lihnja vtaki četrtek in Ttfljn s poStni u o vred itkv Munboro s pobijanjem ua dom ua ct>lo leto . S fi. „ pol lotu . 1 fl. 501. . v, . -ti.sok. Brci pr.šiljiiTija rih dom zr aelo letii , 2 fl, BO k, „ pol I rta . 1 fl.30k, 0 V. „ ■ -«.iC[k. Pogaro er.ni listi ae aobyo pri klijit{fll-si No Vilku uii v »like m trgu » j k. SLOVENSKI ífaroínma tptejtima vrad-ništvo v Mirili Dr q. Hüko]>ijií so ni ttal'ujo, ■iO|FÍH<>ntiI liiti na prejemajo. Podaciven list za slovenski» ljudstvo. „Poduk v gospodarstva ljrjjatt d cía | o." Oznanila se prijomiijo, jiUfa ia vritioo je 10 b. in aa kolak 3G k. Štv. 34. V Mariboru 20 avgusta I&(>8. Teéáj II. P ra sIovmlsKJ tafear. (Dalje.) G. posestnik Kako y £.c_iz Ljutomera: „Prišli ste od daleč in od blizo, pnSHToe po kakem više tu povelju, temnC na prusto povabilo nekoliko domoljubov. Velika množita nas ¡e zbranih, zatoraj povejmo, kaj želimo, Cesar nam je ireba (Živio i) — Pripeljalo vas je denes eero, kakor vam iz, lic berem, same vrle Slovence, da se od srca do srca, kakor bral z bratom pogovorimo. Pokažimo, da smo narod, da smo Slovenci, da kakor narod ostati hočemo. - Med najvažnejše pravice vsakega naroda spada jogo v jezik. Vsak narod ima svoj jezik v uradu ijah, Magjari magjarskega, Fraucozje francoskega, Nemci nemškega. Mi znamo dobro, da smu Slovenci, ali naš jezik slovenski še zdaj ni v uradnije vpeljan. To ni prav; ni prav, da slovenski človek, svoje pravice z dragim denarjem gre spraševat od bi še do hiše, tla izve, kaj jo na listu zapisano! (Gromoviti živiokliei.) Redar se slovenskemu nurodu ima pravica goditi, godi se mu naj viša krivica, ker se jegov jezik zametnja. (Klici: resnica 1) — Kcdar tirjamo svoj slovenski jezik v uradnije, pravi se nam, da ni ljudi, ki bi znali slovenski pisati, Kdor ne zna, naj sc uči; vsak ve, kaj človek stori za ljubi kruhek, da si ga prisluži ali ohrani. Dalje nam očitajo, da smo sami krivi, če se nam slovenski ne urad nje, ker lega ne zahtevamo. Ali je to res? (Mnogo kmetov: Mui rcs!u) — Vsi smo zato da ne bi denarja izdajali nepotrebno, denarja kterega si težko ios krvavimi žulji pridobimo. . . .Mi ostanemo zmerom zvesti podložni p res vit lega cesarja, pa od svojih pravic ne odstopimo, svoje pravice, med k tere v prvo vrsto spada naroden jezik v uradnije, si hočemo priborili po postavni poti iu podlogi. . , Govornik potem pojasni prvi del znane resolucije. Glasni živio- in slava klici priznnnjaod strani ljudstva, govornik odstopi. Prvosednik &e enkrat ponovi prvo točko resolucije in pravi med drttglm : „Ta reč je restm. Toraj kakor možje izrccimo svojo misel. Ako ste za predlog g. Kukovea recite: da!u Ljudstvo viharno kliče: „Smo! da! vsi sino zato J" Prvosednik: „Mi mislimo, da smo vsi enih misli. Da pa se mim ne bo reklo, da jih je bilo veliko med nami, ki niso bili naših misli, prosim tisti, ki niso za predlog g. Kitko vea, ki so zato, da vse v nradu ostane kakor je, naj roko vzdignejo I" — Nčkaj Časa tišina, nobena roka se soper predlog nc vzdigne. Prva točka je bila od 7000 nasočib enoglasno sprejeta, — Zatem je dobil besedo g. dr. Zamik. G. dr. Zamik: „Hi smo vas povabiti, da se potegnete za stare pravice, 3 a bo nas narod neodvisen, k ukor je nekdaj bil. Kavno zdaj ste enoglasno izrekli, da hočete slovenski jezik v uradnije, kakor imajo Nemci nemškega in kakor ima vsak narod svojega, Kaj bi Nemci na zgornjem Štajarskem rekli, ko bi sc ž njimi ^ kan celi ji slovensko poslovalo? Ko bi se Nemcem slovensko nradovalo, bi uradnike v Muro zagnali! (Gromoviti živio! in smeh.) To jo narobe svet, kakor se po našib uradih godi. Jaz predlagam še drugo reč. Ko sta sv. Ciril "ot prišla našim prodedom sv. evangelij oznanoval ji bo v slovenski jezik. Tudi naši duhovniki so ' rodoljubi, sinovi iz naroda, dobri Slovenci, Ti mor:.,- ¡-i-vensko govoriti z vami, slo- vensko vas podučevati, jih fikof jim pa le nemško piše. . . , Duhovska uradnija je pri nas nemška kakor deželska. Če Slovence od teh in takib uradnij kaj dobi, mora letati od enega do drugega i.Klic: Pa še nič ne zve 1) mora plačevati izgubi mnogo časa in nazadnj e celo pravdo, če sc zgodi da je napak poditčca, da se mu napak bere, česar sam no zna. K asi m prnlivmkom ni ljubo, da smo so denes tu zbrali in da tirjamo slovenske urade. Mi dobro vemo, da vam hodo vse sorte laži prinašali, legali da hočemo to in to. Zakaj ? Zato ker slovenskega no znajo, zato nam nasprotujejo, ko bi slovensko znali, hi se vam tako grdo ne legali. (Smeh: dobro 1) Ako se vam bo pri dnhovski in dežolski oblati slovensko dopisovalo, brali boste iehko sami, brali vam bodo dopise vaši otroki- Ne ho vam treba plačevati, ne eaHa gabiti. Bolje jc da ta čas, ko vam jc okolo in okolo poivedovati, gorico obdelujete ali pa, če jo po zimi, dn za pečjo ležite. (Smeh. Živio ,) . . . Govornik potem razlag« drugi del resolucije. Prvosednik še sam razjasni predlog g. Zamika iu pravi, da naša slovenska imena nc smejo kvariti po krstnih bukvah in crkvenib zapisnikih (Klici: ne smejo se!) in bere resolucijo, ktera sc od celega nasočega ljudstva z živahno aklamacijo sprejme, Sopcr njo se nobena roka na vzdigne, Prvosednik naznanja potem, da ima g. Božidar liaič besedo, in bode govoril o šolah. G. Raiij: „Ura tj e Slovenci I Dogovorili sto so in sklene I i, da hočete v nraduije svoj slovenski jezik in samo slovenski. Tirjajmo Svoj jr/Jk tudi v naše áole in sicer v domače ljudske šole in v više, ki se jim pravi realke in gimnazije. — Da se človek uči misliti iu raznmeti to, kar ga obdaja, da si zna za svoje potrebe vse sam zapisovati, da zna dobro knjigo prebirati, da časopise, to kar sc po »vetu dela in godi, razume, za to so ljudske šole. Ljudske šole so za ljudi, ki zemljo obdelava jo. Drugi pa gredo jio svojem poki i en se dalje, jim je namenjeno resnice krščauske o zna a o vat i, izučiti se v raznih visih vednostih, v starih jezikih, preiskovati kako moč ima nnrava, razvedeti da ni vsaka reo copernija, kteri prosti ljudjo do dna ne vidijo, temnč da izvira to in ono iz moči, ktero je Bog v pri rod o vstvaril. Sedaj pa vam pitanje stavljam: ali so nam tiaše učilnico zadostile? Niso. Ves namen naših učilnic je bil ta, da bi nas bili v Nemce spremenili. Tega pa nočemo! ^Gromoviti klici: Nečemo!) — Kar ima vsak narod, kar ima Anglež, Francoz, Nemec, Italijan, — svoj jezik v šoli, in naravni pot do poduka in omike, zakaj bi tega Slovenec no imel? (Živio!) — Kar nam je naravna pravioa, kar nam je naš p res vitli cesar sam zatrjeval, to zahtevamo, da resnica poslane! Slovenski otroki se v tiozdanjih nemških šolah niso naučili ni nemški ni slovenski, temuč izgnhili so mnogo časa iu dobička od šole ni bilo [iravcga. Kaj je krivo, da v uraduijnh pri nas vlada nemščina? Naše lagodne šole so tega krive, ker se uradniki v svoji mladosti našega jezika niso naučili. V Graden so tudi za našo peneze napravijali višo Šole, a šole neucmske, za nas slovenske nikdo videl ni! Kaj ie krivo, da v zndnjih 10 letih so je nonemčila na slovenskem Štirsketn vas za vasjo, iara za farol Naše slabe neslovenske šole! V šolah se nauče to nemški iu ker nas ne umejo, zato nas sovražijo! (Živio!) —Kaj je krivo, da mnogi našinci še svojega imen» ne znajo prav zapisati? Naše šole ! Kaj jc krivo, da se celo med našimi prostimi ljudmi nahajajo, ki >e od nas Slovencev obračajo ? Šole! V šolah so ae napiii namcatu domače ljubezni medu tujega strupa. Kaj jc krivo da naša slovenska dežela postaja čedalje holj siromašna, da naše ljudi zmerom pogosteje na boben do vi jo* Naše lagodne šule so tega krive. Ako hi imeli boljše ljudske šole, ako bi iui el i dobre k metij s k e Sole, ne bi imeli tuji ljudje najlepših vrhov naših goric! Tuji ljudje, It ter i m Slovenci delamo, oni pa basok jemlju! (Ziviol) Ko hi bih dovolj« pod-učeni, stali bi kakor pečina nasproti tujemu navalu. — Zato hočemo, tla so šole slovenske, da se podučujemo naravnost v svojem jeziku, - Ker jo potreba da pri nas uradnik, oz-nauovalec krščanstva, in vsak komur ja trebn više omike in ki mu je s Slovenci poslovati, mora znati naš jezik popolnoma v pismu in besedi, treba, da se uaš naroden jezik vpelje tudi v više učilnice. ... H tem pa na mislite, da bi jaz bil sovražnik nemškega je/uka, v kterem so pisali sloveči možje, ktevi ju za človeško vednost važen, v kterem so mislili in delali veh ki umetniki iu modroslovei. Ali nam je slovenski jezik prvi in nemškega je..ika naj se uče tisti, ki hute napredovati. . - Pry o_B.edu i k iz skušnje svoje mladosti popisuje stan dozdanjib učilnic, prebere še enkrat po g. predgovoruiku na-svotovani tretji dol resolucije, kteri zfciano ljudstvo sprejme viharno ju enoglasno, kakor so pokaže iz vprašanja predsednikovega: č-i je kdo zato, da bi ostale šole pri starem, za kur se nijeden iz množine ne oglasi. 1K 011 ¡w priti od nji o. j Narodna politika. II. Zgodovina priča, da smo imeli Slovenci zmerom dovolj ueprij atelje v, kteri so nas pritiskali z vseh strani; ali vktjub mnogoterim maneverom in iotiiguani ohranili smo si vendar le svojo narodnost. Ta le i'akt uarn jc porok, da tudi v bodoče ne poginemo in uas nobena sila ne izrine iz zgodovinskih listin, marveč nam velja se marsikteri list dopolniti. Slovenci nismo noben osamfjen ostanek naroda, ki je vie poginul ali na skoro pogine. Ui smo veja debla, ki obdaja skoro vso fcvropo: a za brbtom so nam sorodna plemena. Pa da tndi tega ne vemo, to n;im vžc napadi in sovraštvo nasprotnikov kaže, da imamo še dovolj snage. Treba nam je le, da se zavedamo in za nemile skušnje vtrdiuio. Ki j neki pa, nasprotniki, vendar zahtevate, da hi storili? Hočete h, da bodemo Se na dalje igrača iu orodje vsakemu, kdor in čemur bi nas hotel rabiti 'i Menimo, da ne bode tega noben svobodnjak «uhteval. Ali pa hočete, da se naobraztmo in postanemo krepek steber spiošnej svobodi? Ùe to zahtevalo, vjemate se z nalili, V ta namen nam pa podajte tudi sredstev, da se narud uaobrazi iu olika v njem trduu vkore-uini. Da se pa naobrazi, mora ¿c zavedati; in da se bode zavedal, moramo ga buditi iu po d uče va ti. Narodna zavest je podlaga vsakemu napredovanju, lirez nje je vsaka omika puhla iii nestalna; brez nje vsak pojem o svobodi nemogoč. Ali vi trdite, da nam ni mar svobode, marveč se bojujemo le za jezik. Pa kaj pomaga n. p. narodu svobodni tisek. ako se ne sme na podlagi svojega jezika naobraževati ; ako celo ne zna vsega v svojem jeziku misliti, ker nima dovolj znanstvenih izrazov ali jih celo ne pozna? Najprej je treba jezik vsestransko ohkati; da se pa olika, treba ga je rabiti v šoli in javnem življenju. Mislite li, da bi bil narod res lako dolgo čakal konstilucijonalne ustave, da je prij uuiel, kaj je iu pomeni beseda „konstilucija" ? Gotovo ne. Pa nikar ne mislite, na bi bilo dovolj, ako bj mu ae ta beseda iz k te roga slovarja poslovenila in pojasnila. Pred no jo ume, mora imeti pojem, kaj je. Prav radi vam priznavamo, da v gospod ari t veni h rečeh prav počasi napredujemo, da nimamo kapitalov, da nas obrE-nija ne zanima toliko, kolikor bi uas morala. Ali kaj jc tem pepakam krivo? Sanio to, da ni mogel narod svojih sil tndi na tem polju razvijati in uriti. Kdor se je hotel naučiti pametnega gospodarstva, moral si je na tuje j podlagi potrebnih uaukov pridobivati ; ali narod se ni mogel po tej poti učiti. Kavno za to pa zahtevamo sedaj sredstev, da mit se pomaga; vcepili mu čemo zavest in omiko, da poderemo vsako mejo, klora ga je doslej ločila od olikanega sveta. In, ko narod yse to doseže in ai prisvoji; ko mu ne bodo razne overe zapirale poti do splošne omike; ko bode narod svojo snago poznaval ter jo vedel ceniti in pametno rabiti: potem no bodemo z narodno politiko nič več nadlegovali, potem ue bodemo več zahtevali ravno p ravnosti. Ali poprej ne bodemo mirovali, naj mis tudi nasprotniki napadajo in črno, kakor jim drago. Gospodarske stvari Vsak delavec naj misli na svoje delo (Konec.) Na Nemškem, kder sem klopotce delal, jo neka gospodinja šalato v škaf pometala, vode nalila in ¿kaf pod drevo postavila, češ, da tako vse, kar je živega na šal ali, pete pobere iu iz vod*.