Leto LXVL, ft. 189 LJubljana, sreda 20. decembra lm Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inseratl do SO petlt UREDNIŠTVO IN UPBAVNIATVO Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, rat a Din 2.-. do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 3.-, večji Inseratl petlt UTTBIJANA. KnafUerm nliea it. A teltfon St. 2«. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon it 6A. Trsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi ae ne vračajo. *Wefon it. 3121, 312«, 3124, 3126 In 312« Radon prt postnem čekovnem zavodu t Ljubljani it. 10.361. KAJ ZAHTEVA NEMČIJA Po sporočilu francoskega poslanika v Berlinu zahteva Nemčija vrnitev Posaarja brez plebiscita, povečanje svoje vojske in neomejeno oborožitev z ofenzivnim orožjem Pariz, 20. dec. AA. Listi posveča>o veliko pozornost noti, ki >o je včeraj prinese! v zunanje ministrstvo svetn.;k francoskega poslaništva v Berlinu. V tej noti opisuje francoski pos'anik v Berlinu Poncet, kakšne so v bistvu zahteve nemške vlade. Po tej noti zahteva nemška vlada pravico do vojske 300.000 mož s kratko službeno dobo ter do oborožitve z obrambnimi sredstvi; kakor so jih opredelili v Ženevi in v neomejeni količini. Na drugi strani sprejema nemška vlada nadzorstvo nad posameznimi narodno-socialističnimi napadalnimi oddelki pod pogojem, da bo to nadzorstvo veljalo tudi za predvojaške ustanove in organizacije v inozemstvu. Nemška vlada ie pripravljena podpisati s svojimi sosedi nenapadalne pakte za 10 let. Posaarje naj se vrne Nemčiji brez plebiscita, lastništvo tamošnjih rudnikov pa nai pripade Franciji do I. 1935. Listi poudarjajo, da ta nota ni diplomatska nora v pravem smislu besede. Gre samo za poročilo in pojasnilo francoskega poslanika v Berlinu po razgovorih s Hitlerjem- »Le Mat:n« smatra zato, da francoska v^da ni dolžna odgovoriti nanjo s posebno svojo noto. Omejila se bo najbrže na to. da bo sporočila svojemu pos'aniku Poncetu svoje mnenje o vsebini njegovega poročila. Listi soglašajo na drugi strani, da izraža ta nota dokai točno stališče, ki ga zavzema nemška vlada. Po mnenjm nekih listov je nemška vlada te svoje zahteve sporočila tudi v Rim in Berlin. Pon- cetova pojasnila o nemških zahtevali prinašajo dokaj iasnosti v sedanja diplomatska pogajanja in bodo dobrodošla zlasti Simonovemu potovanju v Pariz. Vsi listi so si nadalje edini v tem, da teh nemških zahtev ni mogoče sprejeti. Te nemške zahteve, piše »Excel-sior«, pomenijo brez dvoma skrajnost, k Čemur je bila Nemčija prisiljena zaradi posredovanja Angležev in Italijanov. Pri vsakih pogajanjih pa je treba barantati. Tudi »L* Oeuvre« naglasa, da je program nemške vlade v bistvu nesprejemljiv. Ta načrt predstavlja poizkus, da se Nemčija očitno in brez odlašanja oboroži, stališče Francije je pa splošna razorožitev in varnost. Pozornost listov je sedaj obrnjena na pogajanja, ki se bodo vršila ob koncu tedna med angleškim zunanjim ministrom Simonom in Paulom Boncour-jem. Pri teh pogajanjih bodo sedaj avtentično znane nemške zahteve dragocena podlaga za podrobne razgovore. Angleško posredovanje London. 20. dec. Kakor poroča diplomatski poročevalec »Dailv Telegrapha«, bo angleški poslanik Phipps, ki se je vrnil v Berlin, informiral kancelarja Hitlerja o splošnem vtisu, ki so ga napravih" nemški predlogi glede razorožitve na angleško vlado ter bo zaprosil za nadaljnja pojasnila o gotovih točkah. Medtem bo angleški zunanji minister Simon na svojem potovanju v Italijo razpravljal v Parizu s Paulom Boncourjem in Chau- tempsom o nemških predlogih ter se nato razgovarjal z Mus so lini jem o istem predmetu. Po teh sestankih bo angleška vlada točno informirana o stališčih v Parizu in Rimu ter bo mogla oceniti možnost uspeha diplomatskih pogajanj med Francijo, Nemčijo in ostalimi evropskimi državami. Jasno je že sedaj, piše list, da so po angleškem mnenju, Hitlerjevi predlogi mnogo preresni in važni, da bi jih mogla kaka država, ki je zainteresirana na miru, gladko odkloniti, ne da bi razpravljala o njih, kar je očividno naslovljeno na Francijo. Pariški poročevalec >Daily Maila« doznava, da so po mnenju francoske vlade načrti kancelarja Hitlerja docela nesprejemljivi. Diplomatski poročevalec »Morning Post« smatra za ze4o verjetno, da bi mogla francoska vlada odkloniti razgovore s Hitlerjem. S tem bi zagrešila taktično pogreško, ki bi naprtila v gotovih okoliščinah Franciji veliko odgovornost . Povratek dr. Beneša v Prago Praga, 20. decembra. AA. Zunanji minister dr. Beneš se je vrnil iz Pariza. Novinarjem je po prihodu izjavil, da je odžel v Pariz po informacije in zaradi izmenjave misli. V nekem smislu, je dr. Beneš izjavil dalje, je bila moja pot simbolična. Diplomatska pogajanja, ki se bodo začela prihodnjo pomlad, bodo druga faza borbe za končno neodvisnost. Naš cilj je, da bomo v zvezi s temi dogodki .pripravljeni. Pariška pogajanja so se nanašala na priprave, ki se bodo nadaljevala na konferenci Male antante v Zagreba. Maša gospodarska politik? Izjava senatorja dr. Frangeša fašističnemu listu o gospodarskem sodelovanju z Italijo ^0. dec. >Lavoro Fascista< je ob-iavjl razgovor svojega zagrebškega poročevalca z jiuzo&lovemskim t^enntorjem dr- Francem. Fašistični novinar je vprašal senatorja dr. Franseša, ali ee naj zadnji sestanki vladarjev in ministrov srednjeevropskih ter balkanskih držav tolmačijo v smislu Mon-roejeve doktrin? za Balkan. Senator dr. Fran-sreš je odvrnil, da morajo balkanske države kot aerarne dež?le računati z gospodarskim sodelovanjem z zapadnimi državami, ce pa bi m našle v zapadnih državah nobenega primernega odziva, bi morale usmeriti svojo gospodarsko politiko proti vzhodni sredozemski kotlini. Senator dr. Frangeš je poudaril, da bi države Male antante z veseli pozdravile, če bi mogle priti do gospodarske konsolidacije z vsemi podunavakimi država- mi. V soslasru z Mussolinije\o spomenico bo Jjgoslavija poizkušala v prvi vrsti poglobiti odnošaj3 z Italijo in Avstrijo, ki ji prišteva k svojim najbolišim odjemalcem. O gospodarskih odnošajih z Italijo je izjavil senator dr. Frangeš, da se promet kljub političnim motnjam razvija vsak čas na solidni podlagi in da ni bilo nikdar nobenega povoda za pritožbe. Skupna meja in hitri transporti so podlaga, na kateri se obe države medsebojno izpopolniiijeta. Zato bo Jugoslavija na novo izpolnila svoje odnošaje z Italijo v skladu s smernicami moderne gospodarske politike. Obstoja upanje, je zaključil senator dr. Frangeš svojo izjavo, da bo omi ljenju napetosti med obema drŽavama, ki se že kaže, kmalu prišlo do zopetnegra gospodarskega zbližanja. Velika vohunska afera v Franciji V Franciji so izslediti na široko razpredeno vohunsko organizacijo Doslej so aretirali že 18 sumljivih ljudi Pariz, 20. dec AA. Franooski policiji s? ie posrečilo odkriti družbo, ki ie v Franciji vohunila za neko tujo državo. Današnji jutranjiki prinašajo dolge članke o tej ?»ohunski aferi in pravijo, da se fo je posrečilo odkriti po zaslugi temeljita preiskave, ki jo ie vršilo 300 detektivov celih 18 mesecev po vsej Franciji. Aretacije članov te družbe so se začele pred dvama dnevoma in so doslej aretirab" v Parizu in drjgod po deželi kakih 18 oseb. Imen aretiranih vohunov še niso objavili, doznava se pa, da pripadajo raznim narodnostim. Med njimi so Italijani in Poljaki, pa tudi Francozi sami. Kakor poročajo listi različno gleda na- rodnosti aretirancev, take* sa tudi ne ujemajo glede števila aretiranih oseb. vai pa soglaša jo. da je v aferi kompromitirana tudi neka Francozinja, hči nskega upokojenega policijskega komisarja iz Pariza. >Petit Parisien< popisuje način delovari« te vohunske tolpe in pravi, da gre za neka lo mafijo, katere člani niso drug drugega i v znali, vsi so pa bib' v zvetzi z neko c?ntn.i-no osebnostjo. >Matin« je imel priliko postaviti na p i-stomem mestj direktna vprašanja glede t -rodnosti oseb, ki so vpletene v to af?ro, d r bil je pa samo splošen odgovor z izjavo, da gre za vohunstvo velikega obsega. Konec vojne v Južni Ameriki Premirje med Bolivijo m Paraguavem — Uspešno posredovanje pan ameriške konference Newyork, 20. dec. Kakor poročajo iz Montevidea, so zastopniki Bolivije in Para-gnaya izjavili na pan ameriški konferenci svojo pripravljenost, da sklenejo premirje. Nato je bilo dogovorjeno, da se prično mirovna pogajanja in da se spor zaradi Gran Chaca reši z razsodiScniin postopanjen . To odločitev »o v Idontevideu slovesno proslavili. Premirje se je pričao op~%^cv' in ima trajati do 31. decembri. Med tem iasom bo skušala panameriS> i konferenca i predsednikom unijmj^e republike Ter- ro na čelu doseči končno vel javen dogovo-. Pogoji za premirje, ki je bilo dosežen 3 s posredovanjem Unujuava, vsebuje; y umaknite v obojestranskih čet z ozem1 i Gran Chaca, demobilizacijo obeh vojsk i c pripravljenost, da se spor zaradi Giau Chaca reši po razsodišču. Panameriska konferenca bo zasedala toliko časa, da bodo izvedeni pogoji p*- lir-ja. • sdvsem pa, dokler se ne bodo i ik-nile 3te s spornega ozemlja. Deklaracija špansk? vlade Madrid, Au. dec. Nova španska vladi ae je včeraj predstavila parlamentu. Ministrski predsednik Lerroux je prečital vladno izjavo, ki pravi med drugim, da želi nova vlada, ki je republikanska, liberalna in demokratična, ojačiti režim in sicer s spoštovanjem ustave, z vzpostavitvijo socialnega mira, z reformo zakonov, ki izvirajo iz strankarskega duha, z izenačenjem proračuna itd. Katoliški agrarec Gil Ro-bles, čigar govor so pričakovali z veliko napetostjo, je zahteval priznanje cerkvenih ustanov in čim prejšnjo zaključitev konkordata. Agrarci v ostalem niso niti za levičarsko, niti za desničarsko diktaturo Kot katoliki odklanjajo oboje ter svečano izjavljajo pristanek svojih političnih prijateljev na sedanji režim. Ta izvajanja je desnica in sredina sprejela z viharnim odobravanjem. Monarhisti so zelo ozlovo-Ijeni zaradi tega, ker je Gil Robles tako popolnoma in brez pridržkov prešel k re-pubtikanizmu. Volitve v Rumuniji Bukarešta. 