IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ-« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR Janez Kostanjevec, predsednik, Filip Dolinar, Ivan Horvat, Stojan Kerbler, dipl. Ing., Franc Meško, Simon Pešec, Janez Sukič, Milan Trop, dipl. ing., Franc Vrlič, Anton Zadravec in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tone jc, dipl. ing. Tisk CP Mariborski tisk Maribor Rokopisov in slik ne vračamo St. 8 OKTOBER 1966 LETNIK IV. Reorganizacija Zveze kom Na IV. plenumu Zveze komunistov Jugoslavije so razen razprave o deformacijah v službi državne varnosti in frakcionaške dejavnosti Rankovič—Stefanovič resno kritizirali delo vodilnih teles Zveze komunistov Jugoslavije. Rečeno je bilo, da vodilni organi Zveze komunistov niso organizirali svojega dela in izdelali take metode delovanja, ki bi bila usklajena, s sklepi Vlil. kongresa in bi zagotavljala uspešnejše izvajanje zelo zamotanih in velikih nalog, ki jih je postavil VIII. kongres. Najvišji organi Zveze komunistov Jugoslavije so po načinu organiziranosti in po metodi svojega dela v marsičem obdržali Stare odnose in številne pozicije oblasti, kar je šlo o razkorak ne le z že nastalimi demokratičnimi spremembami v družbi, temveč čelo s postavkami lastnega statuta in programa ZKJ. ■Na- osnovi ugotovitev na- bri-. Omskem plenumu, ki se nanašajo na'-delo vodilnih drgano-v ZK, je plenum zadolžil koimsijo- za razvoj in. reorganizacijo zveže komunistov, da r:aj čimpreij, ne da bi čakala, na sklepne, rezultate svojega dela, predlaga, kako organizirati delo v centralnem ko-mitejuiugo^aVifPnn^cenTjral-pj.U Uoimiteji,h. zve-ze komunistov republik. Potrebno- je. postaviti 'laik o i |0 rgahiizaci j o vodilnih teles ' zveže komunistov, fei ib-o zagotavljala. .učinkovito opravljanje tekočega delä,.:in'kar ,je najvažnejše, da ibi n-ajvilšji vodilni organi v zvezi komunistov svoj e delo hitreje in popolnejše uskladili s sklepi Vili.-kongresa. . Komisija >je že : 16. septembra izdelala osnutek «sklepa o reorganizaciji . centralnega' komiteja ZK Jugoslavije. Sklep 'o reorganizaciji OK je' /bili objavl j en .v dnevnem časopisju in v glasilu Komunist, zato «ga ne bi na tem mestu ponovno objavljali. Čeprav je sprejetje sklepa o reorganizaciji CK zveze komunistov Jugoslavije prvi začetek v reorganizaciji ZK, so predlagani ukrepi pomembna podlaga za odpravo ovir za učinkovitejše delovanje vodilnih organov zveze komunistov Jugoslavije pri uresničevanju nove vloge in funkcije komunistov v razmerah socialističnega družbenega samoupravljanja ter v skladu s programom zveze komunistov Jugoslavije ter sklepi VIII. kongresa. Glavni -namen iteh «ukrepov je, da .ibi se centralni -komite že pri tej strukturi spremenil v’glavno odgovorno talo zveze komunistov. Delo centralnega komiteja se ne sme .odražati samo v sprejemanju direktiv, «ki jih -potem ostalo ölan'stv-o izvaja, temveč mora biti- žarišče, kivije- neposredno povezano- iz vsem «članstvom žvaze komunistov Juigo-slavije in odprto za .vse progresivne in ustvarjalne sile v sami zvezi komunistov, in zunaj nje. Tako se ibodo. lahiko. v centralnem komiteju ZK Jugoslavije zbirale vse napredne ideje in vse praktične'izkušnje, ki bi jih proučili in, sprejeli ustrezne sklepe. S .takim delom najvišjega vodstva zveze ‘komunistov bodo porušene pregraje- med osnovnim članstvom in' centralnim vodstvom. Poglaviten namen je torej zagotoviti večji vpliv organizacij in članstva-- zveze komunistov na dalo cen !. ra'ln.ega .. k umi lej a, na sp.re-jemanje njegovih sklepov in na njihovo izvrševanje. Zato tudi delo- centralnega komiteja — kot je poudarjeno v osnutku sklepa .-rt -né sme ibi ti odvisno samo od-pobude njegovih izvriš-: hib. in drugih organov, temveč morn biti čimbolj povezano s članstvom, oir-ganiizacijatmi in nižjimi -Vojdistvi zveze .komunistov, pa >u.d:. z drugimi..nosilci socialistične družbene1 dejavnosti. S takim načinom delovanja bo čen-t ra inomu 'komiteju omogočeno zbiranje- najnaprednejših družbenih sil v boju za razvoj socialističnih družbenih odnosov. ! iReo-ifganjzacija m refo-rim-a zveze «komunistov še -je torej začela pri -centralnih komitejih. To je vsekakor pozitivno, 'ker lahiko delo centralnih vodstev precej izboljša dalo '-osnovnih, organizacij. in članstva «zivaze komunistov Zgrešeno- Ibi bilo mišljenje, da je treba čakati na reorganizacijo .-in^ reformo v centralnih' vodstvih, ki bodo . potem dala navodila za reorganizacijo nižjih vodstev in osnovnih organizacij. Verjetno (s tem ne bi dolsegli za-željenifh- ciljev. Reorganizacijo in reformo zveze komu-ri is tov moramo izvajati sočasno jrn z ena-1 ko odločnostjo .0«d vrha do".osnove. .V okviru sedanjih statutarnih določb, na podlagi .stališč in: Sklepov IV. plenuma, na osnovi gradiva in slklepoiv komisije za. razvoj in reorganizacijo zive-ze fcomunistpv, /j e do-cela možno, da. bi v oBnovnih organizacijah' začeli. takoj & širokimi ‘razpravami, na oisnovi «katerih bi si postavili Itako organizacijo in osvojili metode «dela, Ikot. ijiih zahteva ; od nas spremenjena vloga zveze komunistov. ,-Najvažnejši pggo-j za začetek tega« dela ij e vsekakor odgovor na ‘vprašanje, kakšen mora biti član zveze- komunistov, v pogojih-neposrednega upravljanja. Če verno odgovor na to vprašanje, potem si Iberno lahko postavili organizacijo in osvojili metode dela, ki ustrezajo vlogi in pogojem «dela zveze komunistov. V razpravah,na IV. seji centralnega komiteja zveze «komunistov Jugoslavije in pozneje,, je posvečeno -vlogi' -članov zveze komunistov -največ prostora. Iz te razprave lahko povzamemo osnov- (Nadaljevanje na.7. «strani) Pregled gospodarstva v komuni Analiza zaključnih računov za leto Ì965 je bila zanimiva predvsem zaradi velikih sprememb v goispoidarskem im «družbenem -raz-voj'ü.' Z uveljavljanjem gospodarskereforme se bistveno spreminjajo- pogoji gospodarjenja. Spremenjena delitev dohodka v korist gospodarskih Organizacij, nova razmerja v cenah in pariteti dinarja urejajo porazdelitev dohodka med dejavnostmi znotraj .gospodarstva. Vsi -ukrepi šo bili' sprejeta z namenom, da bi Iz strojne- delavnice omogočili tndnej'šo- rast gospodarstva, s tem pa tudi odločnejšo uvrstitev v mednarodno delitev dela. -Skupščina občine Ptuj, zveza komunistov in sindikati so tem (Nadaljevanje na 2. strani) Jožica Saibath, laboramitka v laboratoriju plinarne PREGLED GOSPODARSTVA V KOMUNI (Nadaljevanje s 1. strani) spremembam posvetili veliko pozornosti in dosti časa. V ta' namen so bila širša posvetovanja po panogah gospo,dartstrva, na katerih so gospodarske organizacije doto ile napotila, nasvete in bile opozorjene na poinemibnost gospodarskih ukrepov. Pozitivne rezultate teh. prizadevanj nam kažejo zaključni računi za leto 1965; omeniti je potrebno, da zaradi občutnih sprememb, v cenah, finančni rezultati niso veren dokaz. Iz podatkov o gibanju gospodarstva prvega polletja letos, je razvidno, da je uspeh poslovanja ugodnejši s primerjavo ';na isto, obdobje lanskega leta. Nekoliko manj ugodno sliko pa kažejo podatki spričo planskih predvidevanj. Gospodarstvo v občini skupaj je preseglo lansko polletno realizacijo za 41,2%. Celoten dohodek je 360 milijonov 271 tisoč novih, dinarjev. Ustvarjeni dohodek po panogah v .odstotkih je: industrija 56,2% trgovina , 19,7% kmetijstvo 13,9 % obrt 4,8 % gostinstvo 2,0% gradbeništvo 1,6% komunalna in stan. dejavnost 1,1 % promet 0,7 % n ost osnovnih sredstev, ki še po reformi niso bila revalorizirana. Hitrejše naraščanje celotnega dohodka od porabljenih sredstev se -ugodno odraža na doseženem narodnem dohodku, ki je za 56,3 % večji kot ob prvem polletju lani. Močan vpliv ukrepov gospodarske reforme je očiten v delitvi narodnega dohodka, saj znaša v povprečju delež gospodarskih organizacij 68,4%, delež skupnosti pa 31,0%’. V industriji in prometu terV'V bbrü je delitev v korist gospodarskih organizacij ugodnejša, piedtem ko je. ,v gostinstvu, zlasti pa v trgovini delež skupnosti v primerjavi s, polletjem leta 1965 .porasel, kar ,je posledica premika prometnega davka iz področja proizvodnje v potrošnjo. Za neto osebne dohodke je bilo namenjeno 41,6% več kot lani: Z nizkim odstotkom povečanja, ki znaša le 3,1%, Odstopa kmetijlstvó, nad povprečjem pa je -edino. industrija ,s 60,5 % porasta osebnih dohodkov. Ostanek dohodka po odbitku vseh obveznosti ije večji od pričakovanega. Delitveno razmerje dohodka; razdelitev med bruto osebnimi dohodki in sredstvi .za sklhde je letos 50(8:49,2, v lanskem pob letju pa je bilo to razmerje 70,6:29,4. Delitev olb polletju je sicer začasna, vendar ugoden finančni rezultat, ,ki ga izkazuje gospodarstvo, omogoča učinkovito povečanje skladov. Gibanje -stroškov v drugem Pri tem so planska predvidevanja realizirana; Celotni dohodek Plan 1966 • 727.822 Realizacija I. polletja 1966 360.271 % v 000 N din iapolnitve 49,5 Materialni stroški 483.953 228082 47,0 Narodni dohodek 219.531 121003 55,3 Amortizacij a 24.338 10.886 44,7 'Dohodek za razdelitev 164.643 ' 97.665 59,3 Osebni dohodki neto 72.895 31.606 43,4 Prispevki na OD 44.462 1‘7.968 40,4 Ostanek dohodka 47.286 48.091 101,7 ■Porabljena sredstva za proizvodnjo in amortizacijo; znašajo 66 % celotnega dohodka. V strukturi le-teh so relativno najmočneje narasle postavke materiala, nabavna vrednost trgovskega blaga- in izdatki za storitve, medtem ko je amortizacija nižja kot lani. Osnova za Obračun je vred- polletju. in druge Obremenitve, bodo sedanjo delitev verjetno precej spremenile. Upoštevati je tudi treba, da izvira letošnji večji dohodek tudi iz postopnega razveljavljanja, osnovnih sredstev,'katerih knjigovodska vrednost ni v skladu s tržnimi »cenami. Zakonski predpisi, ki dovo- ljujejo gospodarskim organizacijam, da -smejo v letu 1966 obra--'čunati večjo amortizacijo, kot jo dobijo po predpisanih stopnjah,, so bili’ objavljeni šele - julija ie: tos, zato jih gospodarske _ organizacije .pri; periodičnih obraču-. nih niso- uporabljale, verjetno, pa je, da bodo to storile 'ob koncu leta,- Nekoliko zaskrbljujoč je položaj vseh vrst zalog. Zadnja pii-.