GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE C agis ptuj DlQ@l ŠT. 2 FEBRUAR 1979 LETO III. Ob 8. marcu dnevu žena, iskrene čestitke vsem ženam - materam kolektiva AGIS sodelavci Ali je še to normalen odnos do dela? V pravilniku o delovnih razmerjih delavci, v skladu z veljavnimi predpisi, neposredno in enakopravno urejajo odnose o odgovornosti delavcev za kršitve delovnih obveznosti. Medtem, ko so dosedanji predpisi povdarjali predvsem pravice delavcev, pa sedaj veljavna zakona, tako Zakon o združenem delu, kakor tudi Zakon o delovnih razmerjih postavljata ob bok delavčevim pravicam tudi njihove obveznosti in dolžnosti z vsemi ustreznimi posledicami. V svojih pravilnikih o delovnih razmerjih so delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti zapisali »da je za izvajanje dela in delovnih nalog nujno potrebna delovna disciplina in odgovornost za škodo, tako da bi s skupnim delom čim uspešnejše uresničevali obveznosti in naloge, ki so jih sprejeli s planom«. Vendar delavci omenjeno določilo ne spoštujejo, temveč ga izigravajo na različne načine. V letu 1978 je bilo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih 100 kršitev delovnih obveznosti, katerih število pa nenehno narašča, saj je bilo že v tem letu v pravno službo posredovanih 40 prijav z različnimi primeri kršitev. Med vsemi kršitvami delovnih obveznosti prednjačijo neopravičeni izostanki, zamujanje in predčasno odhajanje iz delovne organizacije na nedovoljen način in na nedovoljenem mestu. Prav tako so med kršitvami močno zastopani primeri, v katerih delavci prihajajo opiti na delo ali pa delo zapuščajo med de- lovnim časom in odhajajo v bližnje gostilne, kot je gostilna »LUŽNIK« ali pa bife prodajalne »KONZUM«. V temeljnih organizacijah združenega dela je prišlo v preteklem, kakor tudi v letošnjem letu, do fizičnih napadov na predpostavljene, kakor tudi do napadov na sodelavce. V minulem letu prav tako ni bil redek pojav, da so delavci odklonili delovne naloge svojih predpostavljenih in to iz neupravičenih razlogov. V takšnih primerih se zastavlja vprašanje, kako je to mogoče, saj oba, kakor delavec, tako tudi njegov predpostavljeni skupaj ustvarjata materialno bazo za hitrejši razvoj kolektiva, kakor tudi celotne družbe. V zadnjem času so se pojavili primeri odtujevanja družbenega premoženja, pri katerih pa se zopet postavlja vprašanje, kje je zavest delavca — odtujitelja. Kako to, da se ta delavec ne zaveda, da je s svojim dejanjem odtujil svojim sodelavcev del dohodka, kakor tudi samemu sebi. Vsak tak odtujitelj, bi moral vedeti, da s svojim dejanjem škoduje sebi in sodelavcem. Kaj se bi zgodilo, če bi tako ravnali vsi delavci, saj bi prej ko slej ostali brez sredstev za delo. Določene zadeve bi se lahko včasih rešile v TOZD ali DS, če bi se delavci med seboj sami pogovorili, s tem pa bi bil prihranjen tudi čas in denar, ki se porabi v disciplinskem postopku. Zakaj so kršitve delovnih obveznosti sedaj v takem porastu, bo potrebno čimprej ugotoviti in njihove vzroke odpraviti. Rado Lesjak KAJ SMO INVESTIRALI LANSKO LETO? V lanskem letu v mesecu februarju so samoupravni organi posameznih TOZD in DO sprejeli sklepe in potrdili investicijske programe za naslednje investicije: — skladišče gotovih izdelkov — zaklonišče — doinvestiranje kotlovnice — odkup zemljišč. Na osnovi sprejetih sklepov so strokovne službe uredile potrebna f'pančna sredstva in na ta način omogočila pričetek izvajanja posameznih investicij. V nadaljevanju Želimo opisati problematiko in izvajanje posameznih investicij. I. SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV IN ZAKLONIŠČE Na osnovi javnega zbiranja ponudb za skladišče gotovih izdelkov in zaklonišče smo izbrali kot najugodnejšega ponudnika (tako po ceni kot po roku izgradnje] SOZD ELKOM — Združena elektrokovin-ska podjetja — Maribor. Dne 10. marca smo podpisali pogodbi o prevzemu projektnega izvedbenega inženiringa, tako za skladišče gotovih izdelkov kot za zaklonišče. Rok izvedbe po eni in drugi pogodbi je znašal 240 koledarskih dni, računajoč od podpisa pogodbe in predaje vse potrebne dokumentacije. Tako bi moralo biti skladišče in zaklonišče končano po pogodbah do 10. novembra preteklega leta. Dejanske razmere v zemljišču odstopajo od geotehničnega poročila Pogodbi vsebujeta tudi pogodbene kazni v kolikor prevzemnik del ne dovrši prevzeta dela v roku. Prevzemnik del je izdelal svoj operativni plan in nas o njem obvestil. Dejanska izvajanja del pa niso sledila rokovniku. Prva odstopanja so se že pojavila pri izdelavi tehnične dokumentacije. Pri fizični izvedbi zaklonišča pa je prišlo do bistvenih odstopanj pri geoloških razmerah zemljišča, podtalnica je bila znatno višja od predvidenega geotehničnega poročila, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana. Ker so bile razmere na zemljišču drugačne, kot pa so bila geo-tehnična poročila, smo s protokolom od dne 26. 7. 1978 morali med prevzemnikom del poračunati več del (izolacija) in manj del (nekoliko manjši izkopi) in ugotovili, da moramo povečati pogodbeno ceno za zaklonišče za 132.000,00 din. Za omenjeno vrednost več del smo prevzemniku del v istem dnevu izstavili tudi bančno garancijo (finančna sredstva smo v investicijskem programu zagotovili s sredstvi za nepredvidena dela). S tem so bile razmere za nadaljnja izvajanja del ponovno normalizirana. Že v mesecu avgustu pa se ponovno pojavljajo terminska odstopanja. Vzrokov je bilo več, vendar nam ELKOM še vedno zagotavlja (tudi pismeno), da bo izvršil svoja prevzeta dela v mesecu novembru. Ko nam prevzemnik del z dopisom v mesecu oktobru še vedno zagotavlja predajo objektov v roku, smo organizirali skupni sestanek s prevzemnikom del in njegovimi proizvajalci in ugotovili, da fizično to ni možno izvesti do roka. Skupaj smo sestavili nov rokovnik z aktivnostmi in premaknili rok izgradnje kot realen na 29. 12. 1978 (s tem nismo odstopili od pogodbene kazni radi kasnitve predaje objektov). Povdariti pa moramo, da so že naslednje dni aktivnosti odstopale tudi od tega na novo postavljenega roka. Preko našega pravnega zastopnika, smo prevzemnika del pismeno obvestili o ponovnem nepridržavanju roka in z zakasnitvijo povzročenih posledicah. S prekinitvijo rokov pa je izvajalec prišel v zimski čas, kar mu je omogočilo nemoteno delo, predvsem pri montaži fasade. Na skupnem sestanku med prevzemnikom del in podizvajalci v mesecu januarju ugotovimo, da je glede na vremenske razmere realni rok predaje objektov mogoč konec meseca marca 1.1. s tem, da bo skladišče kot objekt pripravljen za predajo v februarju. Prav tako je na sestanku v mesecu januarju letos izdelan pregled izvedenih del in nepredvidenih del. Ugotovljeno je, da je izvajalec izvedel večje zaklonišče kot je bilo to definirano po pogodbi in, da so med izvedbo bile izvršene določene fizične spremembe oz. vgrajeno več materiala in opreme kot je bilo to razvidno in ponudbe in da smo to v resnici tudi dobili. Dogovorimo se za predlog poravnave in sicer, da se skupaj obe pogodbi povečata za 600.000 din in, da se AGIS odpove pravici in zahtevku na zapadlost penalov (pogodbene kazni) in ostalih odškodninskih zahtevkov v kolikor bodo prevzeta dela predana investitorju do 31. 3. 1979. Porabo smo izdelali skupaj tako za skladišče kot za zaklonišče: 1. Predvidena sredstva po: — investicijskem programu 14,026.640 din — elektroenergetski prispevek 642.440 din možna poraba 13,384.200 din 2. Poraba: 2.1. Porabljeno po sklenjenih pogodbah: — pogodba za skladišče — pogodba za zaklonišče — protokol za izolacijo zaklonišča — geološke raziskave — tehn. dokum. SMELT Ljubljana — garderobne omare 2.2. Še predvidena poraba: — visokoregalni viličar — vodni prispevek — vhodna vrata na ograji — tehtnica — izvedba jaška za kurjavo — nepredvideno — več opravljenih del izvajalca 8,337.000 din 2,963.000 din 132.000 din 110.962 din 58.548 din 4.768 din 1,300.000 din 50.507 din 50.255 din 5.000 din 21.160 din 72.000 din 600.000 din 2.3. Skupaj poraba: 13,704.200 din Če izračunamo razliko med možno porabo in skupno porabo ugotovimo, da je razlika v manjku 320.000 din, skupaj z elektroenergetskim prispevkom pa znaša manjko 335.560 din. V naslednji točki bomo prikazali predlog pokritja teh manjkov sredstev. Povemo še naj, da je bil prvi tehnični pregled objekta skladišča dne 20. 2. 1979. II. DOIN VESTI RAN JE KOTLOVNICE Isti investicijski program, ki je zajemal skladišče in zaklonišče je predvideval tudi doinvestiranje kotlovnice na lokaciji TOZD-a Avtoopreme v znesku din 754.560. Do realizacije investicije ni prišlo iz vzroka, ker so strokovne službe TOZD Vzdrževanje našle drugačno rešitev in ker je bil problem z izdajo lokacijskega dovoljenja. V istem času pa se pojavlja vse večja potreba po izgradnji vodovodnega omrežja za industrijsko cono Ptuj I. Predvideni naš delež za izgradnjo omenjenega voda znaša 419.000 din. Iz gornjih dveh točk smo TOZD-om predlagali naslednjo spremembo predvidenih sredstev: — za pokritje manjko sredstev za skladišče in zaklonišče 335.560 din — za izgradnjo vodovodnega omrežja 419.000 din Skupaj: 754.560 din Dograjeno skladišče gotovih izdelkov lil. ODKUP ZEMLJIŠČ Nadalje je investicijski program predvideval tudi pridobivanje novih zemljišč na industrijski coni. Pridobivanje je bilo predvideno iz dveh možnosti: — zamenjava zemljišč (zemljišče na Mlinski za zemljišče na industrijski coni). V delih svojih, živel bo večno Turobnost torkovega dne so narekovala naša srca. Oči so izlivale solze, vendar ne solze emocij, solze spoštovanja. Kratek čas, samo leto je od tega, ko smo z zanimanjem spoznavali vizijo in razvojne smeri ureditve in sistema, ki je edinstven v svetu. Nove smeri govorijo same, da je bilo ponovno napisano in dano epohalno delo naši družbi za trdnejšo in sigurnej-šo prihodnost. Z besedami zapisane misli so ostale, z njimi pa tudi ogledalo življenja tov. Edvarda Kardelja. Ponedeljkovi zbori niso bili kot običajno. Vsebina je bila drugačna, narekovala jo je sobotna vest, zaradi katere so mnoga sr- ca zatrepetala v bolečini in žalosti. Kot mnogi, vsi, ki danes svobodno, brez prisotnosti izkoriščanja človeka po človeku uživamo pridobitve revolucije, za katero se je ves razdajal tudi tov. Kardelj, revolucije, ki še traja, kajti z doseženim ne smemo biti nikoli zadovoljni, smo se tudi v AGIS-u na komemorativnih zborih soočili z vestjo, ki je zadonela tudi daleč preko naših meja. Ob soočanju z neprijetnim spoznavanjem, so delavci na žalnih zborih izrabili skupno željo, ki smo jo zapisali, tudi v žalno brzojavko, poslano družini pokojnika, , da se naša delovna organizacija poimenuje po njem. Žalna seja v spomin na preminulega Edvarda KARDELJA v TOZD Kov. obdelava t. Odkup zemljišča od lastnika Hliša v vrednosti 230.000 din 2. Odkup zemljišča od lastnika Kuharja 621.000 din 3. El. energetski prispevek 40.840 din 4. Skupaj v letu 1978 891.840 din Odkup zemljišča od lastnika Hliša je realiziran. Zemljišče in nepremičnine bo možno uporabljati po mesecu marcu t. I. Odkup zemljišča od lastnika Kuharja pa še ni realiziran, ker se pojavlja vprašanje, kje tov. Kuharju najti primerno lokacijo za novogradnjo. Zamenjava zemljišč je v teku. Z zgornjim pregledom smo želeli prikazati podatke o realizaciji investicij skupnega pomena. Za posameznen TOZD pa smo investicijski pregled priložili k zaključnemu računu za leto 1978. Služba za plan in izgradnjo tovarne Komemorativna seja delavskega sveta delovne organizacije Znanje, delo in izobraževanje Obdobje, v katerem živimo, je izredno dinamično. Priča smo zelo hitremu razvoju tehnike in tehnologije, saj je vse več tehničnih rešitev, ki postanejo zastarele in neuporabne že ipraj ko v desetih letih. fPrav tako kot v desetih letih. Prav tako se z uveljavljanjem samoupravljanja zelo