69. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. marca 1898. XXXI. leto. Izhaja vsak dan sv«**r, sonati nedelj« in praznike, ter velja po polti prejeman sa avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Zs Ljubljano brez pošiljanja na dom as vse leto 13 gld., sa Četrt leta 8 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. sa Četrt leta. — Za trtje dežele toliko vec, kolikor poštnina snafia. — Na narocbe, brez istodobne vpoSiljiitve naročnine, ee na ozira. Za oznanila plačuje M od itiristopne peti t-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrst tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi vej se isvol* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in aprsvnistvo je na Kongresnem trga fit. 12. D pravnitt va naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon A t. »-4. V zmislu § 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva Narodne Tiskarne" na dan 3. aprila 1898.1, ot» 11. url cloz*olu«lne v prostorih „Narodne Tiskarne44. H)o.eT7-ril reci: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1897. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji divi- dende. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Posamezni nasveti. Opomba. § 16. Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnice vložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Mejo nam je braniti! Iz Slovenskih goric, 26. marca. Tako kliče „Slovenski Gospodar" v svoji predzadnji Številki, kažoc, kako se krči slovenska zemlja, kako prodira Nemec preko gora in rek na slovenski Staje*. Veseli nas, da je tndi ta list spoznal nevarnost, na katero je »Slov. Narod" že davno opozarjal. Meje moramo braniti pred vsem, ako si hočemo ohraniti slovensko domovino. Tu pa ne zadostuje moč slovenskega prebivalstva ob meji, ker je sovražnik premognčen, predrzen in dobro organiziran. Nemci od vseh vetrov pomagajo, da se Slovenstvo ob meji izpod kopava, da napreduje in nastopa nemški živelj. Dela se po gotovem načrtu. Kupuj » opozicije, hi je n složna na vse strani. Schonererjanci so proti vh* m strankam, a nemška ljudska stranka se je fuJi odtegnila paj laštvu naprednjake v ; osamljeni pa so tudi socijalisti. Dr. Lecher o nagodbi in političnem položaju. V Badena je govoril na shodi nemških naprednjakov znani neumorni „govoranear" Lecher o Badenijevih in Gaurschevih pogajanjih za nagodbo. Grof Badeni je izpustil iz rok vse dobitke, ker se Je nadejal, da ga odskodi kvota. Gautschu pa so dovolili Ogri provizorij le s tem pogojem, da predloži parlamentu do 1 maja defin'tivuo nagodbo. S tem je avstrijHka vlada prisiljena, sprejeti ogerske kvotne propozicije ali pa zavreči junktim. Grof Thun se je menda odločil z.i posl-dnjo even-tuvalnost. V tej obliki je Thun iva nagodba še slabša kakor Badenijeva ter do cela nesprejemljiva. Nemški naprednjaki jo bodo pobijali. Pred vsem pa je nujno potreben jezikoven zakon Dokler tega ne bo, morajo nemške stranke prezirati vse drž ivne potrebnosti. Njihov boj pa se mora vršiti s parla-mentnim orožjem. Lteber je prorokoval huds boje, zavračal strašitev s Thunovo energijo ter poslavljal Nemcem požrtvovalno vztrajnost Ogrov, Poljsko V in Cehov za vzgled. Slioi je sprejel tudi resolucijo, s katero se izreka krščanskim socijalistom obžalovanje radi njihovega vedenja v inino:em zasedanju. Nov kandidat za Kreto. Turčiji je baje predložila velevlastim svojega novega kandidata za guvernerja Krete in sicer paša Aleksandra Kara-theodorija Ta kan.lidatura najbrže n-bode imela nikakega uspeha. Mejnarodno sodišče radi katastrofa na ladiji ,Maine4 boie sestajalo is zastopstva Švice, Belg je in Šved je. Poročilo radi eksplozije na ladji „Maine" se b*je danes prelloži kongresu v \Va-shingtonu. Izjndinjjne države pa se oberožujejo dalje. Mornarski atašeji v Londonu Parizu in Be-rolinu so dobili nalogo, naj poizvedo ceno takih vojnih tad j, ki bi bile pri evropskih državah na prodaj. Mnoge vlasti bodo odstopile neka'ere svoje nove, baš narejene ali pa baš izvrševane ladije. Mac Kinley se še veduo nadeja, da bo možno, izogniti se vojni. Zapletke v vzhodni Aziji. Izmej vseh ruskih zahtev ni izpolnila pekmgški vlada samo jednega. Ruska je zahtevala, da ji da Kitajska vojno luko Port Arthur in trgovsko Inko Taliea w.-tn za toliko časa v ntijem, kakor ju dala Nemčiji luko Kiao ćau, namreč za 90 let. Kitajska pa je dovolila Rusiji samo 25 let. Vendar pa je jako dvomljivo, da bi zapustila Rusi a omenjeni luki prej kakor Nemčija svojo. Radi tegi bržč.is tuli Japonci ne zapuste vojns luke \Vei hai w-i, akoravno jim bode 8 l. majem vojna odškodnina izplačana. V južni Kitajski, kjer so bili že od 1. 