-merlava daje visoke indekse, ker so zaloge zajete vrednostno in je velik-del odstopanja pripisati zvišanju, ceh. Analiza, letošnjih periodičnih obračunov gospodarskih -organizacij kaže,; da-si gospodarstvo v veliki meri prizadeva uresničili reformske zahteve. INDUSTRIJA Obseg industrijske proizvodnje je .bil v -letošnjem polletju za 11,3% večji od lanskega. Polletni rezultati pokazujejo uulirje--nejšo rast v primerjavi'kot prejšnja leta-. Vzroke lahko iščemo v tem, da podjetja, prilagajajo proizvodnjo tržnim zahtevam -ter zaradi tega spreminjajo Sortiment in količine, kat še v statistični evidenci dostikrat odraža kot znižanje proizvodnje. Kot primer je TV! Majšperk, ki je spremenila Sortiment proizvodnje, zaradi česar je proizvodnja, merjè-na v m2, količinsko občutno nižja od lanskoletne, medtem ko je število vodkov in proizvodna vrednost enaka -lanski., TGA je tudi v letošnjem letu primanjkovalo električne energije. Dosedanji r-ežilm delovanja deviz je otežkočal nabavo uvoznih surovin v tekstilni, 'kovinski in živilski industriji. Spremembe v zunanjetrgovinskem in deviznem režimu, ki bodo začele veljati v’ letu 1967, pa napovedujejo nadaljnjo’ postopno liberalizacijo., zlasti za ..uvoz tistega reprodukcijskega materiala, -ki ga prideluje domača'industrija za izvoz po sklenjenih pogodbah. S. tem bodo marsikatere dosedanje nevšečnosti verjetno odstranjene. Kljub, -oviram v proizvodnji pa -je razveseljivo to, da večina podjetij v p olletnih^ p oro čilih zagotavlja, da svoje proizvodne načrte realizirajo. Polletni obračun celotnega- dohodka je zelo ugoden, saj so. industrijska podjetja ustvarila za 51 % več celotnega dohodka kot v enakem obdobju lani. P. S. Z ZASEDANJA Tretje redno zasedanje delavskega sveta je bilo- 22. septembra 1966. Obravnavali so čez dvajset različnih zadev. K hitremu obravnavanju posameznih zadev je ■tokrat .pripomogla Obširna obrazložitev dnevnega reda, ki so ■jo dobili- vsi člani delavskega sveta in vsi povabljeni. ~ POLLETNO POROČILO HTV IN OBRATNE AMBULANTE Člani delavskega sveta so se seznanili s statističnim pregledom nesreč pri delu. Komisija za varnost pri delu je pripravila analizo posameznih nesreč pri delu in poročilo o odpravljanju pomankljivosti, ki jih je ugotovil inšpektor dela. — Delavski svet .je sodil, da je potrebno navodila za delo v posameznih delov-» nih enotah medsebojno vskladiti tako, da bodo- v vsem. podjetju enotna. — 'Nadalje je potrebno pri vseh novih delih -oziroma pri nabavi nove opreme in strojev, posvetiti - vso skrb vprašanju zaščite’. Visa nova osnovna sredstva morajo biti -opremljena e zaščitnimi sredstvi, talko kot je to predpisano s predpisi o varnosti pri delu,- DS .je naročil tudi službi varnosti pri delu, da je dolžna po-. svečati vso- pozornost kritičnim točkam, kjer je posebno- ogrožena .varnost delavca, in pomanjkljivostim, ki jih -ugotovi inšpektor pri pregledu, ter skrbeti za to, da bo te pomanjfclji vasti òim-prej odpravi-la. Služba varstva pri delu bi morala sodelovati pri pregledih pristojnega inšpektorata in takoj ugovarjati morebitnim nalogom, ki so neizvedljivi, in takim nalogom, ki so brez potrjenih elaboratov, in prihaja zato do problemov v proizvodnji oziroma pri rednem obratovanju naprav. V primeru, da pride do takih nalogov, j e .dolžna; služba, varstva pri ’dein poskrbeti za pfa'vdr.svetu, da odstopi od o-bračuna - osebnih dohodkov po veljavnih pravilnikih o delitvi dohodka in o delitvi osebnih dohodkov in sklene obračunati enomesečni o-sebni dohodek. Delavski svet je sklenil, da. je treba obračunati v.sem zaposlenim na dan 1. oktobra 1966 enomesečni osebni dohodek, pri čemer služi kot -osnova ža Obračun čas 184 ur brez dodatkov za nočnine in izmensko delo. Delavski svet , je štel za potrebno pregledati tudi poslovar nje posameznih delovnih enot, zato je sklenil, da je treba ana- lizirati delo vseh delovnih enot, dn 'sicer, kako izvršujejo svoje naloge in (kakšno je njihovo poslovanje. ODOBRITEV NABAVE OSNOVNIH SREDSTEV Delavski svet je .odobril za povišanje hale III 1,600.000 N dinarjev za transportni most, transportne naprave -in eievatorje za novo odprto skladišče boksita VII in VIII 1,500.000 N dinarjev, za projekte elektroinstalacije in regulacije v vparilni-ci in filtrir-niici 500.-000 N dinarjev, Za ureditev skladiščenja aluminijskih ostružikov in aluminijske žlindre 66.820 N dinarjev, za nabavo računskega stroja 1.8.000 N dinar--jev, za nabavo raznih o-snovnih sredstev za DE aluminij preko 200.000, za nabavo stroja za brušenje žag in raznih instrumentov iž uvoza ca. 50.,000 N dinarjev- INVENTURA DROBNEGA ORODJA IN ZAŠČITNIH SREDSTEV V UPORABI Inventurni oddelek je izvršil inventuro drobnega orodja in zaščitnih. sredstev v uporabi. Pri tem je ugotovil nekaj manjkov.. Iz obrazložitev -izhaja, da so za vse manjke ■ odgovorni delavci podjetja, ki so (bili s temi sredstvi zadolženi. -—.Delavski svet je potrdil izvršeno inventuro zgoraj navedenih sredstev s stanjem na dan 30. junija 1966 ih, sklenil, da se vsi manjfci knjižijo v breme odgovornih oseh. AMORTIZACIJA ZA LETO 1966 Gospodarske organizacije lahko za leto 1966 obračunavajo in vplačujejo amortizacijo v večjih zneskih. Ta znesek se sme povečati največ za 50 %, če to sklene delavski svet podjetja. — Ker je bila dosedanja amortizacija osnovnih sredstev predipisainn. pt — minimalnimi ’ stopnjami tako, da bi bila naša osnovna sredstva amortizirana v ca. 25 letih, je delavski svet sklenil, da bo naše podjetje .obračunavalo in vplačevalo v letu 1966 amortizacijo s 50% pribitkom na sedaj veljavne amortizacijske stopnje. — Hitra amortizacija dovoljuje hiter tehnični napredek, zato je ta sklep delavskega sveta utemeljen. IZKLJUČITEV DELAVCEV IZ DELO VINTE SKUPNOSTI Samovoljno, sta zapustila podjetje Ivan Ko j,C in Jože Pečnik, zaradi česar, ju ije delavski svet po predpisanem po-stopiku izključil iz delovnè skupnosti.1 •Komisija za.izrekanje vzgojnih ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti DE aluminij je že drugič predlagala delavskemu svetu, da izključi Maksa Horvata, ker neopravičeno .izostaja z dela. Tokrat je delavski svet izglasoval izključitev, ker je pri tajnem glasovanju glasovalo za izključitev 38 članov od 43 prisotnih. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA GRADNJO POŠTNEGA POSLOPJA V PTUJU Skupščina občine Ptuj je zaprosila naše podjetje, da hi vročilo oziroma posadilo 340.000 N dinarjev za izgradnjo poštnega poslopjaJjg- Delavski svet je razpravljal o tej prošnji in ji ni ugodil. KONFERENCA SAMOUPRAVLJAVCEV Konferenca delovnih skupnosti v vseh delovnih organizacijah ptujske občine bi naj bila do-15. novembra 1966. •— Da bi bila taka konferenca v našem podjetju v redu pripravljena, je delavski svet menili:;;da je treba ustanoyiti posebno komisijo, ki. bi jo sestavljali štirje člani, ki bi jih imenoval delavski svet, tovarniški odbor sindikata, tovar- DELAVSKEGA niški komite ZK in tovarniški od- Mirko Zuran pri izdelovanju tesnil Sindikalna srečanja "bor ZIMiS. ^ Delavski svet je imenoval v komisijo Iva Tuška kot predsednika ter Janka Laha, Ivana Gerjoviča in Viktorja Preloga kot člane. Komisija je dolžna preučiti delavsko samoupravljanje s pozitivnimi in negativnimi stališči v našem podjetju ter organizirati konferenco samoupravljavcev in imeti stalen stik s političnim odborom za pripravo' konference samoupravljavcev olblčine Ptuj. UREDNIK TOVARNIŠKEGA ČASOPISA Delavski svet 'je že na eni izmed prejšnjih sej ugotavljal, da tovarniški časopis izhaja neredno, zato 'je priporočal svetu proizvajalcev DE osrednjih Služb, da prouči možnost ustanovitve novega delovnega mesta 'urednika tovarniškega časopisa. SP DE osrednjih služb in upravni ■odbor ter uredniški odbor so o vsem razpravljali. Uredniški odbor je pri preučevanju potrebe po delovnem mestu, urednika ugbtovil, da ni problematično urejevanje časopisa, ker je to urejeno s časopisnim podjetjem »Mariborski tisk«, ampak prihaja do problemov pri zbiranju člankov. — Delavski svet zato ni soglašal Z ustanovitvijo novega de-, lqvnega. mesta urednika tovarniškega časopisa, temveč je priporočal ’ .uredniškemu odboru, da naj primerno obvesti člane delovne skupnosti, naj pišejo seg stavke za objavo v .tovarniškem časopisu. IZPLAČILO NADOMESTILA ZA /REDNI DOPUST BOLNIM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI Nadomestilo, .iki ga dolbijo člani . naše delovne skupnosti za vozovnico K-15 in za "redni letni dočuli oi> nastopni dopusta, bo iz-plačai tovarniški odlbor s indiikat a. V začetku avgusta so bili, v delovni . enoti glinice masovni sindikalni sestanki, na katerih’ je bila osrednja točka dnevnega redlS polletni obračun. Udeležba na teh sestankih ;je bila več kot dobra,- sai so tem sestankom prisostvovali skoraj vsi člani, zaposleni V tej delovni enoti, kar seveda dokazuje, da še naš proizvajalec vse bolj živo zanima ea gospodarjenje v svoji delovni enoti in sploh za vse dogodke v kolektivu. Iz poročila, ki ga je zelo rateumljiVo podala tovarišica Biz.ovičarjeva, so vele . več ali manj le milijardne in milijonske številke S /odraz Uspešnega finančnega poslovanja. Seveda pa je