20. dec. Po vsej Romuniji se vrš* danes 6plošne volitve v parlament. Zaradi velikega mraza in visokega snega bo udeležba najbrže majhna. Nekatera glasovalna središča so popolnoma odrezana od okolice. V nekaterih krajih bo kmečkemu prebivalstvu ©kora j popolnoma nemosroče Izvršiti svojo volilno dolžnost. Volilna propaganda ie v zadnjih dneh skoraj popolnoma ponehala t?r zaradi prometnih težkog agitator ii niso mogli priti v posamezne vasi. Pomemben izum Berlin, 20. dec. AA. »Berliner Tage- b!att« piše. da so v Wiesbadnu izvrŠiM zanimive poizkuse, ki so pokazali, da lahko les, impregniran s posebno snovjo, vzdrži temperaturo do 2500 stopinj Celzija, iz tako inrrregni-ranega lesa so zgradili hišo, ki se ni vnela od požarne bombe, čeprav povzroči z eksplozijo temperaturo 1500 stopinj Celzija. Francosko-pofjska trgovinska pogajanja Pariz, 20. dec. AA. Pogajanja med Francijo in Poljsko o reviziji konvencije iz 1. 1924, ki je potrebna zaradi nove poljske carinske tarife, so bila zaradi božičnih praznikov prekinjena. Nadaljevala se bodo 8. januarja. Obojestranski zastopniki so se že sporazumeli glede carin za uvoz francoskega blaga na Poljsko, čim stopi v veljavo nova konvencija. Prav tako so se sporazumeli tudi glede kontingenčnega režima v obeh državah. O drugih vprašanjih se bodo pogajali v januarju. O sodobni hrvatski umetnosti Zanimivo predavanje odličnega zastopnika hrvatske umetnosti a kad« slikarja prof« Ljube Babica LJubljana, 20. decembra. Sinoči Je v predavalnici mineraloškega instituta ca univerzi predaval o sodobni hrvatski umetnosti akad. slikar prof. Ljuba Babic, član zagrebške umetniške skupine >Trojica«, ki pravkar razstavlja t Jakopičevem paviljonu. Velika dvorana je bila nabito polna, da je mno^o poslušalcev moralo stati, In k predavanju tega odličnega zastopnika hrvatske umetnosti »e je zbrala prav izbrana publika, ki smo med njo opazili predsednika Narodne galerije g. dr. Frana Wiodischerja z upravnikom Narodne galerije g. Janezom Zormanom in odborniki g. univ. prof. dr. Izidorjem Cankarjem in konservatorjem g. dr. Francetom Steletom ter drugimi ogborniki, nadalje so se pa udeležili predavanja tudi ga sreskega načelnika Znidarčičeva, arh. Costaperaria, skoraj vsi naši likovni umetniki in mnogo literatov, posebno mnogo je bilo pa dam in ženske mladine, a moške mladine smo pričakovali več. Predavanje je bilo za nas ponižne Slovence prava senzacija, saj smo doživeli čudo, da je velik zagrebški kulturni delavec izpregovoril slovensko besedo. Po kratkih, a nad vse prisrčnih besedah o lepoti jezika Prešerna, Cankarja tn Zupančiča v hrvatskem jeziku je med frenetičnim aplavzom prof. Ljuba Babic predaval v krasni in tudi stilistično lepi slovenščini. Ta ugledni reprezentant hrvatske kulture je po predavanju poudarjal, da je smatral to za svojo doLžnost, saj mu je soproga Slovenka, on sam je pa kajkavec. Res je, da je svoje predavanje dal popraviti doma, vendar smo pa Hrvata opazili le sem in tja po kakem nenavalnom naglasu, prav redko pa po širokem e. Ko je predavatelj opisal prilike, ki je v njih nastala hrvatska umetnost, ko so bili v dobi baroka redki naročniki le cerkve in fevdalci in so nam imena večine starih umetnikov neznana, je orisal vpliv ilirskega pokreta in delo prvih narodno zavednih hrvatskih slikarjev, zlasti pa VJekoslava Karasa (1821__1858.), Ferda Qniquereza (1845_1893) in slavnega Nikole Mašlća, nato pa Izidorja Kršnjavega, ki je kot hrvatski prosvetni šef zbral v Zagrebu Vlaha Bukovca, Celestina Medo-viča. Belo ćikosa, Otona Ivekovića, crnčića, Kovačevića i. dr., ki z njimi 1. 1898 prvič nastopi hrvatska moderna umetnost. Na njihovih, delih vidimo vplive raznih evropskih šol in akademizma, zlasti pa dunajski secesionizem. >Sam kreativni postulat ni imel prave smeri, kakor tudi izrazito naše upodabljajoče izraženje. ki bi bilo vezano na čas, na našo grudo, naš narod, ni med njimi še našlo svojega avtorja«. Ko je podal obširno analizo In karakteristiko te skupine ter njen vpliv, je predavatelj konstatiral, da je bila umetnost tedaj hrvatski družbi le dekoracija, a kontakta ta družba z umetnostjo ni imela nobenega (kakor pri nas!). Poudarjal je, da Hrvati niso imeli niti izrazitih impresionistov, niti kubistov, pač pa močne posameznike, ki značijo pio-nirstvo in pripravo za pravo hrvatsko umetnost. Hrvatski narod sam s svojo kmečko umetnostjo sicer prevzema tuje, a ustvarja nove. svoje oblike, k nikdar niso kopije, temveč samorodna hrvatska umetnost. Mnogo je obetal genialni Josip Račić :n tudi njegovi vrstniki Miroslav Kraljevič ter Vladimir Becič, ki je član »Trojice« in razstavlja v Jakopičevi razstavi, so še impresionistično orientirani. Vladimir Becič je najboljši hrvatski mojster čopiča. Ti trije imajo pariško orientacijo in so dvignili hrvatsko secesijo s ploskovnim, ornamentalnim in stiliziranim reševanjem problemov. Največ teh elementov ima sloviti grafik Tomislav Krizman, a tudi njegov vrstnik Mirko Rački. Iskanje stila se opaža tudi pri Joži Kljakoviču. ki je predvsem nanj vplivala Meštrovieeva stilizacija. Sem prišteva predavatelj tudi Maksimilijana Vanko. Milivoja Uzelca !n Vladimirja Varlaja. Ko je na kratko ori. *al Gecana in M. TrepSeta ter Zlatka su-lentiča, je opozoril, da je najtenkočutnej-ši hrvatski slikar prof. Marin TartagJia. ki tudi v Ljubljani uživa največje simpatije. Tudi pokrajine pokojnega Steinerja govore o visokem nivoju, vendar pa jasne in čiste barve in domače dalmatinske pokrajine označujejo za pravega slikarja fiele Jerolima M ideja. Ta slikarski razvoj se dnevno Siri vse Sirje in šlrje in čim dalje več talentov in delavcev se zbira, ki ustvarjajo samorodno hrvatsko umetnost. Cela vrsta talentiranih mladenfčev, kakor ao Rulička, Tomaievič, Postruinik, Ju-nek, Hegedusič, Detonl, Parać, Motika, Plančić, Kovačevlč 1. dr., je sprejela svojo prvo in glavno slikarsko Izobrazbo že na lagrebAki umetnostni akademiji. Ta generacija, polna mladosti ic mladostnega žara, lfiče svoja pota, akusa postaviti tujim slikarskim, tehničnim in ideološkim vrednotam nasproti istovredns, paralelne, a pri tem svojeetvone osebne vrednote. — Oton Postrulnik, Omer Mujadlič in ParaČ ter PlančIĆ so mačlmi predstavniki te smeri, se bolj samorodni so pa mladi umetniki, ki so zbrani v skupini >Zemlje<. Najbolj žilav ln najbolj taraztto hrvatski je Krsto Hegedusič, ki obeta postati pravi hrvatski Brsughel. Skromno je predavatelj postavil šele na konec svoja dela, ki js is njih že na razstavi tudi slovenska Javnost spoznala enega najmočnejših hrvatskih mojstrov. Zadnjo je pokazal sliko s knjigo in šopkom, nato pa končal: >Resnično slikam knjigo in obenem mislim, da je ta knjiga potrebna, ker bo v njej pregled naših naporov in teženj na polju likovne umetno-nosti. Držim, da se Izplača zbrati v to knjigo vse naše napore, kakor v nekak šopek, čeprav skromen. Pri tem pa Je potrebno odvreči vse one papirnate ki izmišljene rože ter umetno cvetje, če ps ni mogoče tega odvreči, moramo vse to vsaj oddeliti od živega, zdravega in na šega, da se po tem potu približamo našemu končnemu čistemu upodabljajočemu Izražanju, izražanju našega časa, n«*e zemlje in našega naroda_< Objektivno je presodil in karakterni-ral slikar Ljuba Babic vso hrvatsko umetnost, ki jo je pokazal tudi v prav dobrih skioptičnih slikah, pri tem je pa odkril tudi svoje veliko mehko srce za Slovenijo in za napredek vse jucroslovenske umetnosti. Odpovedan poset francoskih parlamentarcev na Madžarskem Budimpešta, 20. dec. V madžarski javnosti je zelo neljubo odjeknilo dejstvo, da je skupina 30 francoskih parlamentarcev, ki bi imela prispeti v ponedeljek v Budimpešto v svrho proučitve razmer na Madžarskem, odpovedala v zadnjem trenutku svoj poset. V Budimpešti smatrajo splošno, da navedeni vzroki za to odpoved, namreč sedanje neugodno vreme ter prometne težkoče, niso utemeljena ker Madžarska ne leži kje v osrednji Aziji, pač pa so bili političnega značaja, če se upošteva zadnji poset češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Parizu Katastrofalen ciklon v Indiji London, 20. dec. AA. »Daily Express« poroča iz Madrasa, da je v Južni Indiji divjal silen ciklon, kakor ga doslei še ne porrmjjo. Napravil je velikansko Škodo. Posebno hudo je ciklon besne! v pokrajini Podibseryju in Ne*apa:anu. Kakor poročajo, je ciklon zahteva! 