FIMEX RAČUNALNIŠKA IN BIROTEHNIČNA OPREMA Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465, fax 856-913 V soboto skok čez kožo Ob dnevu rudarjev »»BSeHESSMSSSStSifiSSSBSBiSiBBJSSIS Vrhunec letošnjih prireditev ob 3. juliju, dnevu rudarjev, bo v Velenju 33. skok čez kožo na kotal-kališču. Prireditev, ki vsako leto pritegne veliko gledalcev, bo tokrat potekala že dan pred praznikom, v soboto 2. julija, pričela pa se bo ob 9. uri. Ob zaključku redakcije še ni bilo povsem znano, kdo bo slavnostni govornik na tokratnem skoku čez kožo: minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar ali državni sekretar v tem ministrstvu Boris Sovič. Možen je tudi obisk predsednika države Milana Kučana. Po prireditvi, ko bo čez kožo skočilo blizu sto dijakov, ki so letos končali rudarske, strojne in elektro usmeritve Centra srednjih šol, bo ob restavraciji Jezero družabno srečanje. V okvir prireditev sodi tudi državno prvenstvo šolanih psov na vadišču v Pesju, ki bo tudi v soboto, naslednji dan pa še balinarsko tekmovanje za rudarsko svetilko na balinišču pod velenjskim bazenom. 8. in 9. julija pa bo na stadionu ob jezeru še državno prvenstvo v atletiki. M mkp Bo sončno in toplo. Rok za zamenjavo vozniških dovoljenj je potekel VELENJE - Na Sekretariatu za notranje zadeve občine Velenje je bila v zadnjih dneh preteklega tedna velika gneča. Dnevno so prejeli od 400 do 600 vlog za izdajo novih vozniških dovoljenj, zato so delavci sekretariata vsak dan delali tudi popoldne, da bi lahko občanom nove dokumente izročili čim prej. Ker lahko dnevno (zaradi zmogljivosti računalnika) izdajo le okoli 300 vozniških dovoljenj, bodo vsi, ki so vloge pddali v zadnjih dneh, te dobili najkasneje do 10. julija. Dobili pa so potrdilo, da so pravočasno zaprosili za nove dokumente in ne bodo kazensko odgovorni, če naletijo na kontrolo v prometu. ^ Tudi v tem tednu na sekretariatu za noranje zadeve delajo cele dneve, saj želijo v dobro občanov čimprej omogočiti tistim, ki do 25. junija niso oddali vlog, da bodo prišli do novih dokumentov. Vendar bodo ti prišli na vrsto šele potem, ko jih bodo izdali vsem, ki so se držali roka. Ocenjujejo, daje v občini Velenje še okoli 1500 voznikov, ki še nimajo novih vozniških dovoljenj. ■ m Sodelovanje med Žatcem in Žalcem Na Graški gori so že zabrne- li stroji Med prireditvami Žalske noči so prejšnjo soboto Žalec obiskali tudi hmeljarji iz nemškega Geisenfelda in češkega Žatca. Župan Milan Dobnik je z županom Žatca podpisal listino o prijateljstvu in sodelovanju. Podoben dokument naj bi kmalu podpisal tudi z Gei-senfeldom. B rox I (mz, foto sv) "Skupaj proti drogam" Mladi liberalni demokrati Velenja so poskrbeli, da seje teden v Velenju začel drugače. Dva dni se je s pesmijo in besedo govorilo o drogi - obvladovanju uživanja drog in čim manjši škodi, ki naj bi jo ta povzročala, saj je dejstvo, daje droga prisotna tako v Sloveniji kot v Velenju, neizpodbitno. Ne le tobak, alkohol, marihuana, tudi trde droge, ki povzročajo hudo odvisnost, so med nami. Ponedeljkov "Anti drugs festival" na Titovem trgu je nadgradila torkova javna tribuna "Skupaj proti drogam", na kateri so kot gostje sodelovali zdravnika dr. Milan Krek in dr. Andrej Kaste-lic ter psihologinja na CSS Alenka Čas. Več o tem preberite v naslednji številki Našega časa. ■ (bš) - Krajani Graške Gore kar niso mogli verjeti svojim očem, ko so konec prejšnjega tedna na njihovi cesti za-brneli stroji. Ti so dovolj velik dokaz, da gre tokrat čisto zares. Cestno podjetje iz Celja je začelo z gradnjo prvega odseka ceste iz Graške gore proti Plešivcu, slovenjgraška vlada paje tudi že zagotovila, da se bodo del na tej cesti proti Slovenj Gradcu lotili jeseni. Voda odnašala mostove, avtomobile, živino Delavci Sipakove Opreme so stavkali cel teden Ugodili njihovim zahtevam Delavci Sipakove Opreme iz Velenja, podjetja, kije v lasti Sklada za razvoj Republike Slovenije, so se prejšnji teden odločili za stavko