hitro spreminjajo tudi naši družbeni odnosi. Iz dneva v dan raste proizvodnja materialnih dobrin, tako tistih, ki so potrebne za življenje drugih, s katerimi si življenje olepšujemo. Celoten razvoj gre v smeri lažjega, bolj avtomatiziranega 'in visoko pro-duktivnega dela, ki pa zahteva tudi drugačnega delavca. Vse manj je pomembna fizična moč in spretnost, vse bolj postaja pomembno znanje. Ta 'Ugotovitev velja za visoko zahtevna delovna opravila v enaki meri kot za srednja in manj zahtvena dela in naloge. V procesu učenja v redni šoli pridobljeno znanje hitro zastare-va, zato znanje izgubi svojo vrednost, če ga ne obnavljamo in dograjujemo. V današnjem tempu razvoja tehnike zastari znanje že po nekaj letih. Kdor 'razvoju svoje stroke ne sledi, kdor ne dopolnjuje svojega znanja, ga bo tok življenja in 'dogajanj kmalu pustil ob strani. Sodobne naprave in stroji so vedno narejeni po zadnjih izsledkih v tehničnem in tehnološkem razvoju. Izobraževanje vse bolj postaja neprestan proces, ki se ne zaključi takrat, ko nam poklicna, tehnična, višja ali visoka šola uzda zaključni izkaz ali diplomo o poklicni usposobljenosti, ampak se mora 'nadaljevati v celotni dobi človekovega življenja lin ustvarjanja. Oblike 'izobraževanjia ob delu so različne, za vse pa je značilno, da so predvsem odvisne od človekove volje in prepričanja v potrebnost dopolnjevanja znanja. Danes poznamo izobraževanje v različnih oblikah: seminarjih, tečajih in šolanjih, ki jih organizirajo šole, delavske uni- verze, izobraževalni centri ali same delovne organizacije; dopisno izobraževanje; razne oblike izrednega šolanja ter samoizo-braževanje. Razne delovne organizacije za izobraževanje odraslih skušajo svoje izobraževalne programe čimbolj prilagoditi današnjim potrebam delovnega človeka. Ena takih organizacij je tudi Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana. S svojimi izobraževalnimi programii na tehničnem .področju želi s kratkimi seminarskimi. načini dela pomagati delavcem in jim ponuditi tisto znanje, ki ga ob svojem vsakodnevnem delu najbolj potrebujejo. To so predvsem programi dopolnilnega in 'funkcionalnega izobraževanja delovodij in skupinovo-dij; izobraževanje delavcev, ki se ukvarjajo z industrijsko pnevmatiko fn hidravliko, ceneno avtomatizacijo, s preoblikovalno tehniko izobraževanje delavcev, ki se ukvarjajo s problemu vzdrževanja delovnih sredstev; usposabljanje delavcev za voznika viličarja, upravljalca mostnih žerjavov, kurjača, skladiščnika, telefonista in podobno. V 'ilustracijo naj navedemo del programa, M je predviden za meseca marec in april 1979: —■ petdnevni seminar PNEVMATIKA V INDUSTRIJI, I, stopnja — petdnevni seminar PNEVMATIKA V INDUSTRIJI, II. stopnja 16. — 20. 4. — štiridnevni seminar HIDRAVLIKA V IDUSTRIJI, L stopnja 2. — 5. 4. — tridnevni seminar VZDRŽEVANJE HIDRAVLIČNIH NAPRAV 9. — 11. 4 — petdnevni seminar VZDRŽEVANJE VILIČARJEV 12. — 17. 3. —• tridnevni seminar ČIŠČENJE IN MAZANJE DELOVNIH NAPRAV 20. — 22. 3. — petdnevni seminar TRŽNA POLITIKA TER NABAVNO IN PRODAJNO POSLOVANJE V OZD 9. — 13. 4. (Nadaljevanje na 4. strani) Generalna popravila obdelovalnih strojev KO GOVORIMO O GENERALNEM POPRAVILU, POMENI STROJ USPOSOBITI TAKO, DA BO SPET DELOVAL KOT NOVI. PRI TEM PA MORAMO PRISTOPITI PO NASLEDNJEM VRSTNEM REDU. Možne rešitve prostorske problematike navojne vzmetarne Delavski svet TOZD Kovinska obdelava je sprejel sklep za izdelavo investicijskega programa za ureditev prostorske problematike za možnost organiziranja moderne proizvodnje z upoštevanjem razši- Sklep DS je sledil potrebam tržišča, predvsem tržišča zelenega plana (kmetijskega plana), kateri iz dneva v dan povečuje svoje potrebe. Za realizacijo teh potreb pa se zraven dodatne opreme pojavlja še potreba po rešitvi prostorska problematika. To problematiko je v trenutni situaciji možno rešiti na dva načina, in sicer: ene tretjine dražja od odkupa objektov v Forminu. Odkup objektov v Forminu je mišljen, odkup objekta družbene prehrane GIF GRADIS in lesenih provizorijev, ki jih je GRADIS uporabljal pri izgradnji hidroelektrarne SD 2. Plačilni pogoji odkupa so ugodni. Rok možnosti uporabe pa je konec prvega polletja tega leta. Objekt družbene prehrane GiP GRADIS (bodoča vzmetarna TOZD Kovinske obdelave?) Izdelati moramo mrežni plan, predhodno pa moramo ugotoviti, kakšne dele lahko izdobavimo, bodisi na našem ali tujem trgu, to mislim na stroje, ki so iz uvoza. Nadalje moramo ugotoviti, kaj vse bomo lahko naredili sami, ali kaj bomo morali dati delati kooperantu; predvsem zahtevne strojne elemente, strojna dela, brušenje in termična obdelava. V mrežnem planu so za- Uspel izdelek delavcev TOZD Vzdrževa-nje (Nadaljevanje s 3. strani) — dvodnevni seminar PLANIRANJE V ZDRUŽENEM DELU 22. — 23. 3. — usposabljanje za VOZNIKA VILIČARJA pričetek 5. 3. iin2. 4. — usposabljanje za KURJAČA NIZKOTLAČNIH KOTLOV, pričetek 16. 4. Podrobnejše informacije o naštetih in ostalih seminarjih, tečajih lin šolanjih Zavod za tehnično izobraževanje redno pošilja izobraževalnim ali ikadrovskim službam v delovnih organizacijah. Delavci, iki jih taka oblika izpopolnjevanja zanima, lahko dobijo informacije v že imenovanih službah ali tudi direktno za zavodu (Ljubljana, Langusova 21, tel. 061 22-270). Slej ko iprej se bo moral vsak delavec v naši domovini zavedati, da bo uspešen in produktiven proizvajalec ter dober samoupra-vljalec le takrat, ko bo imel potrebno znanje za svoje delo. Marsikdo danes še ne verjame, se pa bo o tem prepričal jutri ali pojutrišnjem. Kot drugje pa tudi tu velja, da je zamujeno zelo težko nadoknaditi. ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAČEVANJE LJUBLJANA jete vse strokovne strukture, ki sodelujejo pri generalnem popravilu stroja. Povedati moram, da imamo danes v naši DO AGIS veliko zahtevnih strojev po TOZD in da brez prisotnosti strokovnosti ne bi mogli vzdrževati ali vršiti na njih generalna popravila, žal še nam vedno primanjkuje strokovnega kadra. Danes postavljamo na temelje stroje, ki so popolnoma avtomatizirani s programi, ter z visoko produktivnostjo, n. pr. v TOZD gumama — stroj z vbrizgavanjem surovca — popolnoma avtomatiziran itd., TOZD orodjarna specialno avtomatični stroji za strojno obdelavo; elek-tro erozijo, koordinatni stroj, brusilni stroj itd. Pri vseh teh novejših strojih proizvajalec upošteva daljinsko posluževanje s pomočjo elektronike, kar zahteva veliko strokovno sposobnost za vzdrževanje. Iz tega je razvidno, da je strojev v DO AGIS veliko število in da moramo posvečati veliko skrb glede preventive tekočega vzdrževanja in generalnih popravil. Sedaj trenutno delamo na generalnem popravilu livarskega stroja TRIUMZI CASTAMIC 120, stroj je uvožen iz Italije, z rezervnimi deli stojimo slabo, ker so za vse rezervne del izdobav-Ijene iz Italije potrebna devizna sredstva. Zato smo pristopili k izdelavi raznih strojnih elementov doma. Isto smo izdelali električno omaro za krmiljenje vseh električnih elementov pri nas v elektro delavnici, (kar kaže slika). Potrebno je obnoviti vse električne instalacije na strojih in izboljšati posluževanje iz ročnega sistema na avtomatičnega. Nadalje je treba zasigurati varnost neposrednega delavca. Montirali smo zaščitna vrata, ki jih do sedaj ni bilo. Tako, da je neposredni delavec varen, na svojem delovnem mestu. V TOZD Vzdrževanju imamo urejene službe, oziroma oddelke, ki se trudijo vsak po svoji strani do priprave dela, ki nenehno skrbi za izdobavo rezervnih delov, te koče vzdrževanje, da bedi nad tem, da so zastoji čim manjši, preventivno vzdrževanje, da je čim več kontrole nad proizvodnimi sredstvi, zamenjava raznih dotrajanih delov pravi čas, menjava olja, podmazanje itd. Apeliramo pa tudi na vse TOZD, oziroma lastnike proizvodnih strojev, da vplivajo na uprav-Ijalce, ki neposredno delajo na strojih, da ne zanemarjajo glede čistoče in nepravilnega ravnanja in takojšnje prijave o nepravilnem delovanju. Bodimo prepričani, da bomo veliko prispevali za boljše delovanje istih, ki bo v prid nas vseh zlasti na delovanje vseh proizvodnih strojev. Anton Tušek — izgradnja novega objekta — odkup objektov in zemljišča na lokaciji Formin. Če pogledamo izgradnjo novega objekta moramo takoj povda-riti, da je najprejšnja možnost šele čez 18 mesecev. Vzrok je v tem, ker moramo pridobiti zemljišče in potrebna dovoljenja in soglasja. Vrednost objekta na lokaciji industrijske cone pa bi bila cca Prav sigurno bomo morali obe varianti finančno ovrednotiti tudi iz vidika tržnih potreb, ki se pojavljajo danes in reševanje teh potreb danes ali pa v poznejšem času. Vedeti moramo, da nas tržišče ne more čakati in da mora mo, če hočemo tržišče obdržati, slediti zahtevam tržišča. Služba za plan in izgradnjo tovarne Provizorij ob objektu, ki bi ga namenili skladiščenju potrebnega materiala in potrebnim službam za proizvodnjo Bilo je dobro, vendar v bodoče mora biti boljše! Leto 1978 je za nami. Posledice dogodkov, dela, aktivnosti, skratka vsega kar se je dogajalo smo več ali manj že analizirali, da bi tako naše nadaljnje usmeritve v bodoče zajemale samo željena in pozitivna področja. Vsebina te misli pa se nanaša predvsem na razprave o zaključnih računih, pozornost čemer je bila v tem letu posebej usmerjena na kritično analizo zavirajočih faktorjih objektivne in tudi subjektivne narave. Le tako lahko v bodoče zavestno in s strokovnim pristopom odmislimo naše napake, ki ne bi smele biti ponovljene. No, kako je zastavljena in dogovorjena akcija o zaključnih računih potekala, smo spregovorili s predsedniki IO OOS. Njihovo mnenje je: BRAČIČ Stanko, predsednik IO OOS TOZD KOVINSKA OBDELAVA Razprava o zaključnem računu je potekala predvsem preko OOS, OOZK in in informativnih skupinah. Z vsebino zaključnega računa so se najprej seznanili člani oziroma vodje informativnih skupin in naslednja faza postopka razprave je sledila v delovnih skupinah. Sleherni delavec je tudi prejel celotno gradivo, ki je bilo tokrat dejansko razumljivo, kar je predvsem pomembno za pripravo pripomb. Naslednja aktivnost je bila opravljena 22. 2. 1979 na zborih, kjer smo vse pripombe in nejasnosti vskladili s stan em in možnostmi. Podana je bila tudi celovita informacija o poslovanju v preteklem letu in vseh spremljajočih faktorjih uspešnosti ati neuspešnosti. Po vseh razpravah in odmevih po njih, lahko izaključujemo, da je razprava o zaključnem računu dosegla namen. Dokončna potrditev zaključnega računa je nato stekla 26. 2. 1979. KOZEL Lizika, predsednica IO OOS TOZD Precizna mehanika Člani OOS so razpravljali o zaključnem računu za leto 1978 v dveh fazah ter tesno sodelovali z ostalimi DPO in vodstvom TOZD-a. V fazi razprave 10. 2. 1979 je bilo predvsem povdarjeno poslovanje v preteklem letu. Povdarek je bil dan predvsem na pomanjkljivo poslovanje nabave in na zaloge repromateriala. Pri planu investicij za leto 1979 smo dali povdarek pred- vsem na povečanje kapacitet izdelave polizdelkov ter osvajanju in proizvodnji novega tahografa. Predvidena registracija licenčne pogodbe KIENZLE bi morala steči že v lanskem letu. Vse dejavnosti so se že začele v letu 1978 in bodo dokončane predvidoma v letu 1979, odvisno kdaj bo registrirana pogodba. Druga faza razprave je bila dne 15. 2. 1979 in je bilo ugotovljeno, da je prihodek na domačem in tu em trgu za 22 % višji od planiranega in da so porabljena sredstva 13 % nad planiranim. Dohodek za razporeditev je višji od planiranega za 130 %, prav tako tudi čisti dohodek, ki je višji za 162 %. V prvi in drugi fazi razprav so bile organizirane informativne skupine pri vseh zaposlenih v TOZD-u. Zaključni račun je bil potrjen dne 23. 2. 