359 smrtnih, žrtev. Smrt Dalaj Lama ~Lhassa, 20. decembra. Dne 17. decembra ie umrl libetanaki vladar Dalaj Lama. Slar ie bil 60 r*. Ustanovitev orientalskega zavoda v Rimu Rim, 20. decembra AA. Tu bo 22. decembra otvorjen zavod za srednji in d&ljni vzhod. V zavod bodo sprejemali dijake iz Sirije, Palestine. Iraka, Egipta, Perzije, Affanistana. Indije. Siama, Kitajske tn Japonske. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2302.63 _ 2818.99, Berlin 1365.69 _ 1376.49, Bruselj 7»7.1s_ 801.12, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 186.80 _ 188.40, Newyork J61«.5l _ 3644.87, Pariz 224.63 _ 225.75, Prmft 170.12 _ 170.98. Trst 300.57 _ 302.97 (premija 28.5 odst.). Avstrijski liling v privatnem klirinpu 9.10. INOZEMSKE BORZE. Curih, 20. decembra. Pariz 20.2675, London 16.8850. Newyork 388 75. Bruselj 71.9250. Milan 27.16, Madrid 42.30. Amsterdam 207 75, Berlin 123.40, Dunaj 5«__, Pra 9% 16.35, Varssva 58—, Bnfcarsftta ».08. Jtrao > SLOVENSKI NAROD«, đn-e 20. decembra 1933 Za gospodarsko povzdigo arja Barje je predvsem primerno za pridelovanje zelenjave, ki je tudi skoraj najbolj dobičkanosno Ljubljana, 20. decembra. O Barju slišimo navadno le ob poplavah in letos se je mnoeo govorilo o njem. Toda Bari3 bi nas moralo zanimali tjdi si** Yr. Zanimati zaradi tega, ker ima veliko bodočnost in ker je v pravem pomenu besede neizrabljen kapital, boeastvo, ki sa ne znamo dvigniti, dočim Bariani stradajo. Bariani 6tradaio. ne vedo. kako bod:> prestali zimo. kako ter s Čem se bodo prehranjevali do novih pridelkov. To ie Seveda treba prsdvsem pripisovati višjim silam, večnim poplavam, da Rarjani tako trpe zlasti leto«. Sicer bi lahko vladalo blagostanje na Barju, d oči m so Barjani reveži, če so poplave ali ne. Barje t? ogromno in slabo obljudeno. Nedvomno ie tako neizrabljeno, ker se ga ljudje izogibljejo zaradi poplav. Toda izredno važen činitelj je tudi. da h£ znamo izrabiti tega terena, da nismo znali doklej dvigniti Barja v gospodarskem pogl?du. Sloer pa, Itako bi naj dvignili bogastvo, če ga niti ne poznamo, če ne poznamo poeoiev za u>-spodarsko povzdigo. Tega seveda ne smemo nikomur očitati, ker so kazali mnogo razumevanja za 6dporo. nikdar na ni verjel, da ie kaj resnega w» Stvari Tako so n. pr. nekateri kmetje gojili sladkorno peso ter so trgali z ni3 perje zn živinsko krmo. Pesa ie zaradi tega izgubila več odstotkov sladkorja. S;ror pridelovanje sladkorne p°»^e ni pripjročinvo na Barju že zaradi na?ega pednebia. ker imamo tako po-•josrto d?ž. in pesa izšvfei v takinem vremenu mnoeo sladkorja. Nikdar pa ne gre za količino sladkorne pese. nego zn OdstOteft slad* korja, ki ga vsebuj?, in kartel sladkornih tova.rn plaču ie peso samo po odstotku sladkorja. Bariani bi lili postali sužnji sladkorne industrije. Irj diktira e?ne peso. zato ie prav. da se niso ocrreli za ta eksperiment. Vendar ne smemo soditi Barjanov tako •>lab3. Češ. da zavračalo vsak nosku«, ki bi inorria pokazal pot za gospodarsko povzdigo Barja. Bariani so napredni, vprav hre-pen? po strokovni izobrazbi in imnio velik smisel za gospodarsko d»lo. Bariani prosijo, naj iim priredi banska uprava kmetijski tečni. Lani pozimi w* ga ie udeležovnln okroe 150 Marjanov. Toda med niimi niso bili le kakšni novotarji, ek«»tremisti _ ali kakor lih ^e hočete imenovati —. nego stari. fakuSeni krnel ie. Pokazali si voljo, da se hočeio '»čiti in da radi sprejmejo vs? učitelje, ki se jim znajo približati in ki v tesnici poznajo njihove težave. Lani so predavali referenti banske oprave, inž. Wenko. inž. Lukman. inž. Sa-dar in dr. Mis ter dr Kune. In Bariani so nedavno naprosili ban. upravo za kmetijski gospodinjski tečaj. Ta tečaj se ie začel 1. t. m. in sio?r ie to banovinski potujoči gospod; n !Sa i tečaj. Traia po 3 mesece. Tečajnica plačijejo manjšo šolnino, moraio pa zalagati Šolsko kuhinjo z živili, ki jih porabiio pri praktičnem pouku. Zanimanje za tečaj je veliko, 'oda sprejemaj} samo po 16 tečajnic. Praktičnega in teoretičnega pouka je na dan po 9 ur. Disciplina ie po vojaško stroga, vendar tečajnice navadno iokajo le prvi dan, ko se začno učiti, in zadnji, ko se moraio ločiti >d izvrstnih vzgojiteljic. Tjcajoice * lai kuhajo tudi za šolsko kuhinjo, ki d^li tO revnim otrokom brezplačno kosilo, za kar 1 dal podporo RK. Za kuliinio in obednico s-> adaptirali Šolsko gospodarsko poslopje Ker se na šoli osnuie kmetijska nadaljevalna Šola — po želji Barianov —. je bila ta pr?jreditev potrebna že zaradi tega. Ta *ola bo prva svoj? vrste pri nas in jo lahko imenujemo šolo bodočih aospvlarjev in gospođini. Velikega pomena, ki ga zdaj Še ne moremo niti preceniti, bo ta šola. Gre za lo. da se vzgoji naraščaj mladih barjanskih gospodarjev, ki bodo vedeli ceniti Barje in ki ga b">do znali tudi obdelovati. To bi bile samo lepe besede, če bi stvar rdi rt* bila v pravem teku. Toda akcija za gospodarsko povzdigo Barja ima zdaj trdno podlaeo. Bariani so zapros-li mastno občino, nai jim tudi da šolska poizkuševalnico. zemljo za gojitev kulturnih rastlin, zelenjave itd. Svet je Že namenjen za to, in sicer zem-ji-šče bivšega poizkusnesra vrta. kjer ie bil doslej travnik mestne pristavUčenci kmetijske nadaljevalne šole bodo delali na tem poizknisnem vrtu. da bodo praktično prodrli v učno snov. S pridelki vrta bodi vzdrževali šolsko kihinio, v kateri bodo kuhala delci3-ta kmet. nadaljevalna šole. Nedavno se je tudi ustanovilo >Gos;-o-darsko in kulturno društvo za Barje<. ki si ie začrtali stvaren, gospodarski program v zavesti, da kmatu pomagaš 1? tedai. če ga postaviš najprei na noge v gospodarskem pogledu. Brez gospodarskih temeliev tudi ne more biti kulturne novzdigp in i? tor?i treba krepiti kmeta gospodarsko, če nam je za njegov kultirni ter splošni napredek. Društvo »e začelo tak >j pr?ra'*ati res poučna in Tvdrebna predavanja. Na prvem ie predaval ravnatelj mestnega vrtnarstva g. Lap o zelen jadart^tvu. sinoči pa dr. Kune o veterinar stvu. Tz društva \± i-zšla pobuda, da si na? Bariani ustanove posebno samopomožno or ganiz^cijo — toda ne sam>pomoči. kakršne so prišle tako na grla*» zaradi posmrtn^nske-'73 zavarovanja Hudi. Banani bodo imeli zavarovano svojo ž'vino. O bo kateremu poginila žival, mu bodo člani samipomoči r>la '"ali škodo po kliiču. da plača vs^k toliko deležev, kolikor glav živine ima. Članarin* na ne bodo plačevali. O tem načinu zavaro-vanfa živine bi morali še man-dk»e razmiki ievati in bi ga bilo umeefrm obvezno uvesti /a vri banovino. Naloga nov?ga društva bo predvsem, da *okaže ter poma?a dvi«rniti Bariano-m bogastvo njih-vve -mhiUs ter dx or«aniiira pro- dajo pridelkov. Na Barju se lahko razvije zelen »ada rstvo tako, da bodi Bariani razpošiljali svojo zelenjavo po vs-ej državi. Barje ?e predvsem primerno za pridelovanje zelenjave, ki je tud'* skoraj najbolj dobičkanosno. Toda ne 1* zaradi bližine m^ta. Barjami bi lahko zalagali z zgodnji zelenjavo — zlasti s cvetačo — toplejše kraje v državi. Ko n. pr. v Dalmaciii ni več zgodnje tele njave, je je na našem Barju naiveč. Barjansko podnebje je colo zeli različno od pod-nebia Ljubljane. Na Barju traja mraz del] časa spomladi. Tn ko \p že v Dalmaciji poletna vročina, se šele začne na Barju kratka pomlad — okrog srede maia — in tedaj začne tam rasti naglo zelenjava. Tej zelenjavi bi v naših toplejših krajih ne mogli konkurirati nobeni drjgi pridelki, ker pri nas ni nikjer tako poznih. Na Barju bi lahko imeli tudi pravo zeljni«, indv^riio. ki b" se ji trnovska ne mogla niti primerjati. Zelje zrase na Barju zelo hitro ter rase skoraj prehitro. Zato ga tudi nekateri smatrajo za slabše, toda neupravičeno. Sicer res niso z?ljnate slave tako trpežne in trde, m so asto tem večje in iz njih se Ubko izdela izvrstno kislo zelje Treba bi bilo terej le hitrega, industrijskega izdelovanja kislega zelja. £»lf* natih glav pa zrass na Barju lahko toliko, ne da bi pridelovanje bilo težko in tvegano, da W lahko za-čeli govoriti o dumpingu barjanskega z.-dja. Na Barjj bi tudi lahko pridelovali vrtne iagode. Tudi z lagodami bi lahko preplavili ve? naše trtzs. Na Barju ra-sejo divje robidnice in zakaj bi ne mogli gojiti tudi žlahtnih? Bar»e ie tako rassežno, da bi lahko pridelali na njem na vagone robidnic ter bi lahko tsrradili tovarno ta aadne soke. Pridjlali bi lahko tudf veliko množine motovilčnetza sen>*na in Spi nače • za seme. To semen ie se lahko zelo drago — odnosno dobro _ proda v večji množini n. pr, vagon. Ob kilometru 6 pri Ižanski c?srti raeto l«*pe smreke. Čudno j?, da še ni prišel nihče na misel, da bi smreke posadil drr-!