134 TRST, v sredo 12. maja 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN ^^ eb nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj* jtsijj"-ne Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogfh »C' »i^rDah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-I6ini, Dornbergu itd. Zastarele §t«v. po 5 nvč. (10 stot.). 0«LABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 koieae. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, «aaortBtce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K. vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-»ar.j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „JMiaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I •SAHOČNINA ZNAŠA :vxm za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K; na b»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoenlna na n*«*Ijsko Izdanje „EDINOSTI" ataso : ■ letno K. 5-20, pol luta 2 SO ■ —™ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koosorcij lista „Edinost~. - Natisnila tiskarna koasorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. IS. PoJtno-hranilnKnl račun It 841 652. TELEFOM It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Burian pojde ? DUNAJ U. „Vaterland* poroča, da je iozanl iz dobro poučenega vira, da je odatcp skalnega finančnega irinistra Buriana sklenjena stvar, to pa v glavnem, ker on že časa več ne uživa zaupanja krone. Podpora za pokončevanje kobilic na Krasu, DUNAJ 11. PoljedeUko miuistcritvo je dovolilo 10.000 K podpore za pokončevanje kobilic na Krasu. Z omen eno podporo se nakupi po Istri m Dalmaciji purane. Dunajski mastni svetovalci v Hercegovini. MOSTAR 11. Danes so stopili dun. mestni s-etovalci na hercegovinska t a. Ob 12*30 ropolulne ie dospel posebni vlak s 55 osebami v Mostar, kjer je bila družba svečano fpreeta. Dre*i priredi mostarski raestni svet banket na čast gostom. Velika železniška nesreča pri Pesnici. MARIBOR 11. Ob 2. uri po noči se je pri Pesnici, prva postaja od Maribora proti Dunaja pripetila vejica nesreča. Koroški brzo-vlak je od zadej zavozil v osebni vlak štev. 37, takozvani graški gledališki vlak. V poslednjem vlaku le bilo eamo šest oseb. Ubit je mariborski akad. siik&r in fotograf Wa't9r, Lekoliko oseb ]e biio lahko ran^enjh. Materijalna škoia je vdika. Dra vozova od osebnega vlaka št. 37 sti biia popolnoma razbit*, dva vo^a brzo»iaka sta ae unela. Lokomotiva železniškega vlaka ;e bila močno poškodovane. Nesreča se je pripetila radi tega, k-r ni prcgni čuvaj naznanil strojevodji koroškega brzovlaka. da naj vlak ustavi, ker itri še pred di*tančnim znamenjem osebni vlak 37. Ogrska kriza BUDIMPEŠTA 11. (Og. biro) Ce«ar je ob 10. uri predpoludne vspreiel v avdijenci m:a:šterskega predsednika dr. Wakerle. — Ardijeoca je tiaiala eno uro. Avstroogrska banka. BUDIMPEŠTA 11. Na današnji seji generalnega sreta avstroogrske banke je bilo ca poročilo generalnega tajnika sklenjeno, da ■e obreitna mera ne spremeDi- Nemški poslanec Tschirsky pri cesarju. BUDIMPEŠTA 11. Cesar je ob 11. uri in tri četrt predpoiudne vsprejel v privatni avdiiecc. nemškega poslanika pl. Tschirskega, Ban Rauch v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 11, Ban baron R^uch je danes konferiral z ministrom Josipovicea in potem z mmisterskim predsednikom dr. We-ksrle Gibanje med poštnimi in brzojavnimi uradniki na Francoskem. PARIZ 11. Včeraj je bilo začasno radi govorov na shodih cdpuščemh iz službe 11 poštn;h in brzojavnih uradnika*, med temi bivši tajnik splošne zveze poštnih in brzojavnih uradnikov. Reskript carjev na Stolipina. — Sto-ltpin hoče odstopiti. PETROGRAD 11. — V re*kriptu carja N koiaja, uailovijenem ca ininiaterskega predse jnikn Stalipina se glasi : Ker ne m- rem sankci onirati zakonskega načrta o proračunu voj&e ii;ornance, Vam nelagam, da tekom enega meseca skupno z vojnim ministrom in minutrcm mornarice sestavite v mejah, določenih «»d državmh temeljnih z&kcno*, pravila, ki bodo določevala, katere zakonodajne stvari ! vojnih in pomor, obisstnij pripadajo v smislu j člena 96 cm3n]enega zakona moji neposredni odločitvi ter mi jih predložite v sankcio. Potem ko ministerski svet ta pravila določi in ko jih jaz sankcioniram, se jim je treba absolutno pokoriti. Vse delovanje minister-skega sveta pod Vašim predsedstvom, ki zaslužuje moje priznanje in ki stremi za tem, da se utrdijo podlage državnega reda, mi iamči za vspešno izvedbo trge mojega ukaza. Ostajam Vam vedno nakloniea Nitolaj. PETROGRAD 11. Listi pravijo, d* je položaj Stolipina težaven. Sto:ip»n je včeraj odločno izjavil, da hoče odstopiti. V konservativnih kregih poslancev dume so pa mne-nia, da ne sme minister od:tjpiti proti želji vladarja. Ker je car Nikolaj pozval Stolipina eaj ostane na tvo em mestu, tre-ba da se odzove pozivu. Tudi „No-roje Vremja" meni, da je z odklonitvijo proračuna mornarice in reskrip-tom ca Stolipina *t?ar rešena in kriza prenehala. Odločitve je pričakovali v kratkem. Iz Perzije. TEHERAN 11. (Petr. brz. ag.) Volitve se bodo baje vršile takoj, potem ko izdela državni svet volilni zakon. Parlament se sestane takoj, čim dospe v Teheran dve tretjini poslancev. Budimpešta 11. Minister za unanie stvari baron Aehrentbal je danes ob 7, uri in 5 min. zjutraj odpotoval na Dnnaj. Dogodki v Turčiji. Princ Burhan Eddin. CARIGRAD 11. „Corrier da i'Orient' je zvedel iz baje gotovega vira, da se priac Burhan Eidin preseli v Solne k očetu, ostali oženjeni sinovi Abdul Hamiia ostanejo pa tu-kaj. Proglas sultana. CARIGRAD 11. Uradni list je priobčil prc:gla«, ki pravi, da je sultan vrlo zadovoljen s^Čutsvom'ljubezni in izrednega respekta, ki mu ga je prebivalstvo vseh slojev pokazalo pri včerajšnji ceremoniji, ki je zgodovinski datum za otomanski nared, Mir v adanskem vilajetu. CARIGRAD 11. Uradai Sist je priabčii brzojavko adanskega vaii;,a od d. t. m. ki previ, da ni v zadn ih dneh prišlo v vsem j lajetu do nikakega moteoja miru. Klanj e Armencev. Strašne podrobnosti. Brzojav nam je že sporočil o grozodejstvih, ki jžb je izvršil turški fanatizem na ubogih Armencih. Vendar niso brzojavna poročita niti od daleč poročala vsega, kar se je v resnici dogodilo. Včeraj zjutraj se je povrnil v naše pristanišče L'evdov parnik „Bacovina", ki je bil neposredno po izvršenem klanju Armencev v Mali A?iji, in med drugim tudi v Mersini. Naš poročevalec se je podal na parnik ter je prosil kapitsna gospoda Carmelicha, da bi mu navedel kake podrobnosti o or.ih strašnih dogodkih. Gospod kapitan ie drage volje uikregd našemu poročeraicu ter jo poreda! sledeče : „Bucovina" je cdšla iz našega prisUni-šča dae 10, m. rc. — 24. istega meseca je dospela v Aleksandrete. Za tukaj se ie opažalo sledi razdejanja. Cerkve, konzulati in ! skoro vsa javna poslopja so bila polna beza-čih Armencev, ki so se naha'i&li vsi t naj-veči bedi. Dve ugledni gcspici, g.ci Meraviglia, .nečakinji ministra Stiirgka, ki sta se nahajali na krovu „Bacovine", ste hoteli izstopati na Suho, ter sti darovali večji znesek za one nesrečneže. Naslednji dan je „Bacovina" dospela v mersinsko luko. A še prej, nego smo dospeli v luko, smo opaziii mrtva trupla, ki so plavala do morju. V omenjeni luki so se nahajale tri vojne ladije: ena francozfca. ena nemška in ena angleška. A prizor, ki se nam je nudil v luki je bil naravnost grozen in strašen. N a stotine mrtvih trupel moških, ženskih ia otrok je plavalo po morju. Mnogo teh je bilo na pol sežganih, s široko zevaječimi ranami na goltancih. Ž e n s k e bo imele večinoma odrezana