bilo mnogo več zanimanja za izvršitve polleStnecra rolana proizvodnje v prvih šestih mesecih, ki pa žal ni bil dosežen, saj ie iz poročila bilo razvidno, da je proizvodni a glinice po d planem kar za 11 %. Ob vsem tem so bili prikazani uspehi pa tudi problemi, ki so ae. pojavljali v prvih šestih mesecih, saj so nastale nekatere težave spričo podražitve reprodukcijskega materiala, rorav taik-o pa 'tudi glede neugodnih normativov -V posameznih prOizlvodmh. obratih. Res je, da nismo izpolnili polletnega plana^B proizvodnje glinice, so dejali proizvajalci v tej delovni enoti, vendar je ■—1 menda.vsem jasno, da to pot ne poznaš; krivdi, kot se je to največkrat dosedaj vedno poudarjalo, .ampak predvsem po krivdi višje sile. Na sam polletni obračun . ni bilo- posebnih pripomb. . Nadalje so -proizvajalci zelo živahno razpravljali o nekaterih problemih, ki še vadno. ovirajo tistim članom, ki ne bodo dobili odločbe za redni letni dopust zaradi staleža bolnih. Delavski svet ge na zadnji seji sklenil, da je trdba to; nadomestilo' izplačati ob koncu leta. Tovarniški odbor sindikata je predlagal spremembo' tega sklepa takb, da bi lahko nadomestilo za dopust izplačal bolnim članom delovne skupnosti pred koncem leta, ker bi ti člani delovne skupnosti potrebovali denar za oddih sedaj. Delavski svet je predlog TOS sprejel. OROCITEV SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE Kreditna bauka Ftiuj nam, je ponudila poslovni odnos v okviru oročenja sredstev sklada skupne poralbe, ki so namenjena za iz-' gradnjo novega stanovanjskega bloka v Ptuju. Delavski svet je v tej zadevi sklenil, da bomo oročili sredstva sklada skupne porabe v znesku 1,500.000 N dinarjev, ker je banka pripravljena prevzeti obveznosti izplačevanja dospelih:situacij, izvajalcu del, to je gradbenemu podjetju »Drava« Ptuj.- Ta sredstva bodo vezana samo .na depozit na vpogled, ki se bodo z vsakim plačilom situacij, zmanjševala, podjetje pa lahko pričakuje iz tega posla okrog 40.000 'N dinarjev gbresti. DOPASTI V ELEKTROLIZI SP DE aluminij: je predlagal delavskemu svetu, da naj da soglasje k (spremembi organizacijske sheme, tako da ibi povečali zasedbo delovnega mesta elek-troliizer za deset delavcev za obdobje oktober—december. Te delavce ibi potrebovali kot nadomestilo za kritje rednih letnih dopustov v elektrolizah. S V razpravi na delavskem svetu je prišlo, do različnih mnenj, zato je delavski svet pooblastil/ upravni odbor, da naj pregleda redne letne dopuste v podjetjih, posebej pa v elektrolizah, in'problem boljšo- proizvodnjo glinice, ter tudi predlagali razne variante za rešitev nekaterih aiKtuainih. problemov, kot so: skladišče gdi-ni-og, boksita ter sode — vendar pa So pri tem možnosti bolj slabe, ker je vse to povezano seveda z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki jih trenutno kolektiv nima. O nagrajevanji||pg:, delu je bilo na /tem sestanku izrečenih precej' kritičnih besed, vsekakor pa j'e bilo največ polemike 'okrog izplačevanja plač ob vsakem — tromesečju, kajti večina proizvajalcev soldi, da je prizadeta v primerjavi s tistimi, ki dèiàjo' v dnevnih izmenah,, to je od 7. do 15. ure, Nikakor ni pravilno, da delavcem v izmenah obračunavajo le: 184 Ur,/kajti pri tem namreč ti proizvajalci ne dobijo 100% plače, ampak le SVETA reši do 1. oktobra 1,966. Upravni odbor je dolžan tudi o vsem poročati delavskemu svetu na prihodnji seji. NAGRADE DELAVCEM POČITNIŠKEGA DOMA V\ počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici sta bili čez . vse 'leto nezasedeni dve delovni mesti, ekonom pa je bil mnogo v staležu bolnih.— Sezonski delavci, ki bo bili tam zaposleni, so morali zaradi tega več delati, zato je upravni' odbor počitniškega doma predlagal delavskemu svetu, da jim odobri izplačilo nagrad v višini 'enomesečnega osebnega doho&a. NSDelavski svet je predlog sprejel. IZREDNA POMOČ PRI STUDIJU Upravni odbor je predlagal delavskemu svetu, da bi odobril Nadi Anžel, hčerki Ludvika An-žela, ki je član naše deloVne skupnosti, izredno pomoč pri študiju na 'administrativni šoli. — Delavski svet je menil, da je potrebno pred dokončno odločitvijo o odobritvi pomoči pri študiju ugotoviti, kakšen šolski uspeh je imela V preteklem letu in kakšno jè socialno stanje družine Ludvika Anžela. Ob koncu zasedanja so precitati poročilo komiisije za skupno potrošnjo in družbeni standard o individualni gradnji stanovanj, iz katerega je videti, da v tekočem letu ni na razpolago sredstev za kredite za individualno gradnjo, in da bodo predvidoma tudi sredstva sklada skupne porabe-v prihodnjem letu angažirana za'izgradnjo novega stanovanjskega bloka v Ptuju, ‘tnij Komisija je mnenja, da bi naj pristopili k dajanju posojil za gradnjo stanovanjskih hiš' članom naše delovne skupnosti, vendar je prej potrebno sprejeti?; splošna merila, po katerih bi naj daj ali kredite. I (Nadaljevanje na 8. strani) okrog 78 do 82 %. Zato pri vsem tem postavljajo vprašanje, kdo pravzaprav ustvarja ,največji del teh sredstev BSlfali ne’ mar tisti, ki/dela dopoldne, popoldne, ponoči, ob nedeljah in praznikih itd. 'Organi delavskega samoupravljanja bodo, morali prej ali slej — rasno proučiti zahteve proizvajalcev in zavzeti do .tega vprašanja več odgovornosti, kot je to bilo doislej, nedvomno pa bodo morali centralni samoupravni- organi bolj prisluhniti predlogom in morda tudi sklepom svetov proizvajalcev, delovnih , enot, ki jim bo treba sčasoma prepustiti še ■večji del 'kompetenc. Posebno zanimiv je bit'tudi tisti del razprave, v katerem so nekateri /člani DE glinice & precej ostro grajali .odnos Vodilnega kadra v (Nadaljevanje na 7. strani). Medsiudikalna srečanja delovnih kolektivov so že postala tradicionalna in dobivajo iz leta v leto vedno večji pomen, saj je to v duhu naše socialistične stvarnosti.. Ta srečanja so sv obliki posvetovanj, razgovorov, sodelovanja in športnih tekmovanj. Še/posebej jé pomembno, kadar /je to srečanje 'v okvira medrepubliškega oziroma tudi medobčinskega sodelovanja. V tej smeri se je v. glavnem razvilo medobčinsko sodelovanje med občinami Ptuj, Ormož, ' Varaždin ;/inf<Čakovec. Predvsem se je tukaj pokazalo, da so ravno sindikati pobudniki za uspešno- razvijanje sodelovanja, ki vedilo bolj pridobiva na pomenu. Tako ima tudi naša sindikalna podružnica vrsto stikov z raznimi, delovnimi kolektivi, in to predvsem v obliki razgovorov in športnih srečanj. Tako je bilo tudi pred kratkim, nekaj pomembnih srečanj. OBISK V DELOVNEM KOLEKTIVU »PRVOMAJSKA« ZAGREB Na pobudo sindikalne podružnice delovnega kolektiva. »Prvomajske« Zagreb je obiskal ta delovni kolektiv plenum naše sindikalne podružnice dne 9. septembra letos, zato da bi izmenjali izkušnje v sindikalnem delu in samoupravljanju. Med ogledom po tovarni smo se (bolj podrobno seznanili z njihovimi proizvodi in pogoji dela. Po ogledu smo se sestali v njihovem sindikalnem prostora, kjer so nas -seznanili z Uspehi in težavami pri .proizvodnji in samoupravljanju. Sklepna ugotovitev je bila, da imamo' v glavnem podobne probleme, Dredvfsem pri stanovanjski izgradnji. Kar zadeva, osebne dohodke, rekreacijo, in izobraževanje pa smo pri nas na boljšem. Vsekakor imajo tudi., oni nekaj pozitivnejšega od nas in je zato pravilno, da si medsebojno izmenjavamo’ izkušnje. Ko končanem obisku so nas prav prisrčno pogostili, tako da smo odnesli vsi najlepše vtise. Ob. koncu smo jim zaželeli mnogo uspehov in prisrčnega snidenja v Kidričevem. Pomembno je bilo tudi športno srečanje 18. septembra v tovarni' /dušika Ruše. Kot. vsako leto, so tudi letols organizirali ob obletnici 'samoupravljanja vrsto srečanj meid delovnimi kolektivi RUše/gtovarne »Impol«, TGA Kidričevo. in tovarne »Swaty« Maribor. Takšna sindikalna športna srečanja so postala že med nami tradicionalna, ker ne gre tu za športni prestiž, temveč za športno sodelovanje. Vsi, ki so sodelovali pri tem srečanju, so bili zadovoljni, predvsem nad prisrčnostjo in dobro organizacijo gostiteljev. Vsekakor bo- tudi pri nas v okvira obletnice samoupravljanja in obratovanja podobno srečanje, kjer se bomo zopet srečali 'in tekmovali. Sindikalno srečanje v športu je bilo tudi .18. septembra v »MTC« Čakovec. Do. tega srečanja je prišlo na pobudo občinskega sindikalnega sveta Ptuj v okviru medobčinskega sodelovanja teh občin. Vsi, ki so sodelovali pri tem srečanju, so bili presenečeni nad izredno prisrčnim sprejemom in gostoljubnostjo, 'ki so ga bili deležni. (Mislim, da ni potrebno poudarjati, da je to res odraz bratstva in prijateljstva dveh sosednih občin oziroma sindikalnih podružnic.. Vsekakor si moramo prizadevati, da takšne vazi še poglabljamo in da bodo naša srečanja postala še bolj pristna. Našla želja je, da se bomo tudi z njimi srečali v Kidričevem. Upajmo, da/se bodo naši člani sindikalne podružnice, ki so sodelovali na teh tekmovanjih, tudi doma. odzvali in sodelovali pri tekmovanjih. Bila je včasih upravičena. opomba, da jih je takrat, ko kam potujemo, polno, ko pa je .treba, tukaj./tekmovati ..pa, jih ni blizu. , L. K. Anton Pur g, stdikatničar v ano dni masi Zanimanje proizvajalcev Ogrožanje varnega dela Kratek obhod po tovarni nam nudi sliko nereda in zanemarjenosti zaradi odlaganja raznega materiala. Bolje rečeno, kaže, da so vsi ti materiali, med njimi tudi dragi, bili na hitrico odloženi, da bi jih pozneje prenesli drugam, na kar pa smo pozabili ali zanemarili. Opaziti je tudi, da želi vsak oddelek, da bi mu vse materiale, ki jih potrebuje, postavili neposredno pred vrata in prav tako vse tisto, česar ne potrebuje, zopet vrgli samo čez prag. Menda naj bi bilo to najcenejše. Zaradi tega se prav v osredju tovarne nabirajo kupi raznega materiala, ki postajajo resna ovira delu, da ne govorimo o lepi sliki, ki jo nudijo, ker spominjajo na zanemarjeno kmečko dvorišče. Vzrok za take razmere leži tudi v nerazčiščenih odnosih ali, pa vsaj namenoma pozabljenih odnosih med posameznimi OE. Vodstvo v komerciali sodi, da je edina dolžnost tega oddelka, da nekaj kupi ali proda. Nikakor pa ne želi priznati, da je tudi komerciala vključena v sam tehnološki proces proizvodnje, da je njena naloga poleg nakupa ali prodaje nekega materiala tudi skrb, kako se bo ta material vskladiščil in kdaj ga bodo porabili. Napak je misliti, da je dovolj material samo kupiti, ga stresti pred vrata potrošnika in dejati: »Na, tu imaš to svojo kramo!