Domoznanski oddelek 35 ŽETALSKE novice 2013 352(497.4 Žetale) COBISS o 6010803,48 Številka 48, marec 2013 • Iz naših krajev PREŠERNO OB 8. FEBRUARJU ■:o j Dan pred slovenskim kulturnim praznikom in dela prostim dnevom smo učenci od 6. do 9. razreda naše šole posvetili največjemu slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Kulturni dan se je začel, ko smo prisluhnili recitaciji Prešernove balade Povodni mož, nato pa smo si ogledali kratek dokumentarni film, ki nam je pomagal, da smo lažje odgovarjali na vprašanja o Prešernu, ki so sledila naslednjo uro. Učenci, ki so pripravili kviz, so ostale učence razdelili v skupine, med katerimi je nato potekal ne boj -mesarsko klanje v tem, kdo o Prešernu več ve. V nadaljevanju dneva smo poslušali potopis Boštjana Štajnbergerja, ki nam je ob pomoči zanimivega slikovnega gradiva pripovedoval o svojem popotovanju po oddaljenem Vietnamu. Nato smo se pogovarjali z Andrejem Kosom, študentom glasbe na fakulteti v Gradcu in bivšim učencem naše šole. Povedal nam je o svojih glasbenih začetkih, o spominih, ki ga vežejo na žetalsko osnovno šolo in življenju v Gradcu. Naš kulturni dan smo zaključili s prireditvijo v dvorani, kjer smo učenci razmišljali, kaj je poezija in kaj pesem, ter v obliki dramskega prizora opomnili na pomen slovenskega jezika in kulture, najboljši v kvizu Kaj veš o Prešernu? Njihovi avtorji pa so od ravnatelja g. Antona Butolna prejeli priznanja. Z zahvalo za obisk obema gostoma in Andrejevim igranjem na harmoniko se je naš kulturni dan končal. V naši občini smo kulturo znova gostili še isti dan, ob slovesni proslavi ob kulturnem prazniku. V malo spremenjeni zasedbi smo zopet nastopili učenci naše šole, na odru pa sta se nam pridružila še moški in ženski pevski zbor. Dan smo torej (skoraj) v celoti posvetili Francetu Prešernu in tako v pravem duhu pričakali petek, 8. februar, slovenski kulturni praznik. Tjaša Gajšek MODER STOL V mesecu marcu smo se učenci 6. razreda skupaj z našo razredničarko odločili, da bomo sodelovali v Unescovem projektu Moder stol. Zbrali smo obrabljene in stare stole. Nato smo jih ob pomoči naših učiteljev pobarvali z modro barvo in z rumeno nanje napisali prijazne in modre misli. Razstavili smo jih po šoli, krasili pa bodo tudi občinsko stavbo. Modri stoli so tu za vas - na njih si lahko odpočijete, lepe želje in misli, ki so zapisane na njih, pa vam naj polepšajo dan. Tina Černejšek Dober dan DOBER DAN! Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše OBČINE ŽETALE. Ta trimesečni čas je bil tako razgiban z veselimi, žalostnimi, pa tudi političnimi dogodki, da se ne morem odločiti, kaj je poglavitnejše za praznično velikonočno številko. Ob srečanju navadno poklepetamo o vremenu, ki je bilo v tem zimskem času raznoliko, predvsem pa bogato s čarobno odejo, ki nas je dobro zaposlila v privatnem in občinskem merilu; to je ta beli sneg. Kaj vse se je dogajalo na politični sceni? Mnogo novih, zanimivih, tudi sovražnih besed se je zvrstilo v ustni in pisni obliki. Mnogokrat je bilo prizadeto gledalčevo in poslušalčevo razpoloženje. A čas odhaja, načrti so različni, težko jih bo uravnovesiti tako, da bi bil jutrišnji dan lepši, boljši za tiste, ki so bolni, revni in dobrih pričakovanj polni. Državne politike ne bomo uravnavali mi, žetalski občani; mi se raje sproščamo z delom, načrtujemo in realiziramo. V tem času so se odvili vsi občni zbori društev in organizacij. Lahko smo zadovoljni, saj smo bili uspešni, tako pričajo poročila. Da bi bilo tako tudi v bodoče. Svet je poln nemirov, rožlja orožje, žrtve pa so največkrat tisti, ki so najmanj krivi za grobo poseganje v človekovo življenje. Besedujmo o Žetalah: kulturna doživetja so minila, sneg je skopnel, močni sončni žarki vabijo zelenje in cvetje v okras naravi in ljudem. Polja, vrtovi in vinogradi se pripravljajo na svoje poslanstvo, seveda v sodelovanju z marljivimi občani. Po gozdovih se oglašajo žage, drvarji pospravljajo posledice lanske jesenske snežne ujme, saj je lepo hoditi po urejenih gozdovih in misliti na čas, ki bo podarjal gobe vnetim iskalcem. Smo na vrhuncu pričakovanj skrivnostnih velikonočnih praznovanj, dobrote so pripravljene, blagoslovljene. Nekoč smo se veselili blagoslovljene zemlje, saj smo lahko tekali naokrog bosonogi. Zdaj je drugače. Pa tudi v šoli je drugače, učni načrti so prilagojeni času, naši učenci šedobra dva meseca v hiši učenosti in zaslužen bo počitek v družinah šoloobveznih otrok. Uredniški odbor Žetalskih novic je poskrbel za vsebino preživetih dni, samo dve številki nas ločita do zlatih Žetalskih novic, to bo petdeseta številka. Preberite vse zapisano v 48. številki, skrbite za svoje počutje in uredite si življenje tako, da bo po vaši meri. ( ; ^ JAVNO GLASILO "ZETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČ EC, Toni BUTOLEN Lektorica: Mojca Kopše Fotografije na naslovnici: MARIJA SKOK, TONI BUTOLEN Računalniški prelom: Adekvat d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno Številko 1767. ^___________________________________________J Občanke, občani vabljeni v sodelovanju s prispevki, na elektronski naslov: urednistvozetale@gmail.com. Sprehod po vsebini Dober dan 3 Županov uvodnik 4 Novice iz občinske uprave 5 Prometna varnost 6-9 Iz naših krajev 9-24 Naj v pomladnem času vse ozeleni, zbrsti, se razcveti, tih blagoslov velikonočnih jedi in prijetnih, zdravih doživetij Vam želimo ob izteku meseca sušca 2013 in pojdimo z veseljem v pomlad! Uredniški odbor in odgovorna urednica vam želimo zdravja, blagoslova ter uspešno doživete velikonočne praznike. Lepo pozdravljeni v pomladnem času. Uredniški odbor , „ m Žetalskih novic Občinska uprava, Občinski svet, ŽUPAN in -T- Županov uvodnik V pričakovanju novega razvojnega ciklusa Vladna kriza v letu 2011 je za več kot eno leto zaus- prometu, predvsem tavila tudi razpise za črpanje evropskih sredstev s strani otrok. Od tod je občin, zato so se v lanskem letu po občinah izvajale v jasno, zakaj smo pri-glavnem samo investicije, začete v letu 2011, novih pa javili ravno ta pro-praktično ni bilo. Občine se že tretje leto zapored jekt, po katerem soočajo z zmanjšanjem sredstev za primerno porabo, poteka prevoz kakor tudi sredstev po 21. členu ZFO. Po drugi strani pa šoloobveznih otrok se obveznosti občin nenehno večajo, bodisi zaradi spre- z avtobusom. Vred-memb, zakonodaje bodisi zaradi krize, ko se izdatki nost investicije, ki je občin za socialne transfere občanom zaradi njihovega prav tako razdeljena vedno slabšega ekonomskega položaja nenehno večajo, na leti 2013 in 2014, V takšni situaciji občinam zmanjkuje sredstev za investi- je približno 590.000 evrov, iz razpisa pričakujemo prib-cije. Seveda je v majhni občini, kot je naša, stanje še bolj ližno 290.000 evrov. kritično. Edina možnost za več investicij je uspeh na razpisih. Zato smo z nestrpnostjo čakali razpise ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Na žalost je praksa pri teh razpisih, da so pogoji vsakokrat drugačni, ne glede na to, da gre za razpis iz istih virov. Razpisni pogoji so pomembni, ker je od njih odvisna višina sredstev, ki jih mora občina zagotoviti sama, pa tudi zato, ker je investicije največkrat potrebno prilagajati razpisnim pogojem, da sploh lahko kandidiraš, pa tudi točkovnikom, da ohraniš možnost, da na razpisu uspeš. Tretji razpis je razpis MGRT za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti občin. Glede na pogoje razpisa smo lahko prijavili energetsko sanacijo Zdravstvenega doma v višini 120.000 evrov, na razpisu pričakujemo 70.000 evrov. Če bomo uspešni, se bo investicija izvajala v prihodnjem letu. V teh dneh smo oddali tudi načrt porabe sredstev po 21. členu ZFO, ki sicer pripadajo občini, vendar mora zato pripraviti investicijsko dokumentacijo tako kot na razpisih. Gre za 125.000 evrov, ki jih bomo porabili kot lastni delež za rekonstrukcijo cest v Nadolah in Kočicah. Če hočemo sploh kandidirati na razpisih, je takšnim Še od lani čakamo na rezultat razpisa IPA, na katerega pogojem potrebno prilagajati tudi občinski proračun. Osnovna usmeritev je zmanjšati porabo na najmanjšo možno višino in zagotoviti čim več sredstev za lastno udeležbo. Druga usmeritev je dati prednost tistim investicijam, pri katerih je možno dobiti največji odstotek evropskega denarja. To občani včasih težko razumejo, vendar na žalost druge možnosti za hitrejši razvoj ni. V takšni situaciji smo v januarju sprejeli proračun. Os- smo prijavili obnovo Pušnikove domačije v vrednosti 60.000 evrov, na razpisu pričakujemo 57.000 evrov. V teh dneh pripravljamo dokumentacijo za razpis RRP, na katerega se želimo prijaviti z obnovo Kulturne dvo- rane. Glede na vse zapisano je jasno, da smo se v zadnjih nekaj mesecih ukvarjali s pripravo ogromnih količin dokumentacije za posamezne razpise. Za vsak razpis vel- novni podatki so naslednji: osnovni proračun občine je jajo drugačna pravila in drugačni razpisni pogoji. Prvi približno 