- izlezc. To isto tudi mislijo uektere iauko o gobah, da odurui črvi s kopiti pobegnejo, če jih raz-režejo in na rešeto raz položijo, da se posušijo. Po tem ja vendar več črvov na jubi plava, kot je zgrbančenih ko-ščekov gobi ni h v kisli čorbi, da človek ne ve, ali je postna, ali mesena jed, ali so ocvrki, ali po novi modi uudeljči! — Cujus. O poldne spravi tu izobražena Nemica šalato brž v skledn, jo osoli, jesiha in nekaj olja vlije iu liajd s solato na miz'). Pa, o groza! Kako se težaki strmo gledajo, ko vidijo, da it Nalata giblje in vzdihuje — noben sä ne upa z vilicami v šalalo; pravijo pa: senati, schau, wie er blickt! po naše: gbij, glej, kako gledal — Žaba je bila v šalati. Foj te bodi Ne m i ca! Ta Neuiica je šalato ne le z rokami, morda tudi z nogami obdelovala. Saj večkrat pride šalata tako razcapana, zdrobljena iu zmečkaua na mizo, da ji ni treba hvale peti, da jc to naj boljše na nji, da se zlamlja, kadar jo ješ, ker že tako presreč stlačeno noke gospodinje ua mizo douašojo* ■ - Salatu se mora v veči posodi z vilicami premešati, ko se je osolila iu dostojno z jesihom iu oljeiu zabelila, in po tem v drugo snažno posodo ali skledo z vilicami predjaii, a ne z rokami vzlasti takrat ne, ko jo gospodinja poprej otroku oeediia! — Ncktcri gospodi si sami šala to ua mizi obdelajo. Na nekih meätih je bilo to delo meni izročeno, in to po pravici, kakor bomo o konca videli. O ti grozni širokonstnež! Ali si nisi mogel svoj fcrušui grod s krplji zadelali, da nas tako neusmiljeno uberaš!? — No, ixkaj, bo morda neka srataožljfva ženka pristavila: „Tebi pa jaz že ne bi rada kuhala, ker brez ovinkov po svetu razglasiš, če so kteri naših tovaršie kaj naravnega pripeti." Ljuba moja! ti ti bo povem, da me dragi ne čujejo: Ni ae ti je bati zategadel, zaknj če bi bil jaz za suknjo rojen, bi mi ne Irebalo toliko let v „jaakurju" iioditi. — Tadi si mislim: boljše je ^pravičen" v j.tukarju hoditi, kakor pa se „krivičen11 v suknji voziti — veš, — Pri vsem tem še vendar ui obupati, saj ti jc znano, da še ne je do «Ä dob, karsvot stoji, vedno potvrdjevalo: da vsak človek sebi enakega uajde Ako bi pa že vse strune popokale, iu ravno pri ineni izjem bil, tudi nič no do, če lih raje pečeuo jem — saj sem sam — Kuhar. Negova, 24, julija 18G8. Fr. Jančar, kaplan. Proti ^iiseiiiciHii n» zelju (lt;ii>ci*ti). Letos nam spet velika množina gosenic buče vse zelje pojesti, putreuuo je zalo, da gospodar, kolikor mu naj več mogoče gosenice pregapja. Med mnogimi p o m očki priporoča nObiora proti gosenicam solino apno [chlorkaik), ki sc dobi v štacuuab iu apoteki, to apno si morili v vodi raitaliti iu s to vodo se mora pomočiti zeljiuo perje od zdola, 00-setiice duha toga apna ue morejo vobuti in zapustijo taki zelje. Državno ilarilo proti bolezni tvLInili črv iiev. C. k. kmetijsko ministerstvo bo dalo po predlogu komisije za svilorcjo državno darilo t. j, 5000 ghl. onemu, ki ho iznašel dobro in sploh rabi j Ivo darilo proti kužni bolezni (madežna bolezen) svilnib črvičev (llombis Mori}: Dar se bode podelil še le tedaj, ko s s bode pomoček ali zdravilo skozi dve Leti popolnoma potrdilo, tedaj morebiti še le leta šole ! Kaj jc krivo, da so celo med našimi prostimi ljudmi nahajajo, ki >e od nas Slovencev obračajo ? Šole! V šolah so ae napiii nauicaftt domače ljubezni medu tnjegu strupa. Kaj je krivo da naša slovenska dežela postaja čedalje bolj siromašna, da naše ljudi zmerom pogosteje na boben do vi jo* Naše lagodne šole So tega krive. Ako bi imeli boljše ljudske šole, ako bi i m el i dobre k metij s k e šol e, ne bi imeli tuji ljudje najlepših vrhov naših goric! Tuji ljudje, k ter i m Slovenci delamo, oni pa h ase k jemIju ! (Ziviol) Ko bi bih dovolj« jiod-učeni, stali bi kakor pečina urtsproti tujemu navalu, — Zato hočemo, da ko šole slovenske, da se podučujemo naravnost v svojem jeziku, - Ker jo potreba, da pri ima uradnik, oz-nanuvalec krščanstva, in vsak komur ja trebn viSe omike in ki mu je s Slovenci poslovali, mora znati naš jezik popolnoma v pismu ni besedi, treba, da se naš naroden jezik vptiSje ludi v više učilnice. ... S tem pa ne mislite, da hi jaz bil sovražnik nemškega jezika, v kterem so pisali sloveči možje, kteri je za človeški* vednost važen, v kterem so mislili in delali Veliki umetniki iu modrost o vek Ali nam je slovenski jezik prvi iu nemškega je..ika naj se uče tisti, ki hute napredovati. . - l'r v o s cd n i k iz skušnje svoje mladosti popisuje stan dozdanjih učilnic, prebere še enkrat |io g. predgovoraiku na-svotovaui tretji dol resolucije, kteri zbrano ljudstvo sprejme viharno iu enoglasno, kakor se pokaže iz vprašanja predsednikovega: če je kdo zato, da bi ostale šole pri starem, za km se nijeden iz množine ne oglasi. ^Konac pntnjdnjič-.] Narodna politika. II. Zgodovina ptiča, da smo imeli Çlovencl zmerom dovolj neprij atelje v, kteri so uas pritiskali z vseh strani; ali vktjub mnogoterim maneverom in iotrignam ohranili smo si vendar le svojo narodnost. Ta le i'akt mtoi je porok, da tudi v bodoče ne poginemo in nas nobena sila ne izrine iz zgodovinskih listin, marveč nam velja se marsikteri list dopolniti-Slovenci nismo noben osamfjen ostanek naroda, ki je vie poginul ah ua skoro pogine. Hi smo veja debla, ki obdaja skoro vso fcvropo: a za hrbtom so nam sorodna plemena. Pa da tudi tega ne vemo, to nam vžc napadi iu sovraštvo nasprotnikov kaže, da imamo še dovolj snage. Treba nam je le, da se zavedamo iu za nemile skušnje vtvdimo Kaj neki pa, nasprotniki, vendar zahtevate, da bi storili? Hočete li, da bodemo še na dnije igrača, iu orodje vsakemu, kdor in čemur bi nas hotel rahiti 'i Menimo, da ne hode tega noben svobodnjak «nbtevat. Ali pa hočete, da se naobraztmo iu postanemo krepek steber splošne j svobodi? Ùe to zahtevate, vjemate se z nami, V ta namen nam pa podajte Ludi sredstev, da se narud naobrftzi iu olika v njem trdno v k grenim. Da se pa naobrasi, mora sc zavedati; in da se hode zavedal, moramo ga buditi in po d née vati. Narodna zavest je podlaga vsakemu napredovanju. Urez nje jo vsaka omika puhla in nestalna; hrez nje vsak pojem o svobodi nemogoč. Ali vi trdite, da nam ni mar svobode, marveč se bojujemo le za jezik. Pa kaj pomaga n. p. narodu svobodni tisek. ako se ne sme na podlagi svojega jezika naobraževati ; ako celo ue zna vsega v svojem jeziku misliti, ker nima dovolj znanstvenih izrazov ali jih celo ne pozna? Najprej je treba jezik vsestransko olikati; da se pa olika, treba ga je rabiti V šoli in javnem Življenju. Mislite li, da bi bil narod res laku dolgo čakal konstilucijoualue ustave, da je prij uinel, kaj je in pomeni beseda „konstilucija" ? Gotovo ne. Pa nikar ne mislite, na bi Lilo dovolj, ako bi mu ae ta beseda iz k te roga slovarja poslovenila in pojasnila. Pred u o jo ume, mora imeti pojem, kaj je. Prav radi vam priznavamo, da v gospodari t ve ni h rečeh prav počasi napredujemo, da nimamo kupitalov, da nas obrt-nija ne zanima toliko, kolikor bi uas morala. Ali kaj je Le m pejmkam krivo? Sauio to, da tli mogel narod svojih sil ludi na tem polju razvijati in uriti. Kdor se je hotel naučiti pametnega gospodarstva, moral si je na Lnjej podlagi potrebnih naukov pridobivati ; ali narod se ni mogel po tej poti učiti. Kavno za to pa zahtevamo sedaj sredstev, da mit se pomaga; vcepili mu čemo zavest in omiko, da poderemo vsako mejo, k ter a ga je doslej ločila od olikanega sveta. In, ko narod vse to doseže in si prisvoji; ko mu ne bodo razne overe zapirale poti do splošne omike; ko bode narod svojo suago poznaval Ler jo vedel ceniti in pametno rahiti: potem ne bodemo z narodno politiko nič več nadlegovali, potem ne h od cm o več zahtevali ravno p ravnosti. Ali poprej ne boilemo mirovali, naj nas tudi nasprotniki napadajo in črne, kakor jim drago. Gospodarske stvari Vsak delavec naj misli na svoje delo (Konec.) Na Nemškem, kder sem klojpotee delal, jo neka gospodinja šala to v škaf pometala, vode nalila in ¿kaf pod drevo poatavtla, češ, da tako vse, kar je živega na šal ali, pete pobere in iz vod*.- izlezc. To isto tudi mislijo nektere iauke o gobah, da odurni črvi s kopiti pobegnejo, če jih raz-režejo in na rese to raz položijo, da se posušijo. Po tem ja vendar več črvov na juhi plava, kot je zgrbančenib ko-ščekov gobiuih v kisli čorhi, da elovuk ne ve, ali je postna, ali mesena jed, ali so ocvrki, ali po novi modi uudeljči! — Cujus. O poldne spravi tu izobražena Nemiea šalato bri v skledn, jo osoli, jesiha in nekaj olja vlije iu liujd s šalato na mizo. Pa, o groza! Kako se težaki strmo gledajo, ko vidijo, da it salata giblje in vzdiguje — nubeu sä ne upa z vilicami v šalalo; pravijo pa: senati, schau, wie er blickt! po naše: ghij, glej, kako gledal — Äalia je bila v šalati. Foj te bodi Nemiea! Ta Xewica je šalato ne le z rokami, morda tudi z nogami obdelovala. Saj večkrat pride šalata tako razcapana, zdrobljena in zmečkana na mizo, da ji ni treba hvale peti, da je to naj boljše na nji, da se zlamlja, kadar jo ješ, ker že tako preseč stlačeno neke gospodinje ua mizo donaSfyo. ■ - Solata se mora v veči posodi z vilicami premešati, ko se je osolila iu dostojno z jesibom iu oljeiu zabelila, in po tem v drugo snažno posodo ali skledo z vilicami predjuti, a ne z rokami vzlasti takrat ne, ko jo gospodinja poprej otroku očedibi! — Nekimi gospodi si sami šala to ua mizi obtlelajo-N:i nekih meätih je bilo tu delo meni izročeno, in to po pravici, kakor bomo o krnica videli. O ti grozni širokonstnež! Ali si nisi mogel svoj krušni grod s krpici zadelali, da nas tako neusmiljeno uberaš!? — No, če kaj, ho morda nek* srataoiljfya žetika pristavila: „Tebi pa jaz že ne hi rada kuhala, ker brez ovinkov po svetu razglasiš, de so kteri naših tovaršie kaj naravnega pripeti." Ljuba moja! ti tiho povem, da me drugi ne čujejo: Ni ae ti je bati zategadel, zaknj če bi bil jaz za suknjo rojen, hi mi ne trebalo toliko let v „jaakarju" iiodili. — Tadi si mislim; boljše je „pravičen" vjankarjo hoditi, kakor pn se „krivičen" v suknji voziti — veš, — Pri vsem tem še vendar ui obupati, saj ti jc znano, da še ne je do «ft dob, kar svot stoji, vedno potvrdjevulot da vsak človek sebi enakega uajde