« in oditi. Za pojasnilo primer z boksitom: Glinica potrebuje dnevno na primer 500 ton boksita. Komerciala ga je dolžna nabaviti. Vsak dan 500 ton, skozi teden, mesec in leto. Komerciala ne more zagotoviti enakomerne stalne dnevne dobave po 500 ton, če nima zalog, s katerimi premosti čas, ko boksita ni. Skrb in odgovornost za te zaloge je stvar komerciale in ne DE glinice. Seveda, delovna enota glinice ima naprave in ljudi, ki sprejemajo ta boksit, toda enota potrebuje na dan le 500 ton in ne 5000 ali 15.000, za kar mora skrbeti komerciala. Če transport zasuje skladišče komerciale s tem boksitom, je to še posebej skrb komerciale in ne glinice. Ali pa — če so ostružki aluminija raztreseni do sredine glavne tovarniške magistrale, je to problem samo komerciale in ne livarne ali celo delovne enote aluminija. Ostružki so produkt delovne enote aluminija, prav tako kot keksi, hlebčki ingoti aluminija ali kaj drugega. Ko je prišel produkt v skladišče, bil odpeljan v boks in redno prijavljen v raportu proizvodnje, že sodi pod komercialo. Enako velja za žlindro. Razmejitev zadolžitev je potrebna. Nekdo naroči transportu in mu pove, kje, kako in kdaj naj pripelje ali odpelje neko blago. Ker se na to pozabi, rešuje transport svoje in tuje probleme kot pač ve in zna. Ali je potem čudno, če nekaj razkladajo pač tam, kjer vagon po naključju stoji? Na primer: Če morajo novi katodni bloki že zaradi »višje sile« ležati na prostem, ker pač ni primernega prostora, čemu morajo potem ležati v več kupih in na različhih mestih? Zato, ker je to rezultanta »nižje sile« zaradi najmanjšega odpora: kjer se je vagon ustavil, tam so blago razložili. Vsekakor je čuden tudi odnos do pomanjkanja skladiščnega prostora v tovarni. Skladiščenje sode in glinice je vsekakor težek problem. Morda ne bi bilo slabo, če bi ta problem malo preučili sprdčoi možnosti uporabe modemih cenenih šotorskih skladišč iz plastike. Kaj pa je z mrtvimi oddelki, ki so ostali po rekonstrukciji glinice? Čas je že, da bi zbrali toliko meščanske korajže in demontirali to, česar ne potrebujemo, in tako prostore spremenili v primerna skladišča. Stroji in naprave, ki stoje v teh prostorih, še nimajo muzejske vrednosti, kljub svoji rji, tako da ne bo škode. Značilni so odnosi med delovnimi enotami. Delavni enoti aluminija in vzdrževanja sta dobesedno zasuli z zunanje strani obe hali z vsemi mogočimi odpadki in zožili pol prehodov v halah samih. Zunanji zasip je sestavljen pretežno iz starih katod in kriorita in čaka na novo tovarno za rekuperacijo krionita — torej do leta 1970 ali celo 1975. Se boljši termin je gradnja hale C, ko bo treba tako vse to očistiti. Ker delovna enota aluminija nima boljšega prostora, odlaga žlindro pred kalcinacijo 2. Zanimivo je, da nikogar v tej enoti ne moti dejstvo, da odlaga svojo1 nesnago v tuje dvorišče. Popolnoma nerazumljiva je uvidevna popustljivost vodje obrata »beli del« do tega, da mu nekdo zasvinja najlepši del obrata, tako rekoč njegovega paradnega konja, ki ga gostom najraje pokaže. Če pa upoštevamo, da je ta prostor potreben za manipulacijo pri demontažah in montažah, za obračanje transportnih sredstev, da je tehnološko važen, bi bilo vsekakor potrebno, da bi vodji od časa do časa malo zavrela kri v obrambo svojega obrata. Skrajno slabo je, da leže razni materiali na energetskih kanalih, na odcepih kablov, pa tudi na vodovodnih žilah in kanalih odpadnih voda. Vzhodno od silosov glinice in laboratorija ter nasproti je velik in prazen prostor, ki nikakor ne more biti nacionalni park, ni pa razumljivo, čemu tu ne bi napravili boksov in podobnega. Kapitalna izgradnja sodi, da ta problematika ni njena zadeva in jo suvereno^ ignorira, pri tem pa pozablja, da tudi ona, čeprav posredno, kar precej prispeva k temu neredu prek svojih kooperantov. Kooperanti so »nujno zlo« in če bi enkrat naredili res dobro analizo njihovega dela, bi najbrž dokazali, da narede več škode kot koristi. Toda, ker je tovarna še vedno premajhna, da bi lahko imela svojo lastno službo in servise za vse, se moramo pač sprijazniti z njimi. Kljub temu so tuje beljakovine v našem organizmu in je potrebno, da kontroliramo njihovo- delo. Ker njihovega tehnološkega procesa ne kontroliramo, je razumljivo, da si delo poenostavijo, pocenijo, to pa vodi zopet do smeri in do materialov na nepravem mestu. Dedna bolezen vseh naših tovarn je dvojina: (Nadaljevanje na 7. strani) Popravilo pettonskega portalnega žerjava v energetiki Iz polletnega statističnega poročila o nezgodah povzemam na kratko nekaj kriterijev in stališč, ki temeljijo na zakonskih določilih, na osnovi katerih jih tukajšnja SVD tudi obravnava. Za uvod podajam primerjalno razpredelnico o nezgodah v prvih polletjih let 1965 in 1966. Iz tabele je razvidno, da je število nezgod v I. polletju v Skupaj primerjavi z lanskim manjše za okrog 40 ®/o. Primerjava je tudi po številu zaposlenih, ki je v prvem polletju 1966 celo nekaj večje. Največ zaslug za občutno zmanjšanje števila nezgod gre predvsem večjim osebnim prizadevanjem v podjetju, kar pa je razumljivo zaradi poostrenih zar konitih določb o varstvu pri delu. Pregled nezgod po posameznih kriterijih je: 1. VZROKI NEZGOD a) delovno okolje — 25 nezgod Večina nezgod se je pripetila na poteh, nekaj zaradi slabih cestišč in prehodov, nekaj pa zaradi osebne neprevidnosti. Nezgode zaradi neurejenega delovnega okolja so se pripetile na najrazličnejših krajih, tako da se ne da sklepati o stalni neurejenosti delovnega -okolja kot vzroku nezgod. Primer stalno neurejenega okolja je še vedno tlak v hali A, vendar pa je bila tam le ena nezgoda. Nekaj nezgod je bilo zaradi delno zaprtih prehodov in delovišč, in to z raznim materialom, orodjem ipd. Raziskava teh nezgod je pokazala, da posamezniki niso odlagali orodja in razne strojne dele na določena mesta, marveč prav na razne prehode in dostope, zaradi česar ni bilo varnega prehoda. Spričo tega je potrebno omeniti, da je največ nerodnosti prav pri remontnih skupinah vzdrževanja. Tam, kjer je bil vzrok delovno okolje, so bila izdana razna ustna in pismena navodila, vendar uspeh še vedno ni zadovoljiv zaradi neprimernih delovnih navad, ki jih ni mogoče takoj odpraviti. b) Organizacija dela — 21 nezgod Večina teh nezgod se je pripetila zaradi samovoljnega improviziranja pri delu, kljub po- znavanju pravilnega načina dela. Ugotovljeno je tudi bilo, da gre v teh primerih predvsem za delavce, ki imajo daljši delovni staž v tem podjetju in ki imajo razne stopinje kvalifikacij. V tem primeru je SVD 2 primera predlagala vodstvu obrata za kaznovanje, vendar pa še do sedaj ta služba ni sprejela nobenega od- ej Osebni faktor — 31 nezgod Pod »osebni faktor« koit vzrok za nastanek nezgod ima tukajšnja SVD razčlenj eno »neprevidnost pri delu« in »kršenje varnostnih predpisov«. P.ri tem ima dominantno mesto — neprevidnost pri delu, kjer imamo kar 28 nezgod. Pri raziskavi teh nezgod so ugotovili, da je do poškodbe prišlo zaradi nepazljivosti posameznikov, kot na primer pri hoji, vstopu ali izstopu iz vozila, pri prenašanju raznih bremen, premeščanju raznih strojnih delov in podobno. Za tem imamo tri nezgode, ki so nastale zaradi kršitve varnostnih predpisov. Poškodovanci niso uporabljali osebnih zaščitnih sredstev pri delu, kjer se brezpogojno zahtevajo. Ugotovili so tudi, da so bili posamezniki 'o tem poučeni. Vsi trije so bili kaznovani. 2. VIRI NEZGOD Viri so tako različni, da ne kažejo na stalen vir nezgod, razen na materiale, ki pri vseh delih nastopajo (železo). Prav tako je stalen vir zanemarjenost osebnih prevoznih sredstev za pot v službo in obratno. Od teh prometnih sredstev je največ koles. Pri virih je zanimivo, da v tem polletju kot vir nezgode ne nastopata lug in kislina, kar kaže na mnogo večjo previdnost po zadnjih težkih nezgodah. 3. KRAJI, NA KATERIH JE PRIŠLO DO NEZGOD 14 nezgod se je pripetilo na cestah zunaj podjetja, večinoma zaradi slabih cest ali pa zanemarjenosti osebnih prevoznih sredstev, na primer koles. V livarni prihaja do takega števila nezgod zaradi skoncentriranosti velikega števila del na majhnem prostoru in zaradi pomanjkanja delovnih pripomoč- kov. Dodajam pa, da je kljub temu, da je vodstvo obrata livarne 3 kršilce disciplinsko kaznovalo, ker nišo uporabljali osebnih zaščitnih sredstev, še vedno opaziti, da posamezniki ne uporabljajo predpisanih zaščitnih sredstev in le naključje je, da zaradi tega ni prišlo do težjih nezgod. Prav zaradi tega sodijo, da bi vodstva tem problemom morala posvetiti večjo pozornost. 4. PREGLED NEZGOD PO KVALIFIKACIJI Med poškodovanci prćvlatnTfe" jo delavci s polkvaiifikacijo, teh je kar 55. Za te primere je iz prijav o nezgodah razvidno, da so posamezniki ali slabo poučeni ali pa znanja, ki so si ga pridobili, ne uporabljajo. Prav tako je nekaj primerov, pri katerih posamezniki operacij dela niso opravljali po navodilih, ampak so delali po svoje. Potrebno pa je omeniti, da je v strukturi zaposlenih največ pol-kvaiifieiranih delavcev. 