-» na Rar ru: če bi smreke sadili samo zaradi drv, bi S3 izplačalo. Čudno ie tudi, da pri nekaterih hišah na Barju rasto jablane, dočim nekateri trde. da na Barjj ne more uspevati sadno drevje. Tn nihče še ni skušal zboljšati travnikov na Bariu. Čeprav bi se lahko povzdignilo tudi travništvo. sai vidimo med barjansko travo tudi močvirsko in šv?dsko deteljo. Če bi začeli sejati deteljo na Barju ter če bi zboljšali travništvo, bi bilo to za živinorejo vprav ogromnega pomena. Barje torej Čaka še lepa bodočnost, ki T3 odvisna samo od smotrene gospodarske organizacije in oriientacije. Posameznik eevr-da ne more ničesar doječi. Potrebna je organizacij in enotna volja vseh Barianov. Sicer bi se jim pa lahko godilo kot onim. ki so najprej prodajali svoje izdelke ter pridelke zadrugi, na skrivai so Pa posameiniki po-šiljnli blago še sami. in eic»r konlcirenčni tvrdki, ki ie z njihovim blagom uničila njihovo gr**podarsko organizacijo. Toda Barjani so uvid-e-vnelši in znajo si pomagati ter so radi oklenejo tistega, ki ima res iskrene, ne-sibične namene. Krotilec divjih zveri pred sodiščem Nadaljevanje in konec obravnave proti Ivanu Oblaku, ki Je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora Ljubljana. 30. decembra. Davi se je pred senatom nadaljevala 28. novembra prekinjena razprava proti bivšemu cirkuškemu krotilcu divjih zveri, Ivanu Oblaku, ki mu obtožntca očita, da je ukradel za 4000 Din železniškega pro-govnega materijala Razprava je takrat vzbudila obilo smeha in je obtoženec v svoji komični govorci vse tajil češ. da Je hodil ležat na železn'ški nasip le da bi pregnal revmačizem. Nekatere priče so ga videle, da je hodil po nasipu tudi v mraku, na kar je sodnik smeje pripomnil da je to prav svojevrstna kura. če kdo v mraku nabira solnčno energijo po starem železju Obtoženec je tudi zanikal, da bi bil v Ljubljani že dvakrat predkazr.ovan. Pri današnji razpravi je bivši krotilec divj:h zveri prav tako vse zanikal Predsednik: Vi ste bili obsojeni že 1. 192S Obtoženec: Ja sam došel v Ljubljana 1931. — Kaznovani ste bili lani pri okrožnem sodišču v Ljubljani. — Ja kaznovan samo enkrr.t sedam dana u vojski. — Čegav je pa potem podpis na kaznil-niškem Kstu? — Lahko kdo drug podpise. — Jetniški paznik vas bo spoznal. Danes ne boste tajili in slepomišili. Ali priznate, da ste bili zaprti? — Ja, ja u vojski. — Lani ste sedeli, ker ste ukradli vozne ek! — Nisem nikdar vozil. Predsednik mu pokaže njegov podpis, obtoženec pa zanika, da bi bil njegov, na Živilski trg pred prazniki Ljubljana, 20 decembra. Da bo božič čim bolj poetičen, so gospodinje začeie skrbeti za telesni blagor meščanov. Te skrbi so tako hude. da bi jih moški svet nikdar ne mo?el prenesti in jih zato tudi ne more razumeti, če obiščeš te dni živilski trg, se že lahko prepričaš, kako je hudo In kljub mrazu se ustavljajo nekatere gospodinje na vsakem vogalu, kjer obravnavajo važne gospodinj, ske zadeve. V cekarjib jim kokodajskajo kure ali kikirikajo petelini, ki gnezdijo sredi krač, jajc in masla. Davi so prišle mnoge gospodinje na trg celo pred kmeticami. Od samih skrbi ne morejo spati. Mnoge se boje, da se ne bodo mogle založiti z mlečnimi izdelki, ker bodo pošli ali se podražili. Ivje jim je pobelilo lase, tako so prisopihale na trg Prodajalk je bilo malo Zelenjavo so imele pokrito, da bi jim ne zmrznila, zato so tem bolj ponujale blago, ker gospodinje niso vedele, kaj prodajajo. Prodajalke preveč zebe, da bi lahko vztrajale pri visoki ceni zelenjave, zato prodajajo celo endivi-jo po stari ceni, po 50 do 75 par glavo. Tudi zeljnatih glav je bilo danes precej, povprečna cena je 1.50 Din za glavo. Pri drugih živilih na zelenjadnem trgu ni spremembe. Na sadnem trgu vprašujejo gospodinje najbolj pp orehovih jedrcah, ki so po 28 do 32 Din kg. Tudi jabolk je še precej, a dane? so prodajali skoraj sama slabša, ki so po 3.50 do 5 Din kg. Naval je pri mlečnih izdelkih. Gospodinje bi rade bile vse hkrati nostrežene. Očividno se boje. da bo maslo pošlo vpričo fajih. Toda prodajalke so dobro zaJo-žene. Tudi ne odirajo kupovalk kot bi kdo mislil, ker je pač konjunktura. Maslo se je res podražilo od 24 Din kg na 28 Din, toda na to^so bile gospodinje pripravljene. Pričakujejo celo. da se bo cena še dvignila, zato kupujejo zdaj s takšno vnemo Kmetice so danes prodajale maslo še no 24 Din, a ne tako finega kot Škofjeločau-ke Zelo se je podražila smetana, ki so jo danes prodajale nekatere kmetice po 4 Din najmanjšo skodelico. Zato je kar čudno, da se niso podražila še jajca, ki so precej lepa po 1.25 Din komad »Izredno mnogo je bilo danes perutnine Bosanci so založili trg a celo jato puranov, ki jih prodajajo po 50 do 70 Din komad. Putk. piščancev, petelinov in tudi gosi je bilo dovolj za vso Ljubljano, za tiste gospod iti j«51, ki lahko mislijo na takšne dobrote Zato se perutnina ni podražila, čeprav jo gospodinje precej kupujejo. kar državni tožilec smeje pripomni, da bo treba poslati po g fologa. — Priče so vas videle, Lako ste nosili vedno poln nahrbtnik železa. — Nosil sam drva za kurjava. Ja kuhal. Zaslišan je bil jetniški paznik, ki je poznal obtoženca iz jetnišnice. Dve na-daljni priči izpovesta, da je Oblak vsak dap prinesel vrečo železnine in da so mu enkrat železnino odvzeli. Obtoženec: To ni pravda. Nikdar nič vzel. Ne mogu nič zato. Lahko me peljete na Oeschiitzplatz. Oblak začne nato pripovedovati o svojem življenju. Ja bil rojem tavžentštiri. Bil v Graz. Dunaj. Berlin. Pariz. Ko začel rat, vas v cirkusu dobili Amerika in Angleži. Bil na otok Krf. Stopil 1915 prostovoljno v srbska vojska. — Torej ste šli k vojakom, ko ste biW stari 10 let? — 19. pešadijski puk u Kragujevcu me lično pozna. Ja se na otok Krf podpisal I - ^__u slata knjiga. — "Kje ste bili 1. 192S? — V Alžiru v francoska legija. Predsednik mu pokaže osebni njegov popis v jerniš^r.ci z njegovim podpisom, na kar Oblak končno prizna, da sta oba podpisa njegova. Sodba: 4 mesece strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, ali ste razumeli? — Imam 8 dni časa za pritožbo. — Samo 3 dni časa imate. -— Dobro, 3 dana. To ni pravda, Ja bom dokazal od 19. pešadijski puk. Ja se podpisal v slata knjiga, je ogorčeno odvrnil obtoženec in zapustil sodno dvorano. I Minka Golobova | Ljubljana, 20. decembra. Pred tednom smo poročali, da ie 27. oktobra dopoldne odšla soproga upokojenega železniškega direktorja 2. Ooloba iz svo|-ga stanovanja na *>glu Rfelj-^ve in šentpetjrske ceste na tre nakupovat, a se ni več vrnila-Vse dni pred odhodom se »e dobro počitila. pač ie pa ložila o hudim glavobolu, ki jo je napadal vse življenj*. Ga. Minka ee ni več vrnila in domaČi ©o |o iskali povsod s pismi ter s pomočjo časopisia in radia, včeraj po ooldne so jo pa delavci elektrarne na Fuži na h pri čiščenju zatvornica našli na dnu Ljubljanice. Tiha in mirna ga. Minka ie bila hči prastare Hafnerjeve družine v Škofii Loki in po materi potomka visoških Kalanov. ki nam je njih usoda znana iz Tavčarjeve >Vieoske kronike«, zlasti pa iz načrtov za nadaljevanje lega pretresljivega romana znamenite sloveneke družine. Najskrbnejše ie bila vzgojena v škofjeloškem samostanu in na ljubljanskem ičiteljišfu, nato je bila pa nekaj časa učiteljica v Lrubljani ter ee kmalu poročila ter se preselila k svojemu možu g. Rudolfu Golobu v Trst. krer si ie s svojim mirnim značaj?m in z veliko ljubeznijo do literature in gledališča kmalu prilj ibila vsem slovenskim krogom Primožila je dvu otroka, ki jima je bila najljubeznivej^a in v vseh ozirih idealna mati, sama i? pa obradovala svojega moža s sinčkom Božidarjem, ki -?i danse tudi že sam služi kruh v mestni službi, a njen pastorek Fran je že namestnik notarja v Ptuju, hčerka Deli pa uradnica ori banovinski upravi. Vsi so vzgojeni po načelih pokojne, ki je bila v pravem pomeni besade idealislka. Težko ie idealistom v današnjih časih in t:\ko je tudi občutljiva Minka zapadla v melanholijo, čeprav fo v družini vedno vladali nailepši mir. razumevanje in najtoplejša ljubezen. Svokmu aooro-gu je bila vdana ž?na in vedno najboljša ter najzvest?jša prijateljica. Za pokojno pa žaluje tudi velika Hafnerjeva družina in ostalo uglodno sorodstvo po Gorenjskem. Njen bral Franc* je ipokojeni poštni upravnik v Celju, brat Anton je zaradi gradnie mosrtov Čez Donavo evropsko sloveč inženjer v ministrstvu na Dunaju. Matevž je eden najuglednejših, gotovo pa najbolj inteligenten reprezentant mesarskf^ga stanu in požrtvovn len Škofjeloški javen delavec, mlajša sestra Ana ima pa trgovino v Škof ji Loki in z največjo piet>to varuje um^tnostn*1 zaklade, ki jih je družina kot lastnica Visokega prenesla v ftkofjo Loko. Trunio pokojne čaka v mrtvašnici v Ste panji vasi. da ga prepeljejo v škof jo Loko. kier bo rutri dopoldne pogreb na mietno pokopališče. Idealni aeni tope»l spomin, njenem j uglednemu sorodstvu pa naše naj-iakrenejše eožalje! MIRIM kraljica čokolade čokoladna torta iz čokolade »Mirimc. Zmešaj dodobra 5 dkg surovega masla s 2 jajcema Id 18 dkg sladkorja, nato priden 1 25 dkg presejane moke, 5 dkg zmehčane specijalne kuhinjske čokolade »Mirim« in 1 pecivni prašek. Mleka priden! toliko, da bo teato gosto tekoče In ga speci v obodu. Ohlajeno torto prerezi na 2 dela, namazi prvegra s poljubno kremo in položi drugega nanj. Istotako namazi po vrhu vse P kremo ln potresi z nastrgano specijalno kuhinjsko čokolado »Mirimr. Kuhajte z >Mirim« kuhinjsko čokolado! Naše etedališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 20. decembra. Praznik cvetočih če- 5enj. Red A. Četrtek, 21 decembra: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Red četrtek. Petek. 