in stavkali ves teden. Stavkalo je blizu 45 delavcev te Sipakove enote, nezadovoljnih z nerednim izplačevanjem plač, njihovo neusklajenostjo z določili kolektivne pogodbe in z vodenjem podjetja. Stavkati so začeli v ponedeljek, 20. junija in stavko zaključili po tistem, ko seje v ponedeljek, 27. junija sestal upravni odbor podjetja in ugodil večini njihovih zahtev. Plačo so delavci Sipaka dobili izplačano že sredi prejšnjega tedna, drugi dve zahtevi pa so uspešno dogovorili na seji upravnega odbora. Vršilec dolžnosti direktorja Sipaka je od 28. junija naprej Drago Blagus, ki je zamenjal dosedanjega direktorja Draga Malovrha. Plače v Sipaku pa se bodo, kot nam je povedal predsednik stavkovnega odbora Jurij Apšner, postopno usklajevale na raven kolektivne pogodbe. * H mkp Po hudem vročinskem valu, ki smo ga težko prenašali, smo se v torek zvečer razveselili dežnih kapelj. Gotovo nihče ni slutil, da bo za mnoge sledila noč groze. Na celjskem je bilo najhuje v krajevnih skupnostih Tabor in Vransko. V Ojstriški vasi, v KS Tabor, od koder so tudi naši posnetki, je voda poplavila približno 100 hiš, odnašala paje vse, kar je bilo pred njo; živino, avtomobile, traktorje in kar 12 mostov. Povzročena škoda je ogromna. ■ fotoier Rekli so: Pankrac Semečnik, predsednik SOB Velenje ob dnevu državnosti: "Sprejem ustavne listine o samostojni in neodvisni Sloveniji takrat leta 1991 je pomenil sicer odločilen, a vendarle droben korak na dolgi poti dejanske osamosvojile in izgradnje slovenske državnosti. Takrat niti slutili nismo, kaj vse nas na tej poti čaka, da bomo postali tisto, za kar smo se z listino proglasili. Dotlej vsaj administrativno urejena skupnost ljudi je namreč postala naenkrat predmet trganja različnih novo-nastalih političnih interesov, ki nimajo več pred očmi poenotene volje državljanov, ampak hočejo predvsem uveljavljati svojo, tudi osebno voljo, skrito za političnimi strankami, ki imajo mnoge komajda omembe vredno članstvo. In zdi se, da nas v novi državi ne zanima več, kakšne so življenjske razmere naših ljudi, kakšna je njihova blaginja, kako je spoštovano njihovo dostojanst\'o V Velenju se je tudi letos zbralo malo ljudi na predvečer pred dnevom državnosti ob lipi neodvisnosti oziroma ob drevesu sožitja, kot so jo poimenovali pred tremi leti. Se nam neodvisnot še vedno ni dovolj vtisnila v srce? (vos) in kako so zavarovane njihove pravice in svoboščine. Državo pa smo ustvarili zato, da v njej ne bi bilo sovrašt\'a, žalitev, ponižanj, zlorab in socialnih krivic, zato, da ne bi bil nihče odrinjen od skupnega iskanja odgovorov o našem sedanjem in prihodnjem življenju." V — ' DOGODKI IHHfllllI *'---V.- ■ ■■■1 jI i 1 1 {j||K[i]g 1 , , ......................................................... 1??] ? IV. blok TES je veliko gradbišče Na gradbišču četrtega bloka šoštanjske termoelektrarne je zelo živahno. Nadaljujejo z remontnimi deli,*ki morajo biti opravljena do 20. avgusta. Pred dnevi so opravili na izpraznilnem rezervoaiju preizkus tesnosti. Ta dela so A bila zelo zahtevna, saj meri premer rezer-varja kar 17 metrov, visok pa je 29 metrov. Da so ga napolnili, so potrebovali kar 6000 kubičnih metrov vode. Omenimo še eno zahtevno delo. Nad pralnik so dvignili kar 45 ton težko "kapo". Ta dela je opravila Hidromontaža in ob tem tudi simbolično zabeležila delovno zmago. ■ (mz, foto Lojze Ojsteršek) Območna gospodarska zbornica Velenje in Obrtna zbornica Velenje Uspelo poslovno srečanje malega in velikega gospodarstva V okviru projekta "Pospeševanje malega gospodarstva v občini Velenje (financirata ga republiško Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Izvršni svet občine Velenje) sta Območna gospodarska zbornica Velenje in velenjska Obrtna zbornica prejšnji četrtek pripravili poslovno srečanje malega in velikega gospodarstva Šaleške doline. Zbrali so se v prostorih hotela Vesna v Topolšici. V hitrem porastu števila novih podjetij in ob nepopolni borzi