in razmesarjena prsa. Strašno klanje se je vršilo v Adani, v mestu, ki šteje 40.000 prebivalce? in je po železnici oddaljeno eno uro in pol od Mersine. Mrtva trupla so bila vržena v reko, ki se izliva v morje pri Mersini. Zato je prišlo mnogo trupel v morje. Prizor je bil res strašen. Govoril cem — je nadaljeval kapitan g. Carmel/ch — z za-povednikom nemške vojne iadiie ter ga vprašal, zakaj vojne ladije niso posredovale, da bi preprečile klanje. Omenjeni poveljnik mi je odgovoril, da so on in njegovi kolegi hoteli izkrcati čete, a Turki so odgovorili, da bi potem začelo splošno klanje evropskih kri-stijanov, kakor hitro bi tuje ladije izkrcale vojake. Radi tega so morali opustiti misel na posredovanje. Tudi v Mersino ie pribežalc mnogo ubežnikov, ki hj se nahajali v na:bednejšem položaju. Pripovedovali so s solzami v očeh o grozodejstvih, ki so se izvršile pred njihovimi očmi. Podivjaui muslimani so zažgali njih hiše in uničili njih imetje ter onečastili njih žene. Podivjanost staroturkov ni poznala mej! Neka žena se je rešila uprav po čudežu s tem, da je bežala p polaoma gola v neko Biromašno kapelico. Oblast-nije so ostale popolnoma pasi v -n e, take, da se je vršilo klanje povsem ne- da je .Živelo pa ni vedel povedati druzega, nego nekoč se svojega okna čul vsklik: n, Srbstvo I" Na to je bila pozvana 5. priča, upoko-i*ni nadporočnik deželne brarnbe Josip Šiftar iz Gline. Trdil je, da je videl, kako se je sovražtvo med Hrvati in Srbi razvnelo leta 1906, to je, od tedaj, ko se je v ?asi organizirala srbska samostalna stranka. Nadalje je čul, kako se je med ljudstvo razdelilo več tisoč itik kralja Petra. Glavnim prop^gaiorjem smatra toženca Ogrizovića. Na raz^ežno je govoril priča o ustaji v Bosni leta 1875. ki se je je udeležil tudi kralj Peter, ki da se je baje v iitem času mudil tudi v Glini, heteč tamošnje kraie priključiti Veliki Srbijf. Toženca župnika Ercegovaca je obdolžil prič*, da je na pogrebu Davidovima rekel: „Škoda, da je tako hitro umrl in ni videl svoje domovine osvobojene." Predsednik: rV preiskavi ste trdili, kako ste čuli, da se je toženec Ercegovac izrazil: »...in ni videl te dežele kakor svobodne Srbije." Priča: „Čul sem od d r u z i h. Tako nekako se je utegnilo glasiti." Toženca Borojeviča je obdolžil priča, ds je v neki gostilni rekel, da bi Hrvatska kmalu izginila, ako bi bili vsi Srbi taki, kakor on, Borojević. Priča je trdil, da ie b:l poprej tudi on sam Srbom prijazen, ali potem, ko je videl, da se delajo priprave za odtrga-nje teh dežel cd Hrvatske in za priklopljeoje BoEiie k Srbiji, spremenil ie svoje politično mnenje. Drž. pravdnik: „Povejte vendar natančneje, iz česa »>te sklepali, da se deia na to !u Priča: „Čulsem, da seje čulo od kmetov, da naša dežela je Srbija.*4 Branitelj dr. Nemec: „Culi ste, da se je več tisoč stik kralja Petra razdelilo med ljudstvo. Ali ste k?e naleteli na take slike ?" Priča: „Ne. nikjer." Branitelj dr. Nemec: „Iz česa sklepate, da je bil toženec Ogrizo-vić glasni propagator?" Priča: „Ker je leta 1908 razobesil srbsko zastavo."* Branitelj je hotel bosanski ustaji 1875 in o oviran*. Angleški konzul je prevzel rešsvanje predsednik ie oaktomi m je rešil s svojim pogumom mnog.m ljudem UrnnlJLu . p«,-Ji™ življenje. A bil je pri tem tudi sam ranjen. Sicer je popolnoma nemožno opisati vsa grozodejstva, ki so jih provzročale podivjane množice. Bila sta na barbarski način ustreljena tudi dva amerikanska državljana. Konzuli so se zavzeli za nesrečneže, a fanatični Turki se niso hoteli usmiliti teh žrtev, ki «o že poprej toliko trpele. Mene — kapitana C.srmelicha — je pretreiia tolika d°l;e vpraševati u gla?ovitem bsn-vsa vprašanja. Branitelj : „Prijavijam pritožbo ničnosti. Ne dovoljuje sa mi bramba." Predsednik: „Odtezam vam besedo." Branitelj dr. Sol a-rić: „Ali sovražite Srbe?" Predsednik: „Odklanjam to vprašanje." Branitelj dr. S o- uesreča in vz?l sem na krov „Bucovine" dobrih 600 armenskih beguncev, mej temi več ranjenih. Vsi, jaz, mo]i častniki, moštvo in pasažirji, smo se zavzeli za te noarečocž3 z vso ljubeznijo in skrbjo, Meni je sploh nemožuo, da bi ponovil vae ene grozote, katera sem čul pripovedo-,, . fati iz ust teh nesrečnežev. Večina osiroteli,! 32d 0 sli so izgubili očeta, ali mater, ali ženo,; moža, ali otroke. Med vsemi enimi 600 be-' gunci ni bilo niti enega, ki ne bi bil izgubil' kakega svojca. Imetje pa je bilo brez izjeme vsem popolnoma uničene. Izkrcali smo jih v Larnecu na otoku Ciper. larić (priči) : „Ali ste pred preiskavo nepretrgoma občevali s preiskovalnim sodnik r tu in drž. pravdnikom ?" Predsednik: „Ne dc-pušSf.m tega vprašanja in čim sem 3-krat odklonil vprašanje branitelja, mu odtegnem besedo!" Na ta način se je braniteijema dru. Solariču in dru. Budisavljeviću odtegnila beseda. Toženec Ogrizović je označil pričo kakov osebnega sovrafaika, s katerim ni več občeval, ker je č?sto zasramoval Srbe kakor „vlaško itd, Toženec Ercegovac je pojasnil, na grobu Davidovića ni moge' žalo-njegovi mladosti, ker je pokojnik starosti 70 le*. (Hrupna veselosr), K o n č a r je obdolžil pričo, da je da je bil že kaznovan radi žaljenja kako da vati po i umrl v j Toženec i zamolčal, „Veleizdajniški" proces ! na časti. Po mnogem prerekanju je pnzaal ' priča, da je bil že trikrat obdolžen radi žaljenja na časti. Toženec V i 1 i ć se je izjavil na kratko, a predsednik mu je odtegnil besedo. Toženec V i 1 i d je prijavil pritožbo ničnosti. Prediednik : „Na to bodo že mislili vaši branitelji in da nobena ne uide..." (Trajen smeh). Branitelj dr. B u d i s a v i; e-vič: „Ta opa?ka bi bila iahko izostala.4 bil branitelj obsojen na Tako je PODLISTEK London, naivečB mesto i sveto! Piše Cecil Plećio II. London. Evropa, kakor je dane* in kakor je biia ob času francojke revolucije, kaže tudi v številnim razmerju mestnega prebivalstva veliko razliko. Danes šte;e večje število mest po miiijon in več prebivalcev, nego je bilo tedaj takih s sto tisoč duš. Da je bila taka rast m.žia, je pripisovati v prvi vrsti vspehu znanosti. Predvsem spoznavanju kemije, psre in elektrike. Posledica in spremljajoči moment te^H je bil raz?oj industrije, različne iznajdbe m moderni razvitek denarnega in kreditnega puspodarstva. Po drugi strani opazujemo, da se koncentrira čim dalje bolj vse življenje po raznih certrib. Kakor so nekdaj lahko trdili franso-»ki politiki in revolucij on arj i, Pariz je Francija, tako Be uresničuje ta prikazen danes sicer po drugi poti, a v isti smeri po vsem svetu. Velika središča absorbirajo provinco dežele, države in tudi cela,... sveraivia. Atene so pomecjale vse; antiki kulturno središče; Rim je b;l mnogo let voditelj vsej srednjeevropski p o 1 i t i k i. Kadar je postal voditelj na*ičfcn po Bvojem karakteru, mu je prišla heg:m ,n ja vedno sama po sebi. Ped prvim Napoleonom se je povspel Pariz do prvega mesta na svetu: postai je politično in kulturno središče vsemu tedanjemu svetu ia si je obdržal to hegEm3nijo do padca tretjega iz rodu Bonaparto?. Razvoj moderne produkcije je vatvaril nov faktor, ki si je kmalu priboril poleg politike in kulture svoje vsegamogočao mesto. Izprva se je morala umskniti kultura politiki. Preko obeh stopa danes ekon o miia Tako eno dobili tekom časa poleg imenovanih središč še novo prikazen v obliki gospo* d&rskih center, ki vladajo ves svet. Celo več : kaker se je uslažbila svoj čas presveta politiki (in mnogokrat tudi dane?) tako ;je spravila mederaa ekonomija često v svojo odvisnost in sluibo vso politiko in