11 poškodovanih je KV delavčev, tudi pri teh nastopa kot vzrok nezgode osebni faktor. Razmeroma majhno je število poškodovanih med NKV delavci (6) pa še to so delavci, ki so komaj pred kratkim prišli v podjetje, tako da je glavni vzrok za njihove nezgode nepoznavanje delovnih navad in premajhna kontrola nad njihovim delom. Za tem imamo 3 primere nezgod pri VKV. Pri njih so ugotovili, (Nadaljevanje na 7. strani) govora, Nezgode 1965 (1.1.65 — 30.6.65) 1966 (1.1.66 — 30.6.66) Pri delu 93 63 Na poti v službo in obratno '23 14 116 77 Interno posojilo za stanovanjsko izgradnjo Z internijn posojilom so zgradili doslej v iželezarni Sisak« več kot 400 stanovanj. Posojilo za stanovanjsko izgradnjo »Železarne Sisak«, je že prešlo v tradicijo. Nedavno so imeli vpis petega posojila, 1 pri katerem so zabeležili rekord — več kakor 5500 delavcev je vpisalo okoli 150 milijonov starih dinarjev. ■ Vzporedno z razvojem »Železarne Sisak« je rastla potreba po strokovnih kadrih. Nastala je, da jo tako imenujemo, tekma za strokovnjaki in drugo delovno silo. Gigant na izlivu Kolpe o Savo se je začel naglo razvijati in iz dneva v dan so opažali vse večje pomanjkanje strokovnjakov. O tem problemu so v kolektivu mnogo razpravljali: Razpisali so natečaje in "storili celo vrsto’ različnih ukrepov. Led je bil prebit, vendar ne za dolgo. Strokovnjaki so sicer prihajali, a so kmalu zapuščali delovna mesta, ker jim niso bili zagotovili obljubljenih stanovanj. Delavci so sprejeli prvo interno posojilo. Organi upravljanja niso ostali prekrižanih rok. Usmerili so se na iskanje sredstev za izgradnjo stanovanj. Rezultati niso izostali. Že leta 1959 so bili zgradili 110 družinskih stanovanj, a v letu 1960 nekaj manj — 85. Zahvaljujoč iniciativi za izgradnjo stanovanj, so začeli NOV Novi radar V Claairu (Aljaska) ' so pred' nekaj tedni ’■/začeli' uporabljati nov, izredno natančen radar. Na raadaitj^ 4000 tam lahko .zazna 40 cm dolg košček žice. Najvažnejši • del naprave, ki omogoča takšno natančnost, je skledasto oblikovana anltena 's (premerom 25 m. 400 kV daljnovod SZ in Madžarska gradita 400 kV daljnovod, ki bo povezal Budimpeišto z zah-oidnofukrajinsko 'centralo Burstin. Dolg bo- prilbliž- problem strokovnjakov reševati. Vendar ni bilo s tem rečeno, da je vse na svojem mestu. Z 'začetkom delovanja naprav v novih, obratih so se ponovno dvignile potrebe po strokovnem kadru. Zato so morali še nadalje graditi stanovanja. Medtem pa i je zmanjkalo finančnih sredstev. Skladi podjetja so bili izčrpam, iz stanovanjskega sklada tedanje občinske simpščine pa ni bilo mogoče dobiti niti dinarja. Vsi znaki, so kazali, da bo treba ponovno prekiniti ose delo na izgradnji stanovanj, Z drugimi besedami, kombinat ne bi imel zadostnega števila Strokovnjakov, kar bi v vsakem primeru vplivalo na proizvodnjo. Po vsestranskih razpravah se je pojavila ideja o vpisu prvega internega posojila za izgradpjo: stanovanj. Delavci so z odobravanjem sprejeli odločitev delavskega, sveta o razpisu posojila. Kakšno je bilo zanimanje, je videti po tem, da je v prvem posojilu sodelovalo več-kot 4500; delavcev, ki so vpisali 60 milijonov starih dinarjev posojila. Brez internega posojila si ni mogoče več zamisliti stanovanjske izgradnje. Do sedaj je bilo vpisanih pet internih posojil, kar je precej pospešilo izgradnjo stanovanj. Vsako leto je več vpisnikov. KAKŠNI SO POGOJI ZA VPIS INTERNEGA POSOJILA? To vprašanje ni slučajno. Gotovo je, da to zanima številne delovne kolektive, ker IC E no 500km. in Jbo-potekal prek severne Madžarske in sovjetske ffiaipatske' pokrajine. Letno bodo Madžari uvažali okrog 3 milijarde kVdh iz SZ. M. II. ■: Uporaba laserjev v kirurgiji .Poljska je prva evropska država, ki-j e začela serijsko, izdelovati laserske aparature za uporabo v kirurgiji. Izdeluje';;; j ih Centralni laboratorij za optiko v Varšavi. Raizen Poljdke -izdeluj e-jo.laserske aparature"serijsko le še v ZDA., so redki primeri takega posojila. Potrebno je poudariti, da so že na začetku razmislili o pogojih posojila in o vsem drugem, kar je vezano na posojilo take vrste. Vsaka, tudi najmanjša, napaka bi lahko onemogočila to akcijo. To se ni zgodilo, ker so takoj pripravili pr a, oilnik poslovanja, ki je pozitivno vplival na udeležence akcije posojila. Vsak' delavec »Železarne Sisak«, ■ ki vpiše posojilo za stanovanjsko gradnjo, dobi za vložena sredstva sedem odstotkov obresti, za dobljeno posojilo pa plača osem odstotkov. Po enem letu od dneva vpisa je organizirano javno žrebanje priznanic. Takšno žrebanje je štirikrat na leto, Ge npr. delavec, ki je vpisal posojilo, ni amortiziral priznanice pri prvem žrebanju, pomeni to, da dobi svoj denar v naslednjih žrebanjih, a najkasneje pri četrtem žrebu, ko se amortizirajo vse priznanice posojila. Važno je pripomniti, da se izžrebane številke priznanic takoj v celoti izplačajo, tako da ne pridejo na naslednje žrebanje. Razen obresti pri vsakem žrebanju je namenjeno za dobitke 500.000 starih dinarjev. Interno posojilo »Železarne Sisak« ima dvakratni pomen. Ne samo, da se delavec uči varčevati, temveč mnogo lažje in hitreje rešujejo stanovanjsko problematiko. Udeleženci posojila imajo prioriteto pri dodeljevanju stanovanj. V delovnih enotah vodijo rang liste, po katerih dodeljujejo stanovanja. Nezaželeno gretje rečne vode Problem posebne vrste je nastopil pri izgradnji petih projektiranih nuklearnih central v pokrajini Hodh.ihein. Zaradi .velikega 'števila NE na- razmeroma malem prostoru bi se vode "reke Aa-re in s tem tudi Rheina močno segrele. Rečna voda bi služila kot (hladilna voda za kondenzatorje. Segretje relke bi lahko, bilo tolikšno, da se strokovnjaki, bojijo- neiulgodnega, vpliva na floro- in favno-. Eno izmed petih NE so načrtovali Nemci. . (SqhnÖTStadt ali Dogern), štiri pa Švicarji (v kantonu Aeyame: Kaiseraugust, Leibslt-adt, Mühle-■berg in -Bez-nau). Pri vzdrževanju avtomatike ZA FOTOAMATERJE Fotografiranje otrok:, ne nastavljaj otrok pred fotoaparatom; Slikaj j'ih neopazno ali pa tako dolgo počakaj, da se otroci ne zavedajo več tvoje bližine. Slikaj jih pri igri, ria poti v šolo, pri delu ipd. Njegov svet — Foto Stojan Kerbler Napredek pri pridobivanja električne energije z MHD generatorji V raziskovalnem laboratoriju v -Studsviku so Švedi dosegli pomemben napredek pri pridobivanju električne energije iz nuklearne reakcije nevtronov v altmo-eferi heilija. Uspelo- -jim je, da so potrebno - temperaturo za potek reakcije v MiHD (magnetno-hd-drodmamičnem) generatorju znižali od- prej potrebnih 3000 na 1200° C. Italija in barvna televizija V Italiji nameravajo v kratkem izvesti barvni televizijski program po franco,skem sistemu. Tri italijanske voidilne stranke pa temu močno nasprotujejo, ker bi bilo v začetkiu potrebno- uvoziti veliko število- televizijskih sprejemnikov, ki jih italijanska industrija še ne proizvaja. Uvoz bi lahko- močno vplival na -zunanjetrgovinsko bilanco. Svetovni kongres za avtomatiko -Svetovni kongres IFAC (International Federation of Automatic Control) ije bil od 20. do 25. julija 1-966 v Londonu. Udeležilo se ga je 1700 strokovnjakov iz 35 držav. Prebrali so 300 refera- tov in poročili, ki so pokazala, da je v zadnjem času avtomatika in regulacijska tehnika zelo napredovala. Uvodni referat je imel V. A. TrapeZniko-v iz Moskve, ki je analiziral razvoj gospodarstva s pomočjo matematičnih metod regulacijske tehnike. ,Za novega predsednika IFAC je bil izvoljen prof. dr. Pavel J. Novacki iz Varšave, za tajnika pa dr. inž. G. Ruppel iz Diissel-dorfa. V delovnem delu programa kongresa so sklenili, da bodo pripravili 11 simpozijev v letih 1967 in 1968 ter pripravili 4. kongres, ki bo 1969. leta v Varšavi. Za leto 1967 so predvideni naslednji .simpoziji: 1. Uporaba digitalnega računanja pri regulaciji procesov. Simpozij bo v Franciji od 5. dio 9. junija. 2. Identifikacija v regulacijskih sistemih. Simpozij bo v Pragi od 1:2. do 16. junija. 1 3. Analiza občutljivosti. Sim; .p ozi j bo v Dubrovniku od 28. avgusta do 2. septembra. 4. Avtomatika pri miroljubni uporabi vesoljskih po-letov. Simpozij -bo na Dunaju v septembru. 5. Regulacija naravnih energetskih virov in preskrbovalnih naprav s pomočjo računskih s-trojev. Simpozij .bo v Haifi tudi v septembru. OSNOVE JEDRSKE TEHNIKE (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 4. PRIDOBIVANJE ENERGIJE IZ NUKLEARNIH REAKTORJEV Izmed vseh vrst reaktorjev imajo največji praktični pomen energijski reaktorji. Velika količina energije, ki se sprošča pri cepitvi jeder, pa za miroljubne namene sama po sebi skoraj ni uporabna, ampak jo moramo pretvoriti v najbolj uporabno obliko energije — v. električno energijo. V reaktorju se sprošča energija v obliki toplote. Da ne bi prišlo do nevarnih pregretij materialov, moramo to toploto odvajati iz reaktorja tudi kadar je nimamo namena praktično uporabiti. Hladilno sredstvo prevzame toploto iz reaktorja in jo v generatorjih pare posreduje vodi. Voda upareva in nato Ekspandira v turbini, ki poganja električni generator. Postopek je torej v bistvu sličen kot v navadni termični centrali, le da je vir toplote drugi. Seveda pa so naprave zaradi specifičnih zahtev in pogojev nekoliko različne od klasičnih. Vpliv nuklearnih parametrov sega namreč prek izmenjevalcev toplote in parametrov pare prav do turbine. GENERACIJA TOPLOTE Energija, ki se sprosti pri cepitvi, se v reaktorju pojavlja kot toplotna energija. Od vsega skupno 204 MeV na cepitev je le 192 MeV dosegljive energije. Energijo, ki jo teoretično dobimo pri popolnem »izgoretju« 1 g u233 lahko izračunamo na sledeč način: Energija iz ene cepitve pretvorjena v J: E = 192 MeV = 3,08 . 