1850—1864 veliki ust.toki. stremijo guvernerji v Nankingu, Hupeiju in Hunannu za neodvisnostjo, narod na otoku II iin.au pa se je dvignil proti vladi. Ustaši so požgali že 30 vasi j in več vojaških postaj. Mnogo ljudi j je bilo ubitih. Vojaki so bili povsod tepeni. A tudi na severu, mej Mongoli vre opasno. Mmgoli se hočejo postaviti pod rusko pokrovi teljstvo. Kitajska poka torej na vseh pla'eh. protireformacija nastopala z brezobzirno silo, se je vse mišljenje mšega naroda konce ntrovalo na versko stran. DoČim je narod pozabil svoje junake — samo par „krogov" si je ohranil — se spominja brezbrojne vrste svetnikov, katerim je posvetil pesmi. Življenje Kristovo je v vseh fazah opevano v naših narodnih pesmih: Kristovo rojstvo, njegovo izdanje po Judežu, njegovo trpljenje in smrt, isto-tako o Mariji. Te pesmi so tako razširjene, da je bilo možno uredniku natisniti pri nekaterih ogromno število varijant. V bistvu so si varijante večino m* jednake, pridruž jo se le manj važni do 'ar ki, ker se celo zgodi, da isti pevec o različnih časih različno poje. — Tudi v teh legendarnih pesmih je dokaj lepih in zanimivih mest, ki so značilna za mišljenje narodovo. Prof. Strekelj je tudi III. zvezek uredil po že znanih načelih, ki so se pri ccenah prejšnjih zvezkov od vseh strokovnjakov pohvalila in odobrila, tako da smo dobili tudi letos vzorno nrejen snopič narodnih pesmij. Tudi razvrstitev se mi zdi prav srečna, ker so pesmi sorodne vsebine skupaj, kar je povsem upravičeno. In tako pričakujemo željno nadaljevanje tega znamenitega dela, katero naj prof. Strekelj tako srečno izvrši, kakor je je pričel. Dr. Fr. Vidio. Dr. Janez Mencinger. (Ob šeatdeietletnici njegovega rojstvi.) Il Krškega, 26. marca 1893. Vednost je moć in imovina; nevednost slabost in najhujša potrata imovine". „Hoja na Triglav**. Danes je na svojem domu, v svojem službenem kraji, sredi srečne svoje čislane rodbine vesel, zdrav in zadovoljen praznoval šestdesetletnico svojega rojstva mož, o katerem se je baš letos veliko govorilo in v »Slovenskem Narodu* in drngih listih slovenskih veliko pisalo, pa vendar še vse premalo, ker se je moža premalo — poznalo. Dr. Janez Mencinger je velik mož, velik po svojem duhu, velik po svojem domoljubji, a tudi po svoji zunanji postavi velik mož. Krčani uživajo že 16 let srečo, da biva v njihovem malem mestecu ta slovenski odličnjak, kateri je bil sicer že večkrat prej ž njimi v dotiko stopil, ko si je bil namreč nežna Krčao ko zbral pred kacimi 2i> leti, da mu je bila, in mu je še — hvala Bogu — blaga in srečna tovarišica v življenji. Po Bmrti ranjkega odvetnika dr. Kocelija, bistrega in čistega domoljuba slovenskega, nastopil je tu njegovo mesto dr. Janez Mencinger, prej advokat v krami, kjer mu je bil mej drugimi koncipi-jenti tudi dr. Ivan Tavčar. V vinorodne naše kraje so ga mikali njngovi krasni vinogradi v Tržki gori, katere pa mu je žahbog kmalu trtna uš uničila; mikali so ga pa tudi mladostni spomini na lepe dni, katere je preživel kot koucipijent v bližnjih Brežicah pri odvetniku dr. Razlago, slavnem slovenskem domoljubu. Krcanom je bil dr. Janez Mencinger dobro došel. Kdo bi se pa tudi ne veselil domoljuba, kot zla'o čistega, velikega učenjaka, svobodnega moža, dokaj imovitega posestnika! Da je bil dr. Janez Mencinger od mladih let že pisatelj slovenski, to je slovenski svet že davao vedel, tega bi ne bdo treba Krčanom mej svet trobiti. O tum so pričale slovenskemu svetu njegove duhovite pesmi, novele, satire v nNovicah*, „S!o-venskem Glasniku4, nLjubljanskem Zvonu*, „Slo-venskem Narodu". (M mogrede povemo tu, da je bil prvi feljton v prvi številki „ Slovenskega Naroda" iz njegovega peresa.) Da je bil pa dr. Mea-cinger ne samo jeden izmej najodlienejših slovenskih pisateljev, ki piše izredno lepo, čisto pravilno, s krasnimi izrazi ozaljšano slovenščino, ampak tudi velik učenjak, o tem smo se mi Krčani in prej že Kraujci z veseljem dan na dan prepričati mogli v njegovi prijetni družbi, kjer je razvijal v svoji du aovitosti humoristično in satirično, a nikdar zabav-Ijivo ali žaljivo velike in logične ideje in nazore, zajete iz življenja, a največ posnete iz učenih knjig n ►'in ^ k -. slovenske, latinske, grške in druge literature. Dr. Mencinger je jeden izmej tistih srečnih mož, ki se je celo svoje življenje rad iu z uspehom bavii s knj'gami, z vspehom rečem; kajti on itni tako velikanski spomin, damu je vse v glavi ostalo, kar ja čital, kar je storil in doživel. Iu vse to ni ostalo v njegovi bistri glavi cepozabljeno; on je vse preučeno in naučeno gradivo premlel in seveda tudi porabil, kolikor je je le mogel v svoji službi in drugem svojem delokrogu. O dr. Mencingerjevi učenosti je pa slovenski svet izvedel šele iz njegovega nAbadona", ki ga je priobčil v „Ljubljanskem Zvonu". Dočim jb pokazal v tem filozofičnem, satiričnem, s čudovito bujno fantazijo navdihnenem delu naš uče nji k, da je v stanu biti učitelj učenemu svetu; pokazal je s svojo »Hojo na Triglav", da zna biti tudi .učitelj naroda", k.kor g* je po za-služenju imenoval ,Dom in Svet*. Kaj je pa dr. Mencinger