kakor tudi damske torbice, aktovke, nahrbtnike in potne kovčege kupite najceneje pri tvrdki
zaloga usnja
LJULJANA, STARI TRG Št. 18.
OKVIRJENJE 5LIK!
Najnovejši vzorci okvirjev, velika izbira. Knjigoveznica izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela.
Solidno delo!	Zmerne cene.
MATKO POGAČNIK - LJUBLJANA
Kongresni trg 12 (poleg lekarne Bahovec).
Priporoča se AlolsiJ	Lamplž
krznar in izdelovalec modernih čepic	
	Ljubljana
	Vidovdanska c. 2
Priporoča se
Boris V. Simandl
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št 11.
Telefon 24—37.
Specijalna mehanična delavnica za kontrolne blagajne, pisalne in računske stroje. Popravilo nalivnih peres.
Važno.
Izrežite ta listek, pa dobite 1 sliko zastonj, ako naročite 6 slik pri fotografu
HUDNIK
Celovška cesta št. 43 (tram. post. Keršič).
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913.
••JUGOSLAVIJA"
Ravnateljstvo ta Dravsko banovino v Ljubljani.
Sklepa: I. požarna zavarovanja, 2. življenjska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja. 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla, 7. avtomobilska zavarovanja. — Največii tu delujoči zavod. — Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarova!nlce“ in od zavarovanjih družb „Feniks" (požarni oddelek) in „Franko-Hon-groisse" ves njih kupčiski obstoj v naši državi. _ Nainižje tarife. Takojšnja izplačila škod. _ Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „Jugoslavije" ženltbene kavcije za častnike. — Telefon 2571. — Pisarna: Tyrševa cesta št. 15.
m
Pokromanfe
poniklanje pobakrenje alumiranje medeniranje
*!!!!^^!!!!!
v»*&i
solidno
hitro
poceni
UNITASdrzo: Ljubljana
Celovška c. 90 - šiška, poleg mitnice
i

id
w v
KUNČIČ SIMON
Liubliana
Sv. Petra cesta štev. 45
izdelovateli
sodavice
GOD
prodaja
premoga in drv
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA
MIROSLAV ZUPAN
STAVBENIK, POOBLAŠČENI GRADITELJ
IN ZAPRISEŽENI SODNI IZVEDENEC, — TELEFON ŠT. 21-03.
— POŠT. ČEK. RAČ. ŠT. 12.834. — BETON, ŽELEZOBETONSKE VODNE ZGRADBE, ARHITEKTURA TER VSAKOVRSTNE VISOKE ZGRADBE ITD. SPREJEMANJE V STROKOVNO IZVRŠITEV VSEH NAČRTOV STAVBENE STROKE. — TEHNIČNA MNENJA. — ZASTOPSTVO STRANK
v tehničnih zadevah
Ljubljana - Vošnjakova ul. 6

i
i
i
i
i4Bti
Najmoderneje urejena
Lekarna Dr. G. Piccoli
LJUBLJANA	(nasproti „NEBOTIČNIKA11)
oddaja zdravila na recepte za vse bolniške blagajne.
Priporoča MALINOVEC pristen, naraven, na malo in veliko.
mo.
I
I
»
I
*
I
I
Priporoča se		Priporoča se W
Ivan Kralj		BAJŽELJ JOSIP
splošno ključavničarstvo		za vsa steklarska dela
Ljubljana		LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 5		Emonska c. IO
Delavska pekama in slaščičarna M. Cvrtila in drug
Ljubljana
Telefon št. 31-71
priporoča: mlečno pecivo, razne slaščice, kekse, beli, domači, polbeli, črni in
špecial rženi kruh!
Priporoča se
ODON KOTNY
trgovina z železnino
LJUBLJANA VIL, (Šiška)
Medvedova cesta 28.
Anton Kozina
matematična-mehanična delavnica
^	LJUBLJANA
of«	šmartinska cesta 8	ro
BRATA M0SK0VIĆ
VELETRGOVINA USNJA. ZAUOGA RIBJEGA OUJA, DEGRASA IN STROJIL USNJARSKE KEMIKALIJE.
LJUBLJANA.
FOTO-ATELJE
f
MANCINI ANTON
Rožna dolina pri Ljubljani.
Izgotavlja fotografije vseh vrst. — Cene zmerne! — Postrežba točna!
Solidno in poceni izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela
HNTON TOME
sedlar, jermenar in torbar LJUBLJANA VIL, CELOVŠKA CESTA 61.
Pridite, poizkusite in zadovoljni boste!
Priporoča se
OGRINC FRANJO
livarna kovin
LJUBLJANA VII, JERNEJEVA CESTA 47.

IZDELUJE
Husarom st. deti
zavaruje
škode za požar, vlom, telesno in avtomobilske poškodbe, odgovornost pred
nom, točo, steklo, prevažanje itd., kapital o!) doživetju ali smrti, doto, rente itd.
Generalno zastopstvo za celo kraljevino Jugoslavijo
LJUBLJANA. GOSPOSKA ULICA 12
Telefon št. 2176 in 2276.
Naslov: „SLAVIJA“, jugoslovanska zavarovalna banka, d. d. v Ljubljani.
)re<l za ko-
I
djnni.