knltoro, civilizacijo svojega časa, v Zagrebu. Zagreb 10/5. (47. dan razprave.) Otvorivši razpravo je predsednik oporni- Rad: tega izreka je njal tožence, nai se mirno vedeio, ker bi jih 30 K globe. Glas z galerije: sicer izključil od razprave. Pozvana je bila prav." Branitelj dr. Nemec je prosil var-četrta priča 56-letni Pajo Butorac, ki1 stva od strani senat*. Med toženci doigotra- Težje kakor kd?;j poprej, si je priavojiti tako negemonijo danes. Ne samo, da je treba prekositi svoje tekmece na treh tako različnih poljih — pravzaprav obstoji dejanaki prepad !e med kulturo; ekonomija in politika si utajita Lasproti samo še kakor povod in izraz — ampak je tudi tekmecev jako veliko. Osebne ambicije vladarjev i i velike hi?to-ričse ideje, ki so pretrBiavale stoj čas ves svet, so izigrale danes svojo vlogo malodane in vsaj začasno že po vcem STetu in ekonomična vprašanja padajo čim dalje bolj in močneje na tehtnico. Danes je tako, da so si kupci (in ne drzni načrti v glavi enega moža), prisvojili Afriko kakor je bilo to z Ameriko ali Sibirijo. — Včeraj je prišel v Maroko francoski kramar, jutri pride za njim francoska eskadra. V tej meri torej, kaker pripada z vsakim dnem gospodarskim vprašanjem večji svetovni pomen, je pot t al London v zadnjih desetletjih središče sveta. Angleška veleindustrija in veletrgovina je stala s svojim organizacijskim in dinamičnim izrazom ▼ Londona na svetovnem trgu do najzadnjega časa brez vsake konkurence. Pač silijo v t: m trenotku važne in velike izpre-membe na dan ali doslej je ostalo razmerje neizpremenjeno, morda vsled znanega fizikalnega principa : London je središče industrije, središče trgovine, središče bogastva in tudi središče politih.. Svetovni značaj dajejo Londonu po drugi strani ogromne, po vaem svetu ra:tr€Šeae angleške kolonije. Anglež potuje lahko leta in leta po vseh delih svtta in nikoli mu m treba stopiti ca druga nego angleška tla. In iz teh prostranih kolonij so speljane niti le-sem ; iz vseh delov sveta hite domačini vsth slojev v svojo matico, v svoje središč?, v 8«-oj London. Kdor biva nekaj časa v Londonu, utegne srečati na ulici najrazličneje človeške tipe v najrazličnejših nošah. Egipčani, Zamorci, Indijci, Avitralci. In to od najnižjih do najvišjih slojev. Eni prihajajo, da zapravijo po zabavah ivoj denar; drugi prihajajo semkaj po delo; tretji kakor v šolo. Toda Ljndoc ima tudi svoje nemške, italijanske, francoske poljske, ruske, židovske.... mestne okraje in ulice. (Konec tega članka prihodnjič.) Stran II „EDINOST" št. 134 V Trstu, dne 12. maja 1909 jen ? :up. Na to je dal predsednik v smisla fklep • enata odstraniti iz dvorane vsa tožene \ razaa onih, ki se je žnjimi razpravljalo i a izprazniti levo galerijo. Oni glas z Ur.'.i je dcSel od znane prcTokatorice Mi'cfć. Zapuščajo galerijo je še zaklic&la: - 7 i a š k e s v i n j eu, ne da bi jo bii — vzlic protestom tožencev — predsednik po nerth naslonil na Buciana ia t katerem izjavlja on da nima aičeiar preti nameravani banki. List pravi da je vrhunec nesramnosti, ako hoče krščansko socijalno časopisje zgoraj omeojenemu pisma dokazovati da ne zadeva BitLertha nikaka krivda. Poživlja aaeksijcki odsek naj glasujejo na predlog Daswynskov, ker je Bienerth po- zval na odgovor. Toženci so zapuščali dvo- polncma zanemaril varovance avstrijskih in-rano ob velikem hrupu in protestnimi klici j teresov. proti takim žaljenjem. Toženec učitelj Bo-I „Narodna zveza* proti Bienerthu. r oje vič je oporekal izpovedbi priče S ftar DUNAJ 11. „Naredna zfeza" je odlo- in je trdil, da je nasnrotno rekel: rda bi Hrvatska izginila, kobi bili vsi Hrvatje taki, kakor priča." Predlog branitelja dra. Nemca, naj se preskrbi lista o kalnih priče iz Gline, da se bo videlo, iz ksk:h razlogov je priča zamolčal te kazni, je bil cdklonjen. Na to je bila pozvana 6. priča 49 letni trgovc-c Peter Bizal iz Gline. Pripovedoval je na razsežno o božičnem banderiju, čena nastopati do »krajnosti proti Bieaerthu, ter z&htevaii, da se napravi potrebne korekture pri banki. Zahtevajo, da mora skupna viada predložiti bosanskemu deželnemu zboru takoj v prvem zasedanju zakoniki načrt o obvezoem odkupu zemljišč. Položaj kmetov v Bosni. Kmet v Bosni je le nekak najemnik ki" se ga je v^kžirureoblečra^v^kmTtriak"; \ zemljišča. Beseda „kmet* ima tudi t Bosni da ga ni nikdo poznal. Tu je čul, kako sta! drug pomen nego pri nas. Mi umevamo toženca Nikola in Stanko Rebrača proslav-j besedo „kmst« večiega samostojnega peljala kralja Petra, označila deželo kakor sestmka, ki se razločuje od malega posest pripadajočo k Srbiji ter poživljala ljudstro na delo po načrtu Svet. Pribičevica. Tem govorom je pritrjal tudi toženec Kocčar. Tudi je izjavil priča, da je sedaj v strahu, ker se mu različno grozi. Drž. pravdnik je zahteval pojasnila glede teh groženj. Priča Bizal: -Brat toženca R.brača se sprehaja z debelo, - , „ , ,. , . palico, a sestra ne odgovarja na!četrtino, po nekaterih pa tudi poiovico. Ako m o ia pozdravell (Velika veselost). Mo- gospodari, ga aga lahko odstrani reteai misliti, da se bojim pred vsemi temi z zemljišča. Vprašanje „kmetovstva je sploh 1'udmi. Predsednik: , To vam verujem. Saj,eao prvih vprašanj, s ^tenmi se bo imel ndimo, kako se tu vedejo-. Branitelj dr. ibavia pnhodnji bosanski deželni zbor. Je pač nlka „bajtarja". V Bosni pa znači beseda „kmet" onega, ki živi kakor najemnik na zemljišču moh&medanskega ag ali bega, torej nekakega podejonega človeka. Gospodar zemlje je vedno mohamedanec, aga ali beg. „Km-1" plačuje gospodarju navadno tret;ino vsega pridelka. Po nekaterih okrajih samo Nemec: „ Ali ste že občutili kake po-1 ▼eUko vprašanse, ali bo možno izvesti pri-sledice teh groženj?- Priča: Ne! Branitelj k\ 6» zahtevajo Srbi, a se mu dr. Nemec: „Sedaj se bojite. Ko ste pa upirajo mchamedam. špijciiirali na banderiju, se niste nič bali". | , D jbrovolmo od^povanje kmetov je zavisti braniteii je vprašal pričo, kje da je videl i Celo leta 1879. Vspehi so sledeči. Leta 189o sliko kralja Petra. Priča ni hotel odgovoriti, Je bilo v Basni in H-rcegovim 88.970 kme-kajti boji da se.... videl jih ie v 3 hišah, tovskih družm. Od leta 1879 do 1907 se je Na vprašanje, kako je nosil obleko in kaka odkupilo 23.477 kmetov za odkupnino 16 mil. je bila, priča ni odgovoril branitelju. Branitelj 688.339 K. L*a 1907 je bilo n. pr. 1359 dr. Nemec: „Vi trdite, da ste videli tudi odkapo? za 11 913 hektarjev, a odkupnina je toženca Stanka Redrača v banderiju". Priča izaašaia 1,554.909 K. Od tega so kmetje Bizal: Da. Branitelj: „Pazite ker trdite to 1 P^Cali is svojega žepa 647.375 K, od deželne pod prisego, a 100 prič ie, ki trdijo, da ga banka so si izposodili 841,780 K, a od drugih m bilo! V onem času je Dil pri svoji materi, i javnih zavodov m pr^ataiiov K 16o.74o. Priča je ostal pri svoji trditvi. iTožb radi odpuščanja kmeto? zbog slabega Predsednik je odredil pavzo pol ure. j gospodarstva je bilo leta 1905, 890. Od teh Po p a v z i. Branitelj dr. S o 1 a r i ć je 890 slučajev se jih je poravntio 489 ; 262 s a*il oriči nekai vprašanj ozirom na govore slučajno je bilo takih, da so kmetje ostah Rebrača, aH predsednik je odkionil vprašanja. zemljišču m le v 139 slučajih so se mo-Braoitelj dr. Solarić: „Trdite, da ste vi-Tali kmetje izseliti. Upniki bosanskih kmetov dea več prič kcaija Petra. Kako pa izgleda 80: Branika deželna banka z zneskom ieralj; Pet-r?" Priča: „Nosi b r a d o (Ž - 4,648 4«2, 2. Trgovci z zneskom 2027.583 vahen soieh). Branitelj dr. Solarić: „Tr- K. 3. Drugi denarni zavodi z zneskom 1 mil. dite. da ste se udeležili banderija v kmečki 357. 