Krčanom koristil, da smo se veselili ž njim vred njegove šestdesetletnico? Bil je mož, ki je kot advokat resno postopal; zastopal je moč navadno le pravične pravde; dajal le dobre svete in ne nakopal kmetu nikdar nepotrebnih stroškov, kakoršnih so si sicer naši kmetje le preradi natvezali, slasti v prejšnjih boljših časih. Kot čist in blag domoljub je rad prevzel tudi „častna mesta", pri katerih je bilo treba žrtvovati v občno korist kolikor toliko časa, ki je zlasti pri advokatu — denar. Vendar je nosil in deloma še nosi sledeča častna mesta: predsedništvo Čitalnice, županstvo, predsedništvo krajnega šolskega sveta; tudi je člen raznih drugih korporacij, na primer c. kr. okrajnega šolskega sveta, cestnega odbora itd. V svoji rodbini živi naš jubilant jako srečno. Sam ni bil nikdar nevarno bolan, in petero odraslih, zdravih, dobro izrejenih otrok (4 vrli sinovi, jeden suplent na Ijnbljanski gimnaziji, dva jurista, jeden realec in inteligentna hči) mu je delalo ves čas njegove moške dobe in mu bode delalo tudi zdaj, ko je nastopil dobo častne starosti, veselje in čast. Njegovo šestdesetletnico smo sicer skromno, pa iskreno tako-le praznovali: Včeraj so ran čestitali gg.: dr. Tom. Romih v imenu županstva, Pr. Rumpert v imenu mesta, notar dr. Pučko, Ant. Ru-pert za gasilno društvo, K Lilek in J. Adlešič za čitalnico ter J. Lapajne v imenu nčiteljstva. Zvečer so mu priredili čitalniški pevci serenado z bakljado pod njegovim stanovanjem, kjer so zapeli sledeče pesmi: Dr. B. Ipavic — „Slovanska pesem", Rihar — „Savica", Volarič — .Slovanski svet", Fleisch-mann — „Triglav". Naposled je bila v čitalnici prosta zabava, pri kateri so se vesele napitnice in mične pesmice vrstile pozno v noč. Vmes je pa udarjal izborno vrlo iiveibani videmski tamburaški zbor. Za prelep večer m Čitalnici, pevcem in tamburašem toplo zahvaljujemo; jubilantu pa kličemo: „Na zdar" na dan sedemdesetletnice I Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. marca. — (Imenovanja.) Dežel novlad ni koncipist g. Fran Schitnik je imenovan prov. okrajnim komisarjem, konceptni praktikant Hugon Hof-baner pl. HohenwahI pa prov. deželnovladnim koncipistom. — (Volitev t oenilno komisijo.) Podpisani začasni skupni volilni odbor priporoča za tretjo volilno skupščino dveh členov in d v e h namestnikov za cenitev osebne dohodnine v ljubljanskem volilnem okraju: Za ude ce-nilne komisije: gospod Ivan Sušnik, kanonik v Ljubljani, Pred škofijo Št. 10, gospod M a ti ja Kune, posestnik in krojaški mojster v Ljubljani, Gosposke ulice št. 7. Za namestnike udov ce-nilne komisije: gospod Ivan Belič, posestnik in gostilničar v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6, goap. Ivan Plantan, c. kr. notar in h.Sni posestnik v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 3. Volitev se boda vršila jutri. — Za začasni skupni slovenski volilni odbor: Ivan Gogola, c. kr notar. Andrej Kalan, kanonik in dež. poslanec. — Opozarjamo vse vo-lilce, naj se udeleže volitve p o 1 n o š t e v i 1 no. Volitve so velikanske gospodarske in tudi politične važnosti. — (Volitve v komisijo sa osebno doho-darino) Pri današnji volitvi davkoplačevalcev II. razreda je bilo oddanih 127 glasovnic in so dobili po 62 glasov gg. Žužek in Moro, katera sta valed teg i izvoljena, v manjšini sta pa ostala gg. Prosenc z 61 in Friedrich s 5G glasovi. Namestnika sta gg. dr. H. Dolenc in Karol P ollak. Nemška kandidata Dzimskj in Sappantschitsch sta propadla. Izmej 75 narodnih volilcev se jih je udeležilo volitve 62. To disciplino treba toplo pohvaliti. Naj bi je volilci HI. razreda posnemali! — (Načrt jezikovnega zakona) „Siidatei-risehe Post" je začela priobčevati načrt jezikovnega zakona, kateri bodo slovenski poslanci predložili drž. zboru. Čim bo objavljen ves načrt, izpregovo-rimo o njem obširnejše. — (Obrtniški učni tečaji) Iz obrtniških krogov se nam piše: Naši listi prinašajo vsako leto poročila o učnih tečajih za čevljarje, krojače in mizarje in poučujejo interesovano občinstvo, kako naj se prošnje vlagajo. Čudno pa je, da prošnje, ki so bile vložene že za lanski tečaj, še veduo niso rešene, v tem pa se ustanove na novo razpisujejo. Dobro bi bilo, da bi poklicani krogi to pojasnili, da bi ljudje, ki se menijo za tak tečaj oglasiti, ne imeli nepotrebnih potov in troškov, in da bi ne pošiljali svojih dokumentov na Dunaj, od koder jih niti nazaj ne dobe. — (Repertoir slovenskega gledališča) Namesto v torek dne 29. t. m. bode zadnja slovenski predstava v letošnji sezoni v četrtek dne 31. t. m. in se uprizori kot častni večer za našega velezaslužnega opernega tenorja g. Raškovica, ki nima benefioe, Parmova opera „Kseni j a", potem tretje dejanje opere „Rigoletto* in dru g a spremen a tretjega dejanja opere .Trubadur*. — (Slovensko gledališče.) Klasična opera .Prenočišče v Granadi" v soboto ni popolnoma nspela. Kriva temu je bila utrujenost solistov, ki so bili v poslednjem časn preobloženi, pa netočnost orkestra, ki ima tudi sedaj za Matičin koncert mnogo težavnih izkušenj. Vsled tega ne smemo sobotne predstave kritikovati z navadnim merilom. Gledališče je bilo primeroma dobro obiskano. — (Telefon.) Kdor si hoče omisliti t e 1 e f o n, naj se oglasi čim prej mogoče pri poštnem in brzojavnem vodstva. Zdaj se namreč napravljajo telefoni novim naročnikom« a kdor se ne oglasi pravočasno, bo moral zopet več mesecev čakati. — (.Slovenske Matice") CX1V. odborov« seja bo v ponedeljek dne 4. aprila t. L ob petih popoludne v društvenih pisarniških prostorih. Vzpored : 1. Naznanila predsedništva. 