1979 na zboru delovnih ljudi TOZD PM v podani obliki. TURK Vinko predsednik IO OOS DSSS Zakon O združenem delu rn Ustava, daje delavcu pravico in dolžnost, da upravlja z družbenimi sredstvi in da v svojem skupnem pi splošnem družbenem interesu ta sredstva nenehno obnavlja, povečuje in razporeja. Pri obravnavi zaključnih računov za leto 1978 smo bili delavci dolžni oceniti poslovno uspešnost svo:e TOZD DS in DO tako, da je lahko organizirana razprava predstavljala prispevek k poglabljanju samoupravljanja in uveljavljanja delavca, kot nosilca odločanja o pogojih in rezultatih dela. V skupnih službah so razprave potekale dokaj aktivno. Vsi vodji sektorjev so podali na zboru delovnih ljudi kratka poročila o problematiki in težavah pri uresničevanju delovnih nalog. Na razpravah nismo govorili o številkah, temveč je bil največji povdarek na delovni disciplini, racionalnosti izkoriščanja delovnega časa, dohodkovnih odnosov, sodelovanje med TOZD-i, vpliv skupnih služb na TOZD-e in obratno. KRAMBERGER Zdenko, predsednik IO OOS TOZD Vzdrževanje Sama akcija o ZR za leto 1978 se je v TOZD vzdrževanje pričela dne 7. 2. 1979, takrat se je sestal IO OOS TOZD vzdrževanje, DPO, poslovodni organ in vodje obratov TOZD Vzdrževanje, z namenom dogovoriti se za na-dalnji potek akcije. I. faza razprave o ZR za leto 1978 je bila dne 9. 2. 1979, takrat je bila posredovana delavcem TOZD vzdrževanje analiza gospodarjena TOZD vzdrževanja za leto 1978. II in lil faza o ZR za leto 1978 je bila dne 15. 2. in 21. 2. 1979 po informativnih skupinah TOZD vzdrževanje. Delavcem TOZD vzdrževanje je bilo posredovano poročilo o finančnem uspehu za leto 1978 TOZD vzdrževanje. Na podlagi finančnih kazalcev za leto 1978 je razvidno, da je bilo poslovanje zadovoljivo in v skladu z nalogami ki so postavljene v gospodarskem načrtu. Poročilo je vsebovalo strukturo celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka in pa pregled najpomembnejših stroškov. IO OOS TOZD vzdrževanje je aktivno sodeloval v vseh akcijah pri ZR za leto 1978 in na dostavljena poročila ni imel večjih pripomb. V akcijah o ZR za leto 1978 je poslovodni organ TOZD vzdrževanje aktivno sodeloval od I. faze pa do sprejema, prav tako tudi vsi vodje obratov TOZD vzdrževanje. DAJČMAN Miro — predsednik IO OOS DSK Razprave o zaključnem računu so potekale v DSK po dogovorjenem rokovniku. V razpravo so bili vključeni poleg sindikata tudi OOZK in poslovodni organi. Podatki ki so bili potrebni za razpravo so bili posredovani pravočasno, tako da smo lahko razpravljali o zaključnem računu 1978. Zdi pa se mi, da se nekatere sredine niso zavedale pomembnosti razprave In so še vedno smatrale, da se pač zaključni račun potrdi, kot ga pripravijo strokovne službe. Še vedno se ne zavedajo kakšne pravice in dolžnosti nam nalaga ZZD. Te napake ali pomanjkljivosti pa bi lahko odpravili že pri periodičnih ali pa ob polletnih bilancah, ki so pred nami. KOSTANJEVEC Stanko IO OOS TOZD GUMARNA S pripravami na obravnavo rezultatov poslovanja v letu 1978, smo v Gumami pričeli v prvi polovici meseca januarja. Potek priprav je sledil predvsem zahtevi, čim temeljiteje in na preprost način delavcem podati rezultate poslovanja v preteklem letu in obenem ugotoviti vzroke manj uspešnosti. Začetek zastavljene akcije je stekel 25. 1. 1979. Sesnanitev delavcev z vsemi činitelji poslovanja je pripomogla, da so bile razprave žive, kritične in celovite. Preprostost gradiva pa je zainteresirala slehernega, da se je aktivno vključil v obravnavo predvsem nekaterih faktorjev poslovanja, ki smo jih zanemarjali in uspešnost katerih, bi lahko doprinesla še večji uspeh. KOKOL Jakob, predsednik IO OOS TOZD Servisi Delavci TOZD servisa motornih vozil, smo lahko v razpravah o zaključnem računu dobili celovito sliko poslovanja za leto 1978. Predlog poteka obravnav poslovanja, so pripravile strokovne službe v sodelovanju z DPO servisa. Ves nadalnji potek je sledil po informativnih skupinah. Kritično :,je bilo spregovorjeno predvsem o donosih med delavci in dobavo rezervnih delov, pozornost čemer bi morali posvetiti večje, kajti mnogokrat je vzrok našega nezadovoljstva in vsporedno s tem pa tudi naših strank in v končni obliki vpliva na poslovanje. Toda v bližnji pri-hodnjosti se bodo »časi utesnjenosti« tudi v servisu menjali z boljšimi. Pred kratkim smo pričeli z gradnjo prve faze novega objekta kapacitete katerega bodo neprimerno večje, ugodnejši bodo pogoji dela, s tem bo pa tudi kvaliteta uslug izboljšala odnose z našimi strankami. Vse razprave poslovanja v prihodnjem letu pa morajo dati že prve ugodnejše rezultate, ki so tokrat tudi iz objektivnih vzrokov izostali. MEGLIČ Adolf, predsednik IO OOS TOZD AVTOOPREMA V TOZD Avtooprema je stekla akcija o zaključnem računu že v mesecu januarju. Postavljena je bila z vso resnostjo in so bile v njo vključene vse DPO TOZD, vendar nosilec celotne akcije je bil sindikat. Akcija je stekla s skupnim sestankom v letu 1978. To gradivo je bilo dano v pismeni obliki med vse zaposlene, tako da je imel sleherni član TOZD možnost se seznaniti z rezultati poslovanja preteklega leta. Na skupnem informativnem sestanku je imel vsak delavec možnost postavljati razna vprašanja, ki so ga zanimala oz. za katera ni našel odgovora v dobljenem gradivu. Pred samim sprejetjem ZR je bil sestanek z informatorji, kjer so bile obravna. vane razne pripombe in nejasnosti. (Nadaljevanje na 6. strani) Izkop prvih kubičnih metrov zemlje za nove SERVISE Obisk mladih v Gorenju iskanje novih idej in dopolnjevanje znanja ter izkušenj za hitrejšo aktivnejšo razvijanje in uveljavljanje mladih na vseh področjih, ni samo potrditev skupnega stremljenja za doseganje še višjih ciljev, ampak je tudi globok odraz nesebičnosti in prijateljstva. Prav ta globoka vest borbe za skupne ideale pa je pokazala svojo moč, ko se je kovala in kalila prihodnost, izgrajevala in oblikovala z žulji in vero v srečo. Prisotnost vseh generacij, s težnjo v srcih za enake cilje, je tudi to srečo izbojevala in jo z zadovoljtsvom v duši poklonila rodovom mladosti življenja. Vsa ta vzajemna moč nas mora navdihniti z velikim spoštovanjem do vsega ustvarjenega in z odrekanjem doseženega za nas mlade rodove. Spoštovanje pa bo prav v tem, če bomo ustvarjeno in zgrajeno z istim žarom nadaljevali in dopolnjevali. Da bi pa mi, ki nam je bilo in je poklonjenega toliko lepega in dobrega izrazili vso zahvalo preteklim rodovom za svobodo in enakopravnost, moramo z vsem zanosom in voljo njihovo delo spoštovati. Potrditev izmenjave izkušen in zavedajoče se skupne poti skozi enakopravnost in samoupravne odnose, je tudi nedavno srečanje mladih iz AGIS, z mladimi Gorenja iz Velenja. Obhod proizvodnje GORENJA (Nadaljevanje s 5. strani) Povdariti moram, da je bila ak-ci a res široko zastavljena, vendar moramo ugotoviti, da se še delavci premalo zavedamo, da je ZR obračun dela nas vseh in da nas mora zanimati, kako smo poslovali in kakšni so rezultati tega poslovanja. TOZD ORODJARNA 10 OOS Ugotavljamo, da smo na informativnih skupinah res imeli pripravljene podatke in dokaj kvalitetno razlago za posamezne točke, ki so bile predvidene za obravnavo, ker smo se skozi celotni potek razprave dotaknili —• razpravljali o slehernem delu gospodarjenja od uresničevanja planskih obveznosti, celotnem prihodku, porabljenimi sredstvi itd., skratka o vsem tistem, kar je bilo predvideno in zahtevano od delavcev in občinskega DP vodstva. Prijeten in spoštljiv sprejem je dal vedeti, da si srečanja in razgovora z nami želijo enako, kot mi. Skrbno vodenje skozi proizvodne prostore in ogled visoke tehnološko zaokrožene izdelave od zahtevnih elektronskih aparatov, do artiklov bele tehnike, je z zanimanjem spremljala večina udeležencev. Predvsem so se naše oči ustavljale ob tekočih trakovih, kjer ženska delovna sila opravlja vrsto težkih in zahtevnih delovnih operacij, z intenzi-tetom katerega rezultat je visoka produktivnost, oboje pa je povezano z naporom in enoličnostjo, ki v delavcu s časoma rodita željo po spremembi. In že smo se zbrali v prostorih obrata družbene prehrane. Po programu je sledil razgovor, osrednja tema katerega je bila, izmenjava izkušenj in napotki za delo. Prav to pa je zaradi svoje zanimivosti steklo spontano, živo in vsebinsko bogato. Gostitelji so se po svojih močeh in poznavanjem materije trudili zadovoljivo odgovoriti na vsako našo vprašanje. Največ časa smo posvetili razgovoru o načinu in oblikah povezovanja mladih v delovni organizaciji in predvsem o metodah dela za čim večjo aktivnost. Ugotovitev na naši zadnji problemski konferenci je, da bi morali v AGIS okrepiti prav interes mladih za delo, kajti manjka nam zavedajočega poslanstva. Po razgovoru z mladimi v Gorenju pa bi lahko sklepali, da je njihovo aktivnost čutiti na vseh področjih. Prisotnost njihovih stališč in mnenj se enakopravd-no kosa z mnenji in stališči drugih subjektivnih sil kolektiva, iz česar izhaja, da so se otresli tudi generacijskih nasprotij. Zastopanje v vseh organih in orga- nizacijah temelji predvsem na predhodnih širših razprav v svojih sredinah, predvsem o nekaterih področjih, ki zadevajo.mlade. To posebej velja za stanovanjsko problematiko, ki je sicer za nekatere problem dolgoročnejšega reševanja. Zadovoljivo mero pozornosti dajejo tudi kulturnemu in športnemu življenju, ki mora biti nepogrešljiv spremljevalec vseh delovnih dolžnosti. Enako velja za krepitev stalnih vezi z mladimi kolektivov v in izven občine. Vse uspehe pa tudi težave s področja dela zapisujejo v list mla dih, ki izhaja občasno, po potrebi. Vzporedno pa je tudi njegova naloga, vzpodbujati vse k aktivnejšemu delu. Vsebinsko pester razgovor je zajemal še vdrsto drugih podro- čij in vprašanj. Vendar v tako kratkem času ni bilo moč doseči celovitosti in popolne razprave, ki bi lahko dala nekatere smernice za bistveno poboljšanje obojestranskega dela in aktivnosti. Skupna ugotovitev ob koncu razgovora je bila, da je kljub zadovoljivemu stanju potrebno nekatera področja še osvetliti ter s skupnimi napori najti podrobnejše poti k soočanju predvsem tekočih težav v proizvodnji. Brez dvoma pa so podobna srečanja koristna in prav to potrjujemo s povabilom mladih iz Gorenja, da nas obiščejo in se seznanijo z vso spremljajočo problematiko dela in aktivnosti naših osnovnih organizacij. Povabilu so se z zadovoljstvom odzvali in upamo, da bodo začeti razgovori dosegli zaželjene namene. Odgovarjali so na številna vprašanja mladih iz AGIS ™mj P (0©l@P Kako smo zaklfučili leto 11578 Izčrpne razprave o poslovanju TOZD v DO AGIS v letu 1978, ki so bile organizirane na vseh samoupravnih nivojih, so pozitvno tudi vplivale na pravilen pristop k delitvi doseženega čistega dohodka po ZR/78. Na zborih delavcev v TOZD in delovnih skupnostih pa je bilo razpravljeno predvsem o pogojih gospodarjenja in doseženih rezultatih poslovanja v posamezni TOZD oz. delovni skupnosti, zato dajemo kot dopolnilno informacijo predvsem primerjalne podatke za oceno uspešnosti poslovanja posamezne TOZD in pa oceno poslovanja delovne organizacije AGIS Ptuj na osnovi naslednjega prikaza planiranih in doseženih rezultatov poslovanja v letu 1978: (v 000 din) plan N rea*- O indeks Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Skladi 302.771 183.568 119.203 76.902 55.245 21.657 TAP 357.030 233.129 123.901 79.599 63.554 16.045 118 127 104 104 115 74 73.551 36.746 36.805 23.471 16.255 7.216 Gumar. 70.286 31.409 38.877 29.390 21.274 8.116 96 85 106 125 131 112 49.200 30.542 18.658 10.101 6.728 3.373 P. M. 60.019 35.774 24.245 16.328 8.706 7.622 122 117 130 162 129 226 67.881 38.785 29.096 18.665 12.076 6.589 Kov. obd. 78.141 46.954 31.187 20.447 15.117 5.330 115 121 107 110 125 81 25.792 6.592 19.200 15.678 12.166 3.512 Orod. 27.326 7.130 20.196 16.485 12.043 4.442 106 108 105 105 99 126 45.596 34.378 11.218 9.716 8.200 1.516 Servisi 63.734 49.765 13.969 11.831 8.474 3.357 140 145 125 122 103 221 19.499 9.816 9.683 7.845 6.509 1.336 Vzdrž. 