Ako bi pa že vse strune popokale, iu ravno pri meni izjem bil, tudi nič no do, če lih raje pečeno jem — saj sem sam — Kuhar. Negova, 24, julija 18G8. Fr. Jančar, kaplan. Proti ^useiiiciHii n» zelju (lüipuiu). Letos nam spet velika množina gosenic hoče vse zelje pojesti, putrenuo je zalo, da gospodar, kolikor mu naj več mogoče gosenice pregapja. M ¿d mnogimi p o m očki priporoča nObiora proti gosenicam solino apno [chlorkaik), ki se dobi v štaonnah iu apoteki, to upuo si mora^ v vodi raztalilt iu s to vodo se mora pomočiti zeljiuo perje od zdola, Go. senice duha tega apna ue morejo vohati in zapustijo taki zelje, Driavno ilarilo proft bolezni tvllnlli črv Iicv. C. k. kmetijsko miuistcrstvo bo dalo po predlogu komisije za svilorejo državno darilo t. j, 5000 gld. onemu, ki bo iznašel dobro in sploh rabi j Ivo darilo proti kužni bolezni (madeina bolezen) svilnih črvičev (llombis Mori}: Dar se bodo podelil še lo tedaj, ko se bode p o m oče k ali zdravilo skozi dve Leti popolnoma potrdilo, tedaj morebiti še le leta šole ! Kaj je krivo, da se celo med našimi prostimi ljudmi nahajajo, ki >e od nas Slovencev obračajo ? Šole! V šolah so ae napili namcatu domače ljubezni medu tujega strupa. Kaj jc krivo da naša slovenska dežela postaja čedalje bolj siromašna, da naše ljudi zmerom pogosteje na boben do vi jo* Naše lagodne šule So tega krive. Ako bi imeli bol jše ljudske šole, ako bi iui el i dobre k metij s k e Sole, ne bi imeli tuji ljudje najlepših vrhov naših goric! Tuji ljudje, k ter i m Slovenci delamo, oni pa biLsek jemlju! (Živlo!) Ko hi bih dovolj« jiod-učeni, stali bi kakor pečina nasproti tujemu navalu, — Zato hočemo, tla ko šole slovenske, da. se podm-ujemo naravnost v svojem jeziku, - Ker je potreba da pri nas uraduik, oz-nanuvalcc krščanstva, in vsak komur ja trebn vi&e omike iti ki mu je s Slovenci poslovati, mora znati nag jezik popolnoma v pismu in besedi, treba, da se naš naroden jezik vpelje tudi v više nčilnice. . . . S tem pa ne mislite, da hi jaz bil sovražnik nemškega jezika, v kterem so pisali sloveči niožjt. kteri jc za ¿lovešku .ednost važen, v kterem so mislili in delali veh ki umetniki iu modroslovei. Ali nam je slovenski jezik prvi iu nemškega je..iku naj se uče tisti, ki hute napredovati. . . l'r v o a cd n i k iz skušnje svoje mladosti popisuje stan dozdanjih učilnic, prebere še enkrat po g. predgovoruiku na-svotovani tretji dol resolucije, kteri zbrano ljudstvo sprejme viharno iu enoglasno, kakor so pokaže iz vprašanja predsednikovega: č-i je kdo zato, da bi ostale šole pri starem, za kur se nijeden iz množine ne oglasi. ^Koneic priti od nji ¿.j Narodna politika. II. Zgodovina priča, da smo imeli fjllovenci zmerom dovolj ueprij atelje v, kteri so uas pritiskali z vseh strani; ali vkljuh mnogoterim maneverom in iutriguam ohranili smo si vendar le svojo narodnost. Ta lo takt uaai je porok, da tudi v bodoče ne poginemo in nas nobena sila ne izrine iz zgodovinskih listin, marveč nam velja še marsiktert list dopolniti. Slovenci nismo noben osamQen ostanek naroda, ki je vie poginul ah ua skoro pogine. Mi smo veja debla, ki obdaja skoro vso fcvropo: a za hrbtom so nam sorodna plemena. Pa da tndi tega ne vemo, to nam vžc napadi iu sovraštvo nasprotnikov iiaže, da imamo še dovolj snage. Treba nam je le, da se zavedamo iu za nemile skušnje vtrdiuio. Kaj neki pa, nasprotniki, vendar zahtevate, da bi storili? Hočete h, da bodemo Se na dalje igrača iu orodje vsakemu, kdor in čemur bi nas hotel rabiti 'i Menimo, da ne bode tega noben svobodnjak zahteval. Ali pa hočete, da se iiaobrazimo in postanemo krepek steber sploSncj svobodi? Ùe to zahtevate, vjemate se z nami, V ta namen nam pa podajte tudi sredstev, da se narud naobrazi in olika v njem trdno v k o-r finim. Da ae pa naobrasi, mora ¿c zavedati; in da se hode zavedal, moramo ga buditi iu ped née va ti. Narod ua zavest je podlaga vsakemu napredovanja. Urez nje jo vsaka omika puhla in nestalna; hrez nje vsak pojem o svobodi nemogoč. Ali vi trdite, da nam ni mar svobode, marveč se bojujemo le za jezik. Pa kaj pomaga n. p. narodu svobodni tisek. ako se ne sme na podlagi svojega jezika naobraževati ; ako celo ne zna vsega v svojem jeziku misliti, ker nima dovolj znanstvenih izrazov ali jih celo ne pozna? Najprej je treba jezik vsestrausko ohkati; da se pa olika, treba ga je rabiti V šoli in javnem življenju. Mislite li, da hi bil narod res tako dolgo čakal koastilucijoualue ustave, da je prij uinel, kaj je in pomeni beseda „konstilucija" ? Gotovo ne. Pa nikar ne mislite, na bi bilo dovolj, ako hi mu se ta beseda iz k te roga slovarja jioslovenila in pojasnila. Pred u o jo ume, mora imeti pojem, kaj je. Prav radi vam priznavamo, da v gospodari t ve ni h rečeh prav počasi napredujemo, da nimamo kapitalov, da nas obrt-nija ne zuuioia toliko, kolikor bi uas morala. Ali kaj je tem napakam krivo? Sauio to, da tli mogel narod svojih sii inui ua tem polju razvijati In nriti. Kdor se je hotel naučiti pametnega gospodarstva, moral si je na tuje j podlagi potrebnih naukov pridobivati ; ali narod se ni mogel po tej poti učiti. Kavno za to pa zahtevamo sedaj sredstev, da mil se pomaga; vcepiti mu čemo zavest in omiko, da poderemo vsako mejo, klora ga je doslej ločila od olikanega sveta. In, ko narod yse to doseže in si prisvoji; ko mu ne bodo razne overe zapirale poti do splošne omike; ko bode narod svojo snago poznaval ter jo vedel ceniti in pametno rabiti: potem ne bodemo t narodno politiko nič več nadlegovali, potem ue h od cm o več zahtevali favn opravo osti. Ali poprej ne bodemo mirovali, naj nas tudi nasprotniki napadajo in črno, kakor jim drago. Gospodarske stvari Vsak delavec naj ntisli na svoje delo (Konec.) Na Nemškem, kder sem klopotce delal, jo neka gospodinja äalato v škaf pometala, vode nalila in ¿kaf pod drevo postavila, češ, da tako vse, kar je živega na šal ali, pete pobere in iz vod*.- izleze. To isto tudi mislijo uektere 4auke o gobah, da odurni črvi s kopiti pobegnejo, če jih raz-režejo in na rešeto raz položijo, da se pogu sij o. Po tem ja vendar več črvov na juhi plava, kot je zgrbančenib ko-ščekov gobiuili v kisli čorhi, da elovuk ne ve, ali ju postna, ali mesena jed, ali so ocvrki, ali po novi modi uudeljei! — Cujus. O poldne spravi tu izobražena Nemica šalato brž v skledn, jo oaoli, jeslha in nekaj olja vlija iu liajd s šalato na mizo. Pa, o gmza! Kako se težaki strmo gledajo, ko vidijo, da it salata giblje in vzdiguje — nubeu sä ne upa z vilicami v šalalo; pravijo pa: soba«, schalt, wie er blickt! po naše: glei; glej, kaki gledal — Žaba je bila v šalati. Foj te bodi Ne m i ca! Ta Xeuiica je šalaio ne le z rokami, morda tudi z nogami obdelovala. Saj večkrat pride šalata tako razcapana, zdrobljena iu zmečkana na mizo, da ji ni treba hvale peti, da je to naj boljše na nji, da se zlamlja, kadar jo ješ, ker že tako proseč stlačeno neko gospodinje ua mizo douašajo. ■ - Salata se mora v veči posodi z vilicami premešati, ko so je osolila iu dostojno z jesihom in oljem zabelila, in po tem v drugo stiaŽuo posode ali skledo z vilicami predjali, a ne z rokami vzlasti takrat ne, ko jo gospodinja poprej otroku očeddii! — Nckteri gospodi si sami šala to ua mizi obdelajo. N:l nekih me3tih je bilo to delo meni izročeno, in to po pravici, kakor bomo o koncu videli. O ti grozni širokonstnež! Ali si nisi mogel svoj krušni grod n krplji zadelali, da nas tako neusmiljeno obešaš]? — No, če kaj, ho morda nek* srataoiljlva Žeaks pristavila: „Tebi pa jaz že ne bi rada kukala, ker brez ovinkov po sveta razglašiš, de so kteri naših tovaršie kaj naravnega pripeti." Ljuba moja! ti tiho povem, da me drugi ne čujejo: Ni se ti je bati zategadel, zaknj če bi bil jat za suknjo rojen, bi mi ne trebalo toliko let v „jaaknrju" iioditi. — Tudi si mislim: boljäe je „pravičen" vjankarjo hoditi, kakor pa se „krivičen" v suknji voziti — veš, — Pri vsem tem še vendar ui obupati, saj tijcznauo, da še ne je do«ft dob, kar svot atoli, vedno potvrdjevaloi da vsak človek sebi enakega uajde Ako hi pa že vse strune popokale, in ravno pri meni izjem bi), tudi nič ne do, če lih raje pečeno jem — saj sem sam — Kuhar. Negova, 24, julija 18G8. Fr. Jančar, kaplan. Proti ^useiiiciHii n» zelju (lt;ii>ci*ti). Letos nam spet velika množina gosenic hoče vse zelje pojesti, potreiiuo je zato, da gospodar, kolikor mu naj več mogoče gosenice preganja. Med mnogimi pomoßkl priporoča nObiora proti gosenicam solino apno [cblorkaik), ki se dobi v štacuuab iu apoteki, to apuo si mora^ v vodi raztalilk in s to vodo se mora pomočiti zeljiuo perje od zdola, Go. aenice duha tega apnu ue morejo vohati in zapustijo taki zelje. Driavno ilurilo proft bolezni tvLInili črv Iiev. C. k. kmetijsko ministerstvo bo dalo po predlogu komisije za svilorejo driavuo darilo t. j, 5000 gld. onemu, ki ho iznašel dobro in sploh vabljivo darilo proti kužni bolezni (madežna bolezen) svilnih črvičev (llomms Mori}: Dar £C hode podelil še le tedaj, ko se bode pomote k ali zdravilo skozi dve leti popolnoma potrdilo, tedaj morebiti še le leta — Daljo je imenovano ministerstvd tfldi razdelilo določeno državno podporo za svllorejeke družbe, %j ?cč tc podporo, t- j. 2800 gld, in JOOOgld. se je dalo v Češko in Dalmacijo, t Avstrijo pod Anižo seje dalo 800 gld. Poti Lipo. Podtičivtn in vgodni j/ugovori. L j u h o m i r (ki se ¡¡prehaja » m nogimi kmeti po svojtm sadovnjaku). Poglejte samo sem v moje drevno sadišče iu hote se gotovo čudili, če Vam povem, da so ta više dva šolnja visoka dreve»ca letos izraslla, in sicer sem peške šelekcsuo v pomladi posojal, posebno lepe so jablanioe in hrnškice, pa tudi orehi so prav visoki in koščati. Zdaj pa pogledajte na te dve gredi, tukaj so zasajene letne jabJauicc. in skorej ni verovati, da su v jednetn lotu više od dva črevlja izrabile: po ji rek moram reči, da sem letos z svojim drevesnim sodiščem prav zadovoljen, samo prek osno sem posejal koščice, to vendar letos bo čem popraviti iošeta leden posejati koščic kolikor bode raj več mogoče, jahelkiue in hruškine peške pa taki v pomladi. Te dveletoe jablanicc pa bom taki drugo loto po-žlahtnil, ker so že zadosti velike in močne. Se m en ko, Moram reči, da imate res tako lep sodov-njaU, da hI se smel imenovati ¡zgledna šola, pri vas M se naši fantje lahko drevoreje popolnoma naučili. L j n b o m i r. Počasti,, počasti, g župan to jo še I e samo začetek, lo še celo nič ni vred j eno, če mi vendar Bog da žir Ijenje in zdravje, hočem v nekih letih po mogočnosti vse vre- diti, ker vsak;i sorta dreves i.....a imeti svoje posebno mesto, kor potrebu je posebno obdelovanje, jaz se >e sam moram učiti, ker še celo malo v tem vem. Žalec, Jaz bi rad bil, če bi le pol toliko znal, kakor Vi, ali žali bog, da se mi kmetje tlozdaj celo nič nismo učili o tem, kakor ste rtom vendar pravili, bodo se prihodnjič ¡to naše fante take škole vpeljale, bogme če bo to, še bom jaz ž njimi v šolo hodil, ker me posebno sadjerejs strašan zanimiva. L j u h o m i r. Ta beseda je vredua svojega moža I Le učimo se, da ne bomo zaostali, »a drugimi uaiiuii sosedi, saj učenje ni nikakova sramota, za