2. Odobrenje zapisnika o 113. odborovi seji. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo knjižničinega odseka. 6. Poročilo tajnikove 7. Sla* čajnosti. — (Nesgođa) Pri gradbi novega vladnega t poslopja se je dne 26. t m. utrgala vrv, s katero : & je vlekel velik kamen kvišku. Kamen padel je •vsled tega na oder, kjer je delal delavec Franc Šu šteršič in je tega poškodoval. — (Konj aplasil) se je včeraj popoladne v Latermanovem drevoredu fijakarskemu hlapen Janezu iStaretu, ki je vozil mimo gngalnic. Neka deklica, katera ae ni mogla takoj umakniti, prišla je pod voz in ja bila povožena in lahko telesno poškodovana. — (Aretovanje.) Mestni policijski agent Ivan *Joplikar je včeraj zjutraj aretoval neko Jero Ja-nežifi, katera je dne 16. decembra 1897 ukradla posestnici Ivani Jeršin v Rudniku obleke za 36 gl. in je potem pobegnila. Jera Janežič se je klatila okoli brez posla in je bila sedaj prišla v Ljubljano k spovedi «K'i jo je bil policijski agent aretoval in vprašal, če je res ona obleko pokradla, je dejala: „Res, ie res, ker sem bila pri spovedi, pa povem". Jera Janežič je bila v policijskih listih zasledovana. — (Občinske volitve na Bleda.) Z Bleda smo prejeli naslednji dopis : Srečno in dostojno so se vršile občinske volitve, a župana še nimamo. „Slovenčevemu" dopisniku v št 67 v pojasnilo bodi povedano, da ima vsak posamezni volilec pravico, se proti volitvi pritožiti. Da na vloženo pritožbo do danes še ni rešitve, to je alti čaj, Čudno je tudi, da dopisnik ne ve, kdo je župan. S tistim strašilom, i ostro satiro pa le na dan. Podpisani zavračam dopisnika „Sloveačevega" zopet, ker je zloben laž-njivec. Vsak razsodni človek dobro ve, da tujci puščajo veliko denarja na Gorenjskem, in da ima od tega tudi kmet nekaj koristi. Kar se tiče gg. uradnikov verskega zaklada na Bledu, je obče znano, da postopajo v svoji službi popolnoma nepristransko. Dopisnika le jezi, da gospodje niso volili s klerikalno stranko, za obstanek svobodomiselnih načel pa se v zdraviškem okraju Bleda ui več bati, dokaz tega je, da naš g. župnik iu g. Evgen nista kar nič opravila, Kapelan g. Evgen je celo tako daleč zašel, da je naš verski zaklad imenoval „ brez verski in ravbarski". Gospod Evgen je pri tej priliki popolnoma pozabil na § 1. zakona z dne 14. maja 1896. Nekaj dobrega vidi »Slovencev* dopisnik v naši posojilnici, a vzlic temu gospod župnik Oblak, ko je dobil od neke stranke tisoč goldinarjev, da jih naloži v našo posojilnico, tega ni storil, denarja ni naložil v niši posojilnici! Tako ti klerikalci podpirajo občne koristi! Najbolj nesramno laže dopisnik, ki pravi: Živinoreja peša, zemlja ne da dobička, domače delavske moči se odtujujejo poljedelstvu in če je še občinski zastop v kmetu nasprotnih rokah, mora tu izginiti oni kmetski stan. Bridko je, če se eliši, koliko je nazadovalo tu blagostanje ljudstva v zadnjih desetih letih; če gre tako dalje, prišel bo ^5es, ko bodo tuji epikurejci zlivali šampanjca na grobu kmetskega stanu. — Ta nesramni stavek se mora odločno zavrniti. Da je dopisnik obrekovalec in podpihovalec, to se iz tega stavka razvidi. C-la Gorenjska ve, da Bled napreduje, in kar obstoji občinski zastop, poprej in zdaj, vedno imajo in so imeli kmetje večino v odboru. Danes pa hvala Bogu tudi naši kmetje postajajo svobodno misleči, ker pri sadnji volitvi je bilo prvič, da je v zdraviškem -okraja zmagala svobodomiselna stranka. Kaj več prihodnjič. — Jakob Peternel, župan. — (Detomor.) FranicaPodlesnik na Studencu je dne 23. t. m. vrgla svojo novorojeno dete v ribnik v bližini orožniške postaje. Ko so ljudje potegnili otroka iz vode, je bil že mrtev. — (Samomor.) Fran Škof iz Čerovega lega v Brusniški občini, prostak pri tukajšnjem domobranskem pešpolku se je dne 26. t. m. ob 10. uri svečer v domobranski vojašnici na stranišči ustrelil. — (Hov odvetnik.) Gosp. dr. Radoslav Pipaš, doslej odvetniški kandidat v Celji, se je naselil kot odvetnik v Mariboru. Ž njim so dobili mariborski Slovenci vrlega, delavnega in neustra šenega rodoljuba. — (Učiteljske premembe ns> Štajerskem.) Učitelj v Rečici, g. Fran Lorber, je dobil nad-učiteljsko mesto pri Sv. Florijanu (Rogatec), p oduči