1.150.000 evrov. Od tega je ob vseh varčeval- pogoj za uspeh na razpisu je, da projekt prilagodiš tako, nih ukrepih približno 900.000 evrov potrebnih za tekoče poslovanje in izvrševanje zakonsko opredeljenih nalog. Za investicije tako ostane borih 250.000 evrov. Razumljivo je torej, da je potrebno poskusiti pridobiti čim več denarja na razpisih, kajti ves tako pridobljen denar gre za investicije. V skladu s takšno usmeritvijo smo pripravili dva projekta na razpis za južno mejo in »Rekonstrukcijo lokalnih cest v Dobrini in Kočicah«. Gre za lokalni cesti Strajna- da na razpisu dosežeš čim več točk. Razen tega smo s pripombami, pa tudi z neposrednim stikom pripravljavce razpisov in politiko opozarjali na pomanjkljivosti prejšnjih razpisov in v nekaterih primerih bili zelo uspešni, tako da si na letošnjih razpisih obetamo dobre rezultate in upamo, da bo letos in drugo leto ponovno več investicij v občini. Z letom 2014 se zaključuje evropska finančna perspektiva 2007-2013. V sprejemanju je že nova 2012-2014, Prekože-Potni Vrh in Zg. Ravno-Potni Vrh. Investicijo že- zato se mora tudi občina pripravljati na to obdobje in limo izvesti v letih 2013 in 2014. Projektantska vrednost pripravljati nove projekte in jih uvrščati v NRP, sicer na del je približno 920.000 evrov, od katerih naj bi jih razpisih ne bo možno kandidirati. Bitka za investicijski 760.000 dobili na razpisu. Drugi projekt je »Izgradnja denar se torej začne nekaj let prej, kot se investicija de-fekalne kanalizacije z MČN Žetale«, ki jo bomo v celoti jansko začne izvajati. gradili v prihodnjem letu, če bomo uspešni na razpisu. Upamo samo, da se bo država postopoma vendarle Vrednost investicije je 820.000 evrov. Na razpisu izvila iz krize in ne bo več zmanjševala proračunov pričakujemo 680.000 evrov. Drugi razpis, na katerega smo se prijavili, je razpis za Razvoj podeželja - Ukrep 322. Na ta razpis smo se prijavili z »Rekonstrukcijo in modernizacijo lokalnih cest in javnih poti v naseljih Nadole in Kočice«. Glede na pravila tega razpisa mora investicija izpolnjevati vsaj tri pogoje: modernizacijo, ureditev pločnika, ureditev razsvetljave, ureditev avtobusnih postajališč, varnostne ograje oziroma druge ukrepe za izboljšanje varnosti udeležencev v občin, sicer občine ne bodo več sposobne zagotavljati lastnih sredstev. S tem pa bi bilo ogroženo črpanje evropskih sredstev, kar bi peljalo še v večjo krizo. Spoštovane občanke in občani, želim vam blagoslovljeno veliko noč in uspešen začetek zapoznelih pomladanskih del, ki že sama po sebi vedno pomenijo nov začetek. Vaš župan! Novice iz občinske uprave V' 12, redna seja Občinskega sveta Občine Žetale V četrtek, 20. decembra 2012, je v sejni sobi Občine Žetale potekala 12. redna seja Občinskega sveta Občine Žetale. Osrednja točka seje je bil sprejem Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žetale. Vsebino odloka je na seji pojasnil predstavnik Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, g. Peter Cafuta. Ob predstavitvi zelo obširnega odloka je poudaril, da je bila večina pobud, ki so bile vložene za spremembo namembnosti iz kmetijskih v stavbna zemljišča, upoštevanih. S tem je vsem tistim, ki želijo graditi na območju občine Žetale, dana možnost gradnje stanovanjskih in drugih objektov. V nadaljevanju seje je Občinski svet sprejel Odlok o rebalansu proračuna Občine Žetale za leto 2012. Poglavitni razlog za sprejem rebalansa proračuna je zmanjšanje sredstev na prihodkovni strani, ker nam ni uspelo pridobiti planiranih sredstev na razpisih (Obnova in razvoj vasi -Ukrep 322 in Ukrep 323). Sprejet je bil sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ostaja na isti ravni kot v letu 2012, in sicer 0,0028 EUR. Prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje v Občini Žetale v letu 2013 znaša 1.125,00 EUR, najemnina za uporabo mrliške vežice 34,00 EUR, grobnina 19,00 EUR + DDV in najemnina za grobno parcelo 66,00 EUR + DDV. V nadaljevanju je Občinski svet sprejel sklepe o izvzemu zemljišč iz splošne rabe v k.o. Kočice in Žetale. Na koncu seje so bile podane informacije o pripravi dokumentacije za prijavo na javne razpise za Južno mejo ter Obnovo in razvoj vasi -Ukrep 322. V 7. izredna seja Občinskega sveta Občine Žetale V sredo, 16. januarja 2013, je v sejni prihodki proračuna Občine Žetale točko dnevnega reda je občinski sobi Občine Žetale potekala 7. 2.070.432 EUR ter odhodki svet sprejel Sklep o potrditvi DlIP za izredna seja Občinskega sveta 2.029.792 EUR. Seveda je takšno re- investicijo »Rekonstrukcija lokalnih Občine Žetale. Na seji so bili pris- alizacijo proračuna za leto 2013 cest in javnih poti v naseljih Kočice otni člani vaških odborov. Osrednja mogoče doseči le, če bomo uspešni in Nadole«. Z navedeno investicijo točka dnevnega reda je bila pred- na javnih razpisih, kjer pričakujemo se bo Občina Žetale prijavila na stavitev proračuna Občine Žetale za sredstva v višini 850.937 EUR. V ko- javni razpis Ministrstva za kmetijstvo leto 2013. Predstavitev proračuna je likor teh sredstev ne bo mogoče pri- in okolje - Ukrep 322 Obnova in podal predlagatelj proračuna, župan dobiti, bo proračun toliko manjši, razvoj vasi. Občine Žetale, g. Anton Butolen, ki Ostale postavke proračuna ostajajo je posebej poudaril, da bi znašali na ravni preteklega leta. Pod drugo V* 8. izredna seja Občinskega sveta Občine Žetale V četrtek, 24. januarja 2013, je v sejni sobi Občine Žetale potekala 8. izredna seja Občinskega sveta Občine Žetale. Glavna točka dnevnega reda je bila obravnava Predloga proračuna Občine Žetale za leto 2013. Župan je poudaril, da je bil predlog proračuna obravnavan na sejah odborov občinskega sveta, zato so pred splošno razpravo predsedniki odborov podali mnenje o proračunu. Večjih pripomb na predlog proračuna ni bilo. Odbor za Zaščito in reševanje je predlagal nabavo oblek za člane štaba CZ. Občinski svet je sprejel proračun Občine Žetale za leto 2013. V nadaljevanju seje je Občinski svet sprejel načrt razvojnih programov Občine Žetale za obdobje 2012-2015. Zaradi prijave na 5. razpis za program Razvoj obmejnih območij z R Hrvaško je bilo potrebno potrditi Investicijski program za operacijo »Rekonstrukcija odsekov lokalnih cest LC 240200 Strajna-Prekože-Potni Vrh in LC 240210 Zgornje Ravno-Globočec-Potni Vrh«. Prav tako je bilo potrebno potrditi investicijski program zaradi prijave na 8. javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova Ukrepa 322 Obnova in razvoj vasi za operacijo »Rekonstrukcija odsekov lokalne ceste LC 328040 in javnih poti JP 741 240, JP 741250 in JP 741340 v naseljih Nadole in Kočice«. Potrjen je bil sklep o izdelavi Investicijskega programa za prijavo na 5. razpis za program Razvoj obmejnih območij z R Hrvaško za operacijo »Kanalizacija v centru Žetal«. V kolikor bodo navedeni projekti razpisov odobreni, se bodo izvajali v letih 2013 in 2014. Na koncu 8. izredne seje je Občinski svet Občine Žetale podal soglasje k imenovanju direktorice Lekarn Ptuj, ge. Darje Potočnik Benčič. Jože Krivec v Varnost na območju Občine Žetale v letu 2012 Spoštovani! Tako kot vsako leto doslej vam tudi v letošnji prvi številki občinskega glasila podajam sestavek, v katerem vas seznanjam s stanjem javne varnosti na območju Občine Žetale in delom policistov policijske postaje Podlehnik v letu 2012. TEMELJNE DEJAVNOSTI PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE Delo na področju kriminalitete v letu 2012 ocenjujemo kot zadovoljivo. Obravnavali smo minimalni porast kaznivih dejanj, uspelo pa nam je ohraniti tudi približen odstotek njihove preiskanosti. Na področju kriminalitete je zaznati spremembo v strukturi kaznivih dejanj, saj so se povečala kazniva dejanja zoper premoženje, kar je odraz trenutnega gospodarskega stanja, občutno pa so se zmanjšala kazniva dejanja zoper življenje in telo. Uspešno smo delali na področju kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Skupno smo obravnavali 22 (20) kaznivih dejanj. Vsa so s področja splošne kriminalitete, kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete pa ne beležimo. Od skupnega Števila kaznivih dejanj nam jih je do sedaj uspelo preiskati 59 odstotkov (60 odstotkov). V ocenjevalnem obdobju smo obravnavali 9 (10) kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete. Obravnavali smo kazniva dejanja velike tatvine, katera smo zaznali v 2 (6) primerih, 2 (2) poškodovanji tuje stvari, 3 (0) tatvine in 2 (0) goljufiji. Skupna raziskanost kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete je primerljiva z lanskim letom, tako nam je uspelo raziskati 19,80 odstotka (20,00 odstotkov) teh kaznivih dejanj. V letu 2012 smo na Policijski postaji Podlehnik v poglavju kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino obravnavali skupno 2 (1) kaznivi dejanji. V tem sklopu smo obravnavali 1 (1) kaznivo dejanje nasilja v družini in 1 (0) kaznivo dejanje zanemarjanja otroka in surovo ravnanje. O navedenih deliktih smo seznanili tudi Center za socialno delo Ptuj. V sklopu kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine smo obravnavali 5 (3) kaznivih dejanj, in sicer 5 (2) kaznivi dejanji ogrožanje varnosti. Obravnavali smo tudi 1 (1) kaznivo dejanje iz sklopa kaznivih dejanj zoper življenje in telo, in sicer 1 (0) posebno hudo telesno poškodbo. Prav tako pa smo obravnavali 5 (0) kaznivih dejanj zoper javni red in mir, in sicer vseh 5 kaznivih dejanj prepovedano prehajanje meje ali ozemlja. Kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog nismo zaznali, prav tako tudi ne kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivi, kar kaže na trend splošnega upada izvrševanja teh kaznivih dejanj na območju Občine Žetale. Enake rezultate smo beležili tudi v primerjalnem obdobju. Kaznivih dejanj drugih posebnih oblik kriminalitete: tihotapstva, terorizma, izsiljevanja, ugrabitev, eksplozij, korupcije, računalniške kriminalitete in prostitucije nismo zaznali. Smo pa policiste na odpravah na delo, konzultacijah in delovnih sestankih seznanjali s pojavnimi oblikami in novostmi na tem področju. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA Skupna ocena dela in stanja na področju vzdrževanja javnega reda in splošne varnosti ljudi in premoženja je dokaj dobra, prav tako pa ugotavljamo, dav so kršitve na območju Občine Žetale v upadu, ne glede na občutno povečanje pometa na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. V letu 2012 smo obravnavali skupaj 778 (1124) kršitev. Skupno število kršitev s tega področja zajema tudi kršitve, storjene neposredno na samem Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje, ki z večjim delom geografsko spada v Občino Žetale. Posebno pozornost smo policisti med obravnavanjem kršitev javnega reda namenili tudi družinskemu nasilju. Zaradi ugotovljenih okoliščin storitev posameznih prekrškov smo podali 4 (3) poročila Centru za socialno delo, 1 (1) osebi pa smo izrekli ukrep prepovedi približevanja. Od skupnega števila obravnavanih kršitev jih je bilo v domačem okolju storjenih 13 (6), kršitev na cestah je bilo 6 (1 7), na mejnem prehodu 729 (1087), na zeleni meji in njeni neposredni okolici 7 (6 ) in na ostalih lokacijah (kmetijske površine, službeni prostori policije, itd.) 14 (11) kršitev. Pri organizatorjih smo dosegli povečanje njihove aktivnosti na področju varovanja prireditev in s tem tudi pripomogli k boljši javni varnosti, saj na javnih prireditvah nismo zaznali nobene kršitve. S področja Zakona o varstvu javnega reda in miru smo obravnavali 27 (17) kršitev, od tega 13 (6) v stanovanjskih prostorih, 7 (8 ) na mejnem prehodu in 7 (6) na javnih krajih. Na območju Občine Žetale kršitev, pri katerih bi bilo uporabljeno orožje, nismo obravnavali. Prav tako policisti nismo obravnavali dogodkov, pri katerih bi zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov nastale telesne poškodbe ali večja premoženjska škoda. V letu 2012 kakor tudi v primerjalnem obdobju nismo ugotovili kršitev Zakona o omejevanju porabe alkohola. Skupaj s policisti mejnega prehoda Gruškovje smo ugotovili 583 (907) kršitev Zakona o tujcih, 14 (21) kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 98 (153) kršitev Zakona o orožju, 2 (0) kršitvi Zakona o prijavi prebivališča, 1 (0) kršitev Uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju in 55 (29) kršitev Zakona o nadzoru državne meje. Na območju Občine Žetale v letu 2012 ni bilo protestov ali drugih oblik javnega nasprotovanja. V letu 2012 smo na območju Občine Žetale obravnavali skupaj 19 (10) dogodkov, v katerih smrtnih žrtev ni bilo, prav tako pa ni bil nihče telesno poškodovan. Kot dogodke smo beležili 2 (1) delovni nesreči ter 1 7 (9) ostalih varnostnih dogodkov. Na območju Občine Žetale ni sedeža zasebno varnostne službe. Prav tako na tem območju ni objekta, kjer bi organizacije zasebnega varstva permanentno izvajale svoje delo s stalno fizično prisotnostjo. V glavnem gre za kombinirano obliko tehničnega varovanja objektov z občasnimi fizičnimi obhodi patrulj zasebno varnostnih služb. Pri nadzoru le-teh posebnosti nismo ugotovili. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Prometno varnostne razmere so na območju Občine Žetale, glede na skupno število obravnavanih prometnih nesreč in število lahko, hudo telesno poškodovanih ter mrtvih, bistveno ugodnejše kot v letu 2011. Na našem območju se v letu 2012 ni pripetila nobena (1) prometna nesreča s smrtnim izidom. Prometne nesreče so v upadu, saj smo jih v letu 2012 obravnavali 10 (16). Prav tako so na enaki ravni prometne nesreče s telesnimi poškodbami, saj smo jih v letu 2012 obravnavali 4 (4). Prometne nesreče, ki so se končale samo z materialno škodo, pa so na približno enakem nivoju kot v primerjalnem letu 6 (5). V prometnih nesrečah ni nihče umrl, prav tako ni bilo hudo telesno poškodovanih, 4 (4) osebe pa so bile lahko telesno poškodovane. Nepravilna stran in smer vožnje je bila naj pogostejši vzrok prometnih nesreč, sledijo neupoštevanje prednosti, premik z vozilom in neprilagojena hitrost. Največ prometnih nesreč je bilo meseca junija, po dnevih v tednu pa negativno izstopata sobota in sreda. Glede na časovni interval se je največ prometnih nesreč zgodilo med 16.00 in 18.00 uro. V letu 2012 je delež alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah znašal 6,1 odstotka (6,5 odstotka), kar predstavlja upad alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. Pri nadzoru cestnega prometa smo ugotovili 159 (371) kršitev cestno prometnih predpisov. Podali smo 15 (25) obdolžilnih predlogov, izrekli 133 (327) glob, 9 (6) posebnih plačilnih nalogov in izrekli 2(11) opozorili. Razlog za zmanjšanje števila represivnih ukrepov je predvsem v tem, da smo svoje delo prilagajali trenutni prometni varnosti, ki je bila skozi vso leto zelo ugodna. V sodelovanju s PPP Maribor smo izvedli poostren nadzor nad prevozi otrok in izvedli tudi posamezne prometne akcije (Morska deklica, Pas, itd.), načrtovane s strani GPU in PU. V lanskem obdobju smo največjo pozornost ponovno namenili urejanju prometa na glavni cesti G1-9. Na tukajšnji policijski postaji smo izdelali načrt aktivnosti policistov v zvezi z izvajanjem nalog v poletni turistični sezoni, v okviru katerega izvajamo aktivnosti predvsem na glavni cesti G1-9 in na vseh ostalih turističnih cestah. NADZOR DRŽAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH S področja nadzora državne meje in izvajanja predpisov o tujcih je bil ugotovljen porast ilegalnih prehodov državne meje, v porastu pa so bile ugotovljene tudi kršitve predpisov o tujcih. Naloge smo izvajali z različnimi oblikami in metodami dela, ki smo jih izvajali tudi z dogovorom na koordinaciji komandirjev UE Ptuj in Ormož. Skupaj s PP Gorišnica in PP Ormož smo izvajali časovno in krajevno usklajene poostrene nadzore. Ocenjujemo, da uspešno obvladujemo problematiko in učinkovito varujemo državno mejo z R Hrvaško. Na območju Občine Žetale smo policisti PP Podlehnik prijeli organizirano skupino državljanov Somalije, ki je na nedovoljen način prišla v Slovenijo in organizatorja ilegalnega prehoda, zoper katerega smo podali tudi kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. Pri varovanju državne meje smo skupno s policisti mejnega prehoda Gruškovje ugotovili 583 (907) kršitev določil Zakona o tujcih. Prav tako pa smo ugotovili 55 (29) kršitev določil Zakona o nadzoru državne meje. Skozi vse leto smo načrtno izvajali aktivnosti glede nadzora nad tujci v notranjosti, vseskozi pa smo prilagajali naše delo tudi pri varovanju državne meje. Kršitev nedotakljivosti državne meje, mejnih incidentov ali drugih kršitev s strani tujih državljanov nismo obravnavali. Damjan BRAČIČ VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA OBJAVA JAVNIH RAZPISOV ZA PODRO JE KMETIJSTVA, KULTURE, ŠPORTA IN DRUGIH DRUŠTEV ZA LETO 2013 Obveščamo Vas, da bo Občina Žetale v mesecu aprilu na svoji spletni strani www.zetale.si objavila naslednje javne razpise: 1. Javni razpis za dodeljevanje državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Žetale za leto 2013 2. Javni razpis za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žetale za leto 2013 3. Javni razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Žetale za leto 2013 4. Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Žetale za leto 2013 Razpisna dokumentacija bo na voljo na spletni strani Občine Žetale www.zetale.si, zainteresirani pa jo bodo lahko v času uradnih ur dvignili na sedežu Občine Žetale. MOTORISTI POZOR! Pred vrati je nova pravočasno opazili, pa tudi vi njih. motoristična sezona, • Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. zato vozniki motornih koles in drugih enoslednih vozil ne spreglejte nasvetov, ki vam jih podajamo v tem sestavku, ali še bolje, nasvete pri vožnji z vašimi ljubljenci upoštevajte v kar največji meri. • Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. • Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah dežja. Običajno se začne aktivna udeležba v cestnem prometu z motorji od 15. leta starosti dalje (sprva z mopedi). Uporabniki motorjev so tako kot pešci m kole- „ese^ razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku). sarji ranljiva skupina udeležencev v cestnem prometu. r ' Leta 2011 je bilo v Sloveniji 48.686 registriranih motorjev in 42.322 koles z motorjem, v 133 prometnih • Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nesrečah je umrlo 23 motoristov, 90 pa je bilo hudo nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali poškodovanih. V letu 2012 pa ie na slovenskih cestah veg lotornih ic umrlo 21 voznikov motornih telesno poškodovanih coles, 87 je bilo hudo Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! • Zavorna pot do ustavitve pri hitrosti 100 km/h je 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoak-. tivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične se- postane vaša zadnja vožnja. zone, ko je asfaltna površina ševedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi yjr: internet policije zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi Na koncu sestavka vam podajam še nekaj statističnih zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja mo- podatkov o številu prometnih nesreč in njihovih posled-tornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih icah, ki so se zgodile v letu 2012 na cestah v R Sloveniji, iz prejšnjega leta. Slovenske ceste so v letu 2012 zahtevale 129 življenj, kar je 12 manj kot v letu poprej. Hudo telesno Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in poškodovanih je bilo 843 ljudi - predlani 932, lahko pa tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer se je poškodovalo 81 63 oseb - predlani 8879. Policija naj bodo pozorni tudi na motoriste. je v letu 2012 obravnavala 21.743 prometnih nesreč, . kar je manj kot v letu 2011, ko je obravnavala 23.101 Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti nesreg0_ Najpogostejši dejavniki za nastanek prometnih svetujemo: nesreč po podatkih policije ševedno ostajajo neprilago- „ , . v . , , jena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, •Pred vožnjo preverite zracn, tlak v pnevmatikah m jih Jne upo§tevanje pravil o prednosti, napake pešcev in v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte. neustrezna varnostna razdalja. Med umrlimi je največji . Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično delfž v°z"*ov osfnJh avtomobilov, sledijo vozniki pLT Tzapni,i čh'vizir vsm omogoia po re no vi jivos . regionalne in glavne ceste, ceste v naseljih, sledijo av- • Ne pozabite na oblačila s ščitniki. toc,este- Varno m ugodno vožnjo v pomlad vam želimo H policisti PP Podlehnik. Dam/a„ BRAČIČ, VOD/A POLICIJSKEGA OKOLIŠA vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi______________________________________________________ V' 60. redni občni zbor PQD Žetale 16. februarja smo se gasilci PGD Žetale skupaj z gosti zbrali na rednem, sedaj že 60. občnem zboru. Tudi letos nas je razveselil številčen obisk prijateljskih društev širom Slovenije. V začetku je sledil pozdrav in nagovor predsednika društva. Po sprejetju dnevnega reda smo lahko nadaljevali občni zbor. Sledila so poročila predsednika, poveljnika, blagajnika, nadzornega odbora, verifikacijske komisije. Lansko leto je bilo za naše društvo zelo aktivno, saj smo počasi zaključevali dela na gasilskem domu in v okolici. V sklopu 12 delovnih akcij smo tako prispevali 185 prostovoljnih ur. Uspelo nam je urediti društveno sobico v garaži gasilskega doma, priključiti priročno letno kuhinjo in opraviti pleskarska dela v gasilskem domu. Vsak mesec smo izvajali redna mesečna dežurstva, ki so namenjena skrbi za urejenost gasilskega doma in okolice ter spremljanju brezhibnosti gasilske opreme in tehnike. Potem ko smo bili več kot leto dni brez sirene, nam je le-to uspelo pridobiti v začetku marca. S tem nam je ponovno omogočeno daljinsko proženje sirene iz Regionalnega centra za obveščanje 112. V društvu smo se odločili tudi za napreden sistem vzporednega alarmiranja preko mobilnih telefonov, ki nam omogoča še hitrejše odzive na intervencije. Operativni člani smo se mesečno udeleževali rednih operativnih vaj PGD Žetale, kjer smo se spoznavali z opremo, vozili, tehniko, načini, ki nam pomagajo stalno ohranjati strokovno usposobljenost. Lansko leto je bilo veliko časa namenjenega izobraževanju. Tako smo se člani udeležili izobraževanja za pridobitev specialnosti nosilec dihalnih naprav v izobraževalnem centru na Igu, tečaja za nižjega gasilskega častnika, ki je potekal v Majšperku, tečaja za gasilskega častnika na Ptuju, tečaja za varno delo z motorno žago, tečaj za gasilca ter tečaja za višjega gasilca, ki je potekal v Leskovcu. Za člane PGD Žetale in štaba civilne zaščite Občine Žetale smo organizirali tudi predavanje prve pomoči s praktičnim prikazom. Za izobraževanje smo tako namenili 1441 prostovoljnih ur. Da pa ni bilo vse samo delo, smo ohranjali tradicijo in skrbeli za druženje in prijetnejše aktivnosti. V zimskih mesecih smo organizirah rekreacijo članov v telovadnici OŠ Žetale, ob dnevu žena srečanje članic, maja smo postavili tradicionalno majsko drevo, udeležili smo se Florijanove nedelje, posvečene zavetniku gasilcev ter konec avgusta organizirali srečanje članov PGD Žetale s pohodom po Pohodni ekološki poti. V začetku leta smo se udeležili občnih zborov društev iz GZ Videm pri Ptuju, prijateljskih društev in drugih društev, ki delujejo v Občini Žetale. Tekom leta smo se udeležili tudi slovesnosti ob predaji GVC 16/25 v Rogatcu, dneva gasilcev GZ Videm pri Ptuju, 40-letnice PGD Podlehnik, predaje GVGP-1 v PGD Krkavče, srečanja prijateljskih društev PGD Pekre in srečanja veteranov GZ Videm pri Ptuju, ki je letos potekalo v Tržcu. Tudi na tekmovalnem področju smo bili aktivni, čeprav priznamo, da nekoliko manj kot prejšnja leta. Na tekmovanjih širom Slovenije smo sodelovali z dvema moškima desetinama A PGD Žetale. Dosegli smo zavidljive rezultate, 5 prvih mest, 2 drugi in 2 tretji mesti, pridobili pa smo veliko pozitivnih izkušenj in novih gasilskih poznanstev in prijateljstev. Vsako leto organiziramo tudi, sedaj že tradicionalno, tekmovanje članskih ženskih in moških desetin. Tekmovanja se je udeležilo 16 desetin, od tega 12 moških in 4 ženske. Za tekmovanje smo člani namenili 537 prostovoljnih ur, ki smo jih delovno-športno izkoristili. Žal pa smo morali v preteklem letu interventno posredovati kar 4-krat. Prvič ob požaru električnega droga v Dobrini, v začetku oktobra pa smo bili okrog 17. ure aktivirani za reševanje osebe iz globine, kjer je starejša krajanka zdrsnila več kot 50 m v globino in pristala v potoku. Zaradi težko dostopnega terena smo pomagali pri prenosu ponesrečenke do reševalnega vozila. Ker je letos sneg prišel nekoliko prezgodaj, ko je bilo na drevju še veliko listja, je prišlo konec oktobra širom Slovenije do težav zaradi snegoloma. V PGD Žetale smo posredovali dvakrat, prvič okrog 12. ure na območju Čermožiše, Nadole in Kočice, kjer so drevesa ovirala cestišče in jih je bilo potrebno odstraniti, drugič pa smo bili zaradi snegoloma in ukleščene osebe na cestišču aktivirani ob 2. uri ponoči na območju Čermožiš. V mesecu požarne varnosti smo po požarnem okolišu izobesili propagandni material, ki je bil letos tematsko usmerjen k nevarnostim ob potresu. Izvedli smo društveno vajo PGD Žetale, ki je potekala na domačiji Kopše. Ogledali so si jo predstavniki GZ Videm, člani štaba civilne zaščite Žetale in krajani. Gasilski dom in gasilsko tehniko smo predstavili tudi našim najmlajšim iz vrtca Žetale. Udeležili smo se predavanja Gašenje sončnih elektrarn s praktičnimi vajami in prikazom, ki je potekalo na požarnem okolišu PGD Sela. V okviru občinskega praznika in kostanjevega piknika smo sodelovali z izvajanjem požarne straže in urejanjem prometa. Na društvenem večeru smo se tudi na kratko predstavili z slikovnim materialom in vodilnimi mislimi. V minulem letu nas je prizadela vest, da nas je za vedno zapustil častni član Franc Kamenšek, ki smo mu v čast pripravil žalno sejo in gasilski pogreb ter ga tako pospremili na zadnji poti. Z letošnjim občnim zborom se je iztekel tudi štiriletni mandat Upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije. Nekaj kratkih minut, med razrešitvijo organov in ponovno izvolitvijo, smo bili brez vodstva. Vodenje društva smo še za nadaljnja štiri leta zaupali tovarišu Janezu Vogrincu, ki smo mu obljubili vso podporo in pomoč, operativnemu delu PGD Žetale pa bo vsaj naslednja štiri leta poveljeval tovariš Dejan Bele. Na tem mestu se želimo zahvaliti dosedanjemu poveljniku, tovarišu Jožetu Vogrincu, da nas je varno in uspešno prepeljal skozi vsa ta leta. Želimo, da nam tudi v prihodnje pomaga s svojimi izkušnjami in strokovno usposobljenostjo. Po izvolitvi novih