291 K, 4. Zasebni« z zneskom 1 mil. noši. Kako je možao, da bi vas v sobi, kjer 203.608 K. Iz teh številk je razvidno, da se ie bdo le 25 znanih Mudi, nikda ne bil spo z- je od leta 1879 do 190- odkupilo dobro-na! ?a Na to vprašanje priča ni dal odgovora, daljno skoro ena četrtina kmetov, da so p.a-Branitel u dru. Bud savljevića je predsednik odkupnine leti 1907 kupljenih zemljišč odtegnil besedo že po 3. vDrašaaju. Toženec dobro tretjino s svojega, maj tem ko so s; O griz o v ić je v repliki odgovoril, da je le ostali dve trotjmi izposodili; dalje iznašajo vzrok iznovedbi priče v konkurenci dveh hra- dmaa dolgovi samo Se dobro polovico onega sliki — balkanskih narodov m dežela. Kar niinic. Ta in drugi toženci so zakljačili svoje zneska, za katen so bua odkupljena. Is tega|je dal ta lut v svon posebni .Balkan-, izjave, da je priča krivo govoril. Proti priči P* da bosanski kmet nikakor m tako e tudi predložena ovadbaradi krive, len, kakor so mu to navadno očita. A do^edai prisege. Toženca Ristović in Rebrača sta *ploh Se m imel prilike, da di se bil učil Kdor ni dobil magiatratovega odloka o svoji reklamaciji ali o reklamaciji, ki je bila vložena proti njemu, naj pregleda izložene volilne liste, ali se ni tam izvršila sprememba na njegovo škedo, takorekoč za njegovim hrbtom, pod predtvezo, da se mu odlok ni mogel dostaviti. Priporočamo sploh, da naj se kolikor mogoče več naših voiiicev prepričao sami, ali se je izvršila v volilnih listah kaka sprememba, proti kateri ji vložiti pritožbo. Liste so izložene: I za me-sto: v anagrafičnem uradu v ul. S5. Mar-tiri 4 — za 1. okraj ; v mestni hiši — za 2. okraj ; v ljudski šoli v ul. Nuova — za 3. okraj*; v ljudski šoli v ul. Giotto — za 4. okraj; v šoli v ul. Parini — za 5 okraj ; v soli v ul. Verone^e — za 6. okraj ; in II za okolico : v Skedenj ski ljudski šoli — za 1. okraj ; v vrdeljski ljudski šoli. — za 2. okraj ; v openaki in v rojanski šoli — za 3. okraj. Do volitev je še mesec dni. Prosimo vo-lilce, naj odslej pašno zasledujejo o našem listu vse notice tičoče se volilnega gibanja, volilnih priprav, i t. d. Disciplinovaaost in moč stranke kaže se ne toliko v sjajnih shodih, kolikor v podrobnem delu, od volilca do volilca, hitrem in vseobsegajočem dodiru ali kontaktu med vodstvom in volilci. Ta kontakt posreduje najbolje ravno-le list, ki se dan za dnevom v tisočih izvodov razširja med volilci. Zatorej : čitajte „Edinost", v njej najdete sproti potrebna navodila za predito-< ječo volilno borbo. Je-li tO — kultura? Prejeli smo: Nekoliko kasno je sicer že, vendar je dobro, da zabeležimo pred javnostjo neki dogodek, ki se je izvršil dne 1. maja, ker kaže v bengalični luči tisto „kulturo", s katero se naši neodrešenci tako radi bahajo. Po sprevodu N. D. O. na dan prvega majnika se nas je zbralo nekaj trgovskih pomočnikov ki smo korakali v vrstah po štiri in šHri. Nekateri smo imeli znamenje N. D. O. Šli smo po ulici Acquedotto. Mi na desni strani, na levi pa so hodili socijalni demo-kratje istotako se svojimi znaki. Gledali se nismo sicer ravno prijazno, ali ni bilo žal besede. Šii smo dalje in se ustavili pri hiši št. 85, da se odločimo kam pojdemo. Stali smo kakih 10 minut. Kar naenkrat smo opa-1 zih, kako prihaja proti nam kakik 30 kamo-ristov, ali bolje rečeao: mazzioijancev. Vsak je bil oborožen s palico, edea celo z nožem. 15 c u. dolgim. Meni nič tebi nič so začeli mahati po nas ; ni nam preostajalo druzega nego da smo se umaknili. Sli smo na poli-, cijski komisarijat, od kjer »o poslaii štiri redarje, ki so aretirali 7 mazzinijancev. Na zaslišanju so tudi priznili, radi če?ar so trojico njih pridržali v zaporu, štiri so pa izpustili, j Kakor vidite, je bil to pravi razbojniški napad. Je-li to dokaz — kulture ! ? Nemška kultura pokiada svoje najbolj i dehteče cvetje v nemške „humoristične" liste. Posebno se odlikuje med temi „Muškete" z zasramovanjem — v grdi besedi in ostudni pedala dokaze, da za časa banderija samostojno gospodariti. One, ki so se odku i. Sola-; pih dosadaj, treba smatrati kakor izj nista bila v Glini. Ptedlog dra. Sola- P^i ooseaaj, trena sma^rau ^or izjeme. A riča, naj se priči predlože protokoli, ki do- teh izjem je ipak veliko. In to je dokaz, da k-zujejo a ibi tužeeca Rebrača, je predsednik je v bosanskem kmetu veliko smula za odklonU. varčevanje. 7. priča je bil 27-letoi pekovski mojster zato bi se tega kmeta ne bilo Janko Despot. O tajmh sestankih mu "odo izročiti v roke baik: s tako oderuškimi ni ničesar znano in nič ne ve o kakem pro- pogoji, kakor ,e to Bunano?a agrarna banka, slavbanju Srbije. Spori med Hrvati in Kmet, ki pride v roke tej banki, bo naj Nummer" presega že vse meje dopustne satire. — To je zasramovanje, kakoršnjega so zmožni le v svojem narodnem besnilu poživi-njeni ljudje- Človeku se kar gabi, da s stadom odlaga iz roke tak — smrad. In subjekti, ki prodneirejo take stvari, so sinovi naroda, ki hoče biti nared mulecev — izvoljen narod, ki naj nosi kulturo na Vshod. Hvala lepa na taki „kulturi". Gorje balkanskim narodom, ako se je ne ubranijo! Naj le raje še nadalje ostanejo „barbari" ! ČlovekoljubIje Avstro-Američane. Prejeli Srbi so bili pred letom 1906 h u j i s 1 a b š e m, nego sedaj. Ker vedno so • ama : Nekda;, ko tok izseljevanja preko Trsta ______ Ji________i_________~ ca otrikrftf hnl'fii in noStenflii motamedaMEkl ni Kil Zo fotn a i? on Irslmr dflnoa L-n đtrn. nego so danes. Odkar so agitacije srbske stokrat boljši in pošteneji mohamedanski samostalne stranke, so postali odnošaji med i agi in begi, neg j madjarski židovski Hrvati ia Srbi prisrčni. Sovražtvo je le med oderuhi. ___ ^katerimi razgretimi glavami. Državni pravd-j 00GODKI NA BALKANU, mk je vprašal pričo, da-ii je tožencem poli- j ™#vr aavtta tieea somišl enik. Priča: „Jaz se ne bavim • 1 BOLGARIJA. pc!i iko." ' ■ SOFI JA 11, (Bolg. brz. ag.) V inozem Prihodnja razprava jutri. saih listih razširjena vest, češ, da je Bolga- * * * jrija sklenila z Ruiijo pogodbo glede zg adbe ZAGREB 11. Danes je bil zaslišan kot;ruskih postaj za premog v pristaniščih Varna priča civilni geometer Matijević, Povedat ni in Burgas, je brez vsake podlaga, nič obtoževalnega. j SOFIJA 11. Bolgarska vlada je poslala _ * ■■ ■ ■ j X. • ■ velesilam pismeno prošnjo, da se z ozirom na Avstrijski državni zbor« neodvisnost Bolgariie odpravijo kapitularne DUNAJ 11. Državni zbor je razpravljal pravice, in da se z Bolgarijo sklenejo konzu- o nujnem predlogu čeških radikalcev glede arne pogodbe. _ razmer pride ovalcev sladkorne pe>e. * • Trgovski minister je predložil zakoniki LlflCVIie VCStl« načrt o plovitbeni službi ob dalmatinsko- i „ .. ... . , .. ^ - albanski meii. I Reklamacijsko postopanje za prihodnje ni bil še tako si!en kakor je danes, ko sku' pine izseljencev niso bile tako velike kakor so danes, ko so sestajalo izključno le možke in je bila v n;ih ženska ali otrek le redka pojava, je imela Avstro-Americana toliko človekoljubne obzirnosti, da je izseljence prevažala s tramvajem ali ladij o v svobodno luko, da jim ni trebalo capljati po mestu in vlačiti svojega siromaštva. Sedaj pa, ko je tok izseljencev silno naraatel, ko Be izseljujejo cele družine, z ženskami in otročiči vseh dob, je rečena družba opustila te človekoljubne ozire. Daa na dan moreš videti po mestu ti siromake. V eni roki vlačita mož in žena omote in zaboje, v drugi nosita male otročiče, a otročiči 2—3—4 