nubenega človek bodi si siromak ali bogatel, mlad ali star, Seme oko. Kako pa kaj stoji na vašem vrtina želenjo, pri meni je strašno slabo. L j uho mir. Prosim Vas, o tem me niti ne vprašajte, ker me jezi, če samo tamo pogledam. Pred 14 dani še je vse tako lepo stalo, da je bilo veselje gledati, ali na eukr.it. je bilo po vsem zelenju toliko gosenic, kakor da hi jih it vreče nanjen.isipal. Izpočetka sem rekal svojim, ljudem, naj je poberejo in res so jih eden dan nabrali več, kak jr eden vagan, ali kaj je to pomagalo, celo nič, ker drugi dat) se jih je enkrat toliko bilo. Naj bolj mi je žal za zelje (knpus) ker jo že imelo precej lepe glave, ali ravno danes, sem ga moral dati posekati, ker drugače ga morebiti jutro tli ti pere-sicavee našel ne bi, tu je strašna nesreča za nas gospodarje, ker če je povsod tako nam bodo gosenice vse zelje p jjele. Debel ko. Žulibog da jc tako. tudi na moji njivi, na kteri som imel zelje po&ajciio, druga nič več ni gledati, kakor samo kocenje i a debelejša perji na rebra. Se men k o- Kavno to sem tudi jai bolel reči, pa naj bo z Bogom, če le krompirja pa repo mnogo dobimo, bomo se že skoz zimo preživi 1L — Glejte, glejte zdaj pa pride tudi Iglič, radoveden sem, kaj bo nam on povedal o ljutomerskem taboru- Iglič (pristopi k društvu). D>bcr daa, dragi prijatelj, prej ko ne sem danes, kaj važnega zamudi). Ljubo m i t', Nič posebnega, dragi Iglič! Jaz sem sosedom kazal svoje drevesno sadišče to jo vse. Žnice. Kaj pa ste ueki delali, da ste tako kesuo do£U. Morebiti popisujete ljutomerski tabor in hočete kako brošurieo o njem izdati. Iglič. To sicer ne, nit moram vam reči, da je ta res vreden, ne samo, da hi se na tanko popisal temoČ, da bi se z zlatimi črkami tipkal iu razposlal po celi slovenski zemlji, - da bi se vzbudili vsikder rodoljubi In storili, kar so storili vrli Ljutooieržanje, kteri m iz srca kličem. Živili, živili, živili 1 — Sem en ko, G. Iglič, kakor vidim ste vi še zmirom na ljutomerskem taboru. Povejte nam, kako se vam je kaj do-padlo kaj ste vse doživeli taiuo iu ali sle zadovoljni z vsem. Iglič. Prav imate, g. župan, jaz sem še zmirom na ljutomerskem taboru in še zmirom čajem one izvrstne govore naših rodoljubov, vsaka beseda teh govorov, se mi je vkore-niiiila globoko v srce in zatoraj še zmirom samo ua te mislim. Moram pa tudi reči, da se je vse ljudstvo tako lepo obnašalo, da se res bolje ni moglo in vredno je, d> se izreče vsem prav srčua hvala, Vrejeno pa je tudi vse bilo lako dobro, da se bolj vred iti ne da. Povem Vam, da sem neizmerno srečen, da je vse tako izvrstno izpadlo. Ljubo mir. Tudi mene to zlo veseli, posebno zato ker jo celi slovenski svet gledal ua ta tabor. Posebno pa tudi zalo, dani dan našim nasprotnikom naj ruaujši vzrok, da hi spet napravili iz mušico sloua -,--- Iglič. Lta, da, naša nasprotnike to strasuo jezi da se je vse tako mirno iu izvrstno izpeljalo* Samo čujte, kaj vam p-jvem: Pred kratkimi dnevi sem bil v mestu, kdor sem si malo sukua kupil, po dovršenem poslu stojiîoi v neko krčmo, da bi se malo okrepil in komej dnjdoni v sobo. atopiženeki poznani gospod pred me in mi smeje reče: „No vaš tabor jc lahko bil prav miren, ker niste več ljudi skupaj spravili, kakor samo dO dve sto". Žalec. Pa kaj mu niste taki daii je lue za uba. Iglič. Skorej bi mi bila jed na ušla, pomiril sem se vendar taki iu si mislil, da taki norec ni vreden, da bi mu pošten Slovence heacdieo rekel, zatoraj mu hitro obrnem hrbet pljunem na tla in odidem v drugo krčmo, Lj u b o m i r, Tako je bilo prav, ker taki ljudje niso vol- vredni, kakor da je vsak pošten Slovenec popnlnomu zaničuj!-, in gotovo je bolj jezi, kakor tisoč žali h bese l. Zdaj pa uaj bo za danes zadosti, drugo krat več. ---i iTITfi- M-- Politični ogled Mitiislerstvo pravosodja je mi slov. šlirskem imenovalo sledeče okrajne sodnike: Pristav Janez Wieger je imenovan za Kozje, predstojnik Wil. Sehlîcber za Vransko, pristav Vinko Vanioo za Ormož, predstojnik Janez Si bič za Konjice, konnt. svetnik in predstojnik Jakob Mavr za Sevnico, predstojnik Antou Globnčnik za Ljulomer, pristav Janez Porstner za Marenberg, dežel. sodn. svetnik in sodnik Janez Pogačnik za Maribor, predstojnik Anton Pirkniajer za Gorenji grad, predstojnik Jožef Nemanič za gornjo Jladgono, dežel, sod. svetnik in predst. Frld. pl. Schtldeufeld za Ptuj, predstojnik Ignuc Kalifi u za Radgono, predstojnik J gnac Ilogclsber-ger za lirežee, predstojnik Matija Sirk za Šoštajn, predstojnik Jakob Zirkclbach za ¡St. Lenari, predstojnik Vilj. Jenčič za Stnarje, predstojnik Frane Kikošinegg za slov. Gradec. Cesarsko pismo zaukazuje, da se imajo polkom in voj-skiiiim oddelkom, kteri se nabirajo v deželah ogerske krone, kolikor je mogoče dati častniki v teh deželah rojeni- Obenem se ima zaukaz, da se ima vHak častnik naučiti jezika svojega polka, na novo oklicati. Kakor so ¿nje, se bo deželnim zborom predložila nova postava o realnih Šolah, po kterih dobijo realke 7 razredov in izpite zrelosti, vsak deželni jezik more hiti učen jezik. Od deželnih poslancev so bode ali bi se rado tirjalo, da morajo priseči na decernbersko ustavo. Če kteri ne hi hotel priseči, hi zgubi! svoje poslanstvo. Kaj pa še? Vladi nt iinti pišejo, da ho pravosodna organizacija še enkrat toliko novcev stala, kakor politična ; pa tudi pri tej se ne bo celo nič prihranilo. Na Ces k em še se zmirom prepovedavajo zbori în tabori, lako sa je pTcd kratkim prepovedal učiteljski zbor v Pragi; tabor ua „Dibane", tabor v „Sabeslavu", društvo ,,slovauaka lipa" v Mačebostu itd. Tudi časniki še se zini-rotil konfiskujejo. Policijski minister Taale je imel v Progi daljši p c govor z županom KJandy-jem. Pravijo, du je hotel pridobiti prvake, da dojdejo v deželni zbor, Došli morebiti bodo, vprašanje je samo, kako dolgo v njem ostanejo, V Galiciji se lederulistična opozicija nc samo za državni tcmoč tudi zu deželni zb;ir zmirom bolj vtrju jo iu vredqjej tako, da so že uemški lisi i začeli vladi svetovati, naj Galiciji dovoli, kar jej gre, — Na Hrvaškem so celo zmerneji unioni^ti, kakor Janko vi c izrekli željo, da se uaj skliče uovi dežel m zbor, da hi se lako storil prvi korak k porazu m lj en ju z narodno strauko. Mislimi) vendar, da vlada pokornega uradniškega deželnega zbora ne ho tako hitro iz rok spustila. 1802. — Daljo je imenovano ministerstvo tfldi razdelilo določeno državno podporo za svilorejeke družbe. Kaj ?cč te podpore, t- j. 2800 gld, in JOOOgld. se je dalo v Češko in Dalmacijo, t Avstrijo pod Anižo seje dalo 800 gld. Poti Ujm. Podtičivtn in vgodfti j/ugovori. L j u b o m i r (ki se ¡¡prehaja » nmogimi kmeti po svojum sadovnjak«). Poglejte samo sem v moje drevno sadišče iu bote se gotovo čudili, če Vam povem, da so ta više dva šolnja visoka drevesca letos imstla, iu sicer sem peške šelekcsuo v pomladi posejal, posebno lepe ¡?o jablimiee iti hrnškice, pa tudi orehi so prav visoki in koščati. Zdaj pa pogledajte na te dve gredi, tukaj so zasajene letne jabJnnicc. in skorej ni verovati, da su v jednem letu više od dva črevlja izrastle; po ji rek moram reči, da sem letos z svojim drevesnim sodiščem prav zadovoljen, samo prek osno sem posejal koščiee, to vendar letos bočen» popraviti in še ta leden posejati koščic kolikor bode naj več mogoče, jabelkiue in hrnškine peške pa taki v pomladi. Te dveletne jablauice pa bom taki drugo loto po-žlabtnil, ker so že zadosti velike iu močne, Sem en ko, Moram reči, da imate res tako lep sodov-njak, da bi se smel imenovati izgledua šola, pri vas In sc naši fantje lahko drevoreje popolnoma naučili. L j u b o m i r. Počasti,, počasu, g župan to jo še I e samo začetek, t<> še celo nič ni vred j eno, če mi vendar Bog da žir Ijenje in zdravje, hočem v nekih letih po mogočnosti vse vre- diti, ker vsaka sorti dreves j.....a imeti svoje posebno mesto, kor potrebu je posebno obdelovanje, jaz se >e sam moram učiti, ker še celo malo v tem vem. Žalec, Jaz bi rad bil, če hi le pol toliko znal, kakor Vi, ali žali bog, da se mi kmetje tlozdaj celo nič nismo učili o tem, kakor ste nam vendar pravili, bodo s0 prihodnjič za naše fante take škole vpeljale, bogme če bo to, še bom jaz ž njimi v šolo hodil, ker me posebno sadjereja strašno zanimiva. Ljttbo mi r. Ta beseda je vredua svojega moža 1 Le učimo se, da ne bomo zaostali, za drugimi uaiimi sosedi, saj učenje ni nikakova sramota, za nubenega človek bodi si siromak ali hognlcž, mlad ali star, Scmenko. Kako pa kaj stoji uavašem vrtina želenjo, pri meni je strašno slabo. Ljubo mir. Prosim Vas, o tem me niti ne vprašajte, ker me jezi, če samo tamo pogledam. Pred 14 dani še je vse tako lepo stalo, da je bilo veselje gledati, ali na enkrat, je bilo po vsem zelenju toliko gosenic, kakor da bi jih it vreče nanjenasipni. Izpočetka sem rekal svojim, ljudem, naj je poberejo in res so jih eden dan nabrali več, kak jr eden vagan, ali kaj je to pomagalo, cclo nič, ker drugi dar) se jih je enkrat toliko bilo. Naj bolj mi jc žal za zelje (kapus) ker je že imelo precej lepe glave, ali ravno danes, sem ga moral dati posekati, ker drugače ga morebiti jutro iliti pere-sieaveč našel ne bi, to je strašna nesreča za nas gospodarje, ker če je povsod tako nam bodo gosenice vse zelje p jjele. Debel ko. Žalibog da je tako. tudi na moji njivi, na kteri som imel zelje: posajeno, druga nič več ni gledati, kakor samo koeenje iu debelejša perji na rebra. Scmenko- Kavno to sem tudi jaz hotel reči, pa naj bo z Bogom, če le krompirja pa repo mnogo dobimo, bomo se že skoz zimo preživi 1L — Glejte, glejte zdaj pa pride tudi Iglič, radoveden sem, kaj bo nam on povedal o ljutomerskem taboru- Iglič (pristopi k društvu). Di>bcr dan, dragi prijatelj, prej ko ne sem danes, kaj važnega zamudi). Ljubomii. Nič posebnega, dragi Iglič! Jaz sem sosedom kazal svoje drevesno sadišče to jo vse. Žalec. Kaj pa ste neki delali, da sle tako kesuo do£U. Morebiti popisujete ljutomerski tabor in hočete kako brošurieo o njem izdati. Iglič. To sicer ne, alt moram vam reči, da je ta res vreden, ne samo, da bi se na tanko popisal temoČ, da bi sc Z zlatimi črkami tiskal iu razposlal po celi slovenski zemlji, - da bi se vzbudili vsikder rodoljubi in storili, kar so storili vrli Ljutomeržanje, kteri m iz srca kličem. Živili, živili, živili 1 — Sem en ko, G. Iglič, kakor vidim ste vi še zmirom na ljutomerskem taboru. Povejte nam, kako se vam je kaj do-padlo kaj ste vse doživeli taiuo in ali sle zadovoljni z vsem. Iglič. Prav imate, g. župan, jaz sem še zmirom na ljutomerskem taboru in še zmirom čajem oue izvrstne govore naših rodoljubov, vsaka beseda teh govorov, se mi je vkore-ninila globoko v srce in zatoraj so zmirom samo na te mislim. Moram pa tudi reči, da se je vse ljudstvo tako lepo obnašalo, da se res bolje ni moglo in vredno jo, da se izreče vsem prav srčna hvala, Vrejeno pa je tudi vse bilo tako dobro, da sc bolj vred iti ne da. Povem Vam, da sem neizmerno srečen, da je vse tako izvrstno izpadlo. Ljub oni i r. Tudi mene to zlo veseli, posebno zato ker jo celi slovenski svet gledal na ta tabor. Posebna pa tudi zato, dani dan našim nasprotnikom naj rnaujši vzrok, da bi