10—u J. Ker je 1 MeV = 1,6 . 10—« J. Število cepitev, potrebnih za 1 W moči, znaša 3,25 . 1010 cepitev na sekundo. Ker je v g mol-u 6,03 . 1023 molekul, to pa je 235 g U233 dobimo tedaj pri izgoretju 1 g U233: 6,03 . 1023 E = —----- 235 . 3,08 . 10—11 = 7,92 . IO« j/g U 235. Reaktor s toplotno močjo 1 MW bi dajal na dan naslednjo količino energije: 1 . 24.3600 = 8,65 MJ. Če to primerjamo z energifo, ki bi jo lahko dobil iz 1 g U235, ugotovimo, da bi v takem reaktorju zgorelo na dan nekaj več kot 1 g U233. S svojo toplotno energijo 1,89 . . 101° kcal je 1 kg U233 enakovreden 1890 t najboljšega premoga. Ta navidezno velika prednost U233 proti premogu pa v praksi ni tako velika, ker moramo imeti po navadi veliko količino goriva v reaktorju (zaradi manjše koncentracije cepljivega materiala v gorivu), da dosežemo lahko »kritično maso«, pri kateri je zagotovljen stalen potek reakcije. Ravno zaradi tega ne moremo goriva nikoli popolnoma izkoristiti ker z izgorevanjem U235 koncentracija še pada. Namesto da bi s količino goriva urejali vedno pravilno kritično maso, se poslužujemo raje enakovrednega principa o potrebnem številu nevtronov za potek reakcije. Pri startu reaktorja .uporabimo tedaj veliko večjo maso od kritične, vendar višek nevtronov absorbiramo s posebnimi kontrolnimi palicami. Material in obliko teh palic izberemo tako, da palice čim močneje absorbirajo nevtrone. Na ta način z majhnimi količinami absorbiraj očega materiala dosežemo zaželen efekt. S temi palicami lahko reaktor vedno vodimo približno v kritični legi, ker se z različno absorbcijo lahko prilagajamo različni koncentraciji goriva v reaktorju. HLAJENJE REAKTORJA — PRIMARNI REAKTORSKI KROG Iz prejšnjih poglavij lahko ugotovimo, da ni neke zgornje meje za moč reaktorja z jedr- skega stališča. Omejena pa je moč zaradi zmogljivosti odvajanja toplote iz reaktorja. To zmogljivost lahko povečamo ali s povečanjem hladilnih površin, z izboljšano geometrijo hladilnih kanalov, z večjimi pretoki hladilnega sredstva ali pa z uporabo ustreznejših materialov. a) S tem da povečamo hladilne površine v sredini reaktorja, pa se lahko preveč povečajo izmere reaktorja, ker povečujemo moč pri isti maksimalni dovoljeni temperaturi v reaktorju. Jasno je, da mora tedaj biti tudi volumen sredice mnogo večji, saj se zaradi zmanjšane homogenosti goriva močno poveča kritična masa. b) Da poboljšamo geometrijo hladilnih kanalov, so potrebni poizkusi, s katerimi poiščemo najprimernejšo porazdelitev in obliko toplotnih kanalov. c) Povečan pretok hladilnega sredstva sicer povzroči izboljšanje koeficienta prenosa toplote, vendar je v tem primeru potrebna mnogo večja črpalna moč, kar močno poveča lastno porabo in s tem zmanjša moč na pragu elektrarne. d) Materiale, ki jih uporabimo v hladilnem sistemu, moramo skrbno izbrati. Predvsem lahko veliko dosežemo s tem, da uporabimo za gorivne elemente (v katerih se generira večina toplote) materiale, odporne proti visokim temperaturam. Tako dosežemo, da je dovoljena temperatura gorivnih elementov višja. S tem povečamo vse temperaturne diference, tako da je prenos toplote na hladilo intenzivnejši. Razen tega moramo paziti, da so vsi uporabljeni materiali od gorilnih elementov do hladilnih kanalov čim boljši prevodniki toplote ter da med posameznimi eleménti ni špranj, ker je za prevod skozi špranje potrebna znatna temperaturna razlika (slaba prevodnost plinov). Zelo važna je tudi izbira hladilnega sredstva. Želimo, da ima veliko toplotno kapaciteto (velik produkt med specifično težo in specifično toploto), zraven tega pa da ima dobre nuklearne lastnosti (da ne požira preveč nevtronov in ne postane radioaktivno). Ne nazadnje pa ima seveda velik vpliv še cena hladila, saj je na primer helij kot inertni plin mnogo boljši po lastnostih, vendar zaradi njegove visoke cene uporabljajo povsod ogljikov dioksid. Pri uporabi različnih materialov pa je treba upoštevati predvsem medsebojno združljivost konstrukcijskih, moderacijskih in hladilnih materialov. Pri plinsko hlajenih reaktorjih je hladilno sredstvo vedno pod čim višjim tlakom, da dosežemo čim večjo toplotno kapaciteto. Tekoča hladila potrebujejo le dovolj velik pritisk, da krije izgube trenja v cevovodih. Da dobimo čim ugodnejše parametre pare, moramo dobiti na izhodu reaktorja tudi čim višjo temperaturo hladila, ki jo omejuje predvsem temperaturna odpornost materialov na najbolj vročih mestih reaktorja. Parametri pare so seveda nekoliko nižji od parametrov hladila (temperatura), saj je potrebna določena temperaturna diferenca za prehod iz primarnega kroga (hladilo) na sekundami krog (para). To velja seveda v splošnem primeru, kajti v posebnem primem imamo lahko kar direktno hlajenje z vodo in uparjanje vode že v reaktorju. Z direktno pridobljeno paro lahko neposredno poganjamo turbino ali pa jo še prej dodatno nuklearno ali klasično pre-grejemo, kar je s termičnega stališča ugodneje. PARNI CIKLUS — SEKUNDARNI KROG Para, ki jo dobimo z izmenjavo toplote med hladilom in vodo v izmenjevalcih toplote oziroma generatorjih pare, ekspandira v turbini in nato kondenzira v kondenzatorju. Kondenzat se prek klasičnega sistema pred-grelcev in odplinjevalca vrača nato v izmenjevalec toplote (glej shemo 3). Turboagregat zaradi običajno nizkih parametrov pare ni povsem klasičen, saj mora biti turbina prirejena za delovanje v mokrem področju. Če primerjamo sekundami del nuklearne elektrarne z običajnim turbinskim delom v kaloričnih centralah, ugotovimo razliko razen v načinu pridobivanja pare samo še v prilagojenosti turbine posebnim parametrom pare, sicer je pa ves sekundami krog klasičen in velja zanj tudi klasična optimizacija ter izvrednotenje izkoristka. RAZLAGA NA SHEMI 3 Primarni krog: 1. Sredica reaktorja 2. Generator pare 3. Črpalka za hladilo 4. Obtok hladila Sekundami krog: 5. Izstop pregrete pare 6. Visokotlačni del turbine 7. CiklonSki izločevalec kapljic 8. Vmesno pregrevanje pare 9. Nizkotlačni del turbine 10. Generator izmeničnega toka 11. Kondenzator 12. Nizkotlačni predgrelec kondenzata 13. Odplinjevalec 14. Črpalka za kondenzat 15. Visokotlačni predgrelec 16. Dovod kondenzata v generator pare P'.ncv v'/a c branja eleilnčnč$nčr<3!/& toplotne energy e 2 genen-fon^ ■ o V U ec? »■ nem r-eo L t orj u Naši proizvajalci Podvojen svetlobni izkoristek svetilk V svetni je 10.000 različnih vrst svetilk v razponu moči old 0,01 W pa do 130 kW. V svetilni tehniki hočemo zmanjšati svetilke, poboljšati gospodarnost in povečati moč pri isti proizvodni ceni. Precejšnje uspehe so dosegli pri svetilkah napolnjenih s plinom (žarjenje plina). Pri tem so uporalbili nove pline, pare in mešanice plinov in par. Pri svetih kah na živosrabrno paro in viso- ki tlak so uporalbili leguro živega srebra s kadmijem. Z mešanicami jodidov (natrijev, talijev, indij e v jodid) kot dodatek k ži-vosrebrnim param so uspeli podvojiti svetlobni izkoristek (80 limnov na vsak W do moči' 400 W). Pri svetilkah na natrijeve pare so doslej hoteli povečati vakuum, da bi zmanjšali toplotne izgube. Svetlobni izkoristek je -namreč odvisen od delovne temperature. Toploto poskušajo zdaj. zadržati, tako da uporabijo ščit, Naš pleskar Jože Pišek Franc Irgl je avtogeni rezalec ki vrača infra rdeče žarke, vidno svetlobo pa neovirano propušča. Uporabili so tudi poseben valj iz aluminijevega oksida, kjer se pri skoraj beli svetlobi doseže visok izkoristek (105 volumnov na W). Dopisujte v ALUMINIJ ZDA — Clevelland, Detroit, Chicago! Dvorane so napolnjene do zadnjega mesial Vse je tiho, mediem ko Slovenski oktet iz svoje bogate zakladnice prisotnim poklanja pesem. Zadnji zvoki niso popolnoma niti utihnili, ko je o dvorani že buren aplavz. Po celi Evropi in daljni Sovjetski zvezi ■— prav tako. Kidričevo, sobota zvečer, 24. septembra 1966. leta. Isti oktet, lepa dvorana za 500 gledalcev, a žal skoraj prazna. Priznanja, ki jih je oktet dobival po celem svetu, pomenijo manj kot priznanje domačega občinstva, česar pa v Kidričevem ni bilo. Saj je bilo vendar samo 170 odraslih in 79 otrok, ki so pozdravili renomirane goste. Včasih, po raznih sestankih, je bil govor, kako je v Kidričevem »mrtvo«, da ni zabave, ni kvalitetne kulturne in umetniške prireditve. Sedaj ko nas je obiskal umetniški ansambel z visokimi kvalitetami, pa nas ni bilo dovolj niti za srednje veliko dvorano. Tudi sam nisem bil, nisem mogel priti in mi je zelo žal! Kaj pa ostali, ki niso prišli! Mogoče smo kot po navadi čakali na brezplačne vstopnice od sindikata. Mogoče smo pozabili na lastno kritiko o pomanjkanju kulturnih prireditev v Kidričevem; mogoče Slovenski oktet ni po okusu nas Kidričanov!? To je ena plat medalje, druga — to so stroški organizacije: 260.000 starih dinarjev za nastop okteta, 68.000 starih dinarjev za režijske stroške prireditve, skupno 528.000 starih dinarjev. In koliko je bilo prodanih vstopnic: 170 komadov po 400 starih dinarjev, to je 68.000 starih dinarjev, 79 komadov po 50 starih dinarjev, to je 5950 starih dinarjev. Skupno je bilo prodanih 249 vstopnic, to je 71.950 starih dinarjev. Če od stroškov organizacije odštejemo dohodek od prodanih vstopnic, dobimo: stroški 528.000 starih dinarjev, dohodek 71.950 starih dinarjev,, ostane 256.000 starih dinarjev. Torej je organizacija kvalitetne prireditve v režiji tovarniškega sindikata prinesla obisk 249 gledalcev (od tega 79 otrok) in 256.050 starih