organov društva smo nadaljevali z občnim zborom po točkah dnevnega reda. Predsednik društva je podal plane za prihajajoče leto, ki bo za nas eno izmed tistih, kjer bo potrebno res dobro organizirati čas, da nam bo uspelo izvesti vse aktivnosti, ki smo si jih zadali. Pred nami je 60. leto našega delovanja, ki ga bomo obeležili tudi s slovesnostjo, ki jo pripravljamo 29. junija. Zato že ob tej priložnosti vabimo vse krajane, da se udeležite gasilske prireditve s slovesnostjo ob 60-letnici PGD Žetale, na kateri se boste lahko ob zvokih Ansambla Toneta Rusa tudi zavrteli. Po podanih planih dela je sledila še podelitev priznanj, V pričakovanju novih izziv napredovanj in odlikovanj, ki pa smo jih letos podelili nekoliko manj, saj bomo preostale podelili na slovesnosti ob 60-letnici. Vsem prejemnikom še enkrat iskreno čestitamo in jim želimo še tako uspešno delo naprej. Ker pa smo tekom občnega zbora sami veliko govorili, smo v zaključki pustili besedo gostom, ki so nam izrekli čestitke za dosedanje delo ter nas pospremili s pozitivnimi željami za prihodnje. Vsem gostom se zahvaljujemo za udeležbo in izrečene pohvale in želje. Na koncu sta se predsednik in poveljnik zahvalila za izkazano zaupanje ob izvolitvi ter vse skupaj povabila šek točki razno, kjer smo si s tovariši gasilci in drugimi gosti izmenjali besede ter se ob dobri pijači in jedači družili še pozno v noč. Za PGD Žetale Nejc Saketšek opazil zadnje zaplate snega in številne zvončke, ki sramežljivo, pa vendar pogumno naznanjajo konec dolge in z obilico snega polne zime. Opazujem, kako se življenje prebuja in naznanja s pomladjo novi ciklus. Tudi pri nas, ljudeh, se v srca seli nekakšen nemir, ki pravi, da je dovolj zime, treba se bo začeti gibati, sprehajati, teči, uživati v naravi. Prav zato Planinsko društvo Žetale pripravlja prvi pohod po Mariborskem Pohorju že v drugi polovici marca. V tem času se tudi ljudje pripravljamo na nove izzive v tem letu, ki prihaja. Tudi mi planinci smo se pripravili in to potrdili na občnem zboru. V tem letu bomo poskušali enemu članu omogočiti tečaj za vodnika kategorije A zaradi varnosti v gorah, ki je za nas ključnega pomena. Še naprej bomo delali na pridobitvi nove opreme in urejanju našega prostora, v katerem hranimo opremo in dokumentacijo našega društva. V tem letu, natančneje meseca maja, nas čaka pohod na Golico, ki ga bomo izpeljali v sodelovanju s Strojnim krožkom Žetalanec. Kasneje nas čaka Velika planina ali Kriški podi. Julija si bomo ogledali Triglavska jezera, avgusta se podajamo na Stol, septembra pa bomo obiskali kralja slovenskih gora, kot ga nekateri imenujejo - Jalovec. V mislih imamo tudi Slemenovo Špico, ki je namenjena predvsem našim os- talim članom, ki ne bodo želeli na težje vzpone. Ostanejo nam šetradi-cionalni pohodi v okviru praznikov v Žetalah in seveda tradicionalni veseli Štefanov pohod, s katerim zaključimo leto s pogostitvijo na Rudijevem domu. Zdaj, ko je leto okoli, se oziramo tudi nazaj in ga ocenjujemo kot zelo uspešno, saj smo razen enega opravili vse načrtovane pohode. Opravili smo načrtovano izobraževanje in tako pridobili vodnika pripravnika kategorije B za vzpone v visokogorje. Tudi oprema za v visokogorje je zdaj na voljo vsem članom in komurkoli, če bo prosil zanjo. Rad bi izpostavil en svojevrsten rekord enega naših članov. Franc Bukšek je bil v lanskem letu 102-krat na naši Donački gori, tudi njegova boljša polovica Lidija ni veliko za- ostajala za njim. Tudi njegova sinova že pridno osvajata vrhove. Vidimo jih kot zelo aktivno hribo-lazniško družino in čestitamo Franciju in Lidiji za dosežen rekord. Na občnem zboru smo se spomnili tudi na naše starejše člane in jih počastili s priznanji Planinske zveze Slovenije in priložnostnimi darili. Priznanje je dobil naš najstarejši član Franc Pulko, ki s svojim vedrim nasmehom in šalami vedno poskrbi za dobro voljo na naših pohodih. Pri planinskem društvu je od samega začetka. Drugega priznanja je bila deležna Majda Stojkovič, ki je pogumno in s trdo voljo ter vztrajnostjo nekaj časa opravljala delo blagajničarke in tako skrbela za naše urejene finance. Majda se rada udeležuje naših pohodov, kolikor ji pač zdravje to dopušča, in upamo, da bo vnaprej tudi tako. Letos nas je obiskal predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja, ki je pozitivno ocenil naše delo in nas povabil na delovanje v tem odboru, kar smo tudi storili z organizacijo sestanka M DO Podravja v Žetalah. In zdaj, če bi strnil misli na koncu, lahko zatrdim, da se v Planinskem društvu Žetale veselimo novih izzivov. Pozdravljamo bralke in bralce Žetalskih novic ter jih vabimo na pohode z nami, ker človek je bitje, ustvarjeno za gibanje. Jože Kamenšek-Jos OBISKALI SMO NAŠE JUBILANTKE Po krajšem predahu smo v zimskih dneh predstavniki OORK Žetale obiskali naše sokrajanke, ki so na svoji življenjski poti prestopile prag devetdesetih let in več. Topel stisk roke z iskrenimi in lepimi željami za zdravje in dobro počutje, drobna pozornost in kratek klepet so obogatili vse - slavljenke in obiskovalce. Prvega decembra 2012 je devetdeseti list v knjigi življenja obrnila MARIJA JUS iz Žetal 54. Ko smo jo predstavnice OORK Žetale sredi decembra obiskale na njenem domu, je zadovoljno sedela za mizo v topli kuhinji. Zadovoljna je, ker je vedno v njeni bližini kdo od domačih. Zdravje ji še dobro služi. Da ji dnevi hitreje minejo, rada prebere kakšne novice in pogleda televizijo. Njeni spomini pa se najraje vračajo v leta, ko je z možem Tončekom v veseli družbi zapela in zaplesala. Častitljivih 97 let je 28. decembra 2012 dopolnila MARIJA NERAD iz Nadol 53. Našega obiska se je veselila, saj nas je spremljala že skozi okno. Pove, da je bila zelo redko pri zdravniku. Njena zdravstvena kartoteka je malo popisana, a ravno v tem času ji je zelo nagajal kašelj. Rada se spominja svojih mladih let, ko je bilo potrebno veliko poti prehoditi peš. Vsakega dela se je rada lotila in pomagala sestri in njeni družini pri vsakodnevnih opravilih. Ko skupaj z nečakom Vinkom in nečakinjo Anico klepetajo o vsakodnevnih prigodah, se veselo nasmeji, rada se posladka - še posebno rada ima torto. Le kakšne besede ji je v pogovoru potrebno povedati bolj na glas ali pa ponoviti. Kmalu po novem letu, 8. januarja, je devetdeseti rojstni dan praznovala VERONIKA VUKALIČ iz Kočic 1 8. Polna pozitivne energije pripoveduje o težkem delu na hribovski kmetiji, ki ga je vedno z veseljem opravljala. Se sedaj se živo zanima za delo in komaj čaka, da bo minila zima, da bo lahko postorila kaj okrog doma. Ko vnukinja Klavdija zjutraj opravi živino in pride v kuhinjo, jo že čaka dišeča kava, da jo skupaj spijeta in si tako polepšata začetek dneva. 22. januarja pa je svojih 91 let dopolnila MARIJA BER iz Čermožiš 76. Dneve, ki ji hitro minevajo, si rada popestri s prebiranjem časopisov, gledanjem televizije. Ob pripovedovanju iskrivih življenjskih zgodb se v mislih rada vrača v leta, ko sta z možem Frančekom, ki je bil muzikant, skrbela za številno družino. Vsak dan komaj čaka, da pride domov iz službe hčerka Jožica in si s klepetom in drobnimi po- POMLAD PRIHAJA zornostmi krajšata čas. Zelo uživa, ko jo hčerka Jožica z avtom pelje naokrog - pa naj bo to po nakupih v Rogatec, na božjo pot ali pa kam drugam, ker ob vožnji rada opazuje hiše, ljudi in naravo. Nekega stoletnika so vprašali, kako mu je uspelo dočakati tako visoko starost. Odgovoril je: «Vsak dan sem izbiral, ali bom srečen ali nesrečen. Vedno sem izbral srečo.« (Osho Rajneesh, indijski učitelj) Irena Vodušek Mogoče je komu že dolgovezno prebiranje besed, ki označujejo aktivnosti Društva podeželskih žena naše občine, je pa potrebno zapisati, da smo bile aktivne v teh jesensko-zimskih mesecih, ki se nagibajo k združitvi z razkošno pomladjo. Minili so izobraževalni tečaji, prtički so našiti, predavanja o zdravju, o rastju na vrtovih, znanja o kulinariki so samo osnova za delovanje v prihodnjem času. Mesec sušeč ne izpolnjuje svojega poslanstva o suhem, zaznamoval je Občni zbor našega društva, ki je potekal na kmetiji Bednik-Vogrinc drugega sušca v sončnem toplem razpoloženju. Udeležba članic je bila odlična, tudi zbor je potekal kot po maslu, če uporabimo ta rek. Naša stara - nova predsednica, tako se je govorilo sobotnega popoldneva, gospa Bernarda Kolar, je pozdravila vse prisotne, predlagala dnevni red. Izvoljeno in potrjeno je bilo delovno predsedstvo in zbor je potekal s poročili o delu društva. Sprejet je bil delovni načrt tekočega leta, tudi finančno leto bo s prihodki Občine, članski soudeležbi in mogoče še kakim prilivom vzdržno. Delovni načrt za to leto je bogat: poučna ekskurzija po Sloveniji, krajši izlet v naši okolici, izobraževanja, telesne aktivnosti v plesu in ■gg J II *S L IR 'L J razgibavanju v telovadnici, sodelovanje na tradicionalnem EX TEMPORU, razstava ob občinskem prazniku, sodelovanja z drugimi društvi in organizacijami. Dnevni red Občnega zbora je