spet napravili iz mušico sloua --- Igli i. Lta, da, naše nasprotnike to strasuo jezi da se je vse tako mirno iu izvrstno izpeljalo* Samo čujte, kaj vani p-jvemt Pred kratkimi dnevi sem bil v mestu, kdor sem si malo .sukuu kupil, po dovršenem poslu stojiîui v neko krčmo, da hi se malo okrepil iu komej dojdem v sobo. stopi že neki poznani gospod pred me in mi smeje reče: _No vaš tabor je lahko bil prav miren, ker niste več ljudi skupaj spravili, kakor samo do dve sto". Zalee. Ta kaj mu niste taki daii je lue za ubi. Iglič. Skorej bi mi bila jedua ušla, pomiril sem se vendar taki in si mislil, da taki norec ni vreden, da bi mu pošten Slovence besedico rekel, zatoraj mu hitro obrnem hrbet pljunem na tla in odidem v drugo krčmo. Lj u b o m i r, Tako je bilo prav, ker taki ljudje nisn več vredni, kakor da je vsak pošten Slovenec popolnoma zaničuj s-, iu gotovo je tiol j jezi, kakor tisoč žalili bese l. Zdaj pa naj bo za danes zadosti, dragu krat več. ---i inTn- m-- Politični o£lc<1 Minislerstvo pravosodja je na slov. štirskem imenovalo sledeče fdirajne sodnike: Pristav Janez Wieger je imenovan za Kozje, predstojnik Wil. Schlîeber za Vransko, pristav Vinko Vaiiino za Ormož, predstojnik Janez Si bič za Konjice, konnt. svetnik in predstojnik Jakob Mavr za Sevnico, predstojnik Anton Globučnik za Ljutomer, pristav Janez Forstuer za Marenberg, dežel. sodn. svetnik in sodnik Janez Pogačnik zn Maribor, predstojnik Anton Pirkniajer za Gorenji grad, predstojnik Jožef Nemanič za gornjo Jladgono, dežel, sod. svetnik in predat. Frid. pl. Sehildeufeld za Ptuj, predstojnik Ignac Kaltou za Radgono, predstojnik J guae Ilogclsber-ger za lirežce, predstojnik Matija Sirk za Šoštaja, predstojnik Jakob Zirkclbach za ¡St. Lenart, predstojnik Vilj. Jeniič za Sta ar je, predstojnik Frane Koliošinegg za slov. Gradec. Cesarsko pismo zaukazuje, da se imajo polkom in voj-skinim oddelkom, kteri se nabirajo v deželah ogerske krone, kolikor je mogoče dati častniki v teh deželah rojeni- Obenem se ima zauknz, da se ima vsak častnik naučiti jezika svojega polka, na novo oklicati. Kakor so ¿nje, se bo deželnim zborom predložila nova postava o realnih šolali, po kterih dobijo realke 7 razredov in izpite zrelosti, vsak deželni jezik more biti učen jezik. Od deželnih poslancev so bode ali bi se rado tirjalo, da morajo priseči na decernhersko ustavo. Če kteri ne bi hotel priseči, hi zgubil svoje poslanstvo. Kaj pa še? Vladi ut listi pišejo, da bo pravosodna organizacij» še enkrat toliko novcev stala, kakor politična ; pa tudi pri tej se ne bo celo nič prihranilo. Ña Češkem še se zmirom prepovedavnjo zbori in tabori, tako sa jc pTcd kratkim prepovedal učiteljski zbor v Pragi; tabor ua „DžbaueJ, tabor v „Sobeslavu", društvu „slovanska lipa." v Mačebostu itd. Tudi časniki še se zmirom konti skujejo. Policijski minister Taate je imel v 1'cngi daljši pego-vor z županom KJaudy-jetn. Pravijo, du je hotel pridobiti pnalte, da dojdejo v deželni zbor, Došli morebiti bodo, vprašanje jc samo, kako dolgo v njem ostanejo. V Gal i eij i se federalistična opozicija ne samo za državni tcmoč tudi za deželni zb;ir zmirom bolj vtrju jo iu v reduje; tako, da so že uemški listi začeli vladi svetovati, naj Galiciji dovoli, kar jej gre, — Na HrvaŠkem so celo zmerneji unioni*ti, kakor Janko vi č izrekli željo, da se naj skliče uovi deželni zbor, da hi se tako storil prvi korak k porazumljenju z narodno stranko. Mislimo vendar, da vlada pokornega uradniškega deželnega zbora ne ho tako hitro iz rok spustila. V Karlu ven iu drugih narodnih mestih podpisujejo pismo, v kterem prosijo, naj se skliče postavni deželni zbor in protest njej o proti sedajnomu uradniškemu. Generalni komando vZagrebu se je razpustilo, oddelki vojaške granice, ho h o do oddali generalnemu poveljstvu v Budi. lzPctersburga se piše, da sejo lamo zlo ojačila stranka, ki hote pornzumljciije z Polaki. V ft i m u se vse pripravlja na vojsk», irdnjave so naprav-Ijajo in oborožujejo s topu vi, tudi nekoliko sa mostanov so spremenili v k osame. lia Kreti se vporniki tudi krepko vstavljajo Turkom. V Bolgarski so vporniki Turke večkrat prav dobro stepli. Na Angleškem se vse marljivo pripravlja za prihodnjo volitve v parlament. V velikih mestih bo borba velika. -^Mapj»* i —— \oviiai\ Basen o „dobrih časih", Lota 1083 je grajšina Diruholz, grofa Sternberga za k In dal a z živežem cesarsko m tudi skonidočo armado; v računih te zaklade se nahaja, d« je takratna cena živeža bila sledeča: 1 funt kruha je veljal 3 kr., 1 govedo ti gld., I ovca 1 gld. 30 kr., 1 tele 1 gld. SO kr., 1 funt govedine 3 kr., 3 gosi 15 kr., 1 piSe 4 kr., 1 vedro vina 2 dO 3 gld,, l sod p)ve 4 gld, 30 kr,, 1 svinja 2 gld., 1 puran 1 gld. kr., 1 vagan pšenica 1 gld, l& kr., f vagan rži kr., t vagan ječmena 1 gld. in ] vagan ovsa 24 kr, Kovanje iu izdavanje novega srebernega drobiža po 10 in 20 kr. je spel vstavljeno iu sicer zato, ker ua vsakem kosu stoji samo številka 10 ali 20 ¡o ni pridano, da velja samo 10 ali 20 kr. a vst rij ske veljave, pripetilo sejo z a to raj že zdaj ua večih krajih ua kmetih, tla so ljudje ta denar prijeli v vrednosti staro desetine, t, j, ineslo za 10 kr. a. v. za 18 kr. a. v., in v vrednosti stare dvajse-tion t. j, za 35 kr. a. v. mesto sumo za 20 kr, a. v. Ce bi zntoraj kdo ta novi že izdani denar dobil, naj samo r a j t u toliko krajcarjev a. v., kolikor kaže na njem številka. V Gorici se snuje družba za vinstvo in so se že te dni razposlala vabila na vdoleževanje in načrti pravil tega društva, Tudi pri nas bi tako društvo zlo koristno bilo. Pri sv. Lorencu v Lombardiji je fo let staremu meščanu jegova četrta žena povila 31 otrok. To je vendar srečen oče! — Ker je prejšnji srbski knjez Karagjeorgjovič bilvBelem-gradu obsojcu, so vzete po sodni j i jegovc lastnine v Komu nij i. V Tirolski se sprehajajo prav marljivo praski častniki, iu popisujejo kraje in soteske prav na tanko. Ker imajo dobra pisma, jim no morejo nič. 14. t, m. so imeli dijaki višili šol zbor v Ljubljani: snšlo se jih je više sto. Za predsednika je bil izvoljen g. doktorand Tomšič za zapisfivoa g. Celestin in g. Leveč, ko vladni komisar pa je bi! nasoči državni vladni tajnik g. Ko-cev&r. Vse rosolueije so se soglasno sprijela. — Eesolneija o pravni akademiji so je vendar po sklopu odbora že prej izpustila. — Mora se v čast vseh nasočib reči, da je pri celem taboru vladal lepi mir in red. Na čast nasočih dijakov jo 14. t. m. ljubljansko drama-tiško društvo zvečer v čitavuici dalo veseli igri „Filozofi in ^Ultra", ki ste bile prav izvrstno igrani. Osem ljudskih učiteljev jo iz Kranjske po predlogu deželnega odbora, pozvalo miuisterstvo na Dnuaj, da se lamo učijo do zadnjega prihodnega mesoca, gospodarstva in km et i i str a. Kako dolgo pa bo trajal zdaj ni ves k i deželni zbor. Na to vprafianje so odgovorile „Narod. Nov.": Ravno eden teden, ker samo na toliko časa so tudi najeti steuograii deželnega zbora. Pri dunajskem velikem Sicenfestti so so dve tretjini vsega premakljivega blaga agubili, Zadnji dan so se celo okrali zlati čopi od luni do ve zastave. 12. t. j. sta so sošlu v Švalbabu ruski car in pruski kralj in pravi se, da so je prijateljstvo med njima celo v trdilo. General b.Tilipovič e. k. namestnik v Dalmaciji, kterega so Dalmatinci zlo ljubili in zato tudi pri cesarju prosili, da bi ga šc nadalje pustil v Dalmaciji, jo 10. t. m. Sedaj se je razglasila postava, kako so more za drža vati in odvračati živinska kužna bolezen. Piše se, da jegoipa, ki je pred krotkim v Parizu z francosko cesarico govorila, to prosila, uaj pregovarja cesarja, da se odvrne vojska, „ki materam sinove jemlje". Tako sc je vendar bati iU bo vojskn. G. B eus t je s svojim govorom pri tretjem btmtneui streljanju na Dunaju, Ogre strašno razdražil, Nemci pa vendar tudi ne bodo dosti marali za njega. Pob rat i m s k i shod vslrijskih delavcev na Dunaju ni bil dovoljen. Ugerski časniki pišejo, da jo na Ogerskom vse polno pruskih žitnih kupcev, ki se vendar mnogo več brigajo za to kaj želi dežela in kake so jene razmere, kakor za žito. Glavno zbirališče teh žitnih kupcev je vendar v lšel-)u, kder seli kupci posebno radi zabavljajo z Madžari in posebno vailujejo v društva bolj i meni tih madžarskih rodovi n. Zda nji e. k. namestnik v Trstu feldmaršallcjtunnt Mbring je isti mož, ki je kratko pred revolucijo î. 1W4¡L pisal v vsej Avstriji prepovedano knjigo „sibilinske bukve", v klero je brezobzirno razkrival propalost vseh razmer avstrijskega vladovanja. Navdušen pa je bil z G is krom vred l. 1548. v Frank fart u sta nemški poklic Avstrije. Kaj ko bi gn bil prijatelj Giskra zarad tega poslal v Trst, ki kakor no italijanski tudi slovanski ne sme biti temuč nemški. Za Slomšekov spominek so darovali: Dekleta angel, bratovščine pri sv. J ur ju na goriškem 6 gld. — Pačk0 Anton, kaplan pri sv. llju 6 ^td. — Dr. Vosnjak, zdravnik v slov. Bistrici 5 gld. — Držečnik Luka VinSekov 1 gld. Tržna cen pretekli teden PËonieo vsijnn (iravenka) . Itiï „ . , .lopni ena „ Ont „ Tin-Èice (knniïe} vagin Ajde s Prosu ,, . Krompirja , Govedino finit . , Tetetino „ Svinje ti ne ùmlve funt Drv 3G" l rti i h sožedj (Klaftér) w Ï5" il.i«. ■ * „ afi" mehkih „ , Ifl" ■ V t " i ' Ojjlenja ii trdega lana vagan „ „mebkoga,, „ Sena coni ijlnmt cent V Sopnh , „ „ Rtûljo Bkiiinc (šjicbaj icnt Jajci:, pot za Cesarski zlat velja 5 il, 45 kr. a. v. Aîijo srebra 112.50. Katodno drž. posojilo G2.20. I.oterijne srečlse. V Gradcu 12. avgusta IS6S: 41 54 73 0* 3 Prihodnja sračktmje jo 26, avgustu. ISfitf. Dobro izurjen ekonom, ki jo oženjeu to slovensko dobro govori, dobi službo pri iavantinskem kujezoSkofijstvn v Mariboru z začetkom leta 18G9. Več o tem se ave pri imenovanem knjezoškofijslvu, M t* tulca vrednlitva. G. Í. pr. it. Jakoba v «l g. Imenovani spisi nam bodo dobro doili. — I t rM g -H =3 P- d 1 t» ►i S-'? S > 2 il.|k.,|ll.: k. |ll, | k.' a.|k. 4 20 s n 6¡— 4 ¿0 ï 90 3 40 a so S 1 dO — — 3 so — — 1 40 1 30 2- 1 SO i SO 3 30 3 - ■2 BO 1 3 — 3 3 SO 3 70 3 30 4 SO 3 — _ _ 1 ¡20 1 i 1 20 1 26 20 _ ■25 — 24 — 25 20 — 3« " -.