let komaj capljajo poleg njiju dolgo po mestu do mesta ukrcavanja. Kar vidi se jim, kako se mučijo in trpe, da se človeku kar smilijo. — Taka brezobzirnost od strani družbe ie najstrožje sije rr ■ . , ... , . meitne volitve stopa z d&našn-im dnem v pc-1 graje vredna. Če pomislimo, kako slano mo- D^ntma Pre,dlogu gleda miline komi- 8ledni; odjo^ gtadij. Od danes do poju-\ rajo izseljenki plačevati prevažanie in borno , slx naj bi preiskala razmere pridelovalce?, friinjem Um t m so izložene na javen oskrbo, potem bi družba že morala imeti sjadkorne pese, sta govorila]po*lane; Rjhteru i ^ voUlne Usfe s tistimi spremembami, ka-[to^ko usmiljenia do njih, da bi jim prihranila m Bermran o prep:nn mej tovarnarji in ^ S£> ^ l£vršile v njih vsled odločeb muni- to muko in jih prevažala do pamika. Saj iireti. sta ojstro viado. (cipahie delegacije o reklamacijah vloženih proti 1 trpe sirote dovolj moralno, ker morajo za- volilnim listam. j puščati domačo zemljo — morda za vedno. Danes, jutri, najpozneje pojutršnjem se ! Naj bi se jim zato v«ai z ljudomilim posto-morajo vložiti pri magistratu pritožbe proti panjem lajšalo to žalost. Apelujemo torej na delegaerskim odločbam, bodisi da je bila re-1 dražbo, naj uvažuje ta glas. Poljedelski minister dr. Braf je branil viado proii očitan,em predgovornikov, ter omenil da je vlada v mnogih slučajih z uspe* tem posredovala v prepirih med tovarnarji in pridelovfclci pese. Izjavil je, da pozdravlja viada s simpatijo nujni predlog, ter želi, da bi se našlo pcdlago, na koji bi bilo mogoče stariti konec brezupnim prepirom. Prihodnja seja se bo vršila v petek. Proti Bienerthu. DUNAJ 11. „Arbeiter Zeitung" objavlja proti miniitru Bienerthu naperjen uvoden članek, ter prinaša neko pismo, kojo je Bie- kl&macija zavrnjena, bodisi da se ji je ug Prvi redni občni zbor „Društva toba- dilo, in «e hoče pritožiti oni, na aogar škodo kamarjev v Tratu* se je vršil — jako nese je to zgodilo. i popolno in še bolj nepravilno — v nedeljo Priporočamo vsim, katerim so bile vro-, popoludne v dvorani Tersicore v ul. Chiezza ćene tieugodtie rešitve, naj takoj poskrbi/o do- št. 7. Prisotnih je bilo kakih 70 zborovalcev, kumente potrebne za zavrnitev tistih razlogov, na katere se upira neugodna rešitev, in naj se obrnejo na jednega naših advokatov mej temi g. deželni poslanec isterski in župan v Dolini, J. Pangerc, m bivši tržaški mestni svetovalec Anton Sancin iz Škednja- Zboro- ma sestavo rekurza, ki mora, kakor rečeno, biti; vanje je otvori! g. Joatp Giraldi, predsednik vložen najpozneje dne 14. t. m,, do 3. ure pripravljalnega odbora, ki je po kratkem pop. ' nagovoru odložil predsedniško čast, češ, da je njegova naloga izvršena; pozval je naj« starejega člena društva, naj dalje prediedije zborovanje. A tu se je pripetilo, da je na-daljnemu zborovanju predsedoval človek, k i ni niti člen društva, in ki ,ie bil najmlajši mej navzočimi, namreč g. Bisolo, in sicer zato, ker je njegova mati naistareja mej členi. To je seveda večino navzočih takoj ogorčilo, kajti goepa Buioio je bila prisotna in če ni mogla ona predsedovati, bi bila morala odstopiti predsedstvo členu, ki je bil najitareji za njo, ne pa da je predsedoval zborovanju človek, ki ni člen društva. G, deželni poslanec J. P a n g e r c je najprej priporočal, naj se dnevni red prečita tudi v slovenakem jeziku, a g, Stanič je protestiral proti dejstm, da so bila razposlana vabila na cbčni zbor samo v italijaa akem jeziku. Predsedujoči g. Busolo je skušal to opravičiti, češ, da bi bilo preveč troškov, ko bi so bilo napravilo vabilo v dveh jezikib. Zborovanje je postajalo vedno bumeje. A ko je razburjenje doargio vrhuaec, je g-Anton M i k 1 a v e c od sv. M, M. spodnje pomiril duhove ter priporočal mirno razpravljanje. A g. Busolo, ki je bil prej na slovenski govor g. dež. posl. J, Pangerca ia g. Staniča izjavil, da ne umeje slovenski, je sedaj takoj rekel, da je g. Miklavec dobro in lepo govoril, s čemer je inkluzivno priznal, da ie umel slovenski jezik. Govorili so na to še gg. Sardagna, delegat goriškega društva tobarnarjev, Stanič in Giraldi, na kar je gosp. deželni posl. Pangerc predlagal, da so preide na volitev odbora. G. Busolo je na to dal na glasovanje, da-li se odobri ustanovitev društva ? Seveda je bila uatanovitsv odobrena, na kar jo g. Giraldi prečital po pripravljalnem odboru sestavljeno listo 22 odbornikom V tej listi so štirje, ki niso lastniki tobakaren. Proti tej listi so slovenski tobakarnarji predlagali iisto 11 odbornikov, češ, naj — se teh 11 sprejme v predloženo listo. G. Busolo in g. Hirseh (nobeden njiju ni lastnik tobakarne) sta na to zahtevala, da «e obini zbor prekine ia odloži na drug dan, češ, da morajo prositi za zamero one, ki bi se jih moralo izključiti iz prvotne liste. G. Miklavec je pa predlagal, caj se takoj glasuje, a g. Buiolo je — ne da bi dal ta predlog na glasovanje in dasi-ravno je bilo število prisotnih sklepčno — zaključil, oziroma prekinil zborovanje in napovedal, da sa potom časopisov pozove člene na nadaljevanje občeega zbora. Tudi o tej priliki so se mogli ureriti gospoda Italijani, da so minuli tisti Časi, ko •o mogli kar svojevoljno gospodariti in jednostavno prezirati Slovence. Spoprijazoiti se Že morajo z mislijo, da jim bo povsodi treba nastopati pot kompromisa s Slovenci, ali pa bo — boj 1 Goapod« naj izberejo ! Slovensko učiteljišče pojde v Gorico. — Kakor doznajemo, je definitivno odločeno, da se premesti s prihodnjim šol&kim letom Bio-vensko učiteljišče iz Kopra v Gorico. V«i italijanski protesti niso nič pomagali. Izlet ..Sokola" v Škocijan. Bo, ali ne bo? Tako nekako si je mislil sleherni, ki je bil namenjen na nedeljski sokoUki izlet, ko si je rano v jutro ogledaval sivo - temne oblake, leno premikajoče se po širnem horizontu. „E, saj vem, da bo lu si jo mislil prvi. „No, saj ne bo l" je zopet zdeh&l drugi zaspanec (prri seveda misleč na dež, drugi na izlet) in oba sta se — komaj čakajoča puhlega izgovora za svojo leno vest — zopet skrila pod odejo k — nemirnemu počitku. Ali kar je bilo pravih Sokolov in Sokolić, so se osokolili vsi ter rekli kakor en mož: „Ne bo!* in »bo ter ae zbrali ob določeni uri na kolodvoru. Prihajali so vs? — le enega ni bilo — katerega so vii z napeto nestrpljivotitjo pričakovali, ki mu je bila poverjena važna naloga in vloga, in vlak je odrdral — brez njega mej glasnim ukanjem izletnikov. Ali človeška pota so čudna ! Prišel je tudi on ! Prišel je — vaa čast mu — ako tudi po raznih „ovinkih* in s pomoč'o — vodnika. Zabogatel je bil naš vapored zi eno točko, namreč, s solospevom: „Zaostali ptič". V Kerpeljah se je pridružila Buzetska sokolika godba, prisrčno pozdravljena. V Rodiku smo izstopili Sokoli in žnjimi tedi več drugih izletnikov, kakih 100 na številu, ter smo ob zvokih buzetske sokolske godbe korakali proti Skocijaou. Vedeli smo sicer, da prihajamo v naroden kraj, a nikakor nismo pričakovali tako prekrasnega vspre-jama, Že od daleč je nas pozdravljalo pokanje topičev in velike plapolajoče trobojnice, s katerimi je bila posebno Gombačeva restavracija kaj bogato edičens. Z veseljem konita-tujemo, da je tudi s cerkvenega stolpa vihrala velika slovenska zastara. — Tik pred Motovunom je bil postavljen zelenjem, cvetlicami in zastavami bogato okrašen slavolok sokolskim „Na zdar!" Ta je pričakovalo Sokole vrlo škccijansko ljudstvo v obilnem številu. V imenu občine je izletnike pozdravil gospod nadučitelj Š t r e k e 1 j, rekši, da je Skocijančane vzradottila ve>t, da