23. decembra: Zaprto. Drevl ob 20. uri uprizori naša drama Klabundovo icro Praznik cvetočih če. Senj za red A. Dejanje drame se vrši v 10. stoletju na Japonskem. Obravanava neizmerno ljubezen do domovine. Režija je Debevčeva. Zasedba premijerska. Golieva veseloigra Kulturna prireditev v crni mlaki Je Imela na premijeri izredno lep uspeh. Prva repriza bo v četrtek dne 21. t. m. za stalni abonma četrtek. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 20. decembra: Samson Ln Dalila. Red Sreda, četrtek, 21 decembra: Traviata Red C Petek, 22. decembra: Zaprto. Opozarjamo na nocojšnjo reprizo Saint-Saensove opere Samson in Dalila. Ker je to ena poslednjih uprizoritev znamenite francoske opere, še prav posebno opozarjamo na nocojšnjo predstavo, ki Je za red Sreda, Traviata z go. Gjungjenac v glavni vlogi se ponovi v Ljubljanski operi v če. trtek dne 21. t. m Traviata je ena naj uspelejših oper letošnje sezone. Predstava se vrši za red C. Iz Celja —c Avtobusni promet zopet vzpostavljen. Celjsko mestno avtobusno podjetje bo od četrtka. 21 L m dalje zopet uvedlo avtobusni promet na vseh progah na progi Celje—Dobrna pa obratuje avtobus že od torka dalje. Za božične praznike je pričakovati večjega prometa tn bosta zato na glavnih progah vozila po dva avtobusa. Le na božič, v ponedeljek. 25. t m., bo počival promet na vseh progah, izvzemsi jutranjo vožnjo z Dobrne v Celje m ob 11.15 iz Celja na Dobrno. —c Smučarska tečaja v Ltičah in na ozirski planini. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila 25. m 26 L m. v Lu-čah smučarski tečaj za začetnike. Sestanek smučarjev bo 25. L m. po jutranji službi božji pred šolo v Lučah Tečaj bo vodil g. A. Kopinšek iz Celja. Od 1. do 7. januarja pa bo priredila Savinjska podružnica SPD smučarski tečaj pn Mozirski koči na Mo-zirski planini. Prehrana s prenočiščem dnevno 35 do 40 Dm. Pismene ali ustmene prijave podružnic? SPD do 28 t m. ali pa med tečajem v Mozirski koči. —c Na Ljudskem vseučilišču se je pričel božični odmor. Prihodnje predavanje bo 15. januarja. —c Uprava občine Celja-okolice se iskreno zahvaljuje Celjski posojilnici d d v Celju za poklonjenih 500 Din za občinske reveže. —c Pes volčjak, star približno 1 leto, se je 17. L m. zatekel k mesarju A Zavodniku v Prešernovi ulici. Lastnik psa naj se zglasi pri g. Zavodniku. Z Jesenic — Sokolsko društvo Jesenice, Vabijo se vsi člani in članice, da se polnoštevilno udeleže članskega sestanka v petek 22. t m. ob 20. v Sokolskem domu, na katerem se bo sestavila kandidatna lista članov bodoče društvene uprave glede na predsto-ječo glavno skupščino. — Naše ceste in trotoarji. Na Jesenicah imamo skoraj en meter snega. Vse ceste in pota so ga polna in na marsikaterih krajih so pota tako ozka, da se morajo pešci umikati vozovom v sneg. Ob glavni cesti sredi mesta so pred hišami ogromni kupi snega, k' ga nihče ne odstrani. Pred nekaterimi hišami je napravljena le ozka gaz, da more gospodar v hiSo, drugi pa naj gazijo sneg, če hočejo mimo hiše, ali pa naj vzamejo seboj lopate »n ga odkidajo sami. če jim je napoti. Pri nas imamo na stotine brezposelnih, ki moledujejo dan za dnem od hiše do hiše in prosijo podpore. Ali bi ne mogli gospodarji najeti za en dan ali dva dni, takega siromaka, ki bi za hrano in nekaj dinarjev po vrhu vsakemu očistil prostor pred hišo? _ Bloki za pomoč potrebnim. Na mestni socijalni odsek dan za dnem prihajajo prošnje za podporo od ljudi, ki žive v izredno bednih razmerah. A občina jim pri najboljši volji ne more pomagati, ker so krediti ubožnega sklada popolnoma izčrpani. Poleg domačih siromakov pa prihaja na Jesenice nešteto drugih ljudi, po večini mladih fantov, ki po dva in dva prosijo po hišah. Veliko jih je med njimi, ki so podpore res potrebni, so pa nedvomno tudi taki, ki bi lahko živeli ob svojem. Stranke jih ne poznajo in včasih dajejo denar nepotrebnim, dočim res potrebne morda odganjajo. Da se odstranijo zlorabe, je mestna občina že zdavnaj uvedla bloke po 50 para listič in se v poljubnem številu dobe na mestnem magistratu Stranke naj se poslu žijo teh blokov in naj izročijo prosjaku namestu denarja list-č za 50 para. ki ga bo predložil na občini in bo dobil podporo v denarju ali v živilih, ko se bo natančno dognalo, kdo je in odkod in če je res potreben. Le na ta način se bo omejilo pro-sjeČenje delomržnežev. KOLEDAR Dane*): Sreda, LX). decembra katoličani: Julij, Boiivoi, Liberat, pravoslavni 7. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Gr^s Oarbo. Sisana Leno\ Kino Ideal: Huzarji pletejo Kino Dvor: CariČina podveza Kino SiSka: 2enin greh SkupSeina Acrokluba ob 18. v proelonli Avtokluba, Kazina Predavanje dr. Oskar R«-js o potovani j po Atlasu s skiopličnimi slikami ob 20. i sokolrtki mali dvorani v Narodnem domu Smuearski klub "»Ljubljana« predava" 2. Ulasr? ob '20. v veliki dvorani tTnions. DEfcVRNE LEKARNE l)ane?: Mr Kakarčic. Sv. Jakoba tr« 9, in dr, Piccoli, Tvrševa oteta 6 iJsffcd sita Gospod urednik, rjuslim. Jj m ureJm ška tajnost ter lahko razodenete občestvu zvestih čitateljev Vašega sitastega (ne sit nega!) sita. zakaj in čemu ne presejete nikdar ničesar o sportu, žogobrcanju. rut hlačesedanju. najboljših klobasah, 'zvrst nih puranih, kislem zelju, zakaj ne kane nikdar skoz kakšen preimeniten hibilej (* sliko, seveda), kakšna od navduien\a prt-kipevajoča govoranca ali pr\poročilo n/i pokušanje cvička. Vraga, zdaj je vendar časopisje sodobno, pa bi naj bilo tudi s/h» Časopisje prinaša dan za dnem vpruv nc znanske vesti in vedno najaktuahivpo ročila, celo o krizi poroča — k Jo bi mislil, od kod neki ima informuci je. da je kriza? —, nikdar ne zamudi povabiti na* na ples in na vse hoiadra in hopsa.se. op" zarja nas na žegnanja, damam greni življe nje z lepotnimi konkurencami in blagovoli nas obveščati, da se je izgubil plemenit pes. Oni dan ste pa celo presejali skoz sit<> nekaj o revščini! To je, hm, mistifikacija, milo rečeno! Kdaj ste pa že kaj čitali i časopisju o takšnih čudnih stvareh! /n med dnevnimi čitam, da vabijo društva roditelje na božičnice, kjer bodo obdaro vani revni otroci. Ne, oprostite, zmoti! sem se, tega nisem nikjer čiiaij Letos men da sploh ni božičnic. Čemu bi jih tudi pri rejali in čemu bi naj časopisje pisalo o njh. ko vendar nihče ne strada ter se vsa mladina vadi v nahlačesedanju in je sita Pričakujoč odgovora in da boste začeli reševati dnevna vprašanja z vevnico (seveda ne z rovnico) Vas pozdravlja Janez Smola. xx*xnxxxnxuxxk X X X X X X X X X X Veleopereta iz gledališkega življenja p/esefe Smeh, petje in Sale v Zvočnem kinu Ideal Predstave ob 4., 7. In ft-Vi X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxx SPORT Zanimiva zimsko športna prireditev Ljubljana, 20. decembra. V kratkem se nam obeta prvovrstna zimskosportna atrakcija, kakržne v Ljubljani se nismo videli. SK Ilirija priredi v začetku januarja na svojem novem igrišču na stadionu zimskosportno prireditev, ki bo nazorno pokazala smučarsko te Km ova -nje od začetka do konca, ki tra sicer vidimo le na startu tn cilju. Prireditev bo ten^ pomembnejša, ker bodo na startu vsi naj boljši jugoslovenski smučarski tekmovaln in jih bo občinstvo lahko videlo od »tarta do cilja v medsebojni borbi. Med drugim Je na sporedu šta^eL-n 3X4000 m, kjer nastopijo za Dirijo prvaki JanSa, Jenko in Knak, tekmovale pa bodo tudi Štafete naSih najboljših klubov I svojimi reprezentanti. Prav nazorno bo prikazan smučarski tečaj. Nepoučeni bo lahko videl, kako si začetnik pridobi postopoma svoje znanje. Sledila bo stadionaka štafeta 1600X1200X800X400 m, veleza-bavna pa bo komična točka, kjer bodo naši smučarski prvaki pokazali nekakSen lov na Lisico. Prireditev bo zaključil skijoring ena najlepših panoj zimskega sporta, po prireditvi bo v dvorani prosta zabava s plesom, kjer se bodo lahko prijatelji zimskega sporta oseb ;o seznanili z vsemi našimi smučarskimi prvaki. Nesreča na železniški progi Ljubljana, 20. decembra. Zadnje dni se je na železniških progah pripetilo več težkih nesreč, pri katerih je bilo ubitih več konj. v enem primeru je pa nesreča zahtevala tudi človeško žrtev. Med vozniki, ki jih je najela mestna občina za kidanje in prevažanje snega, je tudi podjetnik Sirnlk z Vidovdanske ceste. Včeraj Je njegov hlapec Drnovšek odvažal sneg iz mesta in ga razkladal ^lizu železniške proge med Brezovico in Ljubljano prt kilometru 4^—134.01. Ob 13.40 je privo-zil po progi vlak, ki sta »e ga konja ustrašila in zavila na progo. Strojevodja vlaka ni mogel več ustaviti in tako je lokomotiva treščila v enega konja ter ga ubila, dočim je drugi po srečnem naključju ostal živ. V nedeljo popoldne je vlak St. 914, ki odhaja iz Ljubljane, med postajama Lesce in Radovljica ubil konja, ki je brez nadzorstva divjal po progi ter se zaletel naravnost v lokomotivo. Kdo Je lastnik belca, še nI ugotovljeno. Precej huda nesreča se je pripetila tud; v ponedeljek dopoldne med Žalcem in ftt Petrom pri kilometru 10 6. Posestnik Kari Ažman je peljal polno naložen voz drv te? progo baS v hipu. ko je privosll jutranji vlak iz Velenj prot! Celju. Lokomotiva je treščila v voz. s katerega 1e odletel v ve Likem loku voznik, konja je pa na mestv ubila. AŽmana so morali s hudimi pofkod bami prepeljati v celjsko bolnico. »SLOVENSrTT V A H O D*, đne 20. decembra 1933 Stran 1 GRETA GARBO KOT SUZANA LENOX FIlm razkošja, bede ln ljubezni — Delo Jacje od filma »Blata Bari« Predstave ob 4., 7.