21.998 10.974 11.024 9.038 6.952 2.086 113 112 114 115 107 156 44.844 15.747 29.097 27.738 25.146 2.592 DSSS 45.612 15.622 29.990 27.843 23.367 4.476 102 99 103 100 93 173 11.496 2.351 9.145 8.728 7.670 1.058 DSK 11.656 2,283 9.373 8.847 7.518 1.329 101 97 102 101 98 126 640.630 358.525 282.105 198.844 149.995 48.849 AGIS 735.802 433.040 302.762 218.808 167.005 52.803 115 121 107 111 111 108 Za čim popolnejšo informacijo pa podajamo tudi prikaz doseženih rezultatov poslovanja v letu 1978 v primerjavi z letom 1977: (v 000 din) ~ 1977 §- 1978 O indeks F*" Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Skladi 330.880 250.143 80.737 56.441 37.493 18.948 TAP 357.030 233.129 123.901 79.599 63.554 16.045 108 93 153 141 170 85 60.791 41.343 19.448 16.140 12.678 3.462 Gumar. 70.286 31.409 38.877 29.390 21.274 8.116 116 76 200 182 168 234 49.455 31.763 < 17.692 12.149 5.384 6.765 P. M. 60.019 35.774 24.245 16.328 8.706 7.622 121 113 137 134 162 113 62.078 46.957 15.125 11.790 7.791 3.999 Kov. obd. 78.141 46.954 31.187 20.447 15.117 5.330 126 100 206 173 194 133 Orod. 22.777 8.663 14.114 11.977 10.393 1.584 Orod. 27.326 7.130 20.196 16.485 12.043 4.442 120 62 143 138 116 280 41.996 32.402 9.594 8.339 7.070 1.269 Servisi . 63.734 49.765 13.969 11.831 8.474 3.357 152 154 146 142 120 265 9.508 5.059 4.449 3.644 2.957 687 Vzdrž. 21.998 10.974 11.024 9.038 6.952 2.086 231 217 248 248 235 304 63.985 17.147 46.838 43.576 39.708 3.868 DSSS 45.612 15.622 29.990 27.843 23.367 4.476 71 91 64 64 59 116 DSK 11.656 2.283 9.373 8.847 7.518 1.329 641.470 433.473 207.997 164.056 123.474 40.582 AGIS 735.802 433.040 302.762 219.808 167.005 52.803 115 100 146 134 135 130 Pri tem prikazu pa moramo opozoriti, da je celotni prihodek ra-stel hitreje od porabljenih sredstev, predvsem zaradi prenosa prispevka skupnih služb iz materialnih stroškov v dohodek, vzporedno s tem pa tudi čisti dohodek raste hitreje zaradi znižanja družbenih dajatev in pa zaradi spremenjene strukture artiklov, ki so zahtevali več vloženega dela in manj materiala. Z a ni m o >e tudi, da so spremljajoče TOZD dosegle ugodnejšo stopnjo akumulacije od proizvodnih TOZD, razen TOZD Precizne mehanike, kar kaže na še vedno pomanjkljivo urejene medsebojne dohodkovne odnose. Kazalci rezultatov dela in poslovanja so ugodni v tistem delu, ki \ prikazujejo razporejanje dohodka in doseganja dohodka na delavca, neugodni pa v delu, ki izkazuje doseženo in razporejeno akumulacijo. To pa je posledica spremenjene strukture naložb v sklade, kjer je bil povdarek na pospešenih naložbah v sklad skupne porabe, kateri mora slediti izplačilom po spremenjenih predpisih, ki urejajo izplačila iz sredstev skupne porabe. Razmeroma ugodni rezultati pa so vplivali tudi na to, da delovna organizacija ni prekoračila dogovorjene mase za osebne dohodke niti po panoškem sporazumu, niti po resoluciji, medtem ko je po panoškem sporazumu prekoračila osebne dohodke samo TOZD Gumama za 0,83 %, po resoluciji pa so prekoračile osebne dohodke TOZD TAP, Precizna mehanika in Vzdrževanje. V letu 1978 je bil izplačan v delovni organizaciji najvišji povprečni osebni dohodek din 13.690, najnižji pa din 2.950, to je razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom 1:4,6. Oba sta bila izplačana v delovni skupnosti skupnih služb. Povprečni osebni dohodek v DO AGIS za leto 1978 je bij din 5.413 ter je višji od povprečnega osebnega dohodka v letu 1977 za 21 %. Povprečni osebni dohodek v SRS v letu 1978 je din 5.903 ter je za 9 % oz. za din 490 višji kot v DO AGIS. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu v SRS v letu 1978 pa je din 5.730 ter je le za 5,9 % oz. za din 317 višji od povprečnega osebnega dohodka v DO AGIS. Brez dvoma sprednji podatki dokazujejo, da se osebni dohodki v DO AGIS približujejo republiškemu povprečju ter bi lahko bili v letu 1978 izenačeni, v kolikor ne bi nastopili posamezni objektivni in subjektivni razlogi. Povprečni osebni dohodek gospodarstva v občini Ptuj, izračunan na osnovi vkalkuliranih ur je 5.151 din, v DO AGIS pa 5.101 din, torej je v DO AGIS nižji za 1 %, oz. za 50 din. Povprečni osebni dohodek v Kovinsko predelovalni industriji v SRS pa je din 5.530 in je torej le za 2,2% ali za din 117 višji od povprečnega osebnega dohodka v DO AGIS. Ne glede na ugodno rast osebnih dohodkov v DO AGIS pa ugotavljamo, da so realni osebni dohodki v DO AGIS v letu 1978 padli za 6,5 %. Pri tem sta najbolj prizadeti TOZD TAP in TOZD Servisi, medtem, ko so bistveno porasli realni osebni dohodki v TOZD Vzdrževanju. Analiza pogojev gospodarjenja pokaže, da se je zadolženost delovne organizacije povečala za 22 % ter dosegla optimalno stopnjo na 1 dinar lastnih sredstev 1 dinar kreditov. Najbolj zadolžena je TOZD TAP, najmanj pa TOZD Vzdrževanje. Rast zadolženosti je predvsem posledica novih investicijskih vlaganj in realnega porasta zalog, kjer še vedno ne dosegamo optimalnih količnikov obračanja zalog. Na področju delavčevega standarda ni bilo posebnih vlaganj, razen nakupa stanovanj ter zagotovitev sredstev za individualno gradnjo. Zadostili pa smo vsem določilom veljavne sindikalne liste za leto 1978 (izplačila jubilejnih nagrad, regresov za letni dopust, regresov za prehrano). DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA grafično Legenda: materialni stroški ostali stroški prispevki iz dohodka osebni dohodki skladi realizirano 78 Strukturni prikaz — v %: plan 78 realizirano 77 realizirano 78 Na osnovi prednjega prikaza ugotavljamo, da so vse TOZD, razen TOZD Gumarne presegle postavljeni plan celotnega prihodka od 113 — 140 %, medtem, ko je delovna organizacija presegla plan celotnega prihodka za 15 %. Med letom je bil rebalansiran plan celotnega prihodka v TOZD Gumami zaradi prehoda od interne realizacije na prihodkovne odnose s TOZD Kovinsko obdelavo. V TOZD Servisi pa je vplivala na hitro rast celotnega prihodka predvsem prodaja avtomobilov. K povečanemu celotnemu prihodku pa je svoj delež prispeval tudi dvig cen v septembru 1978. Pospešena rast celotnega prihodka pa je bila spremljana s še di-namičnejšo rastjo porabljenih sredstev, katera je zaostajala le v TOZD Gumami in TOZD Precizni mehaniki. Tudi planirani dohodek je bil presežen, vendar znatno manj kot celotni prihodek, zaradi pospešene rasti porabljenih sredstev. Najugodnejšo rast dohodka ugotavljamo v TOZD Precizni mehaniki in TOZD Servisi, najpočasnejšo pa v TOZD TAP, kjer so se pogoji gospodarjenja bistveno poslabšali zaradi pospešene rasti cen repromaterialov in tečajnih razlik. Ta TOZD je za več kot 100 % presegla planirani izvoz ter si s tem zago- tovila potrebne uvozne materiale, ki so pa zaradi težav okoli režimskih pravic, kljub temu neredno prihajali, kar je v končni fazi vplivalo na izpad določenega dela prihodka in dohodka v letu 1978. Znižanje prispevnih stopenj za splošno in skupno porabo pa je ugodno vplivalo na hitrejšo rast čistega dohodka, ki pa kjub temu zaostaja za rastjo celotnega prihodka, zaradi že navedenih poslabšanih pogojev gospodarjenja. Pri delitvi čistega dohodka so se TOZD precej približale postavljenim planskim proporcem delitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade, vendar je bilo postopanje v korist osebnih dohodkov v posameznih TOZD (TOZDTAP, TOZD Gumama in TOZD Kovinska obdelava). Planirane naložbe v sklade so bile presežene za 8 %, kjub velikemu pritisku za sredstva za osebne dohodke, ki so presegala planirane za 11 %. V zaključku ocenjujemo, da smo z doseženimi rezultati v letu 1978, glede na poostrene pogoje gospodarjenja, lahko zadovoljni, saj smo z naložbami v sklade pri večini TOZD zagotovili tudi lastne udeležbe za najnujnejše Investicije, ki so osnova za njihov nadaljnji razvoj. i Zlatko ŠPOLJAR, dipl. oec. Zapostavljeno zapisnikar sivo Jože Ropotar Kadar je govor o zapisnikih, se je treba včasih lotiti tudi vprašanj, ki na videz ne sodijo v to problematiko. Tega se marsikdaj ne zavedajo niti tisti, ki se držijo za strokovnjake na t em področju, ker pač zapisnikarske prakse v glavnem sploh nimajo. In posledice so znane: poenostavljanja in nesporazumi ipd., v izobraževanju za to dejavnost pa prevladuje pozitivizem, ki je drag in brez haska. Zapisnik je dokument trajne vrednosti in je kot tak osnova za uresničevanje dogovorov, zamislil, pravic, odločitev, sklepov itd., sprejetih na določenem formalnem sestaku. Z njim potrjujemo dejstva, stanje. Tako je pisanje in oblikovanje zapisnika še kako odgovorna delovna zadolžitev. In paradoksalni skrajnosti: prva, ponavadi vidimo, da ga pišejo najnižji po rangu, ki pa so največkrat najmanj kvalificirani za tako opravilo. S tem nemalokrat stečejo dragocene misli v pesek. Hudo zgrešeno je mišljenje, da je mogoče vsebino in zapisnik oblikovati pozneje, po sestanku, morda še s pomočjo drugih, ki so na seji sodelovali — vsebina se tembolj zastira, čimveč jih sodeluje v njenem oblikovanju; in druga skrajnost, da postavimo za zapisnikarja visoko specializiranega strokovnjaka. Tedaj se spremeni marsikaj, več kot bi si človek lahko mislil, besedilo je po pravilu tako prirejeno pogledom tega strokovnjaka in kakršno v razpravi sploh ni bilo — razkrivajo se misli, ki v razpravi sploh niso bile načete. V obeh primerih zapisnik ne ustreza resničnosti. O spominu imamo danes že veliko raziskav in znanstveniki še posebno opozarjajo, kako hitro nastopi v nas proces pozabljanja in kako se z njim kvalitativno in kvantitativno spreminja besedni in nebesedni spomin. Primer: dva strokovnjaka sta pred leti na skrivaj posnela govorjenje na nekem sestaku. Čez dva tedna sta udeležence pismeno zaprosila, naj opišejo, o čem so govorili. Poročilo sta primerjala s posnetkom in ugotovila, da so se udeleženci spomnili samo 8,4 % delov razprave. Hkrati pa so navajali 48 % takih enot, ki niso točne. Poročali so o stvareh, ki se sploh niso zgodile, ali pa so se pripetile kdaj prej. Nekdo je trdil, da je eden od navzočih dal opazko, kakršno je sicer pogosto dajal, vendar ne na tem sestanku. Drugi je izjavil, da se je predsednik zahvalil govorniku, kar spet ni bilo res. V raznih malenkostih so pretiravali. Poročila so bila vse prej kot obnova razprave (Pečjak). Takih neugodnih ugotovitev bi lahko naštevali še in še, vendar se zdi, da je samo ta en primer zagotovo dovolj, da nas prepriča, kako negotov je naš spomin in kako narobe je naknadno oblikovanje zapisnika, po seji, ko naj posamezniki, »šefi« pomagajo (nezadostno usposobljenemu zapisnikarju) dopolniti besedilo s posameznih točk dnevnega reda, »da bo bolj ustrezalo«. Nemalokrat prihaja v takih primerih do tendencioznega oblikovanja vsebine v tem smislu, kako je kdo glede na svoje pričakovanje hotel razumeti razpravo. Stvari, za katere mislimo, da smo si jih zapomnili, se v nas zares hitro spreminjajo in to ne samo po tem, kako smo naravnani, ampak tudi časovno zbledijo. Psihologi ugotavljajo, da že v prvi uri pozabimo veliko nad polovico tistega, kar bi si radi zapomnili, da si še najbolje zapomnimo začetek in konec razprave ali predavanja oziroma prebranega. Po dveh ali treh urah nam ne ostane v spominu niti petina. Pozabljanje pa še kar naprej raste in ob tem se začenjajo še znane kvalitativne spremembe spomina, da se dvoje ali več enot stisne v eno; včasih ostane osnovna vsebina v glavnem nespremenjena, toda podrobnosti »hlapijo«, ali pa se močno spremenijo; včasih pa se osnovna vsebina spremeni in postane bolj racionalna, logična in konvencionalna, podrobnosti se predrugačijo skladno s spremembami vsebine; včasih gre osnovna vsebina povsem v pozabo, spominjamo se le posameznosti, zato je obnova slabo strukturirana in obnavljamo le podrobnosti, ki so na nas napravile močan vtis; zelo pogosto odpadejo ali se spremenijo osebna in