te I j na Ptujski gori, g. Fran Serajnik, uči-teljoko mesto v Št Jurju ob Pesnici. Na svojih mestih so stalno nameščeni podučitelji, oziroma podučite!jice, in sicer gospodične: Ivana Gherbaz v Št. Petra pod Sv. gorami, Melanija Premšak na nemški šoli v Vojniku, gg Jakob Preindl v Hočah, Karel Unger na utrakviatični šoli v Brežicah in Silv. Košutnik pri Dev. Mariji v Brezju. Snplent v Selah, g. Ivan KlemečiČ pride v Cir-kovce, gospa Marija Seč ar je dobila mesto učiteljice ženskih ročnih del pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, gospa Elizabeta Jug pa jednako mesto pri Dev. M.iriji v Brezju. — (Furlanska značajnost bodi izgled Slovencem!) „Primorec- piše: Goriški obrtnik in trgovec, g. M. Po vera j, je poslal svojega popoto-valca v furlanski del dežele. Popotovalec se je predstavil le odličnejšim osebam: duhovnikom, učiteljem, županom itd. ter ponujal svoje blago. Toda pri ist'h ni mogel oddati niti naslovnih trgovinskih kart, ker niti jeden na vsej črti ni hotel nič vedeti o Poveraju, ker je znan kot Slovenec in dosledno ne sme ne samo nič kupiti nego celo niti sprejeti posetnice. Tako postopajo zmerni (!) Furlaui po 22. marcu 1887. f In kako postopajo Slovenci!? O slovenska zavednost, kje si še?! — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) priredi 81. t. m. ob 8 uri zvečer v Ronacherjevi dvorani (I., Schelling^asse 4) pod vodstvom gosp. Mateja Hubada in h sodelovanjem operne pevke gospč. Terezije Borovičkove iz Prage, klavirne vir tuozinje goipč. Dragice, Konačevieeve iz Zagreba in opernega pevca g. Aleksandra Nosalevvicza Besedo z naslednjim vzporedom: I. koncert: Linski: Ouver-tura k operi „Poriu" za orkester: Bendl: „Tatranska fijaločka", moški zbor s solarni; Smetana Arije iz oper ,Hubičkau in „Tajemstvi", poje gosp. T. Bo-rovičkova ; K j o j: nI).d rozy*, ruski mešani zbor a capella ; Mokranjac: „Iz stare Srbije i Makedonije*, starosrhske in macedonske narodne pesmi za mešani zbor; Liszt-Mendelsohn : „Svatbeni obisk", „Vilin raj", igra na klavirju gospč. D. Kovačevi-čeva; „Maloruuke in poljske pesmi*, poje g. A No-satewiez; Moniuszko-Gall: „Kozak", poljski moški zbor; Eisenhut: „Mazurka", hrvatski moški zbor; Fibich: „Jarni romance', za soli, mešani zbor in otkehter. II. Zabava, pri kateri svira vojaška godba bosansko-beroegovakega pelpotka št. 4. Vstopnina: v cerkle 2 gld. 50 kr., v parter 1 gld. oU kr.. na galerijo 1 gld. Dijaške vstopnic« 50 kr. — (Slovensko skademično društvo .Slovenija4 na Duusjij priredi v p't k, 1. aprila t. 1., v Kastnerj^vi restavraciji svoj I. redni občni zbor v letnem tečaju 59. s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika; 2. poročilo odborovo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) knjižničarja, e) arhivarja, fj gospodarja; '6. poročilo klubov; 4. poročilo revizorjev; 5. volitev novega odbora: a) predsednika, b) odbornikov in dveh name-tnikov, o) treh revizorjev; 6 slučajnosti. Začetnk točno ob 8 uri zvečer. Slovanski gosti dobro došli ! — (Velik požar na Reki) V četrtek zvečer pred 9. uro udarila je strela v pristansko skladišče st. 20 in je užgala. V petih minutah je bdo celo skladišče v plamenu. Nevarnost je b la silno velika. Bati se je bilo, da začno poreti tu n druga skladišča in morda bi bila nastala za celo mesto URodna katastrofa, da ni-o gasilci ognja lokalizovali. Skladišče gori še vedno. V skladišči je bilo 500 vagonov jute v vrednosti 750 000 gld , potem fižola in ječmana v vrednosti 50.000 glJ., pa tudi še dru< zega blaga. Škode je nad jeden milijon goldinarjev Rešiti ni bilo možno ničesar. Zgorelo je tudi osem vagonov. Seveda je bilo v skladišči shranjeno blago zavarovano, a komaj za pedovico cele škode. vsaka bo vsekakor z veseljem pokazala, da se je svojevoljno odpovedala zakonu. * (Vilimov duh ) Nedavno so imeli špirit isti v San Frančišku svojo skupščino, kateri je priao-štovala tudi mlada vdova, ki je zaželela, da bi „medij" pozval pred-se njenega pokojnega soproga Vilima. „Medij" je ustregel želji vdove ter poklical Vilimov duh. Za nekoliko časa so se pokazale v temnem kotu sobe nerazlični obrisi neke podobe ; gospa je vsa vesela zaklicala: „ Vi I i m, ali si res ti?" — ,Da, jaz sem, draga ženka", je odgovoril Vilimov duh. — „To je sleparija", je vzkliknila razjarjena vdova, — »kajti moj pokojni Vdira je bil — gluhonem!" * (Veraščaginova razstava slik v Zagrebu) se otvori 1. aprila. SI ke so že do .K* in ž njimi dva velika zaboja dragocenih staroruskih na-kitov, orožij in drugih predmetov. Vstop za osebo bode prvi dan 1 gld., nadalje pa le 30 kr. * (Nenavadna nagrada.) Čitalniško društvo v Trarbach Trabenu je razpisalo nagrado za najboljšo pesem v proslavo moselskemu vinu. Nagrada obstoji v 1000 steklenicah izbornega vina izza leta 1893. —1895. iz moselskih in saar.skih goric. * (Umetnica — beračioa) Ahce Lavigne, bivša glasovita, bogata igralka v pariškem „Palais RoyalM je povsem oslepela ter prišla na beraško palico. Pred nekaj leti se je poročila z nekim zapravljivim angleškim jokeyem, kar je pospešilo nje žalostno usodo. Pariško ravnateljstvo priredi v kratkem njej v korist predstavo. * (»Karto!") 