dinarjev izgube. Lepo, mar ne? V. J. MAR SLOVENSKI OKTET NI PO NAŠEM OKUSU? PRENOSI —PRENOSI —PRENOSI —PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENOSI — PRENO! (Nadaljevanje -s 3. “strani) DE do sindikalnih /šd^anlKov' ter odnosov -splbh/ Talkcrjé bilo med rliuigiim'tnd.Tpb^ da se lg vodstva“défòyne enote In od ad-trtici;j e skoraj iiihiče ne. ude- Težu-j ea sindikalnih, masovnih sestankov, kolikor so/ seveda v ’■njihovem prostem čaSuvrin da se še vediio dogaja, da méka'fi&^to-variši : iz 'vodstva niso ; nič karj' preveč vljudni. do . delavcev, predvsem pri odzdravljanju itd. . Prav je, da je to.lbilo povedano, vendar je IbHp: videti, da,še , ved-iio manjka, hrabrosti in odločnosti, saj/se je" videlo, da se. mnogi še vedno hojiljo vse to povedati bolj glasno m kar je seveda najbolj važno — povedati takrat, ko so prizadeti tudi prisotni. To pa verjetno dokazuje, da se ne-kido. še res vedno jbojt. nelk-oga — zakaj — to je spet vprašanje zase, ki ga bo treba tudi razvozlati do konca, čemu je še vedno tako, da nekdo odkriva junaštvo svoje resnične in objektivne kritiko le bolj za vogali kot pa pred tistimi, ki jim je . to namenjeno.; V ; nadaljevanju razprave so proizvajalci postavljali tudi vprašanja o letnih dopustih, ker so nekateri člani sodili, da niso v redu in da Ibo prav na napakah v naslednjem letu potrebno odpraviti ; razne pomanjkljivosti'. O rekreaciji pa je trelba omeniti le to, da je tovarniški odbor sindikata storil vse, kar je bilo v njegovi moči, vendar pa, kot je videti, še vedno mnoigi člani kolektiva ne razumejo pravega namena rekreacije in zato tudi ni pričakovanih rezultatov na - tem področju. Videti je, da bodo morali SP storiti še mnogo, da bodo svojim članom prikazali namen in pomen rekreacije, namenjene našemu proizvajalcu. Pirečejšen del. razprave je bil posvečen med drugim tudi 'HTV službi oziroma varstvu pri delu nasploh. Ugotovili so, da se še vedno —I kljub zadostnim var-stveno-zaš/čitnim sredstvom, dogaja vse preveč manjših, toda povsem nepotrebnih nesreč pri delu. Novi pravilnik o varstvu pri delu sicer čisto določno določa odgovornost vodilnega osebja do podrejenih, .seveda pa prav tako določa tudi pravice in dolž- nosti vsakega člana delovne skupnosti, ki/rjih mora dosledno 'izvrševati. Ob koncu sestanka je namestnik vodje delovne enote Janez Sukič proizvajalcem te DE orisal še uà .kratko potek proizvodnjo ter nakaza) nekatere probleme,,Ja.j.iä^ .morali, 'sproti opravljati is, skupnimi močmi, če bomo hoteli biti koš' svojim Vsakodnevnim nalogam na poti do realizacij e - letnega pluga proizvodnje glinice. Ne bi sicer mogel povsem trditi, da šo masovni ' sindikalni sestanki v delovni enoti glinice v celoti, dosegli svolj namen, vendar pa je kljub teinu bild. že čutiti nekaj več sproščenosti, kar gre nedvomno pripisati tudi IV. plenumu CK ZKJ, ki vedno bolj., sprošča naše proizvajalce v njihovih konkretnih prizadevanjih iza popolno, uveljavitev delavskega. samoupravljanja in še aktivnejše vključevanje v dosledno izvajanje gospodarske reforme/ s: katero je tudi našdmju neposrednemu -proizvajalcu zagotovljen boljši osebni in življenjski' standard. trvf,- (N adal j ev.an j e - s 1, strani) no ugotovitèv, da se aktivnost članov kveze komunistov mora odražati v množicah —- torej-je delo člana zveze komunistov javno. Povsod/ kjer se pojavlja, mora nastopati' v vlogi mobili-zatorja ljudi- za uveljavljanje osnovnih smernic našega družbenega razvoja, hiti mora pojas-njevalec in pojasnjeval ec dogajanj. iŠe in še bi' lahko- naštevali kvalitete, ki-(jih mora imeti član zveze komunistov — od moralnih, etičnih itd.',— vendar nam že te povedo, da se aktivnost člana zveze komunistov ne more Odražati samo- na forumih in sestankih. Član zveze komunistov se ne more več zadovoljiti s tem, da prihaja na sestanke raznih organizacij, tam razpravlja in daje predloge, če ta razprava in predlogi niso .odraz, njegovega vsakodnevnega dela med ljudmi. Kažmišlanje o liku člana zveze komunistov in o njegovih nalogah nas nujno pripelje k vprašanju njegove sposobnosti. Bežen pregled- članstva zveze ko- munistov v naši to-varni nam po-' ve, da ni malo tistih .Slanov,' ki jim nizlka iäejna raven onemogoča uveljavljanje prej naštetih halog. Če k temu -prištejemo še nekatere, ki še v zvezo komunistov niso vključili iz prepriča-.niiaùn. .oJdločenoSti, da se. bore, za njen program/ marveč jz drugih dostikrat karakterističnih pobud in če hočemo, da -bo -zveza komunistov v naši/tovarni res postala vodilna idejno politična, sila, potem moramo v naših organizacijah priti do dobro premišljenega; in iz živi jenjem. povezanega-ideološkega dela, ki bo oblikovalo- takega .Slana zveze, Ki bo lahko koraikal na-.čelu, ne pa v z-aidnji vrsti. . Ko bomo govorili o reorganijj zaciji zveze komunistov v naši tovarni, ; si meiramb - zastaviti vprašanje, ali nismo -mogoče z našimi osnovnimi organizacijami po delovnih- enoitah le- ;.teh_ zaprli na ozko področje dejavnosti. Osnovne organizacije, talke kot so, obkrožene z vsako-dneiyno problematiko, so se dostikrat ukvarjale z drobnimi ■ problemi o. katerih bi morali razpravljati sveti proizvajalcev delovnih enot, zanemarjali pa so idejno usposabljanje svojega članstva-. V razpravi o reorganizaciji zveze ko-, munistov y naši tovarni moramo voditi računa o tem, da bo bodoča -osnovna organizacija organizirana tako, da bo- res kvalificirala člane za njihovo vsakodnevno delo na driižtbeno-politič-nem področju. Še in še bi lahko o-dpirali probleme, kr narekujejo, da ni nobene potrebe za čakanje na direktive -od. zgoraj, temveč je treba z delom začeti takoj. Prav bi bilo,-da v razpravi o vlogi in mestu zveze komunistov in načinu njene organiziranosti v samoupravnem sistemu, razpravlja Čimveč ljudi, ne glede ali so člani zveze ali ne, ker bo to prav gotovo . prispevalo h krepitvi vpliva zveze -komunistov in nje-, ne usmerjevalne vloge. ; K. J. (Nadaljevanje s 4. strani) da so nezgode nastale zaradi nepazljivosti in tudi zaradi tega, ker niso upoštevali varnostnih predpisov. 5. PREGLED NEZGOD PO STAROSTI PONESREČENCEV Zanimivo je dejstvo, da izstopajo delavci v starosti 35 do 40 let. Analiza teh primerov nam kaže, da je bil pri njih v glavnem vzrok osebni iaktor, medtem ko je pri mlajših v starosti od 18 do 25 let glavni vzrok nepoučenost in premajhna kontrola nad njihovim delom. Iz poročila je razvidno, da znaša gospodarska izguba okrog 43.000 novih dinarjev in tako za eno nezgodo skoraj 5000 novih dinarjev! Dokazano je, da ima poglavitno vlogo pri zmanjševanju števila nezgod preventivna zaščita. Ugotovljeno pa je, da so stroški za zaščito mnogo manjši kot stroški zdravljenja poškodovancev in materialna škoda zaradi nezgod. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti še • na človeka, ki pri nezgodi največ trpi. K— (Nadaljevanje s 4. strani) — delavci vzdrževanja sodijo, da bo nekdo za njimi pospravil vso staro železo, ostanke izolacij, tesnit, papirja, cunj in osjale odpadke; sodijo pač, da je njihova dolžnost le popraviti napravo, ne pa tudi pospraviti za seboj; —- delavci v proizvodnji pa sodijo, da je njihova dolžnost skrbeti le za napravo, za vse ostalo pa ne. Mnoge nesreče so se zgodile v tovarnah zaradi spodrsljaja na luži olja, zaradi spotikanja in udarcev ob odpadno železo. Vsekakor je potrebno zahtevati, da je dolžnost vsakega tudi negovanje delovnega mesta. Osnova vsake nege pa je čistoča. Tehnološki proces in proizvodnja v veliki tovarni se ne moreta zadovoljivo odvijati če ni reda. Ne smemo postati žrtve psihoze, da je glavno držati se zakona o varstvu pri delu in bedeti le nad tem, da si nihče v tovarni ne bo zvil lasu. Ne smemo zaradi tega zanemariti problemov, ki lahko povzročijo prav to, česar se bojimo. Vsaka nesnaga ovna zdrav razvoj, tako v tovarni kot v družini. Če imenujemo nesnago kot materijo na nepravem mestu, potem je v naši tovarni dosti nesnage. L. M. Pri razkladanju katrana Nepričakovano uspel start NK Aluminij Kot novinec v II. zvezni ligi je moštvo naše tovarne po petem 'kolu 'visoko na tretjem mestu, takoj za petami vodeči Lokomotivi in Mariboru. Tako visoke uvrstitve ni pričakoval niti največji optimist. Marsikdo je »Aluminij« postavljal v koš z ekipami, ki so predvidene kot »topovska hrana« za ostale drugoligaše. V začetku, oziroma prvem kolu, so pesimisti še 'bolj dvignili svoj glas. »Beli« so igrali neodločeno z Rudarjem iz Kaknja, ki pa se šteje v spodnji dom dru-goligaške hierarhije. V resnici to ni bila slaba igra naših fanltov, pač pa izredno »dober dan« vratarja goistov, ki je rešil svoje moštvo visokega poraza. V našem moštvu je bilo čutiti veliko tremo in 'strah, ker je bil to ognjeni krst v II. ligi. Vendar delni neuspeh ni prestrašil igralcev in trenerja, ki so že v naslednji tekmi pokazali, da ne bodo nikomur lahek zalogaj. To je na lastni kože najbolj Občutila Trešnjevtka iz Zagreba'; ki je na svojem igrišču morala prepustiti zmago boljšemu. Bila je ito prva bomba, lansirana iz-Kidričevega, ki je v športni javnosti cele Jugoslavije odjeknila kot ^prvovrstno presenečenje. Vsi so ,se začeli spraševati; »Kdo in kaj je 'ta Aluminij, če je'lahko bivšemu prvoligašu odnesel obe točki.« Moštvo, ki je nastopilo proti Trešnjevki, je dobilo polno komplimentov vseh športnih časopisov, ki pa še vedno niso verjeli v kvaliteto Kidričanov. Ko pa je Slavonija, še eden iz klana velikih, sklonjene glave zapustila igrišče po srečanju z našim moštvom, so vsi pisali o rojstvu novega kvalitetnega kluba, ki ije s pomočjo delovnega kolektiva stopil trdno na tla II. lige. V tej tekmi so igralci prekosili svoje zmogljivosti ter v izredni JAZ SEM Po ČAŠE K( ZAJEC VIDEL NIC MISLIL nič -VEbCL "P’Rt.VEN T 1 V À -- ZAIČA3 31 3AS.IL ZAŠČITO,, SAD ATM ZAiČlTEM ! igri, ki šteje med boljše drugoli-gašlke tekme, premagali objektivno boljšega nasprotnika. Vsi igralci, od številke 1 do 11, so konec tekme dočakali z veselo dvignjenimi rokami, pozdravljajoč okrog 1500 svojih vestnih simpatizerjev. 