krajevna imena, številčni podatki itd. Po navedenem že lahko rečemo, da mora biti zapisnikar zares ustrezno pripravljen za svoje odgovorno delo, da mora biti razgledan v stroki, da mu vsebina razprave ne sme biti tuja, da mora imeti določene izkušnje in obvladati spretnosti za pisanje zapisnika in obvladati mora tudi jezikovna pravila in še, imeti mora določene osebne lastnosti: odgovornost, iznajdljivost in samoiniciativnost pri delu Ipd., da bo zapisnik nastajal že med samim sestankom, zborovanjem, posvetovanjem itd. Po seji se vsebina le razčleni na obvezne sestavne dele zapisnika. Administrativna funkcija je potrebna vsaki organizaciji, toda če je ta nestrokovno vodena in postane breme, tudi bralno breme, se je hitro oprime negativni prizvok »birokracija« v smislu biropatolo-gije ipd. To velja tudi za zapisnikarstvo. To še najbolj takrat, ko gre za papirnato vojsko in za pisanje vsega potrebnega in nepotrebnega, kjer se še črka postavi nad človeka. Tudi za to delo mora biti človek ustrezno kvalificiran. Če pa so zapisniki velikokrat slabi, neurejeni, ni za to vedno kriv le zapisnikar, temveč tudi vodja sestanka, ki se mu ni posrečilo obvladati razprave. Za vodenje sestankov in razprav veljajo natančno določena pravila. Če hočemo torej prispevati k dobremu zapisniku, spada obveščenost zapisnikarja o planu in programu sestanka med obvezne sestavine priprav, ki jih mora opraviti tisti, ki sejo sklicuje, vodi. Dobro se je pogovoriti o pred- videnem poteku razprave in na kaj kaže biti še posebno pozoren. Brez večje razlage lahko rečemo, da je neurejeno poslovanje in urejena administrativna funkcija kazalec za napredno organizacijo, medtem ko lahko birokracijo v negativnem smislu jemljemo kot sinonim za protirevolucionarnost. Naj našo navedeno trditev utemeljimo z dvema primeroma. Rekli smo, da mora biti za zapisnikarstvo človek ustrezno kvalificiran, torej posebej pripravljen za to delo. Zapisniku vsakdo res ni kos. To vidimo tudi že po tem, kako se ljudje tega dela branijo. Zato bomo navedli tudi dva primera o funkcionalni pismenosti, pa brez komentarja: prvič, da so že leta 1961 naši ekonomisti ugotovili, kako med delavci brez šol in višino narodnega dohodka obstaja negativna korelacija 0,882; in drugič, da so ameriški ekonomisti izračunali, da bi 43 milijonov zaposlenih Amerikancev povečalo narodni bruto proizvod za nad sto bibijonov dolarjev, če bi svojo splošno izobrazbo zvišali na raven srednje šole. Naši zapisnikarji v glavnem nimajo popolne srednje šole. To seveda lahko tudi obrnemo in ugotovimo še to, kar je na glani, da je namreč še tako delovno naprezanje lahko prazno, če v njegovi storilnosti ni tiste prispevnosti družbenemu delu, s katero v dnevni praksi merimo resnično produktivnost. Prav bi bilo, če bi kdaj izračunali, koliko nas stane ena tipkana stran urejenega zapisnika. Če klasificiramo zapisnik po obliki, govorimo med drugim o stenografskem zapisniku, o rednem al navadnem ali kratkem zapisniku, o sklepnem zapisniku ter o zapisu. Vsem tem so skupne nekatere obvezne sestavine: besedica »zapisnik«, in sicer v zvezi s pridevnikom stenografski, sklepni iffd.; redna številka in vrsta sestanka, zbora; kraj, datum, ura začetka in konca sestanka; podatek o udeležbi, o odsotnih članih zbora, isto za druge vabljene, in podatek o sklepčnosti; kdo je otvoril in vodil sestanek, pri večjem zborovanju imena izvoljenih članov predsedstva; kdo je zapisnikar, pri večjih zborovanjih tudi imena overoviteljev; z vabilom predloženi dnevni red in njegove morebitne korekcije; sledi vsebina uvodnega poročila, predlogov razprave po posameznih točkah dnevnega reda in na koncu ali kako drugače, vendar obvezno vidno označeni, sklepi in kako so bili ti ' sklepi sprejeti; vmes med besedilom je treba obvezno označiti morebitno prekinitev sestanka; na koncu podpis vodje Sestanka ali članov predsedstva na desni, podpis zapisnikarja ali zapisnikarjev na levi in če so overitelji, še njihov podpis na sredi pod žigom; v sklepih je poleg števila treba postaviti rok za izvedbo naloge in navesti, kdo je zanjo zadolžen (kolektivna: individualna odgovornost!). Če se držimo vsaj teh nekaj obveznih sestavin zapisnika, si že olajšamo njegovo oblikovanje med sestankom samim (Pavlič). Redni ali navadni ziplsnik ali •— kakor ga mnogj imenujejo — kratki zapisnik v izvlečku, je v bistvu nastal zaradi neznanja in nepripravljenosti za zapisnikarstvo. To je najbolj pogosta oblika, toda tudi najtežje in ni ji vsakdo kos. Ker je tak zapisnik krajši, je tudi preglednejši. Dejansko gre pri takem zapisniku za novo ustvarjanje vsebine. Tisti, ki želi posamezne razprave skrajšati ali jih združiti, da bi ostalo v besedilu zares samo najpomembnejše, mora že veliko znati. Tako delo zahteva tudi veliko časa in problemi nastajajo prav tu, velikokrat so taki zapisniki brez repa in glave, iz njih nihče ne zmore razvozlati vsebine sestanka. Glede na dolžino gre pri teh za-* pisnikih za celo skalo, od zelo kratkih do precej dolgih —največkrat o tem odloča usposobljenost tistega, ki piše, pa tudi vsebina itd.; sklep mora biti seveda tudi v tem zapisniku zapisan dobesedno. Sodobnost označujejo nekateri kot revolucijo komunikacij in z eksplozijo izobraževanja. Žal pa se tisti, ki jim šola ni dala poklic ustrezne funkcionalne pismenosti, le s težavo in v izjemnih primerih »pregrizejo« do samoizobraževartja in še naprej do permanentnega izobraževanja. Potem nas ne sme presenečati opazka 'profesorja Rudolfa Rakuše, da se je »po statističnih podatkih v zadnjih 100 letih povečala storilnost tovarniškega dela za skoraj 15Jkrat, storilnost administrativnega dela pa v istem obdobju komaj za polkrat. Ugotovitev je porazna in problemi prizadevajo gospodarstvenikom mnogo skrbi«. Nanaša se predvsem na admihistrativno-tehnična opravila, ki jih nasploh radi precenjujemo: prvič zato, ker pri teh opravilih pripisujemo strokovnost temu, kar naj bi bila splošna izobrazba in spretnost vseh; in drugič, ker je ponavadi strokovno šolanje teh kadrov, ki so največkrat zapisnikarji, pomanjkljivo, neustrezno, ne daje jim funkcionalne pismenosti za opravila, za katera menijo, da so usposobljeni. Naj navedeno trditev še utemeljimo, da z izključnim strokovnim usposabljanjem ter poudarjanjem spretnosti ustvarjamo pohabljenega človeka: »virtuoza na delovnem mestu za delovne operacije in Invalida v družbenem življenju«. Nič ne pomaga, še najbolj spreten strojepisec ne pomeni veliko, če ne ve, kaj piše, in tudi še tako uren stenograf ni tako dober kot najslabši magnetofon, če nima v sebi znanja, da bi bil redaktor besedila, in če oba tega nista 'kos še zahtevam nove poslovne tehnologije. MLADI PROBLEMI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D u □ □ □ O □ □ □ a □ □ a □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ B □ □ □ □ □ □ □ Tudi letos 'smo bili uspešno zastopani na ptujskem karnevalu u n n n □ n □ n □ □ n □ n □ □ □ □ □ □ n n □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ „ n — Problem mladih? — Ja 'počakajmo nekaj let,'pa ne bo več problema . . . ! »TAKŠNO GAŠENJE ... se lahko razplamti v VELIK POŽAR« . . . Problemi so, zato je nujno odkriti vzroke nedelavnosti Ni še ravno tako dolgo tega, odkar so mladi v Agisu sprejeli programe dejavnosti in obenem enoglasno potrdili vso pripravljenost za realizacijo njih. Dosledno izvajanje dogovorjenih nalog je bilo tokrat posebej naglašeno, kajti izkušnje iz preteklih obdobij nam odpirajo nerazveseljive zaključke, da je bilo mnogo narejenega zgolj zadovoljiti formalne zahteve. Samo s tem pa se ne smemo in ne moremo zadovoljiti. Prisotnost in glas predstavnikov generacije mladih, morata enakopravno, z vsemi ostalimi krojiti in ustvarjati bodočnost in boljšo sedanjost. Upoštevajoč to načelo, pomeni nujnost pripravljenosti aktivnega vključevanja mladega človeka na vseh področjih, ki ne zadevajo samo mladih ampak družbo v celoti. Nekatere te ugotovitve pa so v Agis mlade opozorile, da je nujno analizirati in pregledati vzroke zanemarjanja sprejetih programov. Sestali so se na problemski konferenci in v prisotnosti predstavnikov OK ZSM Ptuj osvetlili pojave, ki niso ravno vzpodbudni za nadaljno delo. Da bi nekatere pogostejše vzroke nezaže-Ijenega stanja lahko še kvalitet-neje izluščili, so na konferenco povabili tudi vodilne delavce Agisa, ki pa, ugotovljeno na prisotnosti, teh vabil niso sprejeli s čutom odgovornosti in pripravljenosti sodelovanja ter svetovanja. Iz tega lahko zaključujemo, da še so prisotna generacijska nasprotja, ki niso ravno v prid tistim, ki so pripravljeni delati in se aktivno vključevati. Razprava, usmeritev katere bi naj zajemala predvsem metode dela, se je krepko prevesila tudi v področja, o katerih bi morali mladi že zdavnaj spregovoriti. Živo je tekla beseda o planskih dokumentih, pripravah na razpravo o zaključnih računih in kršitve samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Konkretna usmeritev poteka konference je nadalje zajemala vprašanje mladih pri dodelitvi stanovanj. Rečeno je bilo, da bi se morale pripombe, ki so jih posredovali za sestavo pravilnika, vsaj delno upoštevati. Po trditvi nekaterih, njegova vsebina izključuje možnosti dodelitve stanovanja mlademu človeku, ki si ustvari družino in za tem si želi ustvariti tudi primerne pogoje za življenje. Kritična misel je bila izrečena ob ugotavljanju povezovanja mladih iz delovne organizacije z mladimi v krajevnih skupnostih. Tudi tu se več ali manj pojavlja enaka nezainteresiranost za aktivno delo. Vezi je potrebno nedvomno okrepiti in vzpostaviti sodelovanje, ki je lahko koristno predvsem pri skupnih akcijah. Pomanjkljivo in »prazno« je tudi skupno sestajanje z OOZK in sindikatom. S tem pa se zgublja pregled dela mladih komunistov v OOZK in drugih organizacijah ter organih. Beseda je stekla tudi o vključevanju štipendistov v razreševanju problematike delovne organizacije. Izražena je bila želja, da se ob priliki praktičnega dela izobraževanja vključujejo predvsem v področja, osnovna usmeritev katerih, je njihov študij. To bi naj urejali izdelani programi, kar dosedaj ni bila praksa. Nadalje je bil poudarjen odgovornejši odnos do kadrovanja med mladimi, kajti od kvalitete tega in dosledne izvedbe lahko zavisi tudi delo osnovnih organizacij. Mnogo lažja in preprostejša je dosledna izvedba kadrovanja, kot pa ponovno vspodbuditi za delo celotno osnovno organizacijo, ki jo je njeno vodstvo prepustilo negotovosti in tavanju. Ob koncu je stekla beseda še o tem, da je nujno potrebno mlade zainteresirati za delo. Ena izmed teh oblik pristopa bi morala biti tudi ta, da je potrebno mlade vprašati, kaj želijo delati. S. š. »Med vas se vedno vračam z veseljem!