0 velikanski, neizprosni točnosti nekega železniškega vratarja pripoveduje pariški „Figaro" : Nekje je nekdaj pritekla k nekemu železniškemu vratarju gospa, ki je bila vsa strgana, blatna, krvavečih rok in krvavega obraza. „Karto!" je zavpil vratar. — „Vlak se je zaletel v drugega, — vsa sem pobita!" je odgovorila jokajoča gospa — .Karto, sicer me ne briga nič!" je rohnel vratar. — »Izgubila sem jo!" — „Karto, sicer bodete kaznovani !" — BToda. dragi gospod, karta mi je ušla iz rok, ko sem skočila skozi okno!" — „Csmu ste skakali! Karta je glavna stvar." — „Ubita bi bila, kakor je mnogo drugih, ako bi pazila na karto!" — „Karte nimate, pojdite z menoj k načelniku, da plačate globo!" * (Kazen) naj bi zadela vse one trdovratneže, kateri se branijo »sladkega" zakonskega jarma; tako so dejali državljani New Jerzeya ter predlagali, naj bi vsi samci plačevali dva dolarja davka. Ker pa vlada pri Angležih jednakopravnost mej moštvom in ženstvom, menili so modri New-Jerzeyjanci, da je povsem pravilno, ako zahtevajo davek tudi od vseh onih Žensk, katere so že kakega snubca — odbile. Ta predlog žal, še ni sprejet; toda pričakovati je, da se ga ženstvo nikakor ne bode branilo, Književnost. — „Planinski Vestnik", št. 3. prinaša: Potovanje okoli sveta. (Črtice iz dnevnika slov. pomorskega častnika.) — Črtice iz Boke Kotorske. Spisal Iv. Macher. — Zimski izlet na razvaline Hudega grada. (Guttenberg.) — Zakon v varstvo planink in kraljeve rože. — Zakon veljaven za vojvodino Kranjsko, o varstvu planink in kraljeve rože. — Razkaz imovine .Slov. plan. društva* konec 1. 1807. — Društvene vesti: V občni zbor „Slov. plan. društva". Delovanje češke podružnice „Slov. plan. društva" itd. — Razne vesti. — Književnost. — „ Po potnik". Štev. 6. Vsebina: Naša organizacija. (Idejalist) — Slovniška teorija Kernova. (Dr. J. Bezjak ) — Ćuk. (V. Pulko.) — Mi in „Slo-venska Matica". (Iv. Vrščaj.) — Slovstvo. — Društveni vestnik. — Listek. — Dopisi in razne vesti. — Natečaj. — ,Matica Hrvatska" javlja, da je dobiti še vse letošnje knjige. Možno jih je torej za navadno cpno prejeti pri društvenem knjigovem (Zagreb, Frankopanika ulica) ali pri odboru. ,,Narodne pesmi" izidejo prihodnji mesec Telefunična in brzojavna poročila. Dunaj 28. marca. Cesar je danes ob 10. uri dop vzpr*jel predsedstvo poslanske zbornice, dr. F u c h s a , dr. F e r j a n č i Č a in Lupula. Cesar je izrazil svojo zadovoljstvo s sestavo prezidija in izrekel pričakovanje, da se bodo meritorne razprave vršile mirno in stvarno, da se doženo pravočasno razne važne reči. Dunaj 28 marca. Novovoljenega pod. Stojalovvskeg* dijete so bile danes zarubljene. Javvorski je v imeni poljskega kluba naznanil Stojalowskega stranki, da se naj obrne do parlamentarne komisije desnice, ako hoče biti v raznih odsekih. Dunaj 28. marca. Iz Ileba se poroča, da je prebivalstvo priredilo nemškoliberainenra poslancu Zdenku Schuckerju mačjo godbo in mu pobilo okna. Brno 28. marca. Zaupni možje nemške napredne stranke na M ravskem so imeli včeraj zborovanje. Posl. dr. Gross je v daljšem govoru izrekel ministers:vu najpopolnejše nezaupanje in mu naznanil najodločnejšo opozicijo. Kakšna bo opozicija in kdaj se začne obstruk-cija, to, je rtkel dr. Gross, je zgolj taktično vprašanje, glede katerega si njegova stranka od nemških nacijonalcev ne bo dala ničesar predpisovati. Budimpešta 28. marca. Razni listi potrjujejo vest, katero je „Slov. Narod" že pred več dnevi priobčil, da avstrijska vlada nagod-bonih predlog ne misli predložiti parlamenta pred Veliko nočjo. London 28. marca. Angleška vlada za* bteva šestdeset milijonov za vojaške namene* London 28. marca. Razne velesile, na čelu jim Francija, nameravajo akcijo za pre-prečenje vojne mej Špansko in Zjedinjenimi državami. London 28. marca. Iz Wasbingtona se poroča, da je predsednik Zjedinjenih drža? Mac Kinlev izrekel upanje, da se ohrani mir. Ob jednem pa se poroča, da hoče v torek od parlamenta zahtevati pol milijona dolarjev za Kubo, da se naredi konec vojni mej Špansko in kubanskimi ustaši. Narodno-gospodarske stvari. — Brzojavni promet z Grško Od sedaj} naprej morejo se zopet zasebne tajne brzojavke na Grško odpošiljati. Slovenci ln Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 Darila za „Narodni Dom". LXXXV. lzkn/, „Hra|ciir»ke dmdbe". Preneaek . . . S4006 gld. 69 kr. Doneski za mesec iannvarij; flaf ali so čč. p. n. dame in gospodje : 'r. Goričnik in dr. I v.in Tavčar, a 5 gld., skupaj........... 10 „ — » Dr. a. Ferjančič. i. Gogola, Fr. Kollmann, j. Lozar, i. Murnik, m. Pleteršnik in D. pl. Trnkriczv, a '.i gld., skupaj . . 