bila tudi točka »Beseda gostov«. Prvi je bil na vrsti župan, gospod Anton Butolen, ki je pohvalil naše delo, se zahvalil za sodelovanje in potrdil še tisto staro resnico, da je to društvo, ki z malimi denarnimi sredstvi ustvari mnogo, ohranja in razširja kulinarične vsebine. Čestital je staremu - novemu Upravnemu odboru društva, ki se imenuje po dveh letih, ker je tako napisano v statutu našega društva. Zaželel nam je uspešno delo in ustvarjalno druženje z drugimi društvi v okviru občine. V imenu PGD Občine Žetale je naš zbor pozdravil g. Stanko Vogrinc, ki je poudaril, da se njihov program razlikuje od našega načrta, saj je tehnične narave. V primeru nesreče naj se poslužujemo interventne klicne številke 112. Zaželel nam je uspešno delo in dobro sodelovanje. Ker je gospod Stanko Vogrinc predsednik Društva upokojencev Občine Žetale, je v imenu društva pozdravil naš zbor in njegove besede so temeljile na uspešnem sodelovanju in dobri realizaciji delovnega načrta. Predsednik Strojnega krožka Žetalanec, g. Franci Stoj n še k, je pozdravil naš zbor in z vedrimi besedami zaželel uspešno delo, poudaril je, da imamo malo finančnih sredstev, a bogat delovni načrt. Povabil nas je k sodelovanju pri njihovih spomladanskih aktivnostih in zaželel uspešno sodelovanje; naj bomo uspešne, saj sodelujemo z njimi tudi doma kot kuharice in dobre gospodinje. V imenu Kulturnega društva je naš zbor pozdravila ga. Darinka Pulko, zaželela nam je uspešno delo, aktivno sodelovanje z njihovim društvom, ljubiteljice petja pa je povabila k pevskim aktivnostim Kulturnega društva. Turistično društvo je zastopala gdč. Petra Kojc, ki je poudarila, da je prav, da naše delo temelji na izobraževanju, zaželela nam je uspešno realizacijo delovnega načrta in uspešno sodelovanje z drugimi društvi. Ga. Marija Skokova je pozdravila naš zbor in nam zaželela uspešno delo v imenu Občinske organizacije RK naše občine ter povabila k sodelovanju na humanitarnih in krvodajalskih akcijah. Tako je minil sobotni drugomarčevski popoldan ob okusnem kosilu, dobri kapljici in raznovrstnem pecivu, ki je bilo delo pridnih rok naših članic. Čas teče v barvito pomlad, žetalske gospodinje imajo dovolj opravil, da bo vse urejeno za praznični čas. Pomlad bo vse primerno zaposlila na žetalski zemlji, gotovo bo pa še toliko časa, da bodo lahko izmenjale mnenja o novitetah s področja kulinarike in novicah iz naših vasi. Lepo pozdravljeni do naslednje številke Žeta Iški h novic. Za Društvo podeželskih žena Občine Žetale M. K. V Kulturno društvo Žetale v letu 2013 V soboto, 2. marca 2013, je bil redni Občni zbor Kulturnega društva Žetale. Občnega zbora so se zraven članov in članic društva udeležili še gostje: župan Občine Žetale g. Anton Butolen in predstavniki društev, ki delujejo v Občini Žetale. Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik Kulturnega društva Žetale Jože Krivec. Zatem so bili izvoljeni organi občnega zbora. Občni zbor je vodil predsednik delovnega predsedstva Anton Kolar, člana sta bila Berta Jazbec in Miran Skok, za-pisničarka pa Marta Prevolšek. Poročilo o delu društva v letu 2012 je podal predsednik Jože Krivec, ki je v poročilu navedel vse aktivnosti, ki jih je društvo izvedlo v letu 2012. V društvu so bile aktivne sekcije Ženski pevski zbor, Moški pevski zbor in občasno Dramska sekcija. Začrtani program dela društva je bil izpolnjen. Posebej bi veljalo omeniti prireditev ob 5-letnici delovanja Moškega pevskega zbora KD Žetale. Prireditev je zelo uspela, saj so pro- gram zraven Ženskega pevskega zbora KD Žetale obogatili še pevci s Koroške - člani Moškega pevskega zbora Radlje ob Dravi. Na prireditvi so bile podeljene bronaste in srebrna Gallusova značka. Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Žetale je Moški pevski zbor KD Žetale za svoje 5-letno delovanje na pevskem področju sprejel Priznanje Občine Žetale. V nadaljevanju poteka občnega zbora so bila podana še naslednja poročila: blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in poročilo častnega razsodišča. Po razpravi so bila poročila o delu KD Žetale v letu 2012 soglasno sprejeta. In kako naprej? Plan dela je tista osnova, ki je vodilo za naše delo v letu 201 3. Nekaj tega je že bilo postorjenega v prvih mesecih letošnjega leta. Potekale so redne vaje sekcij društva in uspešno je bila izvedena proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Načrtujemo sodelovanje na Območni reviji pevskih zborov na Ptuju z naslovom Večerna pesem. Sodelovali bomo na vseh prireditvah, ki bodo potekale v naši občini, prav tako si želimo sodelovanja z drugimi sorodnimi prijateljskimi kulturnimi društvi. V mesecu maju ali juniju želimo pripraviti strokovno ekskurzijo, na kateri bi si ogledali delček lepot naše domovine. Ob koncu leta želimo pripraviti božično-novoletni koncert, kar bi bil vrhunec in zaključek naših aktivnosti v letu 201 3. Predsednik KD Žetale se je vsem, ki so sodelovali pri delu v sekcijah KD Žetale, zahvalil za vložen trud in opravljeno delo v letu 2012 z željo, da tako uspešno delajo šenaprej. Na koncu naj velja poziv vsem tistim občankam in občanom, ki želijo sodelovati na področju kulture v naši občini, da se vključjjo v delo sekcij Kulturnega društva Žetale. Jože Krivec Že štirideset let je turizem naš spremljevalec Risalo se je leto 1972. Po vijugasti makadamski cesti, kiv je komaj zaslužila to ime, se je v Žetale pripeljal za te kraje nenavadno lep avtomobil. Iz njega so izstopili trije možje, za katere se je že od daleč videlo, da niso naše gore list. Ti neznani gospodje v prišpičenih zelenih klobukih so bili Fritz Draxler, Ferdi-nad Strohmeier in Rudi Rjedl, prvi pravi lovski turisti v LD Žetale. Iz Lipnice v sosednji Avstriji so prišli v Haloze, slovenski simbol revščine in nerazvitosti. Ravno v tistem času je to držalo bolj kot kadar koli prej ali pozneje. Pri nas je takrat čas obstal nekje v prvi četrtini dvajsetega stoletja. V letih, ko je bila drugod po naši takratni skupni državi industrializacija in posledični razvoj v največjem razmahu, je Žetale čas obšel in ohranil življenje kot v kakem etnografskem muzeju. V kraju je bilo takrat malo cest, ki bi bile prevozne z osebnim avtomobilom, o kakem asfaltu ni bilo niti sledu. Od prevoznih sredstev je bilo nekaj mopedov in motorjev, avtomobil pa morda eden ali dva. Traktorjev in kmetijske mehanizacije ni bilo, telefonska priključka sta bila le dva, na pošti in v trgovini. Ta čas je najlepše ujet v fotografijah priznanega fotografa Stojana Kerblerja, ki je ravno v teh letih pri nas ustvar- jal svoj najbolj prepoznaven ciklus Haložani. Ne bi povedali vsega, če bi tedanji čas opisali s pridevnikom revščina, bolj ustrezno bi bilo reči, da so Žetalanci takrat živeli preprosto in prvobitno ter samozadostno. Takšno, kot je bilo življenje, tak je bil tudi lov: trd, preprost, a poln drobnih radosti. Takratni lovci so bili trdni možje, prekaljeni v trdem življenju, napornem delu in vseh oblikah lova. Lov zanje ni bil zgolj način življenja, pač pa tudi in predvsem način preživetja. Povsem drug svet je bil to, kot so ga bili ti trije tujci vajeni, a vseeno se je ta dan pričela pisati zgodba o prijateljstvu, ki traja že štirideset let. Pravi začetek zgodbe sega še kaki dve leti nazaj, v leto 1970, ko je med člani LD Žetale vzklila ideja o gradnji svojega lovskega doma. V tem času družina šeni imela svojih prostorov, temveč je svoj začasni dom našla v gostilni Gajser, kjer ji je danes že pokojni gostilničar Janko Gajser odstopil eno sobo. Dohodki lovske družine so bili v tedanjem času komajda zadostni za sprotno delovanje, da bi pa z njimi financirali gradnjo novega doma, je bilo nemogoče. Člani so takoj uvideli, da bo potrebno najti nov izdaten vir zaslužka, če želijo sploh razmišljati o kakršnikoli investiciji. Kot edina dosegljiva varianta se je ponudil lovski turizem, vendar lovska družina razen lovišča ni imela nobenih pogojev za uspešno izvajanje le-tega. V družini ni bilo lovcev, ki bi imeli kakršnekoli izkušnje z vodenjem gostov, v kraju ni bilo nikakršne možnosti za nastanitev, nihče od članov ni imel lastnega osebnega avtomobila, ki je za prevoz lovskih gostov skoraj nujno potreben, in šekaj bi lahko našli. Kljub temu so se tedanji člani pogumno odločili, da stopijo na to novo, njim neznano pot. Sprva so razmišljali o domačih gostih, ki bi lovili divje prašiče in lisice. Izvedlo se je nekaj čakanj na omenjeno divjad, vendar brez vsakega uspeha. Ker je bilo v lovišču veliko srnjadi, so prešli na idejo, da bi turistom ponudili odstrel srnjakov, za katerega so se zanimali predvsem inozemski gosti. Kot prvi je v naše lovišče prišel nek lovski turist iz Italije. Uspeh je bil sila klavrn, Italijan ni uplenil ničesar, edino, kar je pri nas dobil, je bil glavobol od večkratnega prevoza po luknjasti cesti od Žetal do Ptuja, kjer je bil nastanjen. Članov se je lotil obup in dvom, ali bo glede na obstoječe pogoje sploh mogoče