« Ni običaj, da bi v našem glasilu objavljati razgovore z delavci, ki niso člani našega kolektiva. Toda delo in prijaznost nekaterih, sta nam toliko pomembna in blizu, da smo se odločili zabeležiti misli njih, ki so prav v tem času posredno vezani na naš kolektiv, in katerih uspešnost dela v končni obliki vpliva tudi na nas. O čem pravzaprav bi radi govorili? Kratek sprehod med proizvodnimi dvoranimi naše delovne organizacije, nam lahko potrdi že prej ugotovljeno spoznanje, da smo vedno bolj »novi«. Vsa prizadevanja v izgradnji vodijo k težnjam razšiirjeno reproducirati in to v pogojih, ki so zdravi in znosni za delavca. Pri tem odrazu uspešnosti poslovanja pa so posredno udeleženi tudi tisti, ki s svojimi uslugami uresničujejo naše želje in z odgovornim delom gradijo vso lepoto in veličino naših ljudi — delavcev. Gradijo objekte, ki so v ponos in ki nazorno osvetljujejo naše področje kot razvito, pa čeprav je še bilo do nedavnega v skupini revnejših in zaostalih. V tem hitrem premiku stopnje razvoja naše občine je tudi prispevek in rezultat naših teženj, ki pa je bil dosežen le ob vzajemnem zavedajočem se poslanstvu vseh nas do širše družbene skupnosti in prihodnjih rodov. No, da se ne bi preveč odtujili od namena sporočila, zabeležiti želimo razgovor s tov. Slanic Antonom, ki že četrtič uspešno opravlja delovne naloge vodje gradbenih del na objektih, ki jih gradi naš kolektiv, preidimo na zapis misli, ki so bile izmenjane ob našem srečanju. Povedal nam je: »Prve delovne naloge vodje gradbenih del v Agisu so mi bile zaupane ob pri- liki gradnje stanovanjskega stolpiča na Potrčevi ulici. Po mnenju predstavnikov vašega kolektiva in mojih predpostavljenih uspešnost pri delu ni izostala in tako so mi bile zaupane naslednje naloge na izgradnji objekta za družbeno prehrano. Tudi tu je bil vložen maksimalni napor za realizacijo vseh dogovorov pred pričetkom gradnje. Potrditev tega pa je tudi dobro sodelovanje z vašimi delavci, ki so po svojih močeh in zadolžitvah prispevali velik del za uspešno izvedbo dogovorov. Prav to sodelovanje pa me je navdahnilo z željo, da se še kdaj vrnem na vaša gradbišča, ki so predvsem v zadnjem času precej pogosta. No, ni bilo treba dolgo čakati, hitro za tem sem bil ponovno poslan med vas z novo zadolžitvijo, kajti graditi ste pričeli objekt, ki vam je lahko ponos — proizvodno skladiščno dvorano. Upoštevajoč nekatere manjše težave, predvsem z materialom, dogovorjenih rokov nismo bistveno prekoračili in v zadovoljstvo bi lahko dejal, da tudi to delo ni skalilo našega Anton SLANIC, vodja gradbenih del na izgradnji SERVISOV dobrega sodelovanja. Vse to razpoloženje in zadovoljstvo pa moramo nadaljevati in gojiti tudi v bodoče. Da tako skupno želimo in mislimo, pa bomo poizkušali dokazati na naslednjem objektu — izgradnje novih prostorov servisne dejavnosti istoimenske temeljne organizacije vašega kolektiva. Pričetki gradnje so stekli. Po predvidevanjih nas spremlja nekaj težav, ki nam jih povzroča voda talnica, vendar dogovorjeni čas izgradnje ne bo prestavljen. Želim naglasiti celo to, da bomo za naše dobro, dela končali celo pred rokom in s tem še okrepili zaupanje v nas. WU ^čtKIJUUKU darjam pripravljenost sodelov; nja vaših ljudi iz službe za grai njo in razvoj tovarne, ki se pravi obliki zavedajo svojih dol nosti, s prijetnim odnosom p dajejo impulz delu tudi nam. Bre posebnega poudarka, to pomen da bo vsaka naslednja naloga p vas, za mene več kot razveselj va.« š.! Poročilo o poslovanju obrata družbene prehrane za mesec januar Kot nam je že znano, so se cene živilskim artiklom v mesecu januarju zvišale, kar pa posledično vpliva na finančni uspeh našega obrata. V mesecu februarju se je podražilo še meso in mesni izdelki, zato računamo, da bo potrebno v mesecu aprilu dvigniti regres za topli obrok na 440— din. Velike težave imamo predvsem z nabavo sveže zelenjave in solate, zato smo primorani pripravljat vloženo zelenjavo. Osebje ODP apelira na vse koristniike toplega obroka, da naj bolj pazijo na red in čistočo jedilnice in okolice, saj je obrat v tako kratkem času poslovanja že precej poškodovan, predvsem stene, mize in sanitarni prostori. V mesecu februarju smo začeli pripravljati topil obrok za delavce TGO Velenje TOZD ELEKTRONIKA PTUJ cca 200 malic dnevno. V informacijo dajemo še naslednje podatke: V januarju smo nabavili za 554.272.46 din materiala, porabili smo za 460.606.06 din materiala, pripravili smo 37.337 obrokov malice. Pintarič Branko Prenos programa stiskanih gumenih izdelkov iz SAVE Kranj v AGIS S sporazumom o prenosu dela programa gumenih izdelkov iz Save Kranj v Agis smo vas že seznanili v eni izmed prejšnjih številk našega glasila. Pravzaprav smo z njim potrdili že dogovorjeno delitev proizvodnih programov ter pristop k čimprejšnji realizaciji zastavljenega cilja. Investicijski program smo pripravljali skupno že pred sprejetjem sporazuma, vendar dobiva zaključeno obliko šele danes, ko smo detaljno opredelili obseg prenesenega programa, tehnološke možnosti v TOZD Gumama ter ne nazadnje tudi prostorske omejitve. Le te načrtujemo reševati vzporedno z izgradnjo I. faze gumarne, kjer bi dogradisi raster v velikosti 900 m2 V teh proizvodnih prostorih bo mogoče urediti priprave vulkani-zacije in del čiščenja gotovih izdelkov za prenešeni program, ki bo znašal v letu 1980, 688 t gumenih izdelkov v vrednosti nekaj čez 58 milijono v din. Zaradi manjka kapacitet mešanja zmesi v TOZD Gumami se dogovarjamo za izdelavo zmesi in kalandi-ranih polizdelkov v Savi Kranj, tako da bi v Agisu izdelovali le svetle zmesi, dokler ne bi realizirali še druge faze izgradnje gumarne z novo mešalnico. Za zgoraj naveden program bo potrebno zaposliti 140 novih delavcev, predvsem v neposredni proizvodnji. Potrebna vlaganja brez obratnih sredstev ocenjujemo z 51 milijoni din, od česar predstavlja vložek Save Kranj 12 milijonov din (osnovna sredstva, teh- nologija, orodja), vložek TOZD Gumarne Agis pa 5 milijonov din (osnovsna sredstva). Razliko, t. j. 34 milijonov din ter obratna sredstva bosta združili obe DO po dogovoru. Vsi zgoraj navedeni podatki se nanašajo na terminski plan izgradnje nove gumarne, ki bi morala biti zaključena do 1. 7. 1980 in bo vključevala tudi izgradnjo dodatnih proizvodnih prostorov po investicijskem programu za prenešeni program iz Save Kranj. Tehnološko predvidevamo posodobitve predvsem z uvajanjem tehnologije injekcijskega stiskanja, strojnega čiščenja ter v drugi fazi mešanja zmesi z mešalnikom na lokaciji naše DO. S tako izpopolnjenim asorti-manom izdelkov bomo uspešneje nastopali na trgu,saj prodajamo cesto istemu kupcu, nekajkrat celo isti izdelek. Pričakujemo tudi boljšo izkoriščenost proizvodnih kapacitet, predvsem kapacitet visoko produktivnih strojev in energetskih objektov. Investicijski program bo dokončan predvidoma v začetku meseca marca, tako da bi ga lahko obravnavali še isti mesec ter pripravili tudi sporazum o dohodkovnih odnosih s Savo Kranj. P. M. Izrečeno spoštovanje Dolgo, zelo dolgo je tega odkar sem začel delovno pot v kolektivu, ki je bil majhen, skromen, pa ne po delu in prizadevanjih. Pa vendar ni tako dolgo, da ne bi mogel poseči v spomin in osvežiti trenutke, ko še je mladost kovala in gradila začetke današnjih rezultatov. Zelo blizu mi je čas, ko nikoli z doseženim (nismo bili zadovoljni, iko smo želeli vedno več. Ta pot se rti in se nesme nikoli ustaviti. Ustavljajo na njej se samo ljudje, prideju drugi, kolektiv raste. Nekateri odhajamo v zasluženo upokojitev iz delovne sredine s katero smo delili razpoloženja in tudi nestrpnosti. Pa vendar je bila skozi vseh dvandvajset let prisotna prijaznost, kar so sodelavci potrdili z bogatim darilom. Toda kljub vsemu, največje darilo je spoznanje, da moj skromen prispevek k rasti kolektiva, dragi sodelavci, cenite in spoštujte. To pa me obenem tudi obvezuje, da spremljam nadaijna prizadevanja vseh za krepitev in dobre uspehe tovarne, da se vračam med vas pa čeprav samo z namenom vprašati, kako delate, kakšni so vaši uspehi. Upam in želim, da so vedno dobri, boljši, najboljši. S temi skromnimi mislimi in veliko hvaležnostjo, vas vabim da me kdaj pa kdaj obiščete. Izročen poklon je preveliko, da bi se vam lahko samo tako oddolžil. Hvala! VODA Maks Posvet o načrtovanju investicijskega programa Na osnovi sprejetih investicijskih programov so strokovne službe pripravile tekočo problematiko in aktivnosti, ki jih čakajo pri realizaciji teh programov v tekočem letu. Ker je problematika širšega značaja, saj vključuje tako strokovne službe SO Ptuj, inšpekcijske službe in Samoupravno komunalno skupnost občine Ptuj, smo dne 6. 2. t. I. sklicali delovni posvet s prej nakazanimi nosilci nalog in jih seznanili s plani, ki jih moramo skupaj realizirati v tekočem letu. Na sestanku so naši predstavniki prisotne seznanili s sedanjo problematiko, ki že zaostaja za sprejetimi terminskimi programi in ki imajo zraven časovne premaknitve še znatne stroške pri spremembah cen oz. pri podražitvah. Prisotni so obljubili, da bodo v čimkrajšem času realizirali še nedokončane naloge in po terminskem planu pristopili k nalogam, ki jih čakajo vnaprej. Prav sigurno je to nova oblika povezovanja in planiranja začrtanih programov med nosilci plana v naši delovni organizaciji in nosilci posameznih del izven nje. Smatramo, da bodo na ta način službe izven naše delovne organizacije lahko planirale naše zahteve in za njih predvidele časovne termine in na ta način skrajšali izdajo soglasij in ostalih dokumentov za realizacijo posameznih investicij. P. J. Ne podcenjujte lastne varnosti in budnosti j Če bi statistično ugotavljali, bi bilo verjetno 95 % nesreč uvrščenih med podcenjevanje nevarnosti. Pomislite! Pri varjenju si poškodujete oko, ker se vam ni zdelo vredno uporabiti varilni ščitnik. Poškodujete si hrbtenico, ker ste napačno dvignili breme. Spodtaknete se ob zabojček — ne pazite, kje hodite. Urežete se v roko, vendar vam je nepomembno vložiti trud v to, da bi nož pravilno uporabili. Spodrsne vam na lestvi, ker ste podcenjevati svarilo, da je treba lestev pra-villmo postaviti ter poprej očistiti čevlje maščobo in olja. Tujek vam je padel v oko, niste nosiili varovalnih očal, čeprav je bilo vreme vetrovno. Že pred tedni ste opazili, da štrlijo žeblji iiz lesenega zaboja, vendar na to niste opozorili, dokler se ni nekdo drug ranil. Ta- krat ste dejali: »Vedel sem, da se bo to zgodilo, če tega ne bodo odstranili. »ALI STE NAPRAVILI DOVOLJ?« Kladivo ste pustili na vrhu stroja z namenom, da ga odstranite, še ta trenutek, toda pozabili ste in pozneje, ko je stroj spet obratoval je kladivo zaradi vibracije padlo in udarilo sodelavca v ramo. Trgovina varnosti ni stranskega pomena. Toliko je pomembna, kot dobro vzdrževanje orodja, kajti le varno delo omogoča, da delo v delovni organizaciji teče nemoteno. Imejte odprte oči za nevarnosti, ki pretijo vam lin vašim sodelavcem! Neizogibna nesreča je resnično nesreča, ki je nastala zaradi podcenjevanja, je nedopustna. F. J. Redna letna konferenca IGD AGIS Po obisku v gledališču Predstavljamo vam nekaj naših sodelavk, ki so si ogledale gledališko predstavo, ki jo je odkupila za naše delavce sindikalna organizacija. Ogledali smo si komedijo »Miguela de Servantesa »Tri medigre«, v izvedbi gledališča Ptuj. V uredništvu smo menili, da bi bilo zanimivo izvedeti kakšen vtis je naredila nanje predstava in sploh odločitev OS za nakup te predstave. Zato smo nekaterim zastavili naslednja vprašanja: — Kakšni so vtisi o predstavi? — Ali je bil izbor dela dober? — Si želiš še več možnosti obiska in ogleda gledaliških predstav? — Kaj pa kulturno življenje v Agis-u, ali je storjenega dovolj? — Kaj bi morali okrepiti? — Ali je po tvoje sploh koristno pripravljati kulturne prireditve? — Na kulturnih prireditvah so obiski nezadovoljivi, kje je po tvojem vzrok, da se ljudje ne udeležujejo? — Bi tudi ti sodeloval a pri pripravi programa? — Kakšen program bi bilo potrebno sestaviti, da bi ljudi zainteresirali. Res je, da se ne da opisati v nekaj besedah splošno razpoloženje, eno pa je prav gotovo jasno in to je, da si želijo še več podobnih predstav. Zato pa kar lahko odgovorim tistim, ki žal niso mogli dobiti vstopnice iz sindikalna organizacija v progra-tega ali onega vzroka, da imamo namen za naše delavce kupiti še več predstav. Jasno je, da se kolektiv, kot je naš, ne more zadostiti le z eno predstavo v gledališču, kot je ptujsko z 220 sedeži. Zakaj smo se odločili postaviti vprašanja o obiskih na proslavah pa je najbrž vsem jasno. Slej ko prej bomo morali spoznati, da so nam tudi proslave in kakšna beseda o delovni organizaciji ali prazniku potrebne. KRALJ Anjeta: materialni knjigovodja. Moji vtisi o gledališki predstavi so zelo dobri. Všeč mi je izbor dela, saj je bil predstavljen nov način igranja. Kajti smatram, da je s takim načinom kontakt med igralci