prihaja mej nje tržaški „Sokol", in pozdravlja prisrčno v imenu vsega S kockana vrle bojevnike za narodno in gospodarsko p avo slovenskega naroda ob Adriii. V Trstu, 12. maja 1909 „EDINOST" št. 134 Stran III V imenu „S:kolau se je na prekrasnem v nas hočeš izzvati črno vojno, da bi frčale vapriemu zahvalil podstirosta brat dr. pulice in «e prelivala cela reka — črne kr^i!: Slavi k, ki je rekel, da tržaške Slovence A ne misli, Abdul Hamid. da si tako rao-vipoabnja v težkem njih boju proti mogoč- gočen v svoji sreči ali nesreči, kakor že kdo nemu nasprotniku dejstvo, da imajo v za- jemlje stvar —, glede ženstva, da ae razu-lediu teko v-lo, znača no in kremenito slo- memo. Če je žena možu v križ, je tega sami ▼en;2£0 liuditvo, ki jih spremlja s svojimi kriv! Svobodno voljo ima. On, krona stvar-1 simpatijami in bratiko ljubavjo. stva, zbira in išče, a če»tokrat je v najedlo- \ Mej tem. ko je godba igrala „Naprej čilneiših trenotkih res slep, gluh, nerazsoden,! zastava Slave", so škocijsnske devojke pripe- lahkomišijen in nalaga si sam svoj križ na! njale „Sokolom" šopke svežih cvetlic. i rame. Če si je naložil križ, potem naj bol Na to si «o se izletniki porazgubili na vsaj kavalir! Naj molči in udano trpi ter ne rasne strani. Nekateri so si ogledali divno jemlje še dragim dobre volje, ki utegnejo imeti romantično škocijansko jamo, drugi so zopet več sreče nego cn, da ne nalete ravno na od raznih strani opazovali krasno in roman-itak križ, temveč na vredno družico in pravo tično bližnjo in daljno škocijansko okolico,; pomočnico in tolažnico v borbah življenia. kakor tudi visoko gorovje Nanosa in Snež-1 A ka? naj reče žena, če jej je usojen nika, kateri slednji se je — ves s snegom ■ križ ? Zbrala ga ni sama, ker jej v to bra-pokrit — lesketal v solnčnem svitu. «nijo oziri, zakoni! Ona molči, trpi ia udano Opoludne je bil v gostoljubni Gomba-; prenaša z!o u^od^ ! čevi restavraciji v popolno zadovoljnost vseh j A ker se oe boje križa, to že vsa de-izletnikov, skupen obed, kjer je neumorno; kleta podpisala nujni predlog, da se u^ede Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Oia $šitcenzo Bel lini št 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it. 1402 Zaloga oprave ulica 3£a*simo D' AzagHo št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne} še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, teskor: kovin&sfte in lepo oicra^ece i^aenc rakve; ievlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata 7&log*: VOŠČENE SVEĆE. Cene nizke, da ss nI bati konkurence. Za slučaj potreba se uljadao pripoiočnjo HENRIK ST1BJSLJ iti drugi. • •• igrala bratska sokolska godba in prepeval lepe narodne in umetne pesmice društveni pevski zbor pod vodstvom brata Mahkote. — Tu ie poditarosta brat dr. S.avik nazdravil vrli buzetk: sokolski godbi in sokolskim soiz-letaikom, na kar se mu je v izbranih besedah zahvalil n°k gospod akademik iz Buzeta, čegar imena se v tem trenutku ne spominjamo. Popoludae ob 3 in pol so „Sokoli" ob zvekih veiele koračnice, ob poksnju topičev in ob burnem pozdravljanju prisotnega občin-at-a cdkcrakali v Divačo,, kjer se je v gostilni Obrinel ob petju in godbi razvila lepa zabava, dokler ni prišla ura odhoda, ko so se na kolodvoru Sokoli in ostali mej urne besnimi Nasdar in Živio-klici mirali posloviti od buzetikih bratov in mnogoštevilnega tam nah&ipjočega se občinstva. Maj tržaškimi izletniki je bila le ena sodoa: „Krasno je bilo!" Ia tako pravimo tudi mi: res, kramo je bilo ! — Žal je lahko onem«, ki je po nemarnosti zamudil oziroma „zaspal" ta lepi izlet. Da je bil izlet tako prisrčen in zabaven, na tem se imamo v prvi vrsti zahvaliti vrl: buzetiki sokolski godbi, ki ie izkazala toliko prijaznosti, pridruživši se temu izletu. — Na-dal:e prisrčnemu vsprejemu od strani rodoljubnih Skociiancsv, k&kor tudi gostoljubni restavraciji Gombač za rei izvrstno in točoo postrežoo. — Pozabiti seveda ne sm-3mo vrlega sokolskoga pevskega zbora, ki nas je Dčutrudijivo kratkočasil s svojim lepim petjem. Naš dtčni „Sokol" naj nam priredi šd samski davek. Ce ie že žena res „križ' naj oni, ki ne nosi tega križa, kaj prispeva za javne dobre namene. To bo najpošteneji in najpravičneji davek! Tržaška mala kronika. Ljubosumnost. Damijan Chierego, 44!etni brivec iz Pirana, stanujoč v ul. Carradori št. 16, je oddal sobo v najem nekemu Grku, imenom Spiro Krittodatog, star. 23 let iz Sefalonije. Kualu je začel sumiti, da vlada neko ljubiicsko razmerje med njim in njegovo soprogo. Ljubosumnost ga ie tolike mučila, da ]e predsinočnjem oborožen z dolgim nožem stopil proti Grku in mu zažugal da ga ubije, afto ne zapusti takoi njegovo hišo. — Ob 3. uri zjutraj je bsl ljubosumen soprog aretiran vsled ovadbe se strani Grka Samomor na visokem morju, V Llojdov parnik „Bar. Gautsch", ki je iz našega pristanišča cdplul dae 8. t. m. v Kotor, se je vkrcalo okolo • 200 Črnogorcev, ki so se vrnili iz Amerike. Pri E-cegnovem seje eden izmed nj;h vrgel v morje. Takoj so ustavili parnik in spustili Čoln na morje. Črnogorca po potegnili iz vode in spravili na parnik. Žaiibog pa mu ni mogel zdravnik ^eč rešiti življenja. Nesrečnež je _ Gavrilo Perišić, star 45 let, iz Krekića. Sal je v Ameriko z ob.čajnim up^m na zlate gradove, a seiaj se je vračal nazaj v dom-»vino. bolj reven, nego je od taia odšel. To ga je gnalo V smrt. Vkradeni oslič, ki je stal tri krone. — več takih lerh izeto? tja vsa v krasot slo-j Miri j a Ce:o7ac, stanujoča v Rocoiu št. 773, venski svet, t:a mej naše dobro in rodoljubno j je dne 22. minolega meseca od neznanca i Največja zaloga slekla in porcelana Popolnoma konkurenčne cene. za domačo rabo JAKOB .!. in gostilne. ■» HIRSCH TRST - ulica Cavatia 15 (nasproti škofijski palači) mm T I-fon 13-50 Vrsta vrčka štev. 4 g JU UL slovensko ljudstvo ! Onim, ki imajo sokolski kroj edino le za to, da žnjim „fatr&ioa molje, pa kličemo: okrajni čas bi Je bil, da se vzdramite iz tiste grrzno dolgočasne apatije ! Zakon nad vse! — Oiirom na članek, pnobčen v „Edinosti** od minole nedelje pod gornjim naslovom, nam zatrjajo od poučene strani, da na kompetentnih mestih ni nič znano o ovadbah proti učitelju Venturiniju iz Doline. Zahvala. Vsem onim blagim osebam, ki so se me povodom mojega „častnega večera" k^kor si bodi spominjale in posebej še sveto ■akobškim pevcem in pevkam za prijazno sodelovanje i?rtk3m tem potom na;i§krenejo zahvale in prosim vse obiskovalce našega iališča, da bi mi tudi v bodoče ohranili svojo blagooakloDjenost. Marko Veble, člen trž. slo*, gledališča. rNj gova hišna" v Barkovljah. Čiani slov. gi dahsča » Trstu priredijo v nedeljo dne 16. maja v Barkovljah gledališko predstavo „Njegova hišna '. — Ta igra je imeli ob častnem večeru gospe Danilove popolen vspeh ;n občinstvo je želelo, da se predstava ponovi. a svojedobno to ni bilo mogoče. ^ glavnih ulogah nastopijo gospa Dani !o*a, gospica M-.kindova, eospca Janova, gospod Verovšeic in gosp. Danilo iz L ubijane. — Pri predstavi bo sviral tamburaški odsek rAdrijeu na lo\o študirane slovenske godbene točke. Začetek predstave tečno ob 7. uri zvečer. Konec predstave ob 1I$10 uri. — Po predstavi prosta zibava in ples. — Z&dnji tramvaj pel e ob 11. u i v mesto. Pijan dunajski mestni svetovalec* V nedeljo jatro okoh 8. ure je dobit neki redar v javnem vrtiču kolodvorskega trga (piazza dela Stazione) nekega moža, ki ie ležal z okrvavljenim obrazom na tleh. Mož je bi oblečen gospodski. Pomočjo drugih ga je spravil redar na poiic.jski komhanjat južae