21 „ — „ Dr. vitez K. Rleiureis, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda in V. Rohrmann, a 2 gld., skupaj........ 10 . — m A. Bayr, J. S. Benedikt, O Detela, P. Drahsler, J. DufTe, A. Oogola. I. Gri-čar, M. Klein, dr. j. Kušar, E. Lah, j. Martinak, I. Mejač, R. Milic, O. Pire-. K. Pirr, L. Pire, K.. Pleiweiss, K. Pleško, T. PovSe, a. Prosenec, j. Rode, A Skaberne, A Štor. dr. Fr. Te-kav0 kr., skupaj........ 5 „ — a Darilo g. Alojzija Korsike v Ljubljani. 20 „ — , Doneski za mesec februvarij; plačali bo 66, p. n. dume iu gospodje: Fr. Goričnik in dr. Ivan Tavčar, a 5 gld., Bknpaj........... 10 „ — B Dr. A. Ferjančič. I. Gogola. Fr. Kollmann, j. Lozar, I. Murnik, M. Pleteršnik in D. pl. Triikuczy, a trld , skupaj . . 21 , — H Dr. vitez K. Rleiweiss, I. Gorup. Fr. Mally, dr. Fr. Munda in V. Rohrmann, a 'i gld., »kupaj........... 10 . — „ A. Rayr, j. S. Rened kt, O. Detela. P. Drahsler, J. Rune, A. Gogola, 1. Gri- čar, M. Klein, dr. J. Knfiar, E. Lah, j. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K. Pire. L. Pire. K. Pleiweis8. K. Ple- fiku, T. PovSe, A. Prosenec, j. Rode. a. Skaberne, A. Stor, dr. Fr. Tekavčič, j. Velkovrh, K. Weber, A. Zajec. dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K Žagar, a 1 gld., skupaj........ 30 , — „ Fr. Ran, A Bartel, I. Bonač j. Jenko, j. Maček, Al Poljanec, Fr Stare, i. Šu- bic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., skupaj........... 5 „ — » Volilo umrle g. Apolonije Hočevarjeve v Ljubljani......... 100 „ — , Doneski za mesec marcij; plačali so cč. p. n. dame in gospodje: Fr Goričnik in dr. Ivan Tavčar, | 5 gld., skupaj........... 10 „ — , Dr. A. Ferjaueič. I. Gogola, Fr. Kollmann, I. Murnik, M. Pleteršnik in D. pl. Trn- kuczy, a 8 gld., skupaj..... 18 „ — „ Dr. vitez K. Bleivreis, I Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda in V. Rohrmaun, a 2 gld., »kup.j........... 10 „ — A. Rayr, J S. Benedikt. O Detela. P. Drahsler. J Duffe, A Gogola. I Gri- čar. M. Klein. dr. J. Kuftar, E Lah, j. Lozar, J. Martinak, I. Meiač, R. Milic, G. Pire, K. Pirr. L. Pire, K Plemeiss, K Pleško, T. PovSe. A. Prosenec, j. Rode. A. Skabernc, A. Stor, dr. Fr. Tekavćič, J. Velkovrh, K. Weber, A. Zajt r, dr. Fr. Zupane, M Zupane in K. Žiigar. .'i 1 gld., skupaj .... 31 , — n Fr. Biin, A. Bartel, I Bonač. j. Jenko, j.Maček. Al Poljan«>c. Fr. Stare, I. Šu-bir, A Tavčar in A. Trstenjak, a 6 > kr., skupaj.......... 6 . — Skupaj . . . 33853 gld. kr. V Ljubljani, dne x±. raarcija 1898. Opomba: Vsem ćč. p. n. darovalkam in darovalcem, ki v zdanjem, za društvo toli težavnem položaju vendar-le vstrajajo, bodi izrečena topla zahvala. Odbor „Krajcarske družbe". Umrli mo v Ljubljani: Dne 21. marca: Anton I'ospichal, komptoirist, 37 let, Mestni trg It, 17, jelika. Dne 88. marca: Julij Reking, sprevodnikov sin, 18 let, Dunajska cesta Št. 31, jttika — Jožefa Riester, posestnikova vdova, M> let, Marije Terezije cesta fit. 9, otrpnjenje pljuč. — Neža Jeller, posestnica, 56 let, Vodmat St. 23, otrpnenje srca. Dne 86, marcu: Pavla Jaleu, krojačeva hči, 6 let, Poljanska cesta št. '«.7, vratica. MeteorologiČno poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. Marcij Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C Vetrovi Nebo Padavina v mm v 24 urah 26. 27. 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 722 8 723 1 722« 38 22 9 2 sr. jv.ah. Br. vzjvzh. sr. jzah. del. obl. oblačno del. obl. 6 4 * 28. • 9. zvečer 1 7237 7. zjutraj ! 724 H 2. popol. j 726 0 fi 2 3-8 7*3 sr. szah. sr. svzh. sr. sever dež oblačno nevihta 4-4 Srednja temperatura sobote in nedelje f)'8b in 5'5'» za 0'2* nad in 0'3 pod aorraalnui. JI Globoko užaljenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti nafte preljubljene matere, oziroma taSče in stare matere, gospe Jere Dolinar roj. Nemger nadsprevodnikove vdove katera je včeraj po kratki in mučni bolezni ob 3. uri popoludne v tiH. letu svoje starosti mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage rajnee bode v torek, ilne 29 t. m., ob 4. uri popoludne iz bifte žalosti, Vodnikov trg štev. 1 , na pokopaliče k sv. Krištofu. Sv. mase zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Pokojnice priporočamo v blagspomin in molitev. V Ljubljani, dne V8 marca 1898. (480) Žalujoči ostali. Mesto vsake posebne objav«. Zahvala. Za mnogobrojne izraze sočutja in sožalia, kateri so se nam bili izkazali povodom bolezni in smrti r.aSega i epozabnega, iskreno ljubljenega očeta, oziroma tast* in starega očeta, gospoda Dominika Gaspari posest.n k a v Postoj ini in vsem, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu počastili spomin predrazeg* nam r.