¿S,--25 -■ 24 — '25 -- 23 ___. iti 10 — » —j 3.50 10 — — — š « — '__ (S — e — J5c T 60 _ _ 3Š0 ^ — so: — 00 — 40 00 _ ¿0: —"40 70 i 20 i — — 76 — 1 — i 10 — 60 ___ _ soj — SO" —'45 _ 75 40 _ 33 -t+o _ SO 101 — z. — S — B V Karlu ven in drugih narodnih mestih podpisujejo pismo, v kletem prosijo, naj se skliče postavni deielni zbor in pro-tcatujejo proti sedajnomu uradniškemu. Generalni komando vZagrcbn se je razpustilo, oddelki vojaške granice, se bodo oddali generalnemu poveljstvu v Budi. lzPctersburga se piše, da seje lamo zlo ojačila stranka, ki hote poinzumljenje z Polaki. V Rimu so vse pripravlja na vojsk", irdujave so naprav-Ijajo in oborožujejo s topu vi, tudi nekoliko sa mostanov so spremenili v k osame. lla Kreti se vporniki tudi krepko vstavljajo Turkom. V Bolgarski so vporniki Turke večkrat prav dobro stepli. Na Angleškem se vse marljivo pripravlja za prihodnje volitve v parlament. V velikih mestih bo borba velika. -^MSPj». I --- Voviiai', Basen o „dobrih časih", Leta 1083 je grajšiua Diruholz, grofa Sternberga za k I a dal a z živežem cesarsko in tudi skozidočo armado; v računih te zaklade se nahaja, da je takratna cena živeža bila sledeča: 1 funt kruha je veljal 3 kr., 1 govedo ti gld., 1 ovca 1 gld. 30 kr., 1 tele J gld. 30 kr., 1 funt govedine 3 kr., 3 gosi 15 kr., 1 piše 4 kr., 1 vedro vina 2 dO 3 gld., I sod p)ve 4 gld, 30 kr,, 1 svinja 2 gld., 1 puran 1 gld, to kr., 1 vagan pšenica 1 gld, 15 kr., t vagan rži kr., t vagan ječmena 1 gld. in J vagan ovsa 24 kr. Kovanje in izdavanje novega slehernega drobiža po 10 in 20 kr. jo spel vstavljeno in sicer zato, ker ua vsakem kosu stoji samo številka 10 ali 20 in ni pridano, da velja samo 10 ali 20 kr. a vst rij ske veljave, pripetilo seje z a to raj že zdaj ua večih krajih ua kmetih, tla so ljudje ta denar prijeli v vrednosti stare desetine, t, j, ineslo za 10 kr. a. v. za 18 kr. a. v., in v vrednosti stare dvaj Betice t. j, za 35 kr. a. v. mesto sumo za 20 kr, a. v. Ce bi zatorej kdo ta novi že izdani denar dobil, naj samo r a ) t u toliko krajcarjev a. v., kolikor kaže na njem številka. V Gorici se snuje družba za vinstvo in so se že te dui razposlala vabiU na vdolczcvanjc in načrti pravil tega društva, Tudi pri nas hi tako društvo zlo koristno bilo. Pri sv. Lorencu v Lombardiji je fo let staremu meščanu jegova čelrta žena povila 31 otrok. To je vendar srečen oče! — Ker je prejšnji srbski knjez Karagjeorgjovič bilvBelem-gradu obsojen, so vzete po sodni j i jegovc lastnine v Romuniji. V Tirolski se sprehajajo jirav marljivo pruski častniki, in popisujejo kraje in soteske prav na tanko. Ker imajo dobra pisma, jim ne morejo nič. 14. t. m. so imeli dijaki vršili šol zbor v Ljubljani: snšlo se jih je više sto. Za predsednika je bil izvoljen g. doktorand Tomšič za zapisfivca g. Celeslin In g. Leveč, ko vladni komisar pa je bi! nasoči državni vladni tajnik g. Ko-čevar. Vse resolucije so se soglasno sprijele. — Resolucija o pravni akademiji sc je vendar po sklepu odbora že prej izpustila. — Mora se v čast vseh nasočih reči, da je pri celem taboru vladal lepi mir in red. Na čast nasočih dijakov je 14. t. m. ljubljansko drama-tiško društvo zvečer v čitavuici dalo veseli igri „Filozof* in ^Ultra", ki ste bile prav izvrstno igrani. Osem ljudskih učiteljev je iz Kranjske po predlogu deželnega odbora, pozvalo nuni ste rstvo na Dunaj, da se lamo učijo do zadnjega prihoduega mesocaj gospodarstva in km et i i stv a. Kako dolgo pa ho trajal zdaj ni češki deželni zbor. Na to vprašanje so odgovorile „Narod. Nov.": Ravno eden teden, ker samo na toliko časa so tudi najeti steuograii deželnega zbora. Pri dunajskem velikem šicenfestti so sc dve tretjini vsega premakljivega blaga zgubili. Zadnji dan so sc eelo okrali zlati čopi od brni do ve zastave. 12. t. j. sta se sošlu v Svnlbabu ruski car in pruski kralj in pravi sc, ila so je prijateljstvo med njima celo v trdilo. General b. Filipovič e. k. namestnik v Dalmaciji, kterega so Dalmatinci zlo ljubili in zato tudi pri cesarju pro-Bili, da b| ga šc nadalje pustil v Dalmaciji, je 10, t. m. zapustil Dalmacijo, ker prošnja do cesarja ni imela vspeha. Cela Dal matija obžaluje zgnbo tako vrlega gospoda. Sedaj se je razglasila postava, kako se more za drža vati in odvračati živinska kužna bolezen. Piše se, da jegoipa, ki je pred kratkim v Parizu z frau-eosko cesarico govorila, to prosila, naj pregovarja cesarja, da se odvrne vojska, „ki materam sinove jemlje". Tako sc je vendar bati da bo vojska. G. H eus t je s svojim govorom pri tretjem btmtnem streljanju na Dunaju, Ogre strašno razdražil, Nemci pa vendar ttldl ne bodo dosti marali za njega. Pobralimski shod vslrijskib delavcev na Dunaju ni bil dovoljen. Ugerski časniki pišejo, da jo na Ogerskem vse polno pruskih žitnih kupcev, ki se vendar mnogo več brigajo za to kaj želi dežela in kake so jene razmere, kakor la žito. Glavno zbirališče teh žitnih kupcev je vendar v lsel-)u, kder seli kupci posebno radi zabavljajo z Madžari in posebno vsilujejo v društva bolj i meni ti h madžarskih rodovi u. Zdanj i e. k. namestnik v Trstu feldmaršallcjtuant MUriog je isti mož, ki je kratko pred revolucijo I. 1W4& pisal v vsej Avstriji prepovedano knjigo „sibilinske bukve", v klero je brezobzirno razkrival propalost vseh razmer avstrijskega vladovanja. Navdušen pa je bil z G is krom vred t. 1848, v Frankfurtu za nemški poklic Avstrije. Kaj ko bi ga bil prijatelj Giskra zarad tega poslal v Trst, ki kakor no italijanski tudi slovanski ne sme biti temuč nemški. Za Slomsekov spominek so darovali: Dekleta angel, bratovščine pri sv. J ur ju na goriškem 6 gld. — Pnčko Anton, kaplan pri sv. llju 6 gld. — Dr. Vosnjak, zdravnik v slov. Bistrici 5 gld. — Držečnik Lttka VinSekov 1 gld. Tržna cen pretekli teden Pšenic« vsgun (iravenka) . Itii „ . .lačmenil „ Ont „ Tm-Èice (kuniïe} vnga.ii Ajde s Fnssn „ . JirDtupirjtt Govedino ftmt . , Tetetino n Svinje ti ne ùntlTû funt Drv 3G" t rti i h soženj iltlafter) w Ï5" '1..." * * „ afi" mehkih „ _ Ifl" ■ V t " i ' Ojjlenja ii trdag* lana vagan „ „toehkaga „ „ Sena coni iilnmt cent V Sopnh , „ „ Rtaljo Bkiiinc (špehaj rent Jajci:, pit Cesarski zlat velja 5 11, 43 kr. a. v. Aîijo srebra 112.50. larothii) drž, posojilo G2.20. I.oterijni' srečke. V Gradcu 12. avgusta IS6S: 41 54 73 O** 3 Prihodnja sr&čktmje je 26, avgustu. ISfJtf. Dobro izurjen ekonom, ki je oženj en in slovensko dobro govori, dobi službo pri lavantinskem bujezoškofijstvn v Mariboru z začetkom leta 18G9. Več o tem se zve pri imenovanem knjezoškofijslvu, Listnica vi'etliiiitva, G. Í. pr. it. Jakoba v «l g. Imenovani spisi nam bodo dobro doili. — I t rM g -H =3 d 1 ■La- S-'? S p¡- 3 4 20 5 n 'O — 4 ¿0 i 90 3 40 ,1 BO S 1 dO — — a ao — — 1 40 1 90 2[- 1 SO i SO ti 3 - ■2 BO 1 s — 3 3 SO 3 70 3 20 4 SO 3 — _ _ 1 20 1 i 1 1 26 20 _ ■25 — 24 — 25 20 — 3« " -,¿5,-25 -■ -24 — '25 -- 23 ___. it! 10 — » Í.50 10 — — — š ^ '__ (S — e — J5c T 60 _ _ 3Š0 ^ — «o: — 00 — 40 00 _ ¿0: —"40 70 i 20 i — — 76 — 1 — i tO — 60 ___ 9fi _ sd — 30" —'45 _ 75 40 _ 33 -4+0 _ SO 101 — a: — S — B V Karlu ven in drugih narodnih mestih podpisujejo pismo, v kletem prosijo, naj se skliče postavni deželni zbor iu pru-testujejo proti sedajnomu uradniškemu. Generalni komando vZagrebn se je razpustilo, oddelki vojaške granice, ho bedo oddali generalnemn poveljstvu v Budi. lzPctersburga se piše, da seje lamo zlo ojačila stranka, Iti hote porazumljciije z Polaki. V Rimu so vse pripravlja na vojsko, irdujave so naprav-Ijajo in oborožujejo s topu vi, tudi nekoliko sa mostanov so spremenili v k osame. llrt Kreti se vporniki tudi krepko vstavljajo Tnrko.ro, V Bolgarski so vporniki Turke večkrat prav dobro stepli. Na Angleškem se vse marljivo pripravlja za prihodnje volitve v parlament. V velikih mestih bo borba velika. -i —— .Voviiar, Basen o „dobrih časih", Leta 1083 je grajšina Diruholz, grofa Sternberga zakladih z živežem cesarsko in tudi skozidočo armado; v računih te zaklade se niihaja, d« je takratna cena živeža bila sledeča: 1 funt krnim je veljal 3 kr., 1 govedo 11 gld., I ovca 1 gld. 30 kr., 1 tele J gld. 30 kr., 1 funt govedine 3 kr., 3 gosi 15 kr., 1 piše 4 kr., 1 vedro vina 2 dO 3 gld., I sod p)ve 4 gld, 30 kr,, 1 svinja 2 gld., 1 puran 1 gld. kr., 1 vagan pšenica 1 gld. I& kr., f vagan rži 45 kr., t vagan ječmena 1 gld. in ] vagan ovsa 24 kr. Kovanje iu izdavanje novega slehernega drobiža po 10 in 20 kr. je spet vstavljeno iu sicer zato, ker ua vsakem kosu stoji samo številka 10 ali žO in ni pridano, da velja samo 10 ali 20 kr. a vst rij ske veljave, pripetilo seje z a to raj že zdaj na večih krajih ua k me lih, tla so ljudje ta denar prijeli v vrednosti staro desetine, t, j, meslo za 10 kr. a. v. za 18 kr. a. v., in v vrednosti staro dvajso-t i c e t- j, za 35 kr. a. v. mesto sumo za 20 kr, n. v. Ce bi zatornj kdo ta novi že izdani denar dobil, naj samo r a j t a toliko krajcarjev a. v., kolikor kaže na njem številka. V Gorici se snuje družba za vinstvo In so se že te dni razposlala vabiU na vdolcžcvanjc in načrti pravil tega društva, Tudi pri nas bi tako društvo zlo koristno bilo. Pri sv. Lorencu v Lombardiji je fo let staremu meščanu jegova četrta žena povila ¡11 otrok. To je vendar srečen oče! — Ker je prejšnji srbski knjez Karagjeorgjovič bilvBelem-grada obsojcu, so vzete po sodni j i jegovc lastnine v Romuniji. V Tirolski se sprehajajo prav marljivo pruski častniki, iu popisujejo kraje in soteske prav na tanko. Ker imajo dobra pisma, jim ne morejo nič. 14. t. m. so imeli dijaki vi&ili šol zbor v Ljubljani: sošlo se jih je više sto. Za predsednika je bil izvoljen g. doktorand Tomšič za zapisfivoa g. C dosti n in g. Leveč, ko vladni komisar pa je bil nasoči državni vladni tajnik g. Ko-čevar. Vse rosolueije ho se soglasno sprijele. — Resolucija o pravni akademiji se je vendar po sklepa odbora že prej izpustila. — Mora se v čast vseh nasočib reči, da je pri celem taboru vladal lepi mir in red. Na čast nasočih dijakov jo 14. t. m. ljubljansko drama-tiško društvo zvečer v čitavuici dalo veseli igri „Filozof* in ^Ultra", ki ste bile prav izvrstno igrani. Osem ljudskih učiteljev jo iz Kranjske po predlogu deželnega odbora, pozvalo ministerstvo na Dunaj, da se lamo učijo do zadnjega prihoduega mesoca, gospodarstva in km e t i j stv a. Kako dolgo pa ho trajal zdaj ni češki deželni zbor. Na to vprašanje so odgovorile „Narod. Nov.": Ravno eden teden, ker samo na toliko časa so tudi najeti stenografi deželnega zbora. Pri dunajskem velikem šieenfestti so se dve tretjini vsega premakljivega blaga zgubili. Zadnji dan so se celo okrali zlati čopi od bundove zastave. 12. t. j. sta so sošlu v Svalbabu ruski car in pruski kralj in pravi sc, da so je prijateljstvo med njima celo v trdilo. General h. FMipovič e. k. namestnik v Dalmaciji, kterega so Dalmatinci zlo ljubili in zato tudi pri cesarju ji rešili, da bi ga šc nadalje pustil v Dalmaciji, je 10. t. m. Sedaj se je razglasila postava, kako se more za drža vati in odvračati živinska kužna bolezen. Piše se, da jegospa, ki je pred kratkim v Parizu s francosko cesarico govorila, lo prosila, naj pregovarja cesarja, da se odurne vojska, „ki materam sinove jemlje". Tako ac je vendar bati i'U bo vojska. G. B eus t je s svojim govorom pri tretjem bantneni streljanju na Dunaju, Ogre strašno razdražil, Nemci pa vendar tudi ne bodo dosti marali za njega. Pohratimski shod vslrijskih delavcev na Duuaju ni bil dovoljen. Ugeiski časniki pišejo, da jo na Ogcrskem vse polno pruskih žitnih kupcev, ki se vendar mnogo več brigajo z« to kaj želi dežela in kake so jene razmere, kakor la žito. Glavno zbirališče teh žitnih kupcev je vendar v Isel-ju, kder seli kupci posebno radi zabavljajo z Madžari in posebno vailujejo v društva bolj i meni tih madžarskih rodovi n. Zdanji e. k. namestnik v Trstu feldmaršallejtuant MUriog je isti mož, ki je kratko pred revolucijo I. 1W4& pisal v vsej Avstriji prepovedano knjigo „sibilinske bukve", v k teto je brezobzirno razkrival propalost vseh razmer avstrijskega vladovnuja. Navdušen pa je bil z G is krom vred l. 1848. v Frank fart u za nem Ski poklic Avstrije. Kaj ko bi ga bil prijatelj Giskra zarad toga poslal v Trst, ki kakor no italijanski tudi slovanski ne sme biti temuč nemški. Za Slomšekov spominek so darovali: Dekleta angel, bratovščine pri sv. J ur ju na goriškem 6 gld. — Pnčko Anton, kaplan pri sv. llju 6 gld. — Dr. Vošnjak, zdravnik v slov. Bistrici 5 gld. — Držečnik Luka VinSekov 1 gld. Tržna cen pretekli teden Pšenic« vsgun (iraveiika) . Itiï „ . , Jeiraenn „ Ont „ Tm-Èice (k urin! e} vnga.ii Ajde s Fnssn „ . JirDrupîrjtt Govedino ftmt . , Teletino „ Svinje ti ne ùntlTû funt Drv 3G" trdih soženj [Klalter) w Ï5" 't..." * * „ afi" mehkih „ _ Ifi" V t " i ' Ojjlenja ii trdag* lana vagati „ „ tnebkuga „ ,, Sfiia coni iilnmt cent V Sopnh , „ „ fitoJjo Bkiiiuc [¡peha) cent Jajci:, pût ïa Cesarski alat velja 5 il, 43 kr. a. v. Aîijo srebra 112.50. Katodno drž. posojilo G2.20. I.oterijui' srečke. V Gradcu 12. avgusta IS6S: 41 54 73 O** 3 Prihodnja sračktuije je 26, avgustu. ISfitf. Dobro izurjen ekonom, ki je oženj en in slovensko dobro govori, dobi službo pri iavantinskem kujezoškofijstvn v Mariboru z začetkom leta 18G9. Več o tem se zve pri imenovanem knjezoškofijstvu. Listnica vrodiilfttvn. G. Í. pr. it. Jakoba v «l g. Imenovani spisi nam bodo dobro do&li. — I t rm g -h =3 d 1 ■La- S-'? S p¡- 2 tt[k.Jfl,| k. |It. | k.' a.