izvajati lov s turisti in posledično zaslužiti za začetek gradnje lovskega doma. Takrat pa je prišlo do naključnega srečanja našega člana Rudija Kunsteka s članom LD Zgornja Kungota Alojzom Jarcem. Omenjeni je bil njegov sodelavec in naš član ga je kot lovca povabil na divje prašiče v naše lovišče. V tistih letih divji prašiči še niso tičali v vsakem grmu, kot danes, naše lovišče pa je bilo med redkimi, kjer so bili že takrat divji prašiči stalni. V LD Zgornja Kungota so tista leta že redno gostili turiste iz Avstrije. Beseda je dala besedo in dogovorili so se, da bodo organizirali srečanje naših lovcev z Avstrijci. Še isto jesen, leta 1970, sta že omenjeni Kunstek in Viktor Žerak odšla na srečanje z Avstrijci v Kungoto. Tam sta se srečala z na začetku omenjenimi avstrijskimi lovci in se dogovorila, da naslednje leto gostje ... «,» lil iz Avstrije pridejo v Žetale na ogled lovišča ter na končni dogovor glede sodelovanja. Naslednje leto so gostje iz Avstrije res prišli v spremstvu lovcev iz LD Zgornja Kungota, ki so bili nekakšni posredniki. Na dogovorjeni dan so se v gostilni Gajser z gosti srečali takratni starešina Vinko Pulko, tajnik Mirko Emeršič ter omenjena Kunstek in Žerak. Po uvodnem sestanku so si ogledali lovišče, nad katerim so bili gostje iz Avstrije takoj navdušeni. Sicer so imeli že takrat namen, da bi ob ogledu uplenili kakšnega srnjaka, a kljub temu, da jim to takrat ni uspelo, so se dogovorili, da se prihodnje leto ponovno snidejo in naša zgodba se tako vrne na začetek tega članka. Končno je lov obrodil prve sadove, padli so štirje srnjaki. Lovski gostje so bil presrečni, domači vodniki in drugi člani pa še bolj. Prva leta so gostje spali kar pri naših lovcih doma, leta 1975 pa je bil novi dom že toliko dograjen, da so gostje v njem prvič prespali. Kljub temu, da so ti možje prihajali iz praktično drugega sveta, so se v naše okolje v trenutku zaljubili, z našimi lovci pa spletli trdne prijateljske vezi. Ne glede na to, da so bili vsi večinoma premožni podjetniki, so bili kot gostje sila nezahtevni in preprosti. Kot lovci pa niso iskali vrhunskih trofej, temveč zanimiv lov in dobro družbo. In ravno to smo jim mi lahko takrat ponudili. Življenjski pogoji in genska zasnova srnjadi so pri nas taki, da ne zagotavljajo vrhunskih trofej. Naše hribovito lovišče pa nudi izredno zahteven, a zanimiv lov, pravo dogodivščino za lovske sladokusce, saj je osnovna oblika lova zalaz oz. „Pirsch", kot temu pravijo naši avstrijski prijatelji. Glede na vse povedano so se kar na hitro dogovorili, da naslednje leto, se pravi leta 1973, pride v Žetale pet lovskih gostov in to število se ohranja vse do današnjih dni. Število uplenjenih srnjakov se je v prihodnjih letih povečevalo, rekordno pa je bilo leto 1976, ko so gostje uplenili kar 19 srnjakov, kar je pomenilo praktično celoten letni odstrel srnjakov. Vsa leta intenzivne gradnje lovskega doma so letno odstrelili vsaj 10 srnjakov. Po letu 1981, ko je bil dom v večini dograjen, je to število padlo in se ustalilo med 5 in 10 kosi letno. Tako lahko grobo ocenimo, da so lovci iz Avstrije uplenili vsaj 270 srnjakov, kar je impresivna številka. Leta so hitro tekla in v LD Žetale smo jih lahko šteli kar z obiski naših takrat že dobrih prijateljev iz Lipnice, saj od leta 1972 pa do danes ni minilo nobeno leto brez njihovega obiska. Prvim trem že omenjenim gostom so se pridružili še mnogi, nekateri so nas obiskali le nekajkrat, drugi pa preko 30-krat. Fritz in Ferdi sta ostala stalna gosta, ki sta Žetale obiskala prav vsako leto. Žal sta danes že oba pokojna. Ferdi se je poslovil že pred leti, Fritz, ki pa je bil gonilo našega sodelovanja in prijateljstva, je odšel na večno pot lani. Z nami je delil lovsko srečo 39 let. Kljub temu, da je glavni povezovalni člen med nami preminil, sodelovanje ni zamrlo. Dolgoletno Fritzovo vlogo je prevzel njegov dober prijatelj Evvald Mautner. Tudi v letu 2012 nas je obiskalo pet avstrijskih tovarišev. In tudi to leto smo se razšli z nasmehom na obrazih, še posebej pa se je tokrat lovska sreča nasmehnila omenjenemu Evvaldu. Boginja lova mu je to leto namenila gobavega srnjaka, življenjsko trofejo in čudovito obeležje ob 40-letnici sodelovanja. Tako kot gostje so se menjavali tudi vodniki, do danes bi jih lahko našteli kar veliko, a omenim naj le tiste prve, ki so zaorali ledino. To so bili poleg že omenjenih Kunsteka in Žeraka še Jože Vivola, Jože Majerič, Anton Korez in Franc Butolen. Štirideset let časa pusti svojo sled, ljudje so se postarali, a kraj se je silovito pomladil. Malo prvobitne rustikalnosti je še kje najti. Ko pogledamo podobo naših Žetal, se ne razlikuje kaj veliko od katerega drugega kraja v Sloveniji in tudi od Lipnice, od koder naši gostje prihajajo, ne. Le cerkev svetega Mihaela še vedno kraljuje nad vasjo, pod mogočnima Rešeni kom in Donačko goro, vse drugo pa ni več tako, kot je bilo takrat, ko se je ta zgodba začela. Čez nekaj mesecev si bomo ponovno stisnili dlani in si zaželeli „Waidmannsheil", tokrat že enainštiridesetič. Korez Silvo VABILO NA KRVODAJALSKO AKCIJO Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni darovati kri. KDAJ: v torek, 2. aprila 2013, od 7.00 do 11.00 KJE: Transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Ptuj »Najbrž bom živel samo enkrat. Če zatorej lahko komu izkažem prijaznost ali naredim neko dobro delo, naj to storim sedaj. Naj ne odlašam ali pozabim, saj ne bom več šel po tej poti.« VABITA VAS OORK ŽETALE IN STROJNI KROŽEK ŽETALANEC STROJNI KROŽEK ŽETALANEC Strojni krožek Žetalanec in aktivnosti v minulem letu: z izvedbo občnega zbora združenja, ki je potekal 23. februarja, se je končalo delovno obdobje društva za minulo leto. Večina zastavljenih ciljev je bila izvedenih, v nekaj segmentih pa celo preseženih. Ne bi našteval vsega, bi pa se vseeno dotaknil nekaj izpeljanih aktivnosti. Spomladi smo na gozdarskem prazniku izvedli izborno tekmovanje, s katerim smo dobili odprto pot na državno sekaško tekmovanje na sejmu Agra 2012, kjer sta bili naši ekipi izjemno uspešni. Krona uspeha je bilo državno zlato odličje za žensko ekipo. Sodelovali smo tudi v čistilni akciji, dvakrat smo darovali kri, izvedli tri strokovne ekskurzije, en dan pa smo člane popeljali na slovensko obalo. V avgustu smo izpeljali tradicionalni pohod s piknikom, ki je bil obiskan v ogromnem številu. Ob bok občinskemu prazniku smo priredili razstavo, na travnatem igrišču za OŠ Žetale pa je potekala sekaška tekma za naslov Naj grče in Naj grčice v letu 2012. V navezi z ostalimi društvi smo sodelovali na društvenem večeru, kjer so se podelila športna priznanja. V začetku zime smo s pomočjo ZZGS-OE Maribor in LD Žetale izpeljali tri dvodnevne gozdarske tečaje za začetnike, kot tudi za tiste, ki to delo že ob- vladajo. Tovrstna izobraževanja se bodo izvajala tudi v tem letu, obseg pa bo odvisen od interesa članov. Na področju humanitarnosti smo se šeenkrat izkazali pri zbiranju kurjave za prizadete v jesenskih poplavah na področju Krčevine pri Vurberku. Zbrali in dostavili smo cca 60 metrov drv ter ozimna jabolka za eno ali dve družini. Prihajajočemu letu smo nazdravili za Štefanovo in že je prišlo leto 201 3, z njim pa zgoraj omenjeni občni zbor. Na tem zboru smo si zadali nov program, ki je po vsebini dokaj podoben minulemu. Upam, da bo izpeljan prav tako dobro kot prejšnji. Prav zato vabim k sodelovanju vse članice in člane, da s svojim doprinosom prispevate k bolj bogatemu dogajanju v kraju. Ob tej priložnosti bi se zahvalil celotnemu upravnemu odboru ter vsem tistim članicam in članom, ki ste žrtvovali svoj čas in sredstva pri izvedbi naših aktivnosti. Za podeljeni društveni naziv, ki ga podelimo članu za večletno vzorno delo v društvu in ki se letos glasi »Naj član za leto 201 3«, pa gredo čestitke g. Jožetu Gajšeku. Naj mu bo to naša skromna zahvala za njegov prispevek društvu. S K -Žetalanec, Franc Stojnšek V 17. redni Občni zbor Športnega društva Rim Člani Športnega društva Rim smo se v soboto, 2. marca, zbrali na 17. rednem občnem zboru. Po zboru članov na Turistični kmetiji Darinke Kodrič smo začeli z uradnim delom občnega zbora. Po izvolitvi delovnega predsedstva so sledila poročila vseh upravnih odborov. Najbolj zanimivo in pričakovano poročilo je bilo, kot vsako leto, poročilo blagajnika. Od finančnega stanja so v veliki meri odvisne vse družabne in ostale dejavnosti v športnem društvu, ki jih tudi v letu 2013 ne bo primanjkovalo. S pozitivno popotnico iz tega poročila smo nadaljevali s planom dela za leto 2013. V tem letu smo si zadali naslednje naloge : - Obnova športnega objekta in vzdrževanje objekta - Ureditev in redno vzdrževanje okolice športnega parka Rim - Nabava žog in druge športne opreme -Aktivno sodelovanje na nogometnih turnirjih in drugih družabnih srečanjih -Tekmovanje v zimski ligi malega nogometa MNZ Ptuj -Tekmovanje v Haloški rekreacijski ligi malega nogometa - Organizacija vsaj enega turnirja v malem nogometu - Organizacija drugih družabnih in športnih srečanj - Organizacija tradicionalnega enodnevnega izleta v maju - Bela Krajina - Organizacija tradicionalnega jesenskega pohoda - Sodelovanje s Turističnim društvom Žetale pri organizaciji akcije Slovenija kolesari - Izdelava koledarjev za leto 2014 - Pridobivanje in sprejem novih članov v društvo - Pridobivanje donatorjev - Sodelovanje s sosednjimi društvi Sledila je beseda gostom ter še eno prijetno opravilo, in sicer sprejem novih članov. Po zaključenem uradnem delu je sledilo prijetno druženje in pogostitev, za katero je poskrbela Darinka Kodrič, za kar se ji tudi ob tej priložnosti zahvaljujemo. V športnem društvu Rim je trenutno več kot 70 aktivnih članov, na kar smo zelo ponosni. Vsako leto pridobimo tudi nekaj novih članov, kar je vsekakor posledica dela z mladimi na športnem področju in organizacije raznih družabnih srečanj, pohodov itd. Z enakim tempom in zagnanostjo se bomo trudili delovati tudi v prihodnje. Športen pozdrav. Sekretar ŠD Rim, Boštjan Železnik Prostovoljec iz Žetal na Nizozemskem Od začetniške negotovosti do nepozabne izkušnje »Kaj lahko pričakujem? Bom imel težave s komuniciranjem? Se bom znašel?