železnice, od kier so pozvali telefoniški zdravnika rešilne postaje. Prišel je dr. Wulz, ki je nudil nezoanemu prvo pomoč, a potem ga je dal prenesti v bolnišnico. V bolnišnici so zdravniki konstatirali, da je mož — pi:an. Ob enem so doznali, da se zove Frači o Penta, 42 iet star trgovec in mestni svetovalec z Dunaja. Prišel je v Trst z drug mi svojini kolegi, da bi se podal v Rovinj k otvoritvi sanatorija. Ko je prišel k sebi je drakrat vprašal po steklenici konjaka ! Mož menda še ni imel dosti. Telefonirali so v hotel Volpicb, od kjer sta prišli ponj z avtomobilom dunajski podžupan in gospod Volpich, ter ga spravila v hotel. kupila oslička sa — reci in piši — tri krone! Počneie ie izvedela (kar je morala takoj Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cera r Tovarna slamnikov v Štob (pošta Domžale) pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna ; na zahtevo cenik brezplačno. Svoji k svojim! □ □ Novi slovenski ceniki dvokoles, šival In kmet. strojev, gramofonov tnvsakovrst. plošč, itd. franko. Izvršuje sa tudi po- p;^epNrf; Bat jelu, gorica Ktt*XX2**KttiettttttKKX | Prodajalnica manufaktar. blaga ^ ENRICO de FRAHCESCHI n G Zdravljenje krvi Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori) Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-siutici), da je bil osliček vkraden svojemu i bavltanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje pravemu lastniku. P. t. osel se sedaj nahaja i 8tane 1 K ter 8e dobiva y cdlikovani v lekarai ^L^ J Prmrer.Ai dne Ion' Trst velildtri Hijacint Devilarič, vratar hiše št. 26. t ul. Stadion, zasačil dva možakarja, ki sta bila šiloma odprla njegovo vratarsko lopico in sta ravno spravljala v culico nekoliko parov čevljev in reč usnja v skupni vrednosti 160 ; K. Poklical )t> na tiho redarje, ki so aretirali i oba lopova. lata sta Anton Povh, star 22 let, iz Voloskega iu Ivan Koršič, star 22 let, iz Trsta. Pozneje se je izvedelo, da s:a ista | oni večer poskusila ulomiti urarjevo stacuno , Henrika Chicehio, ki se nahaja v drugi hiši j iste ulice. Koledar in vreme. — Danes: j Pankracij muč. — Jutri : Servacij muč. — j Temperatura včeraj ob 2, uri popoludne [ -f- 14° Cels. — Vreme včeraj: deževno, pop. : lepo. — Vremenska napoved za Pri-i morsko: Zmerni vetrovi. Temperatura j mila. V začetku slabo vreme, pot?m pola- ! goma boije. Tržaška gledališča. POL. ROSSETTL Danes opereta „Te- i sela vdova"*. # FENICE. — Danes se uprizori stara, a vedno mična opereta ,P t i 5 a r" (Vogel-handler). Društvene vesti. Gg. odborniki in odbornice „Učiteljskega društva"1 so naprošani, da se udeleže odbo-rove seje točno ob naznanjeni uri, ker je pozneje pevska vaja. Isto društvo vabi vse gg. pevke in pevce, brez o:ira na kobariško slavuost, k pevski vaji, bi bo v četrtek, 13. t. m, ob 6. uri oop. in sicer v navadnih prostorih v ul. S. Fiancesco 2, I. Členom „Delavskega podpornega društva" »e naznanja, da se bo redni obSni zbor vršil dne 16. t, m. ob 4. uri popoludne v Sokolovi dvorani v „Nar. domu" s sledečim dnev-oim redom: 1. Nagovor pr^ds^daika, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in pregl. računov, 4, Prošnje za izredne podpore, 5. Razni predlogi in nasveti, 6,- Volitev novega odoora. Volitev se bo vršila v smislu §§ 19. ia 24. društvenih pravil v soboto dne 15. t. M — TRST — ulicu Nuova 53 — vogal Piazza Goldont Z1 — s podružnico — fv ulica delle Poste 10 - vogal ul. Valdlrivo Velika izbera bombaievin in volnenega H blaga, perila za moške, ženske in otroke, pletenin, nogovic In drobnih Jg fone merne. predmetov Cene mene. jg MMttUKHHHK%*Mn*H* K n n Prodaja tudi koruzno perje za postelje m, "itd. ZEaQUSNIX _aiisa Laigi ia Paleslrica 2 (ogel oi- Corosec). Engenia Cossovel prej ravnateljica Tržaškega grafič, zavoda (Stabilimento grafico Triestino J\. G. Salom) časti se naznaniti slav. občiustvu in cenj. klijentom, da je odprla T ulici delle Poste št. 6 Prodojalnico novih In Menih pisalnih strojev vseh zistemov. Aparati re produkte rji vseh zistemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table. Gramofoni in slovenske, italijanske in nemške plošče tini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAV-A RABLJENIH PLOŠČ. — Telefon 6-82. Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk G—■ Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramare 9. ■—■ ■ V moji pekarni Be vdobi v^aki dan 3 friSen kruh ia se dovaža vsak ćaa tildi na dom. - Dobi se BB tudi najfia. moke iz najboljših mlinov, biSkote in posebno pa specijaliteto xa ćaj. Dobi se tu Ji veliko ixt>ero buteljk, ruma in vsake vrste čaja. Vse po najnižjih cenah. — Spoštovanjem V. SKERK. ■ B r II 1=1 II: AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Lie Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—6 od 9—1, 3—6 Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija. Izdiranje zobov brez vsake bolečine. = Reguliranje slabo zraslih zobov 12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku. Rodolphe Haas, Trst, nI. Farne t o 38 B ~ Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. " g posebno za žage na paro in mline. ^ ■ Bombaž za čiščenje strojev. ■ TELEFON 11-45. od DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba ki se bo vršila daces 12. t. m, 9. do 11. ure predp. Zlata verižica, srebrna ura, umetne cvet* 0, Abdul Hamid! — Abdul Hamid, ali tijlice ia pereaa za klobuke, koti baržuna in ui še dovolj rudtsče krvi tvojih podanikov, še'ckiffjtier. Pohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T — Via Matoanton Stran IV ..EDI>~OST;' štev. 134 V Trstu, 12. maja 1909 Hotel Balkan 70 sob, etektr. razsvetljava, lift, kopeiji, Cene zmerne. PnČPaj S: Kogl. Hotel Balkan oom m. od 5. ure do 7. ure zvečer in v nedeljo od 9. ure dopoludne v društvenih prostorih in popoludne od 3. ure do zaključka občnega zbora v Sokolovi dvorani. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu naznanja, de je izvolil rsa I. rednem občnem zboru dne 8. maja 1909 sledeči odbor : Predsednik: iur. Niko Vrabl, podpreda. tefan. Fran Fijcher, tajnik iur- Mirko Brezov-nik, blagajnik iur, Alojzij Terstenjak, knjižničar phil, Vladimir Frankovič, gospodar iur. Adon Canjko, namestnika: iur. Ivan Brezovec in iur. Štefan Dcbnik. Pregledovalci: med. Hugon Robič, iur. Ivan Jančič in iur. Fran Rodošek Mar. delav. organizacija. Zadruga voznikov vabi vse tovariše odbornike na zelo važno sejo, ki se vrši nocoj c b 7. uri v prostorih „Nar. doma" pri sv. hanu. ___ Darovi. Na izletu tržaškega Sokola v Skccijan nabralo se je za moško podružnico sv. Cirila in Metoda K 6*54. Denar hrani uprava lista rEdico»t". ____ Vesti iz Goriške. X V Škocijanu so ratfi blizo tamošnjega predEgodovinskega obzidja 1170 komsdov starinskih predmetov iz 5. stoletja pred Kri-*trm; namreč 554 bkernic iz jantarja in stekla ; 486 gumbov iz brona ; 4 velike votle prstane, vsak s priveskcm ere debele bisei-nice iz jantarja ; 54 gladkih zvezanih zavitih prstanov iz brcna ; 2 veiika železna prstana ; 3 zapestnice, ena med njimi s trtkotnim votlim priveskom; 3 ploščene obline; 1 gladko ovratno verižico (torques) z zavitim priveskom ; 22 priveskov razne oblike in velikosti; 20 dolgih tenkih špiral ; 3 prevotlene palice ; 8 lepotičnih plošč; 2 Certosa fibuli in 8 preilic, med njimi 3 koščene in 1 iz kositar a. x V Ovčah je stara cerkev posvečena Msri'i Devici Snežnici, ki je bila do leta 1846. ukaniatna cerkev. Zidana je v gotskem slogu; v njej se opaža nekaj starih opreznih slikarij, ki so zgodovinske važnost;. Možno ie, da je bil prvotno vsaj ves presbi-terij poslikan, a se je pred čase m večkr.