|k. i 20 5 n 'O — 4 ¿0 i 90 3 40 ■ 1.00 S 1 dO — — a ao — — t 40 t 90 2[- 1 SO i SO 3 SO 3 - 2 BO 1 3 — 3 3 BO 3 70 3 30 4 SO 3 — _ _ 1 ¡20 1 i 1 1 26 20 _ ■25 —124 — 25 30 — 3« " 25 -■ 24 — '25 -- 23 ___. 38 10 — » —j S.50 10 — — — š « — '__ (S — e — J5c T 60 _ _ 3 so ^ — «o: — so — 40 00 _ ¿0: —"40 70 i 20 i — — 76 — 1 — i 10 — SO ___ 9fi _ sd — 30" —'45 _ 7S 40 _ 33 -4+0 _ so tu1 — a: — S — b Izd a le [j, Kaloinik in odgovorni vrednik l>r, Platija 1'rrtog. Tiskar Iv d n ar d Junžlč t Mariboru. V Karlu ven iu drugih narodnih mestih podpisujejo pismo, v kletem prosijo, noj se skliče postavni deželni zbor iu pru-testujejo proti sedajnomu uradniškemu. Generalni komando vZagrebu se je razpustilo, oddelki vojaške granice, so h o do oddali generalnemu poveljstvu v Budi. Iz Pe t ersbnrga se piše, da seje lamo zlo ojačila stranka, ki hote poraza tuljenje z Polaki. V It i m u se vse pripravlja na vojsko, irdujave bo naprav-Ijajo in oborožujejo s topu vi, tudi nekoliko sa mostanov so spremenili v k os ar ne. l(a Kreti se vporniki tudi krepko vstavljajo Turkom. V Bolgarski so vporniki Tu rite večkrat prav dobro stepli. Na Angleškem se vse marljivo pripravlja za prihodnjo volitve v parlament. V velikih mestih bo borba velika. -^Mapj»* i —— Voviiai', Basen o „dobrih časih", Lota 1083 je grajšina Diruholz, grofa Sternberga zaklailala z živežem cesarsko in tudi skoiidočo armado; v računih te zaklade se nahaja, da je takratna cena živeža bila sledeča: 1 funt kruhu je veljal 3 kr., 1 govedo ll gld., 1 ovca 1 gld. 30 kr., 1 tele J gld. 30 kr., 1 funt govedine 3 kr., 3 gosi 15 kr., 1 piše 4 kr., 1 vedro vina 2 dO 3 gld,, l sod p)ve 4 gld, 30 kr,, 1 svinja 2 gld., 1 puran 1 gld. kr., 1 vagan pšenica 1 gld, l& kr., f vagan rži 45 kr., t vagan ječmena 1 gld. in ] vagan ovsa 24 kr. Kovanje iu izdavanje novega srchernega drobiža po 10 in 20 kr. je spel vstavljeno iu sicer zato, ker ua vsakem kosu stoji samo šlevilka iO ali žO in ni pridano, da velja samo 10 ali 20 kr. a vst rij ske veljave, pripetilo seje z a to raj že zdaj ua večih krajih ua krneli b, tla so ljudje la denar prijeli v vrednosti stare desetice, t, j, ineslo za 10 kr. a. v. za 18 kr. a. v., in v vrednosti stare d vaj Betice t, j, za 35 kr. a. v. mesto sumo za 20 kr, a. v. Ce bi z atom j kdo ta novi že izdani denar dobil, naj samo r a j t u toliko krajcarjev a, v., kolikor kaže na njem številka. V Gorici se snuje družba z.a vinstvo in so se že te dni razposlala vabila na vdoleževanje in načrti pravil tega društva, Tudi pri nas bi tako društvo zlo koristno bilo. Pri sv. Lorencu v Lombardiji je fo let staremu meščanu jegova čelrta žena povila ¡11 otrok. To je vendar srečen oče! — Ker je prejšnji srbski knjez Karagjeorgjovič hilvBelem-gradu obsojeu, so vzete po sodni j i jegovc lastnine v Komami i. V Tirolski se sprehajajo prav marljivo pruski častniki, Iu popisujejo kraje in soteske prav na tanko. Kar imajo dobra pisma, jim ne morejo nič. 14. t. m. so imeli dijaki viših šol zbor v Ljubljani: sošh) se jih je više sto. Za predsednika je bil izvoljen g, doktorand Tomšič za zapisfivca g. Celestin in g. Leveč, ko vladni komisar pa je bi! nasoči državni vladni tajnik g. Ko-čevar. Vse rosolueije ho se soglasno sprijc-Ia. — Kesolucija o pravni akademiji se je vendar po sklopu odbora že prej izpustila. — Mora se v čast vseh nasočib reči, da je pri celem taboru vladal lepi mir in red. Na čast nasočih dijakov je 14. t, m. ljubljansko drama-tiško društvo zvečer v čitavuici dalo veseli igri „Filozof4 in ^Ultra", ki ste bile prav izvrstno igrani. Osem ljudskih učiteljev je iz Kranjske po predlogu deželnega odbora, pozvalo miuisterstvo na Duuaj, da se lamo učijo do zadnjega prihoduega mesoca, gospodarstva in km et i i str a. Kako dolgo pa ho trajal zdaj ni češki deželni zbor. Na to vprašanje so odgovorile „Narod. Nov.": Ravno eden teden, ker samo na toliko časa so tudi najeti steuograli deželnega zbora. Pri dunajskem velikem šiceiifestt: so so dve tretjini vsega premakljivega blaga zgubili. Zadnji dan so se celo okrali zlati čopi od htm do ve zastave. 12. t. j. sta so sošlu v Švalbabu ruski car in pruski kralj in pravi se, da so je prijateljstvo med njima celo v trdilo. General b- FMipovič c. k. namestnik v Dalmaciji, kterega so Dalmatinci zlo ljubili in zato tudi pri cesarju prosili, da hI ga še nadalje pustil v Dalmaciji, jo 10. t. m. Sedaj se je razglasila postava, kako se more za drža vati in odvračati živinska kužna bolezen. Piše se, da jegoipa, ki je pred krotkim v Parizu z francosko cesarico govorila, to prosila, naj pregovarja cesarja, da se odvrne vojska, „ki materam sinove jemlje". Tako sc je vendar bati iU bo vojska. G. H c ust je s svojim govorom pri tretjem buntneni streljanju na Dunaju, Ogre strašno razdražil, Nemci pa vendar tudi ne bodo dosti marali za njega. Pobratimski shod vslrijskib delavcev na Dunaju ni bil dovoljen. Ugerski časniki pišejo, da jo na Ogerskom vse polno pruskih žitnih kupec v, ki se vendar mnogo več brigajo za to kaj želi dežela in kake so jene razmere, kakor za žito. Glavno zbirališče teh žitnih kupcev je vendar v Isel-)u, kder seli kupci posebno radi zabavljajo z Madžari in posebno vailujejo v društva bolj i meni ti h madžarskih rodovi n. Zda nji e. k. namestnik v Trstu feidmaršallejtuant Miiring je isti mož, ki je kratko pred revolucijo I. 1W4¡L pisal v vsej Avstriji prepovedano knjigo „sibilinske bukve", v klero je brezobzirno razkrival propalost vseh razmer avstrijskega vladovanja. Navdušen pa je bil z G is krom vred l. 1548, v Frankfurtu sta nemški poklic Avstrije. Kaj ko bi ga bil prijatelj Giskra zarad toga poslal v Trst, ki kakor no italijanski tudi slovanski ne sme biti temuč nemški. Za Slomšekov spominek so darovali: Dekleta angel, bratovščine pri sv. J ur ju na goriškem 6 gld. — Pačk0 Anton, kaplan pri sv. Ilju 6 gld. — Dr. Vosnjak, zdravnik v slov. Bistrici 5 gld. — Držačnik Luka VinSekov 1 gld. Tržna cen pretekli teden Pšenic« vsgun (iravenka) . Itiï „ . Jefanenn „ Ont „ Tm-Èice (Ifuiuïe} vnga.ii Ajde s Fnssn „ , lii-Dtupirjtt fl Govedino finit . , Tetetino n Svinjetîne ëntlvû funt Drv 3G" I rti i h sožedj iltlafter) w Ï5" il.i«. ■ * „ afi" mehkih „ _ Ifl" ■ V t " i ' Ojjlenja ii trdag* lana vagaa „ ,, Timhltega „ „ Sfiia coni ijtnmt cent V Sopnh , „ „ fitoijo Bkiiiuc (špeEia) deat Jajci:, pût ïa Cesarski zlat velja 5 il, 43 kr. a. v. Aîiju srebra 112.50. Katodno drž, posojilo G2.20. Loterijiie srečke. V Gradcu 12. avgusta IS6S: 41 54 73 O** 3 Prihodnja srai kanj a je 26, avgustu. ISfJtf. Dobro izurjen ekonom, ki je oženj en in slovensko dobro govori, dobi službo pri lavantinskem kujezoškofljstvn v Mariboru z začetkom leta 18G9. Več o tem se zve pri imenovanem knjezoškofijstvu. Listnica vretlnlitva, G. Í. pr. it. Jakoba v «l g. Imenovani spisi nam bodo dobro doili. — I t rM | -H =3 P- d 1 ■La- 5 o g S-'? S > 2 il.|k.,|ll.: k. |ll. | k.' a.j k. 4 20 5 n 4 ¿0 ï 90 3 40 n.oo S 1 dO — - s &0 — — 1 40 1 90 2- 1 SO i SO ti 3 - 2 BO 1 3 — 3 3 BO 3 70 3 30 4 SO 3 — _ _ 1 ¡20 1 à 1 1 25 20 _ ■25 —124 — 25 20 — 3« " -.¿S,--25 -■24 — 25 -- 23 ___. 10 — » —j 3.50 10 — — — š « — '__ (S — 0 — J5c T 60 _ _ 3Š0 ^ — so: — 00 — 40 00 _ ¿0: — 40 70 i 20 1 — — 76 — 1 — 1 tO — so ___ 9fi _ sd — 30" —'45 _ 7S 40 _ 33 -■40 _ SO 101 — a: — S — b V Karlu ven iu drugih narodnih mestih podpisujejo pismo, v kletem prosijo, naj se skliče postavni deželni zbor in pro-testujejo proti sedajnomu uradniškemu. Generalni komando vZagrebu se je razpustilo, oddelki vojaške granice, so bodo oddali generalnemn poveljstvu v Budi, Iz Pe t ergbnrga se piše, da seje lamo zlo ojačila stranka, ki hote porazumljeiije z Polaki. V Rimu so vse pripravlja na vojsko, trdnjave so naprav-Ijfljo in oborožujejo s topu vi, tudi nekoliko sa mostanov so spremenili v k osame. lia Kreti se vporniki tudi krepko vstavljajo Tnrko.ro, V Bolgarski so vporniki Tnrtte večkrat prav dobro stepli. Na Angleškem se vse marljivo pripravlja za prihodnje volitve v parlament. V velikih mestih bo borba velika. -^Mapj»* i —— .Voviiar, Basen o „dobrih časih", Leta 1083 je grajšina Dimholz, grofa Sternberga zakladih z živežem cesarsko iu tudi skoiidočo armado; v računih te zaklade se nahaja, da je takratna cena živeža bila sledeča: 1 fant kruha je veljal 3 kr., 1 govedo ti gld., 1 ovca 1 gld. 30 kr., 1 tele 1 gld. 30 kr., 1 funt govedine 3 kr., 3 gosi 15 kr., 1 piše 4 kr., 1 vedro vina 2 dO 3 gld., I sod p)ve 4 gld, 30 kr,, 1 svinja 2 gld., 1 puran 1 gld. 15 kr., 1 vagan pšenice 1 gld, l& kr., f vagan ržt 45 kr., t vagan ječmena 1 gld. in ] vagan ovsa 24 kr. Kovanje iu izda vanje novega slehernega drobiža po 10 in 20 kr. je spel vstavljeno iu sicer zato, ker ua vsakem kosu stoji samo šlevilka 10 ali 20 in ni pridano, da velja samo 10 ali 20 kr. a vst rij ske veljave, pripetilo seje z a to raj že zdaj ua večih krajih ua kmetih, tla so ljudje ta denar prijeli v vrednosti staro desetice, t, j, ineslo za 10 kr. a. v. za 18 kr. a. v., in v vrednosti stare dvaj Betice t. j, za 35 kr. a. v. mesto sumo za 20 kr, a. v. Ce bi zatornj kdo ta novi že izdani denar dobil, naj samo r a ) t a toliko krajcarjev a. v., kolikor kaže na njem številka. V Gorici se snuje družba za vinstvo in so sc že te dni razposlala vabila na vdoležcvanjc in načrti pravil tega društva, Tudi pri nas hi tako društvo zlo koristno bilo. Tri sv. Lorencu v Lombardiji je fo let staremu meščanu jegova čelrta žena povila 31 otrok. To je vendar srečen oče! — Ker je prejšnji srbski knjez Karagjeorgjovič bilvBelem-gradu obsojeu, so vzete po sodni j i jegove lastnine v Romuniji. V Tirolski se sprehajajo jirav marljivo pruski častniki, iu popisujejo kraje in soteske prav na tanko. Ker imajo dobra pisma, jim ne morejo nič. 14. t. m. so imeli dijaki vršili šol zbor v Ljubljani: sošlo se jih je više sto. Za predsednika je bil izvoljen g. doktorand Tomšič za zapisfivea g. Celestin in g. Leveč, ko vladni komisar pa je bil nasoči državni vladni tajnik g. Ko-eevar, Vse rosolueije ho se soglasno sprijc-Ie. — Eesolueija o pravni akademiji sc je vendar po sklepa odbora že prej izpustila. — Mora se v čast vseli nasočih reči, da je pri celem taboru vladal lepi mir in red. Na čast nasočih dijakov jo 14. t. m. ljubljansko drama-tiško društvo zvečer v čitavuici dalo veseli igri „Filozofi in nUUrau, ki ste bile prav izvrstno igrani. Osem ljudskih učiteljev je iz Kranjske po predlogu deželnega odbora, pozvalo nuni ste rstvo na Dunaj, da se lamo učijo do zadnjega prihoduega mescca., gospodarstva in km et i i str a. Kako dolgo pa ho trajal zdaj ni češki deželni zbor. Na to vprašanje so odgovorile „Narod. Nov.": Ravno eden teden, ker samo na toliko časa so tudi najeti steuograii deželnega zbora. Pri dunajskem velikem šiceiifestu so sc dve tretjini vsega premakljivega blaga agubili, Zadnji dan so sc celo okrali zlati čopi od brin do ve zastave. 