'Pet točk, od šestih možnih, to je bilo več kot je bilo planirano, tako da .je moštvo mimo oidpo-to-valo v Tulzlo. ‘Sloboda, ki je štela za najresnejšega kandidata za prvo mesto, je nepričakovano izgubila štiri točke, tako da ji je bil Aluminij rešilna slamka, ki so se je igralci Slobode trdno oprijeli in izkoristili prednost domačega igrišča. Poraz 1:4 ni bil pravičen rezultat tega srečanja. Očitno z veliko 'tremo je srečanje vodil ljubljanski sodnik More, ■ki je dovolil igralcem iz Tuzle, da so celo dva zadetka dosegli iz nedovoljenega položaja. Če bi vsaj en zadetek More opravičeno razveljavil, bi bil rezultat točno takšen, ko so si ga želeli igralci in vodstvo Aluminija. To ni deprimiralo naših fantov, tako da • so nadaljevali s pripravami mirno, brez razočaranj zaradi poraza. Po dveh tednih odmora, zopet na igrišču v kidričev,skein naselju, sta se sestala Leotar iz Tre-binja ter; kidričevski ».beli«. Po neodločenem rezultatu; v Mariboru, ko je gos/t Kidričanov §8j|| Leotar igral izredno dolbro v obrambi, smo se bali, da bo ,tudi iz Kidričevega odnesel eno točko. Vendar naši fantje niso dovolili 'nobenih presenečenj In so zaigrali zelo dobro ter .precej Učinkovito. • Rezultat takšne igre je bilo sigurno vodstvo 2:0, ki pa je. v pičlih treh minutah, skopnelo. Slaba igra vratarja Bračiča, ter enega dela obrambe je omogočila gostom izenačenje rezultata. - 'Na koncu se je vse srečno končalo. Pred koncem tekme ste Špehonja in Markovič odlično Dreigrala obrambo gostov in slednji , j e zadel mrežo — 3:2 za Aluminij. Nekaj minut pozneje je sodnik prekinil težke trenutke in 0'dipiskal konec tekme. V. V. (Nadaljevanje s 3. strani) ^ Delavski .svet je tudi povečal odobreno kvoto za sredstva za .reklamo in reprezentanco po posameznih postavkah za 10.000 N dinarjev. — Delavski svet ni soglašal s ponovnim sprejemom Miloša Jermana, gradbenega tehnika iz Ptuja, v delovno razmerje. - — Člani delavskega sveta so. razpravljali tudi o poslovanju družbene prehrane v našem podjetju in dajali razne pripombe: da jé kvaliteta izdelkov pod povprečjem, da ni mogoče dobiti takšnih. izdelkov, ki so' v redni prodaji v mesnicah in trgovinah, da prodajajo konzerve; ki jim je že potekel rok trajanja itd. Delavski svet .je menil, da je potrebno ugotoviti dejansko stanje, zato : je naTočil : vodji družbene prehrane, da naj do prihodnje seje pripravi poročilo, iz katerega mora hiti razvidno, kakšni izdelki se prodajajo v tovarniškem bifeju in podati predloge, kaj. je potrebno ukreniti za odpravo morebitnih pomanjkljivosti oziroma slabosti pri poslovanju bifeja. K.-n. 0BVESTSL0 Vse, ki se zanimajo za oddelek osnovne šole za odrasle, vabimo, da se čimprej oglase v izobraževalnem centru podjetja. Piknik — Foto Stojan Kerbler Privijanje vijakov z natezalnim avtomatskim ključem Iz strojne delavnice — Foto Stojan Kerbler Zanesljivi pretočni ventili Za pretok zraka, plina, vode, vodne pare, olja in drugih nevtralnih tekočin so v Herion tovarni v Stuttgartu skonstruirali nove pretočne ventile. Prednost je predvsem enostavna vgradnja ter zanesljivo delovanje, zaradi česar kažejo zelo mnogostrano uporabnosti Izdelujejo (jih v dveh izvedbah MV 20700 in MV' 30200. Namenjeni so za pritiske od 1 do 10 ata in imajo naslednje premere: 15, 20, 25, 30, 40, 50, 65, 80 in 100 mm. Sestavljeni so iz treh delov, ki se dajo enostavno, montirati: elektromagnetni pogon, vmesna plošča in glavni ventil. Tak pogon je boljši od normalnega, ker ne nastopajo, pri preklapljanju diferenčni tlaki. Možna je .tudi polavtomatska izvedba, (pri MV 20700) in tako služi kot varnostni ventil. V tem primeru ventil zagotovi zapiranje v primeru izpada električne napetosti al\ oh drugi prekinitvi, toda pri ponovni vzpostavitvi, napetosti ga je mogoče odpirati samo ročno. ★ Simulirana nesreča z atomskim oružjem Na francoskem preizkusnem ozemlju Muroroa v južnem Pacifiku so francoski strokovnjaki simulirali nesrečo, da bi ugotovili stopnjo varnosti nuklearnega orožja. Preizkušali! so .varnost pri transportiranju in skladiščenju atomskega orožja, vendar ni prišlo do nuklearne eksplozije. V OKUPIRANEM BEOGRADU— Nekega dne jeseni leta 1943 SO' skozi' Beograd korakal! ruski kozak!; le-ti so verjeli nemški propagand! na fronti in so se predali Nemcem. Po terazijah so bili razmeščeni zvočniki, iz katerih-je na ves glas bruhala nemško-uedičevska .propaganda: »Poglejte jih, dragi Srbi |1 Beograjčani, še ruski narod ne mara ruskega režima! Na fronti S'e nam predajajo, ker nočejo živeti pod ruskim komunizmom!«. Na čelu dolge kolone sta jahala na konjih dva generala: eden Rus — izdajalec svoj e .domovine in Rdeče armade, drugi Nemec, ki se je oziral na levo iin desno ter užival, da lahko vodi čez Beograd žive Ruse, ki so se predali na ruski fronti Nemcem. Za njimi so pa peli in korakali kozaki. Nemci so ilz previdnosti po vseh ulicah, po katerih so korakali kozaki, odstranili vse slike in karikature, ki so prikazovale prvo socialistično deželo v najslabši lučk Vendar so jih po mimohodu kozakov znova nalepili na zidove. Beograjčani so vse to hladnokrvno' opazovali, ostali so kakor vedno neomajni, prepričani v poraz Nemčije in osvoboditev Beograda. Kozaki, zastrupljeni z nemško propagando, so računali, da bodo' s partizani hitro opravili, tòlda, čez' nekaj dni se je že lahko slišalo po Beogradu, da sp jih 'partizani v Sremu pošteno naklestili in razredčili. Skozi' celo okupacijo, so Nemci v Beogradu pred vsakim predvajanjem filmov prikazovali fotografijo tov. Tita, p oid'katero. jé pisalo.: 300.000 reichsmark dolbi tišti, ki preda -nemcem Tita živega' ali mrtvega. Vendar'ni vse skupaj nič pomagalo, Tito je še z večjim uspehom- napadal 'Nemce in na tisoče borcev partizanov je bilo iz dneva v dan več. V samem Beogradu so mladinci skojevci in aktivisti terenci kljub policijski uri. pisali parole po zidovih, trosili letake 'in delali razne sabotaže in tako opoEarj>aJi ^Beograjčane,- da se bliža svoboda, da se naš narod ne da uničiti. Leta 1944 je izmučeno prebivalstvo Béograda doletelo še eno zlo. Na velikonočne srbske praznike so namreč začeli zavezniki bombardirati Beograd. Večkrat so prihajale desetine težkih (bombnikov, ki' so- s svojim smrtonosnim tovorom, namenjenim nemškim objektom, največkrat prizadeli civilno prebivalstvo. Pri. vsakem -takem bombnem napadu je izgubilo življenje veliko 'civilnih prebivalcev Beograda. V vročih poletnih mesecih se je po ulicah Beograda širil neznosni zadah od razpadajočih trupel pod ruševinami velikih zgradb. Sirène, ki so opozarjale na nevarnost zračnih napadov,, so se dnevno oglašale, vendar do bombardiranja večkrat ni prišlo, ker so imela letala druge cilje: naftna pol'j'a v Romuniji in na Madžarskem ter nemško ilnttuistri--jo v Nemčiji. Ob vsakem alarmu so ljudje bežali zmedeni po ulicah, kamor je kdo- vedel in znal — vsakemu je šlo za življenje.' Bolj kot se je bližal čas osvoboditve Beograda, še z večjo vnemo, fcoit sicer, so ponoči divjali Nemci, četniki,-črna roka in druga drhal, ki. niso hoteli; ničesar zamuditi. Bonači so vdirali v stanovanja delavcev sodelavcev in simpatizerjev OB, jih aretirali in ni bilo noči, da niso enega ali drugega na uliici v mestu ali- zunaj mesta ustrelili ali zaklali četniki. Ko sem aprila meseca ob bombnem napadu nä Zeleni venae izgubil 'stanovanje, sem se zatekel k sestri na Dušanovac. Nekega dne- sem se -na ulici pogovarjal s prodajalko sadja, Rusinjo, ko se je pred nami znašel neznan mlajši moški'. Pričel me je takoj-izpraševati, kdo sem, kje delam im če, sem, že bil- v kakšni vojski. Njegovo vsiljivo- izpraševanje mi je biib Takoj sumljivo, zato sam k-o-t po navadi med okupacij o-Jbil zelo redkobeseden. Dejal sem mu, da sem zaposlen pri Danski- skupini, čeprav nisem več bil in da nisem bil še v nobeni vojski. Pohvalil se je, da je bil že pri Pečaričevih četnikih, v partizanih in da je sedaj priv četnikih Draže Mihajloviiča. Pokazal je svoje morilsko, .orožje; ki ga je imel skrito pod suknjo- par ročnih bomb, pištolo in četniški nož. Bil je res pravi četnik, čeprav, ni imel brade, ki je razodevala vsakega četnika. Po njegovem. odhodu mi je prodajalka Slavica dejala, naj se ga pazim. - Drugi dan je že prodajalka obvestila mojo seštr.o in méne, da naj -se skrijem kamorkoli, ker je zvedela, da me. nameravajo četniki zaklati. Zaradi previdnosti sem se skril, v jašek za vodo na dvorišču sestrinega stanovanja. Še isto. Moč so me prišli četniki dvakrat iskat. Iskali so me še drugo noč, vendar brez uspeha, ker se je moja sestra izgovorila, da se nisem vrnil z del-a. Sam sèm si po-iskal bolj varno -zatočišče' v središču mesta pri ' prijateljih, kjer sem toil varen pred četniki. Ko so borci -NOV skupaj z borci Rdeče armade osvobodili- Beograd, je doletela tudi- četnika Mile e-ca zaslužena in pravična kazen, saj je imel na vesti več umorov. To sem zvedel od prijateljev in sorodnikov. Tudi Btajiča je doletela pravična kazen, kot vojni dobičkar in okupatorjev hlapec je bil razkrinkan in vilo, ki- si j-o- je med okupacijo zgradil, -so mu zaplenili v korist svobodnega.' naroda. In zopet je prišel stari' pregovor do 'veljave: 'kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. , J. E.