-st prebeiil, kakor je navadno pri vseh starejših cerkvah. Cerkev je potrebna poprave, posebno pa okopa pritiičnega zidovja, da se odstrani vla :a. Za te stvari je centralna komi. j a za ohranitev in raziskovanje umetnih in zgodovinskih spomenikov na predlog c. kr. kontervatorja dovolila za sedaj podporo v ZLCiku K 300. Epidemične bolezni v bovški dolini. V bovški dolini razsaja epidemična bolezen. Prizadeti so le otroci. V Bovcu in na Plužvah je skoraj v sleherni hiši, kjer imajo otroke, vse bolno na ošpicah. V Čez»oči je močno razširjena škrlatica, a na Žagi davica. — Za unetjem čreves sta uurli dve m »adi osebi in sicer v Bovcu 14-loteii deček, na Piužnah pa 13 letna krepka in ti ini pred smrtjo še zdrava deklica. V taj poslednji hiši vl&da velika žalost, ker 'e bila pokojna edina hči. Na dan pc-greba je mati umrle deklice prejela od moža. k: dela v Ameriki, pismo, v katerem piše: „Moji pridni Tončki sem kupil uro in uhane, ker tfiko lepo piše in pa ker je sploh tako pridna" I Ubogi Mihelič ! Vs» vas je bila pokonci in celo gospa Jonke iz Bovca je poslala krasen venec. Mrtvaški oder je bil ves v vencih in cvetju. V ostalem smo imeli tu le še dve žrtvi razva ajoče belezni. Okrajni zdravnik dela na vse pretege, da reši mlada bitja in tudi vojaški zdravnik vspešno pomaga. — Od 1. maja naprej iiLamo tu novo — zimo ! Prvega maja ie zaptl sneg do polovice Polovnika ! A. M. Kobjeglava: Bralno in pevsko društvo .Kraški alavček" priredi na Binkoštni pone-del jek javni p;es, katerega či.ti dobiček je namenjen v razširjenje ljudske knjižnice. Ker je torej naioen bleg, pričakuje se od strani sciedov čim veče udeležbe. Dal Bog, da bi prireditve ne motilo slabo v:eme kakor vsako leto, kajti to je spravilo naše društvo v obup, da ne prireja na ta dan običa ne veselice. Na svidenje ! Kolesarsko druatvo „Sočau v Kojskem je imelo I. občni zbor dce 9. t. m. Predsednikom je bii izvoljem g. F. Pahor. Odborniki : F. Bat el, A. Mavrič, A. KoršiČ, P. Primožič. J. Paljavec, J. Vuga, A. Vuga, J. Koršič, F. Liitman. Društvo ima že 38 članov in si nabavi tudi obleke in čepice. Vesti iz Istre. V Marezijah pri Kopru, ki so širši jav-nceti ztane ie po tem. da je v slovenski Istri oddelku Edinosti. C m O 7iuir diplomirana učiteljica za franco-LlHd Llltb ščino se priporoča za lekcije. — Commerciale 15, I. nad._ klnfniniom slavnemu tržaškemu občinstvu Ndznanjctm da otvorim 29. t. m. novo gostilno v uiici Squero nuovo 5t. 7 pod imenom „Tra' -toria al Gannasio" ter se priporočam za obilen obi3k Hinko K o s» i č, bivSi gostilničar pri „Stari breskvi" Belvedere 17._ 846 llnnnro sprejme takoj J. Kralj, mizar v UUt?llba Tržiču (Gorenjsko)._863 7alnna i9trskega terana po 24 kron od 56 1 &aiuya naprej se \dobi pri Jožefu Čebule v Sežani v 799 nI priredi v Gabrovici pri Komnu „Kmetijsko iLtO izobraževalno društvo" v nedeljo 16. maja v kTČmi g. Bandelns. Začetek ob 1. uri pop. to nsSa na;ml8js» občina . .lov. obOmtim pr„da se PVT zastopom, so se vršne mmoli teden županske volitve. Izvoljen je soglssno dosedanji župan Matej Kocjančič. Po občinsk.h volitvah izz8 jeseni, ki so bile jeko burne in jim je sledil utok. ki pa ga je c. kr. Damestništvo odbilo, je bilo pričakovati tudi sedaj boja. Namesto tega mir in soglasje, ki je doceglo svoj najpopolnejši izraz v tem, da so bili tudi občinski svetovalci izvoljeni soglasno, z vzklikom. Tako se pričenja nova upravna doba mlade slo*, občine — še-le tretja po številu — v znamenju miru in želeti je v očiehd tolikim potrebe m, ki jih ima občin?, da bi so ta mir tudi ohranil. Zadnje brzojavne vesti. Ministerska konferenca. DUNAJ 11. Med avstrijskim uiini*ter-ekim predsedn kom B enerthom, finančnim ministrom Bilmsfeim in skupnim finančnim ministrom Burianom se je vršila korfdrencn v zadevi agrarne backe. Oba avstrijska ministra sti napenjala vse sile, da bi pregovorila Buriaca naj odneha, a vse zaman. Vstrn* jal ie pri svojem stališču in izjavil, da Eika-kor ne more popustiti. Še vedno konference o banki. BUDIMPEŠTA 11. Predsednik komer cijalne bsnke Laog je konferiral s kupnim ministrom unanjih zadev baronom Aehrentha-lorn. Konferenca se je tikala madjarske agrarne backe za Bosno. Mala Pošta. Birea, Sv. Ivan pri Trstu. — Prosimo Vas, da pridete v naš Inseratni Oldelfk. ____ sso Poskusite Fl- za trgovino z mešanim blagom _ m stara 17 let si želi dobiti primerno službo v meatu ali na deželi. Obrniti se na Pavla G e c, Skopo p. Dutovlje._£74 Prodajalka flcminn 9em odPrl v uJici San Lazzftr0 št 22 UclBlilsU Točim istrsko vino I. vrste. Za družine belo po 56, črno po 52 stot. — Vinko DuSa. 666 Pe*nrl«l oo tramovje vsakovrstnih velikost ; rTUUa parkete, popolna okna itd. —Uli-^ fc-ette Fontane 29. 877 NornHnn podjetje išče potovalca, ki bi obisl naru lili U val slov. družine za Kranjsko. S preji obisko- _____________________ prejme se samo delavne mladeniče, če tudi brez specijelne izobrazbe ali pa začetnike. Dnevni dohodki. Kavcija '. K 25. Ponudbe pod „Slovenec" na Inseratni oddelek Edinosti. _ pekarna m slaščičarna o o o o o TRST o o o o o Piazza Caserma in Ulica Caserma 17 Prodaja svež kruli - trikrat na dan. - Zaloga najfinejše moke, slaščic, sladkih prepečencev, vina in likerjev. lenuhi i c D IP zl8t Prstan z brilantom od |ZyilUII Sv JC kensumne gostilne na Kon-tovelju do Barkovelj. Prinesti je v los Odd. Edi-nOBti proti nagradi._ Kedor ima srce res krasne slike naj si beleži: A. Jerkič odi. fotografski zavod za moderno slikanje. Trst Poste 10 — Hoiica Gosposka ul. 7. J 1835 Proda se hiša na Op«'inah pri Trstu. Naslov pove ina. Odd. E. 886 Kdor želi kupiti prav dober glasovir in po nizki ceni dobi ga na Kepentabm 5tev. 18. (S39 Proda se m°^erna ®pa^na ter kuhinjsko Leo 5t. 2. pohiStvo po nizki ceni. Mizarniea S81 Nova pro-dgjaK loa G. K^hiapn TRST — Corso štev. 23 Ni potrebno naročati aa Dmln URE uikelnate od K 4- naprej srebrne „ „ 9 zlate w ^ 26 PRSTANI 14 karatni od K Snaprej 1 14 „ i di]am. „ x o BUDILKE garantirane od K 3.BO napre Vrhu tega bogata Izbora zlatih !n crebrnlh verižic, uhanov. Broohea Itd. SOVA MESNICA ško meso. naifineje telečje in jančje. kokoši, vampe in osoljeni jeziki. — Vse po naj-zmernejšik cenah!--------G S07ral"1' Prvi urad za revizijo prizive in v davčnih zadevah Trst, ulica deli'Istituto IO, III, 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje prizive proti pretiranim odredbinam in pogrešenim klasifikacijam. Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto o8 9. are prtSp. 80 i. Spomlad, novosti Saltitin" k,*e 60V0 KAVO finejii in najzriravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. Kostoris skladišče oblek za moške .n dečke Trst, via S. Giovanni 16, L n. (iraTen Restavracije Cooperctlva ei Haekert prodaja na mesečne tedenske obroke obleke is* površnike za moške, perilo i. d. Ka]dogovorne]še cene. iOOOOOGfc OOOOOCk XX xX Mesnica Ivana Petelin ulica Rojan - Škorklja štev. 612 je vedno preskrbljena s avežim volovskim in telečjim meKom. Prodaja -_______: tudi vampe. — — Velika izbera kokoši ro zmernih cenah X v XX X ^Doooocy \ooooocy Slame mu obclDstvu se priporoma KAVARNA v ulici deli' Acquedotto 22 Najfinejši likerji po najzmernejSil' cenah. — POSTREŽBA TOČNA. Na razpolago so gostom razni slovenski, italijanski In nemški tukajšnji lu zunanji časopisi. - JOSIP KKANJC, lastnik. Aurelio MMi Civilni geometer. — fMorizovani zaprisežene«: Trst, Corso štev. 30 •prejme merenja, t