12. t. j. sta se sošla v Svalbabu ruski car in pruski kralj in pravi se, da so je prijateljstvo med njima celo v trdilo. General b. Filipovič c. k. namestnik v Dalmaciji, kterega so Dalmatiuci zlo ljubili in zato tudi pri cesarju pro-Bilif da b| ga še nadalje pustil v Dalmaciji, je 10, t. m. zapustil Dalmacijo, ker prošnja do cesarja ni imel» vspeha-Cela Dalmacija obžaluje zgubo tako vrlega gospoda. Sedaj se je razglasila postava, kako se more za drža vati in odvračati živinska kužna bolezen. Piše se, da jegoipa, ki je pred krotkim v Parizu z frau-cosko cesarico govorila, to prosila, naj pregovarja cesarja, da sc odvrne vojska, „ki materam sinove jemlje". Tako sc je vendar bati 3a bo vojska. G. H eus t je s svojim govorom pri tretje ui btmtn em streljanju na Dunaju, Ogre strašno razdražil, Nemci pa vendar tudi ne bodo dosti marali za njegn. Pobraiimski shod vslrijskib delavcev na Dunaju ni bil dovoljen. Ugerski časniki pišejo, da jo na Ogerskem vse polno pruskih žitnih kupcev, ki se vendar mnogo več brigajo za to kaj želi dežela in kake so jene razmere, kakor la žito. Glavno zbirališče teh žitmli kupcev je vendar v Isel-)u, kder seli kupci posebno radi zabavljajo z Madžari in posebno vailujejo v društva bolj i meni ti h madžarskih rodovi n. Zdanji e. k. namestnik v Trstu feldmaršallejtunnt MUring je isti mož, ki je kratko pred revolucijo I. 1W4¡L pisal v vsej Avstriji prepovedano knjigo „sibilinske bukve", v klero je brezobzirno razkrival propalost vseh razmer avstrijskega vladovauja. Navdušen pa je bil z G is krom vred l. 1548, v Frankfurtu za nem Ski poklic Avstrije. Kaj ko hi ga bil prijatelj Giskra znrad tega poslal v Trst, ki kakor ne italijanski tmli slovanski ne sme biti temuč nemški. Za Slomšekov spominek so darovali: Dekleta angel, bratovščine pri sv. J ur ju na goriškem 6 gld. — Pnčko Anton, kaplan pri sv. Ilju 6 gld. — Dr. Vosnjak, zdravnik v slov. Bistrici 5 gld. — Držečnik Luka VinSekov 1 gld. Tržna cen pretekli teden Pšenic« vsgun (irareiika) . Itiï „ . Jeiraenn ., Ont „ Tm-Èice (Ifuiuïe} vnga.ii Ajde s Fnssn „ . lû'Mujiirju. fl Govedino ftmt . , Tetetino n Svinje ti ne OnttTû funt Drv 3G" t rti i h soženj (Klaftér) w Ï5" »i...» * * „ afi" mehkih „ . Ifl" ■ V t " i ' dolenja ii trd agi» lana vagan „ „toehkaga „ ,, Sena coni Sitima cent v Bopnh , „ „ filoijo Bkiiinc (š}icbaj rent Jajci:, pût za Cesarski zlat velja 5 11, 43 kr. a. v. Aîijo srebra 112.50. Katodno drž, posojilo G2.20. I.oterijni' srečke. V Gradcu 12. avgusta IS6S: 41 54 73 O** 3 Prihodnja sračktuije je 26, avgustu. ISfitf. Dobro izurjen ekonom, ki je oženj en in slovensko dobro govori, dobi službo pri lavantinskem knjezoškofijstvn v Mariboru z začetkom leta 18G9. Več o tem se zve pri imenovanem knjezoškofijstvu, Lititiilca vrodiilfttvn. G. Í. pr. it. Jakoba v «l g. Imenovani spisi nam bodo dobro doili. — I t rM | -H =3 d 1 ■La- i S p¡- il.|k.,|fl.; k.|ll,!k. a.|k. 4 20 5 n h — 4 ¿0 i 90 3 40 n.oo S 1 dO — - 3 ao — — 1 40 1 90 2[- 1 SO i SO 3 30 3 - iBO 1 3 — 3 3 60 3 70 3 30 4 SO 3 — _ _ 1 ¡20 1 à 1 1 26 20 _ ■25 —-ÍS4 — 25 20 — 3« • -,¿5,-25 -■ 24 — '25 -- 23 ___. 10 — » Í.50 10 — — — š W — '__ (S — 0 — J5c 7 60 _ _ 3Š0 ^ — so: — so — 40 00 .— ¿0: —"40 70 i 20 1 — — 76 — 1 — 1 10 — 60 ___ 9fi _ sd — 30" —'45 _ 75 40 _ 33 -î+o _ SO 101 — a: — S — B V Karlu ven in drugih narodnih mestih podpisujejo pismo, v kletem prosijo, naj se skliče postavni deželni zbor iu pru-testujejo proti sedajnomu uradnifikemn. Generalni komando vZagrcbu se je razpustilo, oddelki vojaške granice, se h o do oddali generalnemu poveljstvu v Budi. lzPctersburga se piše, da seje lamo zlo ojačila stranka, Iti hote poraznudjenje z Polaki. V K i m u so vse pripravlja na vojsko, irdujave bo naprav-Ijajo in oborožujejo s topu vi, tudi nekoliko sa mostanov so spremenili v k osame. l(a Kreti se vporniki tudi krepko vstavljajo Turkom. V Bolgarski so vporniki Turke večkrat prav dobro stepli. Na Angleškem se vse marljivo pripravlja za prihodnje volitve v parlament. V velikih mestih bo borba velika. -^Mapj»* i —— .Voviiar, Basen o „dobrih časih", Lota 1083 je grajšiua Diruholz, grofa Sternborga zakladih *z živežem cesarsko in tudi skozidočo armado; v računih te zaklade se nahaja, da je takratna cena živeža bila sledeča: 1 fant kruhu je veljal 3 kr., 1 govedo tj gld., 1 ovca 1 gld. 30 kr., 1 tele J gld. 30 kr., 1 funt govedine 3 kr., 3 gosi 15 kr., 1 piše + kr., 1 vedro vina 2 dO 3 gld., I sod p)ve 4 gld, 30 kr,, 1 svinja 2 gld., 1 puran 1 gld. kr., 1 vagan pšenice 1 gld. I& kr., f vagan rži 45 kr., t vagan ječmena 1 gld. in ] vagan ovsa 24 kr. Kovanje iu fadavanje novega sreberuega drobiža po 10 in 20 kr. je spet vstavljeno iu sicer zato, ker ua vsakem kosu stoji samo številka 10 ali 20 in ni pridano, da velja samo 10 ali 20 kr. a vst rij ske veljave, pripetilo seje z a to raj že zdaj ua večib krajih ua k me lih, tla so ljudje tu denar prijeli v vrednosti stare desetine, t, j, mcslo za 10 kr. a. v. za 18 kr. a. v., in v vrednosti stare dvaj Betice t. j, za 35 kr. a. v. mesto sumo za 20 kr, a. v. Ce bi zatorej kdo ta novi že izdani denar dobil, naj samo r a j t a toliko krajcarjev a. v., kolikor kaže na njem številka. V Gorici se snuje družba za vinstvo in so se že te dni razposlala vabila ua vdolcžcvanjc iu načrti pravil tega društva, Tudi pri nas bi tako društvo zlo koristno bilo. Pri sv. Loroncu v Lombardiji je fo let staremu meščanu jegova četrta žena povila 31 otrok. To je vendar srečen oče! — Ker je prejšnji srbski knjez Karagjeorgjevič bilvBelem-grartn obsojen, so vzete po sodni j i jegovc lastniue v Komu nij i, V Tirolski se sprehajajo prav marljivo pruski častniki, iu popisujejo kraje in soteske prav na tliuko. Ker imajo dobra pisma, jim ne morejo nič. 14. t. m. so imeli dijaki viših šol zbor v Ljubljani: sošlo se jih je više sto. Za predsednika je bil izvoljen g. doktorand Tomšič za zapisfivca g. Celeslin In g. Leveč, ko vladni komisar pa je bi! itasoči državni vladni tajnik g. Ko-čevar. Vse rosolueije ho se soglasno snrijele. — Eesolueija o pravni akademiji se je vendar po sklopu odbora že prej izpustila. — Mora se v čast vseh nasočih reči, da je pri celem taboru vladal lepi mir in red. Na čast nasočih dijakov jo 14. t. m. ljubljansko drama-tiško društvo zvečer v čitavuici dalo veseli igri „Filozof* in ^Ullra", ki ste bile prav izvrstno igrani. Osem ljudskih učiteljev je iz Kranjske po predlogu deželnega odbora, pozvalo nuni ste rstvo na Dnuaj, da se lamo učijo do zadnjega prihoduega mesoca, gospodarstva in km e t i j str a. Kako dolgo pa bo trajal zdaj ni češki deželni zbor. Na to vprašanje so odgovorile „Narod. Nov.": Kavno eden teden, ker samo na toliko časa so tudi najeti stenograii deželnega zbora. Pri dunajskem velikem šicenfestti so se dve tretjini vsega premakljivega blaga zgubili. Zadnji dan so se celo okrali zlati čopi od htm do ve zastave. 12. t. j. sta so sošla v Švalbahu ruski car in pruski kralj in pravi se, da so je prijateljstvo med njima celo v trdilo. General h. Filipovič c. k. namestnik v Dalmaciji, kterega so Dalmatinci zlo ljubili in zato tudi pri cesarju prosili, da hI ga šc nadalje pustil v Dalmaciji, je 10, t. m. Sedaj se je razglasila postava, kako se more za drža vati in odvračati živinska kužna bolezen. Piše se, da jegospa, ki je pred krotkim v Parizu g frau-cosko cesarico govorila, to prosila, naj pregovarja cesarja, da se odvrne vojska, „kt materam sinove jemlje". Tako se je vendar bati da ho vojska. G. H eus t je s svojim govorom pri tretjem buntnein streljanju n:t Dunaju, Ogre strašno razdražil, Nemci pa vendar tudi ne bodo dosti marali za njegn. Pohralimski shod vslrijskih delavcev na Dunaju ni bil dovoljen. Ugeiski časniki pišejo, da jo na Ogerskcm vse polno pruskih žitnih kupcev, ki se vendar mnogo več brigajo z« to kij želi dežela in kake so jene razmere, kakor z a žito. Glavno zbirališče teh žitnih kupcev je vendar v lše!-)u, kder seli kupci post h ao radi zabavljajo z Madžari in posebno vailujejo v društva bolj i meni ti h madžarskih rodovi u. Zda nji e. k. namestnik v Trstu foldmaršallejtuant MUring je isti mož, ki je kratko pred revolucijo I. 1W4¡L pisal v vsej Avstriji prepovedano knjigo „sibilinske bukve", v klero je brezobzirno razkrival propalost vseh razmer avstrijskega vladovnnja. Navdušen pa je bil z G is krom vred L. l^tB, v Frank fart u za nemški poklic Avstrije. Kaj ko bi ga bil prijatelj Giskra «ntwl toga poslal v Trst, ki kakor no italijanski tudi slovanski ne sme biti temuč nemški. Za Slomšekov spominek so darovali: Dekleta angel, bratovščine pri sv. J ur ju na goriškem 6 gld. Pttčko Anton, kaplan pri sv. Ilju 6 gld. — Dr. Vosnjak, zdravnik v slov. Bistrici 5 gld. — Držsčnik Luka VinSekov 1 gld. Tržna cen pretekli teden PËonieo vsifan (irarenka) , Itiï „ . , .laèraena „ Ont „ Tm'Èice (kuniïe} vagin Ajde s Fnssn „ . Krompirja , Govedino finit . , Teletino „ Svinjeline OrntTû funt Drv 3G" trdih sožedj (Klaftér) w Ï5" 't..." * * „ HS" mehkih „ , ïfl" ■ V t " i ' Ojjlenja ii trdag* lana vagaa „ ,, muhltega „ ,, Sena coni ijtnmt cent V Sopah , „ „ atûljo Bkiiiuc (špeha) cent Jajci:, pot za Cesarski alat velja 5 il, 45 kr. a. v. Aîijo srebra 112.50. larothii) drž, posojilo G2.20. I.oterijui' srečke. V Gradcu 12. avgusta IS6S: 41 54 73 O** 3 Prihodnja sračktuije jo 26, avgusta ISfitî. Dobro izurjen ekonom, ki je oženj en in slovensko dobro govori, dobi službo pri iavantinskem knjezoškofijstvn v Mariboru z začetkom leta 18G9. Več o tem se zve pri imenovanem knjezoškofijstvu. lastnica vrednlitva, G. Í. pr. it. Jakoba v «l g. Imenovani spisi naio bodo dobro doili. — I t rM g -H =3 P- d 1 t» S-'? S > 2 il.|k.,|fl.; k.|ll,!k. a.|k. i 20 s n 'O — 4 ¿0 ï 90 3 40 a so S 1 dO — — asu — — 1 40 1 30 2[- 1 SO i SO 3 .tO 3 - ■2 BO 1 3 — 3 3 SO 3 70 3 30 4 SO 3 — _ _ 1 ¡20 1 i 1 1 26 20 _ ■25 — 24 — 25 20 — 3« " 25 -■ 24 — '25 -- 23 ___. 38 10 — » -r, Í.50 10 — — — š « — '__ (S — S - J5c T 60 _ _ 3Š0 ^ — so: — SO — 40 00 .— ¿0: — 40 70 i 20 1 — — 76 — 1 — 1 to — SO ___ _ 80¡ — Í0" —'45 _ 7S 40 _ 33 -■40 _ SO lo1 — a: — S — B