« je Andrej Hajšek opisal svoje občutke, ko je izvedel, da bo leto dni preživel na Nizozemskem kot prostovoljec Evropske prostovoljne službe (EVS). »Odločitev, da odidem, sem moral sprejeti hitro,« je povedal. Organizacija, v sklopu katere dela, je stopila v stik s Turističnim društvom Žetale, saj je v kratkem času potrebovala nekoga, ki bi delal na področju lesarstva. »Sam sem ravno takrat končal študij gozdarstva in lesarstva in ker realnih možnosti za zaposlitev na tem področju v tistem trenutku nisem videl, sem se odločil, da se na razpis pojavim,« je pojasnil svojo odločitev. Že naslednji dan je prejel telefonski klic in se s koordinatorjem dogovoril, da z delom prične decembra. Projekt prostovoljne službe mladim omogoča, da se za dobo od dveh mesecev do enega leta preselijo v tujo državo in tam delajo kot prostovoljci. Med bivanjem program Mladi v akciji prostovoljcu krije bivanje, jezikovni tečaj, prevoze na delo, prehrano in žepnino. »Zadeve so zelo dobro organizirane,« je povedal Andrej in se ob tem spomnil na Arrival trening, ki ga nacionalna organizacija pripravlja za vse prostovoljce na začetku projekta. »Tam sem izvedel vse o programu EVS, o ureditvi zdravstvenega zavarovanja, načinu dela, seznanili pa so nas tudi z vsemi pravicami in dolžnostmi,« pojasnjuje. TD Žetale je ena izmed akreditiranih organizacij, ki lahko gosti EVS prostovoljce, projekte koordinira in pošilja prostovoljce na projekte v tujino. Dobri stiki z ostalimi organizacijami, veliko izkušenj in aktivno delovanje je pomenilo, da je Andrej lahko odšel v Lelystad, kraj blizu Amsterdama. Projekti EVS so vedno plod sodelovanja med prostovoljcem, pošiljajočo ter gostiteljsko organizacijo. Obe organizaciji imata nalogo prostovoljcu pomagati in poskrbeti za nemoten potek programa. Pošiljajoča organizacija pred odhodom poskrbi za celotno pripravo prostovoljca, vključno s prevozom in zavarovanjem. Med potekom projekta pa je njena naloga vzdrževanje stikov s prostovoljcem in pomoč pri uresničevanju nove ideje, ko se vrne domov. Naloga gostiteljske organizacije je, da prostovoljcu omogoči prostor za delo, možnosti za neformalno učenje in dovolj priložnosti, da lahko sam uresničuje svoje ideje in uporablja svoje znanje in izkušnje. Organizacija mora poskrbeti za ustrezne bivalne pogoje, prehrano, prevoze in osebno spremljanje ter mentorstvo prostovoljcu v času njegovega bivanja v tujini. »O prostovoljnem delu na EVS projektu zaenkrat ne morem povedati nič slabega,« pravi Andrej, ki je zadovoljen tako s standardom in življenjskimi pogoji, ki so mu tam zagotovljeni, kot tudi z ljudmi. Program spodbuja mlade med 18. in 29. letom, da postanejo družbeno aktivni in s tem pripomorejo k razvoju skupnosti. Podpira in omogoča razvoj novih povezav in partnerstev na celotnem evropskem prostoru in se dotika najrazličnejših področij, od okoljevarstva, umetnosti, kulture, športa do aktivnosti z otroki, mladimi ali ostarelimi. »Sam sem imel srečo, da se projekt tiče moje stroke,« je pojasnil Andrej, ki so mu ob prihodu najprej razkazali prostore in delavnice. »Imel sem priložnost, da se odločim, kaj želim početi,« je povedal. Sam si je izbral delavnice rezbarjenja, kjer izdelujejo različne kipe in skulpture za ladje, »še nikoli nisem počel česa podobnega, a sem ob pomoči mojstra, ki vodi delavnice, spoznal, da lahko naredim več, kot sem pričakoval.« Po dveh mesecih učenja je že začel izdelovati opremo in pohištvo za kapitanovo sobo na ladji. »EVS je idealna rešitev za nekoga, ki je končal študij, pa nima trenutne možnosti zaposlitve, in za tiste, ki želijo spoznati življenje drugje, odkriti kulturne razlike ali morda najti kraj, ki jim lahko kasneje nudi službo in boljše življenje,« je prepričan Andrej, ki se je kljub začetniški negotovosti uspešno znašel v novem kraju. Četudi se je odločil hitro in so se mu na začetku porajala mnoga vprašanja, pravi: »Zdaj sem tu, na Nizozemskem, delam kot prostovoljec in zelo uživam.« Vida Božičko, Turistično društvo Prosinca mraz, da poka, v jeseni sadje in moka v mrzli zimi. Kar naenkrat, čeprav v snegu, se je k nam prikradel pust. Da ne bi odšel kar tiho mimo nas, smo ga žetalski upokojenci povabili v našo sredino. Zbrali smo se na bližnji kmetiji in z njim dostojno zaplesali ter nazdravili s kozarcem domačega z željo, da bi čimprej pregnal trdovratno zimo. Kot vse kaže, mu letos ni uspelo. Na pustovanju nam je bilo lepo, saj smo imeli izvrstnega harmonikaša in šaljivca. Čeprav sta bila prvič na avdiciji, sta se s Feliksom ujela v šalah in pesmi, kot da bi študirala komedije. Bilo je veliko maškar, ki so skrbno skrivale svoje obraze. Čeprav so bili iznajdljivo oblečeni in zakriti, se je tu in tam prikazal kakšen nasmejan nežni D , , . . v ..... „ . . .. v v. . obraz. Veselo razpoloženje pa so še Prosinca mraz, da poka, v jeseni sončnih hribih. Kakorkoli ze, zivl- popestrili štirie Furmanovi fantie ki sadje in moka. jenje teče po svojih tirnicah in mi z so s svojjmj melodijami privabili na No, bomo videli, ce je temu tako, njim. Čeprav nas pestijo razne p|es cjoma|a vse prjsotne. y jmenu čeprav vsi vremenski pregovori gov- nevšečnosti, se ne pritožujemo, ker vsej1 r>rjsotnih se iim nailepše zah-orijo temu v prid. Snega smo se že se zavedamo da nikoli ni tako slabo, valjuj£m in ;ih vabim, da nas še kdaj tako privadili, da nam je ze kar da ne bi moglo biti se slabse. Saj so obiščejo Tako smo se dostojno dolgčas, če kak dan ali noč ne sneži, nas naši vodilni naučili poslušnosti poslovili od pusta Sedai ie pa čas Morda se pa narava hoče dokazati in in potrpljenja. Čeprav se v tem da snamemo maske in začnemo z se noče prilagajati našim željam, trenutku tam nekje daleč na obzorju resnjm delom Tu so že priprave na Vsekakor bo obilno sneženje svetlika žarek upanja, pa se nad njim občni zbor Društva upokojencev namočilo in napojilo izsušene izvire, že zgrinjajo črno oblaki, ki vedno in Žetale ki bo 23 marca ob 13 uri v ki nas oskrbujejo z dobro pitno povsod prevladujejo. Za nami so gasilskem domu Žetale, zato tudi na vodo, ki smo jo v lanskem leto božično novoletni prazniki, katere tem mestu vabim vse člane kakor pošteno pogrešali, še posebej tisti, ki smo upokojenci preživeli večinoma tucjj vse vab|iene goste 'da se smo si domovanje ustvarili na ob topli peči, ki je naš edini zavetnik občnega zbora udeležite 'in s tem dokažete simpatijo in spoštovanje do starejših. Vabim tudi vse ostale, ki se želijo vključiti v naše vrste, da se nam pridružijo, kajti več nas bo, lepše nam bo. Upam, da nas bo do takrat že ogrelo sonce in bo toplina tudi v naših srcih. PA ŠE VELIKONOČNO VOŠČILO V IMENU UPRAVNEGA ODBORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽETALE VSEM ČLANOM DRUŠTVA KAKOR TUDI VSEM, KI MISLIJO DOBRO: PRIJETNO IN ZADOVOLJNO PRAZNOVANJE VELIKE NOČI! Predsednik Društva upokojencev Žetale, Stanko Vogrinc Qospa Treza na Krhičah Lep sončen marcev dopoldan, ptičji prelet po češnjevih vejah, lešnikov grm je poln siničjega žgolenja, mnogo drobnih ptičjih opravil, bliža se gregorjevo, ptičje gostije se zvrstijo v najlepšem obdobju, vse pospravljeno, gnezda spletena, le vrane krakajo, one imajo gostijo vsak dan. Tako me je zaposlilo ptičje čivkanje, da sem skoraj pozabila, s kom bom opravila hišni pogovor. Povezava je stekla, na drugi strani prijazen glas snahe Marije Korez, doma iz Čermožiš, trenutno^ je negovalka na hišni številki Žetale 58. Tam se snaha in vnukinja zadržujeta kar lep čas dneva, da uredita bolehno gospo Trezo Korez, ji skuhata in pospravita. Tako gre človeku, ki e obložen z leti, a vseeno je epo, če lahko malo poklepeta, oreMfdno °dloce™, da Od hiše do hiše smo hodijo nasmeamh J Se oomo pregnali zimo. P Prav nič. Letos se p\ regnali vsaj hu-