*njcega, izrekam, ker mi ni mo>,no posamezno, tem pot in v imenu Žalujočih ostalih uaiprisrčnejšo zahvalo. Ferdinand Gaspari (475) c. kr. okrajni živinozdravnik. V Postoj in i, dne 24. marca 18f*8. Prostovoljna \mi dražba bode 4lii«'» 12. aprila t. 1. v Vevčah št. 30, vulgo pri Ivanu Gostinčarju. Prodajalo se bode radi preselitve: lil Ana oprava, frontllnlfikM oprava, ko* MporiarMlto orodje, aeno, alania, vliuka ponori a in miiogo v gospodarni v u Iu 45©- Mpo«llia|*tvii potrebnega orodja. K obilni udeležb, vabi |yan GostJn6ar (473 — 1) bivfii posestnik. Izvod iz voznega reda vsljavsn od dno 1. oktobra 18©7 Ista. Odhod Is Ljubljane juž. kol. Prearn ««■ Trsti*, Ob 12. nri fi m. po noči osobni vlak v Trbii, Beljak Celovec Franzenfests, Ljubno; čes Selzthal ▼ Ausse, Solnograd; hm. Klein-Reifling v Stevr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopolndn»> osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbif, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Len<* Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, PlzenJ, Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lip. sko, Dunaj via Amstetten. — Hroga v Novo mestu ls> v KacevJ«. Ob 6. nri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. ari 30 m. zvečer mešani vlak. — Prihod v I.|ul»l|iano. j. k. Proga Is TrbltM. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak s Dnnaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, fleba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno« grada, Linca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. nri 20 m. dopoludne osobni vlak z Dn-naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stej/ra, Pariza, Geneve, Cnriha, Bregenca, Inomoata, Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri B m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novega* usesta ln la Ko««v|a. Ob 8. ari 19 m. zjutraj uieaani vlak. — Ob 2, uri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer mešani vi-i. _ odbod la l.|iihlj*ne d. k. t Konanllc. Ob 'i. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v L|abl|ano d. k. la Hamulka. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. nri 20 m zvečer.__i 17— 69) Dve mesečni sobi oddaati se takoj. — Več pove gostilničar pri „Št. 6" na Dunajski cesti. (472—2)- Mestni trg št, 12,1. nadstropje si uBoja p. n. damam najuljudneje naznaniti, da to že dospeli Prazne slama« oblike vsake vrste bo vedno na skladišči in se izvršujejo modsrnliovanja in ialobnl klobuki po predležečihi modelih najtočneje in se nejoensjs zaračunajo. — Vzprsjms a« takoj (474—1) Uraduo dovuljonu L najstarejša posredovalnica stanovanj in slniefc &mr G. FLUX -3*G Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoči« In uaaineseM (347—19) službe iskajoče vsake vrste (moške la senike) sa lnka| ln drug;od. Za ko« Ukor mogoče lill.ro In vestuo po t*e |ainčl. Jutri v torek 29. marca 1.1. ob 3. uri popoludne (476) JOUR-FIXB gostilničarjev in kavarnarjev v gostilni gospođa J. Kolenec-a „pri Zidanu", Poljanski trg štev. 5. ¥X£I$KIC£ priporoči Narodna Tiskarna. i: Feliks Toman kamiioseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja V Ijllllljaill. 11» lt«'H«'IJ<"vl CCMtl Nt. 'tU priporoCa svojo najveCjo izborno zalogo izdelanih nagrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnej'5 h uiarniorov« od gr»nltM in črnega »i|eni(a, prevzame vsako najmanjše in največje stavbeno kamnoseško delo kakor: stopnji««*, podboje sav vrata, stebre, balkone, eobelj itd, zagotavljajoč Bolidno pm.trežbo in najfinejše izdelbe po najnižji ceni, kakur tudi dobavo plošč in robnikov iu tlak od granita, porfirja i. t. d. 1'rečastiti duhovščini priporoča se za izdelovanje cerkvenega umetno kamnoseškega dela in podob od iiiitruinra ali peseenlk». NajcenejHa zaloga vsakovrstnih ploso za pohištvo iz vseh tu- in inozemskih marmor o v. (477—1) 10 9' i 7^ P. vE3 Pravi trpotcev sok je jedino oni, kateri s< p r a v I j a v lekarni kZrinjskemu, H. Brodjovin, Za Zrinjski trg štev. 20. e p r i -g r e b , spominjam Bamo ono: .Velecenjeni gospod lekarn i kl Pošljite mi še tri Bteklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčcvega soka; potrebujem jih za moje poznane e. Jaz sera od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam! Pri poročil bodem ta zdravilni sok vsem praobolnim. S spoštovanjem — HudolfAusim. N a D un a j i, 20. marca 18D7." Pazi naj se tora j, da je na vsaki steklenici varstvena znamka, t. j. slika banaNikoleZrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta, in sicer proti predplačilu (priračunavši '."0 kr, za za-m o tek' ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskufienih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinj« skemu, H. Brodjovin, Zagreb. Zrinjski trg štev 2 0. Pravi trpotčov sok iz lekarne „k Zrinjskemu" v Zagrebu dobiva se v Ljubljani v deželni lekarni „pri Mariji pomagaj" Milana L e u s t e k a, H e s 1 j e v a c e s t a št. 1. (1360-25) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N0II1. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne". 8963