\i in 9.M. zvečer. ELITNI KINO MATICA NOV PARAMOUNTOV ŽURNAL Rezervirajte vstopnice! Predprudaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Dnevne vesti — Najvišja obredna nier* za izposojeni denar. V smislu določb § 1. uredb? o maksi-miraniu obrerti z dne 22. novembra 19H3. >Službene Novine« št. 278 z dne 4. decembra 1933. so določili denarni zavodi dravske banovine, osnovani kol delniške družbp in resrulativne hranilnice kol najvišjo obrestno tnsro za izDosok«ni denar : a) za banke v obliki delniških družb nniveč 5°'o čez eskontno obrestno mero Narodne banke^ in b) za regulativu? hranilnice največ 3°/o čez eskon-lno obrestno mero Narodne banka ?n sic^r z veljavnostjo od 1. ian.iarla 1$34 — Zdravniška vest. V im?nik zdravnikov zdravniške zbornic-? za dravsko banovino ie bil vpisan primari? bolnic* v Murski Soboti dr. Vladimir Brerovn'k. _ Iz *£lnžbenejra lista«. -»Službeni li-=t kr. banske uomve dravsk? banoviner *t-102 z dne 20. t m. obla vi ja zakon o dopolnilni konvenciji o ureditvi trgovin^ih terjatev s pobotom med Jueoslnviio in belgijsko luksenbiir^ko nniio. pravilnik o opravljanju izpita za kinoopernterje, pravilnik za »isk in prodajo knjic, obrazcev po novih modnih postopkih in ind?ksa zakonov, iredb in pravilnikov za leto 1018. do 1932. ter o uporabi d-narja od prodaje, proračun izdatkov in dohodkov eentralncja odbora fonda 7sl zdravstveno zaščito učencev za šolsko leto 193334, izpremeinbe in dopolnitve v pravilniku za tisk in prodajo knjig obraze?v, oo novih sodnih postopkih itd. razne carinske razpise, naredbo o dovolitvi kolesarir nja in vožnje z ročnimi vozički na T^rSeri resti ter razne objave iz ^Službenih Novin*. — Hrvatski planinci na Kuiuu. Za božične praznike priredi hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« za svoje Man? pole: izleta v Planico tudi izlet na Kum. Udeleženci se odpeljejo 25. 1. m. ziutrai do Trbovelj, vrnejo se pa z večernim vlakom- — Razglednice primorskih akademikov. Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre je izdal štiri reprodukcije po izvrstnih originalih znanega akad. slikarja prof. Saše Šantla. ki bo naša javnost prav rada za božič in novo leto segla po njih. Z izvrstnimi akvareli nam je Sante! predočil »Slovo od Gorice« tn »Beg od doma«, ko vidimo istrsko družino z osličkom zapuščati morsko obal kakor smo navajeni nri begu iz Egipta, prav pretresljiva je pa rudi »Zasužnjena domovina«, ko mlada Slovenka plače na hribu nad solkanskim viaduktom. Tolažijiva je »Osveta«, kjer vidimo primorsko družinico pri slovesu od de-vinskega gradu. Ker so razglednice vsebinsko in^ tudi tehnično umetnine, pri vsem tem so pa tudi poceni saj se dobe po vseh trafikah in papirnicah v Ljubi ;ani ter po drugih večjih krajih po 1 Din. zato se bodo gotovo naglo razširile po vseh narodnih hišah. _ Telovadni tečaj za brezposelne učiteljske abituriente i.i ab« tur i en tke. Kraljevska banska uprava dravske banovine namerava prirediti od 3. do 30. januarja telovadni prednjački tečaj za brezposelne učiteljske abituriente in abiturientke. Tečaj ima namen usposobiti učiteljske abituriente. da z nastopom učiteljske službe uspešno vršijo po sokolskih društvih Id šolah funkcijo načelnikov in načelnic ter vaditeljev. Tečaj se bo vršil v telovadnic' :*oko!a l. na Tabora v Ljubljani. Sprejelo se bo največ po 15 Ženskih in 15 moških ablturlemtov s sokolsko pred izobrazbo, to ie s potrdilom nacelstva sokolskega dru stva, da so najmanj 2 leti redno telovadili. Tečajniki in tečajnice izven Ljublja ne bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano. Udeležene! morajo Imeti s sebo; ;>opo!no telovadmo opremo sokolskega članstva ln po možnosti smusko opremo Prijave za tečaj naj se vlože nepreklicno do 27. t. m. pri prosvetnem oddelku kra-'jevske banske uprave. _ Slavistični klub je za božič znižal <^ene Levstikovemu zborniku. Vsak, kdor ea naroči med 20. decembrom 1933 in 15 anuarjem 1934. ga dobi po znižani ceni t broširan Din 60, vezan Din 72). Zbornik ahko plača v dveh mesečnih obrokih. _ Opozarjamo vse interesente, da veljajo te ■ ene vključno do 15. jan. 1934 Ln da bo cena kasneje zopet za 25 odst. višja. Naročila sprejema Slavistični klub, univerza. "Ljubljana. — Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Ljubljani ie uvedlo postopanje, da se proglas? za mrtvega posestnik v Malih Liplje* njih Janez Bavaek. ki je odšel v začetku svetovne voine s 27- pespolkom na italijansko, ?K>zneje na rusko bojišče. kj?r je bil leta 1917. ujet in od takrat ni v^č elasj o njem. Okrožno sodišč? v Celru je pa uvedlo pokopan je. da se proglasi za mrtvega posestnik v Osencih Ivan Tofant. ki je odšel v začetku voine s 26. domobranskim pešpolkom na rtu ^ko boi išče, od koder se je zadnjič oglasil 23* februarja 1915. — Rarid društva. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Nazarjih je v smislu S 10. društvenih pravil veljavno sklonilo na občnem zboru dne 26. febrjaria 1933. pro->iovol?n? razid društva. — Debeli voli. Pri Hufevih v Medvedom srIu pri Trebnjem so zredili par volov, ki so tehtal? skoraj ^00 k s. Taki voli so r>ri nas redki. K-upil jih je jeseniški mesar e. lenac Hrovat in tako bodo imeli Jeseni* -ni za božičn-* praznike na mizi izvrstno govedino. — Masten odvetniški ekspenzar. Leta 930 ?c prišla Pučka banka v Bjeli Crkvi v ■conkurz in upravitel* konkurzne mase je oil odvetnik dr Tošo Milunov Ves zbrani denar bi bil moral naložiti pri sodišču, v -esnici ga je pa pridržal. in sicer nad pol milijona. Moral se je zagovarjat' pred so- iiščem. kjer je predložil račune Med dru-lim si je zaračunal 200 Din za vožnjo čez esto. Sodišče mu je prisodilo nekaj nad i00.000 Din, 238.000 Din pa mora vrniti j ' blaue Licht« nem pokaže dušo gorskega naroda, nje2a težnje in hrepenenje po nečem neznanem, ki naj mu prinese srečo in bogastvo. Leni Riefenstahl in Mateh'as Nie-n*ann nista mogla ustvarit? boljšega dela OGLASE ZA BOŽIČNO ŠTEVILKO ^Slovenskega Naroda" sprejema uprava še do petna zz. t. m. do 6. ure zvečer — Mož kupil svojo ženo. V vasi Sko-barja Draga blizu Smedereva je imela žena Stanka Nikoliča že delj časa ljubavno razmerje s Pavlom Pantičem Vse bi bilo dobro, da ni vzel Pavle svoje ijubce k sebi. Mož je imel ženo rad m je tožil Pavlu, da težko živi brez nje. B'la sta prijatelja in končno sta se sporazumela, da mu vrne Pavle ženo. toda pod pogojem, da plača za njo 7.0OO Din Pogodila sta se tako. da je mož ženo res odkupil, toda pod pogojem, da Pavle ne bo več zahajal k nji. — Strašna osveta varanejra moža. V vasi Setonji blizu Petrovca na Mlavi se je oženil premožni kmet Dranotin Milosavljevič ;>red leti z lepo Nikosavo. zaradi katere so se vaški fanti? večkrat pretepali. Dve leti je šlo vse v redu, potem se je pa začela lepa Nikoeava ozirati po druaih. Zagledala se je tudi v bogatesra «*>seda Dišana Ristica, ki ima že več otrok Kmalu jJ vsa vas vedela /.a njeno ljubezen, vedel je pa tudi varani mož, ki je neprestano razmišljal o osveti. Te dni si je nezvesti ženi in nienemu ijub-čku strašno oevetil. Opolnoči je planil z ner žp,m v roki v ženino sobo kjer je zasačil jaljublienca v obiemu. Najprei je z motiko udaril Ristica. ia ee je on^vestil. potem je r»a ženi zapovedal. naj zavre dva kotla vode. da bo njemeaa liubčko okopal Zena ie morala svoUma ljubčku zvezali roke na hrbtu, ootem sl^či do goleea. nakar aa je mož po-naril s kropom. Ker je kričal, mu je rala žena zamašiti z robcem usta Končno ie varani mož zadrgnil ženin-Odbor za zaSčito mesta«. DO PETKA zvečer oddane obleke v kemlCno čiščenje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila iz-gotovi sigurno do »BOžIcA« tovarna JOS. REICH —Ij Družabni večer SK Ilirije. V svrho poglobitve odnošajev med članstvom in pri jatelji Ilirije, je klub sxlenil. da bo redno prirejal družabne večere Prvi tak večer bo jutri v dvorani hotela Mikhč bporedu je prav pester Prvovrstna atrakcija bo na stop Micky miške posetniki pa bodo imel priliko občudovati tud» umetnika na oojočf; žago Na sporedu je tud- kozašk' ples. zla sti zabaven pa bo nastop priljubljenega ku-pietista g Raideta. ki ga poznamo že iz radia Zapel bo nekaj novih kupletov ob spremljevanju kitare Sledila bo veiezabav na bitka z bombami Na drjžabnem večeru sodeluje priznani The Falctone jazz, da bodo prišli na račun tudi plesaželjni —Ij Marta Eggerth, slovita dunajska pevka in igralka, nastopi v Ljubljani za praznike. Ona je znan'i po svoji ljubkosti in šarmantnosti ter po izrednem pevskem talentu in igri. Nismo Se imeli prilike občudovati jo v takem delu kot je »Hrepenenje«. V tem filmu nastopi s Hansom Jara-vem in Luiso Ullnch. V filmu sode uje zbor »W iener Sangerknaben« ter dunajski filhar-monični orkester, v katerem je vsak član umetnik. Poleg teh sodeluje eganski primas Gvula Honvath s svojo kapelo. —Ij Greta Garbo je ponovno pokazala, da zna ustvarjati značaje, kot redko kateri drugi igralec. V filmu »Suzana Lenox« nam pokaže vso svo>o veliko umetnost. Njena kakor tudi kreacija Clark Gabla je dovrše-an. Tipi so jasno izklesani in v njih vidimo silo človeške duše. Ta f Im bo samo še jutri na programu. —Ij Napredno gospodarsko kulturno in narodno društvo Ljubljana-Barje priredi jutri 21. t. m ob 19 v mestiu šoli na Barju zdravstveno predavanje. — Predava mestni zdravnik dr. Franta Mis. —Ij Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trgovinah trafikah in CM pisarni, Beethovnova ulica št 2. Kupujte Ciril Metod' vt razglednice! Podpirajte Ciril Metodovo družba ki je potrebna in vredna vsestranske podpore! 