in gledalci bolj neposreden in pristnejši. Zadovoljna sem toliko bolj, ker je vsebina predstave komedija, da se lahko človek razvedri, s tem pa sprosti in pozabi na težave, ki morijo današnji industrijski svet. Prav gotovo je predstav premalo. Moje mnenje je, da bi ljudje radi obiskovali predstave, kar potrjuje obisk omenjene predstave kljub slabemu vremenu. Moja želja je in gotovo bodo takšnega mnenja tudi drugi, da bi delovna organizacija morala najti nek skupnih dogovor z gledališčem za odkup več predstav. Seveda bi z odkupi predstav o-mogočili ogled le-teh tudi tistim v nočnih oziroma v popoldanskih izmenah. Mnenja sem, da bi v sodelovanju osnovne organizacije sindikata stekla akcija o nakupu abonmajev seveda z udeležbo vsakega posameznika. Kultumenga življenja je vsekakor premalo. Organizacije kulturnih prireditev so nujno potrebne, seveda s ciljem zbliževanja ljudi. Premalo je storjenega za človekovo duševno »hrano«, ki je ta sedaj v senciplanov dela, s tem pa pozabljamo na človeka, ki postaja počasi robot. Zakaj se ljudje ne udeležujejo prireditev ob raznih prilikah je po mojem vzrok, da ljudje niso navajenih teh, kar govori dejstvo, da jih je premalo. Programe bi morati pripraviti po načelu »za vsakega nekaj«. Kristina CAFUTA, finalni kontrolor TOZD Gumarne Navdušena sem bila nad predstavo. Tudi izbor dela je bil posrečen, saj sem mnenja, da so komedije delovnemu človeku potrebne zaradi sprostitve. Prijetno je deloval name nov način igranja. Mnenja sem, da Ibi moralii ljudem omogočiti podobne predstave večkrat. Ljudje bi sii jih radi ogledali, s tem bi se obenem med seboj tudi bolje spoznali, kar bi bilo čutiti v medsebojnih odnosih pri delu. Kulturno življenje v Agisu se mi zdi mrtvo. Lahko bi bilo boljše. Lahko bi imeli kakšne (lastne predstave, saj nas je v Agisu dovolj mladih. Zakaj se ljudje ne odločajo za obisk proslav :im prireditev? Večina jih nima interesa, drugi pa smatrajo, da nimajo primernih oblačil. Eni se zopet sklicujejo na pomanjkanje časa, kar je seveda vzrok »divjanja« za boljšim standardom. Pripravili bi naj program, da bi v njem našel vsakdo nekaj zase. MURKO Lizika, obrezovalka TOZD GUMARNA Moji vtisi o predstavi so zelo lepi. Zelo rada obiskujem gledališče, oziroma igre na vasi, saj se mi zdi to zelo lepa sprostitev v zimskih mesecih. Za pozdraviti je odločitev sindikata, ko se je odločil za nakup predstave, vendar sem mnenja, da je ena predstava veliko premalo. Izbor dela mi je všeč, prav zato ker je bila komedija. Mnenja sem, da bi človeku morali pomagati se sprostiti in prepričana sem, da je gledališče pravi način za sprostitev. Prav gotovo si želim še veliko tako lepih predstav kot je ta. Prepričana sem, da so mojega mnenja tudi sodelavke. Ne vem kakšen bi bil lahko način o nakupu predstav. Vendar bi kakšen delček bila vedno pripravljena primakniti, kajti mnenja sem, da se za obisk gledališča odloči dosti ljudi, ravno zato ker se tu sreča s sodelavci, prej in po predstavi malo pokramlja. Kulturno življenje v Agisu je zadovoljivo. Zakaj se ljudje ne odločajo za obisk tovarniških proslav? Te so vedno zadnji dan pred praznikom in to ob 14. uri, takrat pa imamo ženske polno glavo skrbi o nakupih. Pa tudi formalni deli z govori se mi zdijo predolgi, tako da ljudje nimajo potrpljenja čakati do kulturnega programa, ki ie lahko še tako lep, pa žal ostane sam sebi v namen. Sodelovanja na pripravah za kulturni program ne bi, ker imam premalo časa. Ne bi se mogla odločiti za vrsto programa, saj se zavedam da to ni lahko. Vendar pa se strinjam z mojimi sodelavkami, da mora biti vsaka proslava grajena, po načelu, za vsakega nekaj. PETERNIK Anica, skladiščnik Predstava mi je bila zelo všeč. Rada grem v gledališče, vendar pa je tudi precej drago. Človek si danes pni tako visokih cenah res težko privošči gledališko predstavo. Res bi si želela več predstav, saj smatram, da so te človeku še 'kako potrebne. 'Prav gotovo, da komedija takšna, ikot smo jo ogledali v gledališču obogati človeka, saj smo se vsi vračal« z veselim srcem pa čeprav v tako islabem vremenu. Delim si mnenje ostalih sodelavk, da 'bi moralo ibitr teh predstav še več. Kulturno življenje v Agisu je zelo dobro. Proslave so bogate in ob vseh priložnostih. Tudi likovne razstave smo si lahko ogledali. Zakaj pa si ljudje tega ne ogledajo in ne hodijo na proslave pa je težko reči. Mogoče eden od vzrokov tudi ta, da imamo ljudje danes vsega že preveč. Včasih je bilo drugače. Ljudje so bili bolj skromni in bolj zadovoljni. Ljudje premalo cenijo samega sebe, s tem pa zanemarjajo vse, kar jih obdaja. Kaj ni dokaz zato, da ne more kolektiv, kot je naš zbrati niti pevskega zbora. Zakaj se ljudje več ne odločajo za sodelovanje v raznih zborih in dramskih sekcijah je težko ireči. Res pa je, da je vedno slabše. Bojim se, da1 bomo postali še slabši, kot smo bili pred tisoč leti. Ne vem kakšen bi še naj bil lepši program, kot jih imamo mi.. Sama pri prijavah programa ne morem sodelovati, preprosto ker nimam časa. Sicer pa ibodo ljudje vedno našli zase in za druge izgovor, da nimajo časa. Pozabljamo pa, da je ravno čas tisti, ki nas potaplja v poza- bo- Maks MENONI C ........ V Vsem ženam — delavkam našega kolektiva čestitajo tudi otroci in delavci VVZ Ptuj, OOS Osnovne šole M. Kores5" Mi Podlehnik'. ter pionirji Osnovne šole''" Gruškovje Ali jih poznate...? Skladišče osnovnega materiala v TOZD Avtooprema ne zajema samo delovnih nalog sprejemanja in izdajanja oziroma skladiščenja raznih vrst pločevine, ampak tudi razrez le-te, na hidravličnih Škarjah. Delo temkajšnjih delavcev zahteva velik fizični napor, pa tudi ostale sposobnosti, kajti za naloge na tako nevarnih delovnih sredstvih ni potrebna samo moč, ampak tudi poznavanje nekaterih vzporednih karakteristik za uspešnost in kvaliteto dela. Velik pomen pri vsem tem pa imajo tudi zaščitna sredstva, kajti poškodbe so lahko pogoste in nevarne v primeru zanemarjanja in neupoštevanja varnostnih predpisov. Delavci v tej delovni enoti so zgovorni in ob našem srečanju ni manjkalo izraza zadovoljstva, da lahko tudi oni v naši stalni rubriki opišejo svoje delo — dobro in slabo. No, razgovor je potekel sicer manj sproščeno, kot je bilo videti v začetku, ker je ves potek izpadel, kot zasliševanje vendar v pregledu celotnega razgovora smo ugotovili, da je namen predstaviti delavca dosežen, sicer pa presodite. REP STANKO Razrezovalec pločevine na hidravličnih Škarjah, v AGIS 1 leto. Da smo izpostavljeni fizičnemu naporu je res, vendar ta napor vsaj za mene ni tako velik, da bi me delo posebaj utrujalo. Zgodi se, da moramo zaradi potreb proizvodnje pospešeno oziroma hitreje dokončati neko nalogo in če še je to vezano na debelejšo pločevino, s pač v takih primerih skupno in vzajemno razdelimo posamezne operacije tako, da se ognemo prekomernemu naprezanju. Količina dela časovno ni postavljena, vendar s tem ni zmanjšan naš prispevek. Trudimo se, da napravimo čim več in zaradi nas, delavcev tudi ne prihaja do zastoja v proizvodnji. Nekaj teh izpadov pa je vezanih na stroje in transport. Slednja težava izhaja sicer iz objektivnih razlogov, kajti interni transport postaja ozko grlo in ga bomo morali okrepiti z novimi vozili, ker količina proizvodnje raste, ta pa za sabo povleče vrsto zahtev in zmožnosti, ki ostanejo enake. Poškodbe so sicer redke, vendar če so vedno prisotna zaščitna sredstva, kot so rokavice, čevlji, predpasniki itd., jih skoraj ni. Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov tudi teh redkih primerov ne bo, delali bomo zdravi, sposobni in dosegali bomo še boljše rezultate, kar si želimo in kar je tudinaša naloga. ŠOŠTARIČ FRANC Razrezovalec pločevine na hi-dravličnikh Škarjah, v AGIS 2 leti Zmotno je mišljenje, da smo razrezovalci pločevine »programirani« na najenostavnejša opravila. Zraven fizičnih zahtev in umazanije, je za dobro delo potrebno tudi poznavanje raznih merskih enot. Napaka pri delu lahko posledično deluje na na-daljni potek proizvodnje, česar se zavedamo in sleherni nosi odgovornost pri opravljanju svojih nalog, za čim kvalitetnejšo opravljanje le-teh. Pri delu pa se moramo posebej strogo ravnati po varnostnih predpisih, ker lahko neuporaba teh sredstev povzroči vrsto poškodb, kot so urezi na pločevini, poškodbe nog itd. Nekaterim tem pojavom pa se tudi ognemo, če pri razrecu in posluževanju stro- ja vzajemno in pozorno sledimo delovni operaciji. Zgodi se tudi, da zastoj nastane, zaradi odsotnosti delavca, kot je bolniška, toda z razporeditvijo tega dela na ostale, nekako zadovoljimo potrebe. Pripravljenost sodelovanja pa se mnogokrat izrazi tudi takrat, ko se ne delimo na razrezovalce pločevine in skladiščnike, ampak tudi mi pomagamo slednjim pri njihovem težkem delu. Vse to pa nas navdihuje z zadovoljstvom in spoznanjem, da prisotnost spoštovanja ni naključna in navidezna. Zdrav človeški duh veje med nami, ki nas je več samo po številu, ena pa je želja, misel. HORVAT ANTON Skladiščni delavec, pomočnik razrezovalca pločevine, v AGIS 6 let. Z razliko od razrezovalcev je moje delo usmerjeno predvsem v razkladanje, prenašanje in sortiranje pločevine. V odsotnosti delavca na hidravličnih Škarjah pa opravljam tudi ta dela iz česar KRF izhaja, da medsebojno pokrivamo potrebe, ki nastanejo zaradi odsotnosti ali drugih vzrokov. Pri prenašanju pločevine moramo biti predvsem pazljivi zaradi maščobnih premazov, ki so lahko hitro vzrok nesreče pri delu. Do tega pa lahko pride še prej, če preveč samozavestno, brez upoštevanja varnostnih predpisov, opravljamo zadane naloge. To še posebej velja za čevlje in rokavice, kajti ostrina pločevine ob robovih in teža železnih predmetov, lahko poškodujeta roke in noge. Upoštevanje vseh možnih nezgod, fizičnega napora in tudi odgovornosti bi moralo dati tudi večjo ceno našemu delu, ki je vsaj po moje, do sedaj v osebnem dohodku izražena prenizko. To pa vsekakor ne vpliva na našo nestrpnost. Delovne naloge opravljamo vestno, zadovoljivo in s polno mero odgovornosti. Prav slednjega se zavedamo in s tem je pogojena tudi produktivnost in naša želja napraviti več in kvalitetnejše. LAH SREČKO Skladiščni delavec, v AGIS 13 let. Z razliko od ostalih želim pov-dariti predvsem to, da želim spremeniti delo, kajti moje fizične sposobnosti ne ustrezajo zahtevam skladiščnika pločevine. Pred nedavnim sem opravil izpit za voznika viličarja in po obljubah tudi upam, da mi bodo v kratkem dodeljene te naloge. S tem pa ne želim naglasiti, da se v skladišču medsebojno ne razumemo — še več, tudi pomagamo si. Solidarnost in odraz medsebojnega spoštovanja pa sta tudi izražena v tem, da ni velike odsotnosti z dela, zaradi obisov pri zdravniku, kajti zavedamo se, da tako predvsem neupravičeno ravnanje občutijo naši sodelavci, ki morajo postavljene naloge v nezmanjšani količini izvesti. Tako ne prihaja do težav v na-daljnem procesu proizvodnje, predvsem tiste, ki zavisi od predhodne priprave materiala v naši skupini. Čeprav je zelo tež- ko in tudi nevarno, dobri notranji odnosi vsa ta razmišljanja zatrejo, vsakega posameznika pa spodbujajo k še boljšim skupnim in osebnim rezultatom. PETER PODGAJSKI Skladiščni delavec, v AGIS 13 let. Srečen in zadovoljen lahko ponovim že tolikokrat izrečeno misel, da pri nas ni čutiti sebičnosti in zavidljivih izpadov posameznikov. Kolektivno obnašanje pa ne pogojuje samo kvalitete dela, tudi voljo in dober občutek pripravljenosti slehernega izmed nas za pomoč in sodelovanje. Pozorno in na primerni ravni je tudi sodelovanje in razumevanje z našim mojstrom, ki rad prisluhne težavam in željam svojih delavcev. Prisotnost vsega tega vzdušja pa je tem bolj potrebna, čim večje postajajo zahteve in naloge v naši skupini. Po intenzivnem dnevu mnogokrat že komaj čakaš počitka in odhoda domov, vendar ta utrujenost je le kratkotrajna. Vsak novi delovni dan nam prinese mnogo spoznan in zaupane težave sodelavcu, postanejo vedno milejše. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Nakup računalniške opreme Zbiranje podatkov In razvijanje programskih rešitev za avtomatsko obdelavo podatkov, v glavnem na področju tehnološke dokumentacije, se je začelo že 1971. leta. V obdobju od takrat do danes je zbrano veliko število podatkov ki omogočajo razvijanje realnih sistemov planiranja, krmiljenja in obračuna proizvodnje z uporabo računalnika in razvijanje informacijskega sistema z integmirano obdelavo podatkov. Vsi dosedanji programi so prirejeni za paketne (batch) obdelave kar ipomeni, da uporabnik na vhodu odda podatke — v našem primeru preko luknjanih kartic — na izhodu pa sprejme obdelane podatke. Za obstoječe obdelave se poslužujemo sistema IBM 1130 v TGA Kidričevo. Obdelave so v glavnem mesečne j 'Veliki [problem nam dela premajhna kapaciteta računalnika, zaradi česar ni možnosti naprej razvijati obdelave in prenašati nove podatke. Kljub majhni kapaciteti je npr. v banki podatkov 3800 tehnoloških postopkov z (povprečno devetimi operacijami in kosovnicami, 16.580 matičnih podatkov, 11.000 pozicij na skladiščih itd. Da bi se delo stroja približalo uporabniku, smo se odločili za investiranje v nabavo računalniške opreme, ki omogoča interaktivno delo in upravljanje bank podatkov preko terminalov. Tako decentralizirano uporabo računalniške opreme je omogočil nagel razvoj računalniških sistemov v zadnjih letih Na podlagi razpisov za nabavo opreme, smo se odločili za nakup sistema DELTA S 340. Glavne smerriice so bile možnost priklopa večjega števila terminalov, možnost priklopa na večji' sistem, kompatibilnost opreme v občini jn regiji!, ter možnost postopnega investiranja. Nabava sodobne računalniške opreme nam bo omogočila hitrejše in kvalitetnejše informacije za naše odločanje. V spomin Ivanu 'V'' Cagranu Svežo gomilo sredi kraja že zdravnaj mnogih življenj je pravkar narahlo prekrila plast na novo zapadlega snega. Med nagrobniki je žalostno zavijal glas vetra in v n em so zadnjič zaplesale snežinke v slovo, na poslednjo pot človeku, ki je prerana, težko dojemljiva. Kolektiv rn t>žji sodelavci z grenkobo sledimo resnici in naš globok poklon v zahvalo, ni samo odraz spoštovanja, ampak tudi žalosti. Vsa veličina osebnosti je neizmerno veliko dodala k dobremu in poštenemu počutju sredine, ki ji je bil drag in vedno za primer. Kljub krhkemu zdravju ni bilo čutiti nestrpnosti. Odgovorno delo je bilo vedno opravljeno z razumevanjem in veliko mero natančnosti. Nepozaben in velik je tudi njegov prispevek k prostoru pod svobodnim soncem, izbojevanim in odvzetim agresorjem druge svetovne vojne. Še kot mlad in neu-bogijen deček, pa vendar z razumom in voljo zrelega človeka, je čutil krivico in mržnjo do tujega škornja, ki je tlačil in moril naš narod. Ni bil več daleč dan, ko bi prav zaradi svojega zdravja predčasno odšel v zasluženo upokojitev. A nesrečno naključje je opravilo svoje. Ni imel možnosti sprejeti plačilo za vse, kar je nudil in storil. Sodelavci STRELSTVO z zračno puško za družinsko ZLATO PUŠČICO, katerega so se člani strelske družine polno številno udeležili. Letošnji nosilec ZLATE PUŠČICE je Zvonko Hajduk, ki je na-strelja! 268 krogov od možnih 300. Sledijo naslednji strelci: Franc BEDRAČ 266 Franc SIMONIČ 263 Edi ŠIMENKO 259 Stanko KOREN 251 Alojz LIČEN 249 Marjan GAJZER 249 Od strelk je bila najboljša Milena BOMBEK, ki je dosegla 235 krogov in si tako zagotovila na-daljno udeležbo na tekmovanju za občinsko zlato puščico. STRELJANJE V LABODU TOZD DELTA PTUJ V POČASTITEV DNEVA ŽENA Doslej največji uspeh SD AGIS je bil v nedeljo 4. 3. t. L, ko je L ekipa SD AGIS dosegla 1. mesto v streljanju z zračno puško v počastitev Dneva žena. Naša SD je sodelovala z dvema moškima ekipama in eno žensko v zelo močni konkurenci ostalih udeležencev. Prva ekipa je dosegla 859 krogov in zasedla 1. mesto pred ekipo Turnišč (850) in ekipo invalidskega zavoda (835). Od posameznikov so bili najboljši HAJDUK Zvonko, ki deli prvo do drugo mesto s 178 krogi, drugi, oziroma tretji SIMONIČ Franc 176 krogov, peto mesto BEDRAČ Franc s 174 krogi. Tudi ženska ekipa je od štirih prijavljenih ekip dosegla odlično drugo mesto. F. S. Strelska družina »AGIS« Ptuj je na svoji letni konferenci, ki je bila 23. 2. 1979, pregledala rezultate aktivnosti v preteklem letu. Iz poročila predsednika SD, predsednika tehnične komisije, orožarje, blagajnika in ostalih članov, je bilo razvidno, da je delo potekalo zelo aktivno in da so bili doseženi vidni rezultati. Gotovo bi bilo delo družine olajšano in rezultati tekmovanj mnogo boljši, če bi SD imela svoj stalen prostor, kjer bi lahko treningi potekali nemoteno, hkrati pa bi imeli primeren prostor za sestanke lin shrambo orožja. Tako pa moramo v zimskem času »gostovati« v sejni sobi, ki res ne odgovarja tem namenom, v poletnih mesecih pa na prostem, kar tudi ni najboljša rešitev, če že ne nevarno za okolico. Druga večja težava, ki pesti SD AGIS so finančna sredstva. Edini vir finančnih sredstev, ki jih dobi SD AGIS je dotacija od DOS, ki tudi ne more zagotoviti dovolj L ■ ' ■ ^ ■ ZAHVALA »Ob tragični smrti Ivana Čar-gana, vratarja v DSSS AGIS, se v imenu družine pokojnega in svojcev, toplo zahvaljujemo vsem sodelavcem in OOS DSSS za vso pomoč in izraženo sožalje.« brat Stanko Čargan sredstev za normalno aktivnost SD, saj v okvirju SD AGIS deluje sekcija na leteče cilje, ki v svojem sorazmerno kratkem delovanju žanje odlične uspehe v občinskem, republiškem, državnem in celo evropskem merilu, hkrati s tem pa se povečajo tudi materialni stroški. Upamo, da bomo lahko probleme postopoma reševali ob sodelovanju poslovodnih in družbenopolitičnih struktur in s tem še bolj ojačali vlogo in pomen strelske družine pri družbeni samozaščiti in ljudski obrambi. TEKMOVANJE ZA DRUŽINSKO »ZLATO PUŠČICO« V nedeljo 18. 2. 1.1. je bilo izvedeno tekmovanje v streljanju Povratna košarkarska tekma AGIS : SAVA 50 : 49 (22 : 22) V petek, 2. marca so košankar-ji košarkarskega kluba Gumama del. org. SAVA Kranj pri nas odigrali povratno prijateljsko srečanje z našimi košarkarji. Po zelo enakovredni igri je uspelo naši ekipi v zadnjih sekundah povesti za točko razlike. Za ekipo Gumarja so igrali: Radelovič, Melinc, Lishernik, Albe, Dvoržak. Barvo Agisa pa so zastopali Reberc, Kmetec J., Joba, Kmetec, Šegula, Keker in Ci-glan. DELAVCI, KI SO PRENEHALI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JANUARJU 1979 TOZD AVTOOPREMA — TUKOVIČ IVAN, klepar — na lastno željo — KEKEC MIRKO, stiskalec — sporazumno — HRNČIČ ZLATKO, kontrolor — odšel v JLA — BRGLEZ ALOJZ, vrtalec — izključitev — CIGULA JANEZ, varilec na COz aparatu — v času posk. dobe — BEZJAK ALOJZ, stiskalec — odsluž. voj. roka — KLANEČEK MARJAN, čistilec odlitkov — na lastno željo DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — ŠEGULA MILAN, vhodni kontrolor — delo za določen čas TOZD SERVISI MOTORNIH VOZIL — HORVAT RUDOLF, avtomehanik — odst. voj. roka — UNUK VLADIMIR, avtoklepar — odsl. voj. roka — KNEZOCI JOSIP, avtoklepar — odsl. voj. roka — TOMINC MARJAN, avtomehanik — odsl. voj. roka — ŠKRIPAČ MARTIN, avtomehanik — odsl. voj. roka — FILIČiČ JOŽE, avtomehanik — na lastno željo TOZD ORODJARNA — BEZJAK FRANC, strugar IV. — sporazumno — KNAPI č BOŽIDAR, orodjar II. — sporazumno — SLODNJAK JOŽE, rezkar — odsl. voj. roka — SLAMERŠEK JANKO, rezkar — odsl. voj. roka DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA — MAURIČ FRANC, vodja DSK — sporazumno TOZD KOVINSKA OBDELAVA — RAKUŠA MILAN, vrtalec — odsl. voj. roka TOZD GUMARNA — PŠAJD MIRAN, valjar-izviačevalec — na lastno željo NELAVC1, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JANUARJU 1979 TOZD AVTOOPREMA — FAJFARIČ FRANC, varilec na CO> aparatu — za nedoločen čas — POLANEC MARIJAN, varilec na CO2 aparatu — za nedoločen čas — HORVAT MARTIN, varilec na CO2 aparatu — za nedoločen čas — HUZJAK MARJAN — varilec na CO2 aparatu — za nedoločen čas — CIGULA JANEZ, varilec na CO2 aparatu — za nedoločen čas — ČUŠ ZVONKO, varilec na CO2 aparatu — za nedoločen čas — ŠALAMUN FRANC, varilec na COz aparatu — ja nedoločen čas — VUJIČ MILAN, varilec na COz aparatu — za nedoločen čas — VAJSBAHER BRUNO, varilec na COz aparatu — za nedoločen čas — MAJCEN JANEZ, varilec na COz aparatu — za nedoločen čas — ČEH JANKO, tehnolog — vrnil iz JLA — MALEK FRANC, strugar na RTS 40 — vrnil iz JLA TOZD KOVINSKA OBDELAVA — BOMBEK MIRKO, statistični kontrolor — vrnil iz JLA — PULKO STANISLAV, preizk. olj. hlad. — vrnil iz JLA — PETEK MAJDA, čistilka prostorov — za nedoločen čas — ROZMAN VINKO, rezkalec — za nedoločen čas — PETROVIČ FRANC, strugar — za nedoločen čas — KOVAČEC BRANKO, šabloner — za določen čas — ARNUŠ JANKO, šabloner — za do- — PIHLER MARJAN, šabloner — za določen čas DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — VAUPOTIČ FRANC, vhodni kontrolor — vrnil iz JLA TOZD GUMARNA — TOŠ ANA, obrezovalka — za nedolo-gen čas — PIHLER ELIZABETA, o rezovalka — za nedoločen čas TOZD VZDRŽEVANJE — KOZEL DRAGO, spl. ključavničar — vrnil iz JLA TOZD PRECIZNA MEHANIKA — PAUMAN MATILDA, čist. odlitkov — za nedoločen čas — ČUČEK IRENA, monter na tek. traku — za nedoločen čas TOZD SERVISI MOTORNIH VOZIL — GAVEZ IVAN, avtomehanik — za nedoločen čas TOZD ORODJARNA — GOL ANTON, elektroeroder — za nedoločen čas — MESAREČ STANISLAV, razrez, mater. — za nedoločen čas SKS TEKMOVANJE V VELESLALOMU Izbirno tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo predvideno za nedeljo 11. februarja, a je zaradi nepredvidenega dogodka odpadlo, je bilo izvedeno v sredo, 14. februarja 1979. Udeležba bi bila v nedeljo prav gotovo večja. R e z u 11 ati : Skupina od 25 —35 let: 03S 1. GRAMC Dušan 49,72 2. SIEBENREICH Alojz 50,15 3. ROGELJ Ivan 52,77 4. JOHA Branko 53,38 5. TURNŠEK Valentin 53,63 6. POLANEC Danilo 53,67 7. HOSTNIK Slavko 53,78 8. HOJNIK Edi 53,15 9. GRAMC Zlatko 55,31 11. VERTIČ Janez 58,68 11. BOMBEK Janez 59,22 12. FUKS Marjan 59,33 13. GAJZER Marjan 61,26 Skupina nad 35 let: 1. OZMEC Anton 60,98 Skupina do 25 let: 1. MATJAŠIČ Vlado 52,36 2. ŠEGULA Marjan 52,40 3. MURŠIČ Slavko 53,87 4. VTIČ Vlado 54,25 5. BABOSEK Branko 57,49 6. MURKO Kondrad 62,74 7. BELŠAK Branko 93,18 Prvi štirje iz skupine od 25 — 35 let, iz skupine do 25 let pa Matjašič, Šegula, Vtič in Babo-sek, so se udeležili smučarskega prvensitva avtomobilske industrije Slovenije SPAIS 79, ki je bilo v GOZD MARTULJKU 18. februarja 1979. MURKO Štefan Kegljanje V počastitev dneva žena je kegljaški krožek »AGIS« priredil tekmovanje v kegljanju za ženske. Udeležilo se ga je 6 tekmovalk, ki so se pomenile na 100 lučajev. Vse kregljačice so bile za uspeh in trud primerno nagrajene. Lestvica uspešnosti po 100 lučajih je naslednja: 1. Grabner Lojzka 368 kegljev 2. Žuran Stanka 333 kegljev 3. Gomilšek Erika 284 kegljev 4. Žuran Dragica 272 kegljev 5. Bobek Milena 213 kegljev 6. Ličen Ivica (na 50 lučajev) 139 kegljev TRIM s kolesi V soboto 31. 3. organiziramo trim akcijo s kolesi za delavce AGIS z geslom, vsi na kolo za zdravo telo. Ob 8. uri bi se zbrali pred delovno organizacijo In ob 8.15 krenili na pot. Vsak udeleženec, ki bo v določenem času prevozil določeno progo ho prejel znaško TRIMČKA kolesarja. Želimo čim številnejšo udeležbo, kajti cilj je pritegniti čim več delavcev. V primeru slabega vremena bo akcija preložena. y ,AS':,SU - SlasH0 delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Drobnič Ivan, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko, Kozar Silvo, Zivkovič Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 2000 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj, Uredništvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.