633-n _lj Očala, daljnogled*, barometri, foto aoaratl Itd Najugodnajftl nakup pri Fr. P. Zajec, Izprašan optik, LJubljana, Stari trg* 9. Ceniki brezplačno. _lj Opozarjamo na božična darila, katera dobite pri nakupu od Din 100 naprej, in aicer od 18. d0 24. decembra 1933 v modni trgovini Pirnat, Ljubljana, Sv. Petra ceeta 22. —l| NAPPA ROKAVICE, jelenove pletene in triko, damske In moške kupite najbolj d pri tvrtki Miloš Karnirnik. Stah trs \ —lj ftrtsv smučanja. Včeraj so pripeljali v bolnico dijaka Jožeta Bučarja, ki al je na Viču pri smučanju zlomil nogo. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« £rene?e:i delovanje želodca ln črevesa in traino posneši orebavo. Raziskovalci na noHi> r^T-nvT>?£V<» vode o nre snavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Jo^'fovo« vodo sipine rezultate. »Frsnz .Jnse*nvm« grpnčica se dobi v v«eh lekarnah, drog;enjah in specerii-ski^i fr*-'-*- *-*»h. V smrekovem gozdu na Kongresnem trgu Letos fe prišlo zaradi visokega snega v LJubljano zelo mak) prodajalcev smrečic Ljubljana, 20. decembra. Letos božični gozd na Kongresnem trgu ni mogel dolgo zrasti, ker so nas nebeščani tako vneto zalagali s snegom Mehčani so se že začeli bati, da bodo letos praznovali božič brez božičnih drevesc, kar bi se jim zdela strašanska nesreča. Ko smo dobili sneg, ki si brez njega ne moremo misliti božiča, bi nas pa kmalu doletelo drur«o zlo. Vendar so se zdaj meščani že potolažili. No, nekateri se pa celo razburjajo v improviziranem gozdu. Gozd je letos majhen. Na Kongresnem trgu je zdaj več snega kot drevesc. Do božiča je še nekaj dni. zato ne bodo več pripeljali smrečja Ljudje so še vedno upal?, da bo prodajalcev več ter da se bodo zaradi tega drevesca pocenila. Lani je bila skoraj polovica Ljubljane pokrta s smrečjem. Prodajalci so se utaborili skoraj po vsem Dvornem nasipu, na Dvornem trgu in na Kongresnem trgu jih je bilo toliko, da je bil vozni promet skoraj povsem onemogočen. Smrečice so tedaj izgubile ceno. kupčija je bla slaba. Prodajalci so vsi brez izjeme plačali po 100 Din tržnine. Letos jih je pa prišlo zelo malo v Ljubljano, predvsem zaradi tega, ker je zapadel tako visok sneg. da mnogi niso mogli nasekati drevesc. Manjše smreke so na Dolenjskem in Gorenjskem povsem pod snegom, da niti ne veš. kje so ter bi jih morali izkopavati iz snega. Nekateri kmetje so si pripravili smreke in jelke že prej, ko je že zapadel sneg. bi si jih ne mogli. Prodaja nje božičnih drevesc tudi ni tako enostavno, ker mora imeti kmet dovoljenje da sme izsekavati drevje. Naši mtničarji ne puste nikogar v mesto s smrekami, če nima potrdila, da jih sme sekati. Včeraj so zavrnili enega voznika na Tvrševi cesti, ker je po pomot? vzel doma drug listek namestu potrdila. Njegov brat je prodajal smreke na Kongresnem trgu ter zaman čakal nanj. Popoldne ga je iskal po vsem mestu. V improviziranem gozdu je huda gneča, včasih zaradi tega celo padajo smreke, k? stoje v vrsti v paradi Da so smrečice res lepe. znajo poskrbeti prodajalci, ki so pravi kosmetični operaterji Kjer je pre več v-j, jih odrežejo drugje jih vstavijo Operacij pa ne računajo posebej. Kaj pa X*XXX3t*XXXXXXX Lilian Hartvey Conrad Veidt v razkoSni opereti CARIČINA PODVEZA Zvočni kino Dvor Telefon 27-SO Predstave ob 4^ 7. In ». un. X X X n X n X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxx Iz Trbovelj — Nerednega dostavljanja >Sloveuskega Narodac v zadnjem Času. 03 povzroča naš raznasalec. kakor naši cenjeni naročniki in čitatelji domnevajo, marveč ao povsem drr £i vzroki- Zato prosimo vse cenjene naročnike in čitatelj- nadeta lista, da ob takih oriljkah. ki so le redke potrpe. ker bomo c&ušali do9->či. da bo list redno prihajal m tudi redno naročnikom doetavlial takoi i>o orihodu ponoldan*kpga vlaka. Oni naročniki pa, ki bi lista večkrat zaporedoma ne prejeli popoldne, naj to javijo dopisniku, ki bo to takoi ori raznaJal™ urpdil TTrK>5»pvati pa je treba dejstvo, da smo >Slovenski Narod« šsle letos v rudarskih r?vir|ih uvedli in da se j* kliub tej kratki dob' neverjetno raz-Siril in priljubil v v»eh slojih in stanovih orebivalstva rudarskih revirjev. Naš trid in orizadevanj*. ki smo ga imeli pri Širjenju našesa lteta, pa bi bil brezuspešen, če nam bi vsi cenjeni naročniki in Čitatelji lista pn tem ne pomagali. Da bo naš !iM tudi v novem letu snako in še bolj napredoval in ee Siril med delovnim ljudstvom v rudarskih r*viriih, kakor se je Hos. prosimo vse cenj. naročnike in čitatelie .Slovanskega Naroda-da pridobe v prihodnjem letu vwik vsal ene-jja naročnika, tako da sp bo število naročnikov v Trbovljah podvojilo ter bo znašalo i nad 3r*>. List U najcenejši dnevnik, saj stn- j ne mesečno 12 Din. torej si oracHe na sestanek, ki se bo vršil v soboto 30. t. m. v Sokotekem domu v Trbovljah Namen sestanka bo, da bi se dosegel med vsemi omenjenimi društvi v Trbovljah »poraz um sa ustanovitev enotnega me-Mruštve-nega prosvetnega odbora v svrho pospešitve nacionalnega prosvetnega delovanja osobito med delovnim ljudstvom v rudar skih revirjih Vsako društvo naj pošlje no 1 opolnomočenega zastopnika. _ Vreme za smnčarje. Letošnja zeodniT zima, ki nam le prinssla debelo nlast tnaga ie ueodila vročim Željam naših planincev :n smučarl-v. Na MrzliVi in S*v Planini ie smuka naravnost idealna. Zato }o naši vn»t? smnftsrli sada j. ko |e *n*-»a dovoli, dn^no nsakalruista. K*r ni pričakovat? spremembe vremena, obeta biti obisk nasib zasavskih mslite. saj so itak smrečice tako drage! Me*can; tarnajo ter barantajo še celo boVl kot gospod nje na trgu za maslo. Toda prodajalci tudi niso oderuhi. Ne tarnajo nič manj kot meščani. Posebno znajo vzdihovati prekupčevalci, ki so kupili smreke od kmetov na debelo in jih zdaj tako spretno prodajajo na drobno Pravijo. d:i je velika sreča, če zaslužijo na dan 10 Din. Eden se je pritoževal, da mora pla čati za vsako drevesce d;nar tržnine. ker jih je imel bai 100. Prodajalce relo zobe Eden sc greje pri peči. ki jo je prejšnje čase rabil za pečenje kostanja. Nekater' so se ovili noge čez čevlje s cunjami Prodajalcev se drže še številni podjetni nez« poslenj, ki se ponujajo kupcem, da bi jim nosili domov drevesca, Cene niso strogo izenačene med produ jalci. a četudi bi bile. kupci vendar >gle dajo vse blago preden se od'očijo za kup čijo Pr bllžno dva metra visoko smreko je cenila prodajalka na 25 Din. Kupovalki ie kar sapo zaprlo in je odšla brez besede Prodajalkin pomočnik je tiho pripomnil: Po 20 D n bi jo lahko že zdavnaj prodali' — Tri dinarje zahtevate za to sračje gner do?! se je razvnemala gospa — ln za to? — Obe vam dam za 5 D n Nikjer ne boste dobli »eneje! — Človek božji. 5 Din! 4 Din dam. — Pa naj tam stoji, naj še počaka, ne dam. — Tako se razdere zaradi enega samega dinarčka mnogo kupčij. Dolenjec prodaja nad dva metra viao-ke smreke po 10 do 20 Din. — 12 Din dam za njo, — pravi kupo-valka, — Nak. 15 Din sem rekel! — No, naj bo po vašem, 13 Din! — Nak, 15 pravim. — Za to prekljo! Naj bo, 14 dam! —Nak, ne dam pa ne dam! 151 Pa si drugo izberite! — Vi ste najbrž Ižanec. — Ižanec pa. Ižanec! Nikjer ne rasto tako lepe smreke, kot pri nas! — Saj sem takoj mislila, ker ste tako trmast. Mož je obrnil dostojanstveno dami hr bet Letos so prodajalci lahko samozavest ni. Kupčija cvete čedalje bolj in prodajalci po tihem upajo, da jim letos ne bo treba voziti polnih vozov smrečja s trga. planin ob praznikih rekorden. Obe koča ua Sv. Planini in na Mrzlici sta oskrbovani, tako da lahko sum čaru v njih tudi prenoče-Mraz je v planinah nekoliko popustil, tako da so vremenska prilike za smučanj* v zasavskih planinah naravno** ugodne. Trbo veličani to usodno zimsko stanj** pridno iz koriščalo in nosijo svoje dilce v zasneženo zimsko naravo, ki jim n idi toliko prijetnesra in zdravja užitka Osobito naša mladina se vidno bolj udaja zimskemu aportu, ter se odtnffuje slabim tovarlšijam in razvadam, ki so ji škodovale na duši in telesu. — Socijalno nVl0 Sokola. Kakor srno ie poročali, ie tukaišnji Sokol razdelil t. decembra med naibedn?jse rudarske družine 19.000 Din, za božičuico bedni sokolski de-ci pa je poklonil za 40 0 Din darov. Jutri pa namerava Sokol razdeliti med hi potrebne najbtdnejš? ridarske družine za 5000 D!r živilskih nakaznic, kot podporo za božiftnr praznike. S tem je trboveljski Sokol v **iem mesecu razdelil med najb^dnejše rudarske družine podpor v skupnem iznosu Din 28.000 kar i? vsekakor hvalevredno socijalno delo S to podporo je naš Sokol aakljuČil letošnjo socijalno pomožno akcijo. — Protituhorkulozna liga bo razdelila najrevnejšim tuberkuloznim bolnikom, to i** onim, ki bolujejo ua odprti tjberkulozi in takim, katerih bolezen ie v tafitein stadiju, podpore. Skupno bo razdeljeno podpor za okroglo 3000 Din. tako da bo obda rova nih okroe 35 do 40 najbednejših bolnikov. Razen tena pa bo PT litra razdelila za božično praznik*1 na pljučih bolnim za Din 2000 ml ka. da bodo imeli vsaj za praznike nekoliko priboliJka. — Tudi ta Človekoljubna akciia je vs* hvale vredna. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKI. — Tel. S3-87 Vesela komedija ŽENIN GREH Svetislav Petrovič — Elae Elster Szoke Szakail Dopolnilo: Najnovejši Ufln zvočni tednik Predstave v torek, sredo in četrtek ob H 7 ln uri zvečer Nas veseli božni spored: POZDRAV, POLJU I J, VERONIKA. Pride! FRANČIŠKA GAAL Pride! Iz Trebnjega — Zgradarina. Rok za vložitev davčne prijave za zgradarino s spiskom je bil po splošnem pozivu odrejen od 1 do 31. oktobra. Ker niti v tem nit- v nadaljnjem roku 15 dni mnogi niso vložili prijave, jih davč na uprava poziva, da jo vlože takoj, sicer jih zadene davčna kazen v izmeri 10 od stotkov osnovnega davka. — Smučarska nedelja. Pretekla nedelja je bila prav za prav smučarska, ker sta obilni sneg in oster mraz pr vab'Va v nafto okolico precej smućariev. V nedeljo ziutra je sneg še nekoliko naletaval, a je pozneje prenehal in temperatura se je tud' znatn-dvignila Okolica Trebnjega je polna lepih smučarskih terenov in smuka je zdaj ide a I na. — Prihodnjo nedeljo priredi zjutraj p< prvi ma5i sosedna orflan'iacita JNS nt> Mirni javen politični shod. na katerem b^ poročal domač1 župan g Franjo Bule ;r drugi. Somišljeniki in drugi vabljeni. StTM) 4. #SLOVENSfT N AR O D«. ie naglo gnal naprej. — K topovom! — je zapovedal kapitan »Foudnoyanta«. Toda v naslednjem hipu sta skočila k njemu krmar in vitez de Vaudrey. Oba sta dobro slišala kapitanovo povelje. Vitez je bi! tako razburjen, da se mu je glas močno tresel, ko je spregovoril: — Gospod poveJdhik, dovolite md opozoriti vas, da bodo po prvem našem strehi vse sovražne ladje vedete, da je francoska ladja sredi med njoni.. In potem se ne bomo več borili samo z eno angleško ladjo, temveč z vso eskadro, ki nas zasuje z dežjem svojih krogel. — Smešno, — je odgovorit kapitan, ki je bul tako razbunjen, da je pozabil, da govori vitez z vitezom. Roger je odgovoril na to predrznost samo: — Te besede bi pristojale navadnemu neogroženenru mornarju, ki se zahteva od njega samo junaštvo v boju ne pa trezen prevdarek pred bojem. Toda meni se zdi, gospod povedjnik, da bi bilo morda pametneje z zvijačo ločiti to sovražno ladjo od drugih. — Potem pa napasti jo, tristo vragov !... Vitez ima prav ... Tako se govori, — je vzkliknil stari Mathieu ves navdušen. Potem se je pa obrnil h kapitanu, rekoč: — Gotovo ste tudi vi tako misIliM, gospod kapitan... To vam berem iz oči. Kapitan je čutil, da se je njegova jeza naenkrat polegla. Zdaj je imel pri-iiko nasititi svojo bodaželjnost. — Stori vse, da izvabiš to prokleto ladjo pet ali šest milj proti zapadu, — je velel krmarju... Bomo že našli kotiček, kjer obračunamo z njo, predlno ji bodo mogle druge ladje prmiteti na pomoč. Feldmaršal Potiorek umrl Njegova nesposobnost je zakrivila v začetku vojne strahoviti poraz avstro-ogrske vojske v Srbiji 2e včeraj smo kravtko poročali, da je umrl v ponedeljek v Celovcu vpo-kojeni feldmaršal avstro-ogrske armade Oskar Potiorek. Šele pred tremi tedni je praznoval 80 letnico rojstva. Z njegovim imenom je tesno zvezano razdobje predvojnega razvoja v Bosni in Hercegovini. Potiorek je bii tam predsednik deželne vlade že med krizo 1912 do 1914 in zadnja leta njegovega življenja so krožile vesti, da ga zadene neposredna krivda, da sta bila 28. junija 1914 v Sarajevu umorjena Franc Ferdinand in njegova soproga. Takoj v začetku svetovne vojne je bil Potiorek imenovan za poveljnika 5. in 6. avstrijske armade, poslanih proti Srb&i. Kot tak je zakrivil smrt mnogih srbskih bojevnikov za svobodo, ki jih je na njegovo povelje avstro-ogrska soldateska mučila in obešasni in Hercegovini za Avstrijo politično tako poslabšale, da je bil poklican oa čelo obeh dežel za pehotnim generalom Varešaninom kot deželni giavar Potiorek. Pa tudi tam ni dosegel prav nobenega političnega uspeha in tragičen dokaz popolnega fijaska njegovega poslanstva je bil sarajevski ateniit-Da je bil kljub temu imenovan za poveljnika balkanske armade, se je moral zahvaliti priljubljenosti pri cesarju, toda to je bil eden usodnih ukrepov v začetku svetovne vojne, ki je tudi pripomogel k polomu in razpadu stare Avstro-Ogrske. Sotočna in senčna stran. Zakon ima svojo soknčno in senčno stran. Solnčna je ta, da človek ni sa*n, senčna pa, da sta dva skupaj. Moderna mladina. — Kaj moramo storiti, Emil, da nam bo odpuščeno? — Grešiti, gospod učitelj. šE Patent Sto p f Twist Imam 1 vagon Ia starega vina PST Patent Stopf Twiat je nov svetovni patent, ki prinaša gospodinjam velik prihranek na času in denarju. PST je z navdušenjem sprejelo na milijone gospodinj v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Španiji, Švici, Poljski itd. PST prodaja na drobno po Din 7.— komad veletrgovina z galanterijo JOSIP PETELINC, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7 m o i* o o o w o o KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 o (NASPROTI NUNSKI CERKVI) W O DARILA ZA BOŽIČ PRAKTIČNA IN ZELO POCENI Na primer: 4 m volnenega blaga za obleko Din 9Z«~" 4 m bar h en ta za obleko Din 4&*~ 10 m flanele Din 80.— žepni robčki, sifon L t d., i t i nudi tvrdka NOVAK MODERNE SPALNICE (orehova korenina) iz trdega in mehkega lesa, kuhinjsko in drugo opravo dobite najceneje pri: Matija Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica štev. 34 ZELO UGODNA PRILIKA! 50 hI starega črnega vina iz lastnih vinogradov, do 13 % gradacije po Din 3.50 franko Split, proda Ante Škrabalo, Korčula. 4901 „EDISON BELL44 gramofoni tudi na obroke! moderni radioaparati SMUČI in vse smučarske potrebščine nabavite si najceneje za božič pri JOS. BANJAI LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 20 Telefon 34-19 Telefon 34-19 Modna konfekcija t «"«■ gostilnicabji: Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Vate kislo lice je zoperno vaši okolici. Za vaše razvedrilo vam posodi Dlošče in gramofon: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4» prehod »Viktorije« IZGOTOVTJENE PERNICE 180X115 iz finega puh. perja Din 230.— do 280.—; Ia puh Din 450.— in 610.—. SVILENE PUHASTE ODEJE Din 780.— in 950.—. Na zalogi vse vrste klotaste odeje. Razpošilja po povzetju — Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2 2e vaši predniki so pred več kot 60 leti kupovali blago v splošno znani trgovini R. MIKLAUC (poleg škofije) zato boste šli tudi vi z zaupanjem v našo trgovino. Naše geslo: DOBRO BLAGO. NIZKE CENE, PRIJAZNA POSTREŽBA! HALO MLINARJI! Kupim dobro ohranjene: Tara dvostručni sit s Triur cilindrom, luščilnico in štiridelni >planširt«. — Priben Anton, Koprivnica, Savska banovina. (1932) in ca. 45 hI novega, postaja Ormož. — Resni reflek-tanti naj me točno obvestijo o prihodu, da pridem z vozom po nje v Ormož. — Okovič, posestnik, Zagreb, Draškovlčeva ulica 28. 4902 OJ, SE BOMO PILI GA, Cvička in pa Štajerca, Saj BRISKI je objavil spet, da bo ga točil po DIN DEVET! Številko 2892 samo pokliči in naroči litrov pet, takoj na dom ti ga dostavi in računa le po Din devet. Vlnarna Briški, Palača Grafike DVA OBRTNIKA 30 let stara, želita poznanstva z gospodično ali vdovo z nekaj kapitala radi ženitve. — Ločene dopise pod »Sreča 120/4895« in »Bodočnost 1934/4895« na upravo »Slovenskega Naroda«. KANARČKI, PAPIGICE naprodaj. — Cigiarjeva št. 10, Moste. 4894 t ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO točim pristna dalmatinska vina čez ulico po Din 8.—; prošek m žganje pa po Din 20.—. — Se priporoča Ivan Lasan, (gostilna »Dalmacija«. 489S Klavirji! Pianini. Kupujte na obroke od Din 400.- prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steimvav, Forster, Petrof. Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro dala jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznil x l^ksandrova cesta štev. 7 Velikannka zaloga vseh glaab* nlh instrumentov in strun KLAVIRJE, PIANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 59 L Težko je dati dober nasvet — vendar storite najboljše. Če kupujete samo dobro blago, ker a tem prihranite največ denarja! Zato pojdite de danes po blago za obleko in zimsko suknjo v znano trgovino R. MIKLAVC, „Pri *fcofnu (Poleg škofije) Zadovoljni boste! AVTOMOBILSKE GUME velikost 32 X 6, podložene in navadne, že rabljene kupi Anton Križaj, Dolenji Logatec 37. 4834 IZBORNO ZIMSKO JABOLKO „Mo£an£ek" prodaja Gospodarska zveza LJUBLJANA 0*0*0»: Zupana* So »Narodne ttakarno«: rimo J M UfUu Utflo (Joriatof mm Val i Ljubljani