najrazličnejših podatkov so tovrstna srečanja nujna, so med drugim ugotavljali udeleženci. Razprava je namreč pokazala, da velika podjetja ne poznajo gospodarskega okolja malih, ta ne vedo za usmeritve velikih, pa tudi povezava znotraj njih samih ni najustreznejša. Tudi v prihodnje jih bo potrebno organizirati, le morda bolj specializirana. Katalog ponudbe in povpraševanja, v katerem so zbrani podatki za 60 podjetij in podjetnikov Savinjsko - šaleške regije, potrjuje, da kljub delovanju v isti regiji še zdaleč niso izčrpane vse možnosti medsebojnega povezovanja in sodelovanja. Predstavniki velikih podjetij kot so Gorenje Gospodinjski aparati, MGA Nazarje, Vegrad Velenje, Era Velenje, Mercator ZKZ Mozirje so poudarili, da oživljanje gospodarstva poraja večjo ponudbo tudi po kooperacijskem sodelovanju. Ta pa mora ustrezati zahtevam po kakovosti, moderni tehnologiji, učinkovitosti in zanesljivosti, kar doslej ni bila ravno vrlina pri vseh kooperantih. Predsednik velenjske vlade Srečko Meh je v predstavitvi infrastrukturne podpore podjetništvu v Šaleški dolini menil, da dose- danja prizadevanja niso bila zaman, saj se že nakazujejo možnosti povezovalnih učinkov in s tem preseganja razdrobljenosti tudi v okvirih nove lokalne samouprave. Namen tokratnega srečanja - spodbujanje poslovnih povezav med gospodarstvom v našem prostoru - je dosegel pričakovanja organizatorjev. Bil je to prvi poskus borze ponudbe in povpraševanja na enem mestu. Uspel je, čeprav na novost v našem gospodarskem sistemu niso bili vsi udeleženci primerno pripravljeni. Kot smo že zapisali, srečanje ni bilo zadnje. Že na prihodnjem naj bi ugotavljali možnosti za izdelavo novih Izdelkov oziroma iskanje trgov in kako bi lahko na najprimernejši način zapolnili neustrezno pokrite obstoječe zmogljivosti. Iz dela velenjske vlade Učenke OŠ Šmartno Velenje Republiške prvakinje v rokometu Na nedavnem republiškem tekmovanju v športnih igrah šol s prilagojenim programom (bile so v Ajdovščini), so odličen uspeh dosegle rokometašice osnovne šole Šmartno iz Velenja. V trdih, a športnih bojih, so premagale najprej svoje tekmice iz Ljubljane, nato pa še v finalu Mariborčanke. S tem uspehom so krepko pripomogle, da je ekipa celjske regije postala vseekipni državni prvak, prvič v 26-letni zgodovini iger osnovnih šol s prilagojenim programom. Ob tem velja pohvaliti še atletinjo Ivano Mrkonjič iz Velenja, kiji je za las ušla zlata medalja v teku na 800 m. ■ (tp) Najprej ugotoviti občinski interes Četudi se v velenjski vladi že nekaj časa trudijo, da bi določili funkcionalna zemljišča k stanovanjskim blokom in lokalom, jim to še vedno ni uspelo. Od ustreznih republiških organov še niso dobili dodatnih pojasnil. Odločili pa so se, da izdelajo karto na kateri opredelijo vsa tista zemljišča, ki so splošnega pomena. To bo tudi osnova za nadaljnje odločanje. Gradnja, kjer /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Vse večje vlomov v stanovanja, hiše, avtomobile Le 1/3 oškodovancev dobi povrnjene stvari, vlomilci pa.. . Da bodo vaše dragocenosti zavarovane pred vlomilci v času odsotnosti vam LB SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. nudi dobro zavarovan prostor BANČNI SEF, v katerega lahko shranite dragocene predmete in dokumente. Šefi so vam na voljo v ekspozituri RUDARSKI, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. So različnih velikosti in jih je možno najeti za krajši ali daljši čas. Od tega je odvisna tudi višina najemnine. Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekspoziturah Rudarska, Šoštanj in Mozirje. zadošča le priglasitev Velenjska vlada je dopolnila odlok, ki določa, za kaj vse v občini ni potrebnih lokacijskih dovoljenj, ampak zadošča le priglasitev gradnje. Največjo dovoljeno velikost objektov, ki sodijo pod ta odlok, so z dvanajstih, povečali na osemnajst kvadratnih metrov. Promet na Aškerčevi v Šoštanju še nedorečen Na dnevni red je velenjska vlada uvrstila prometno rešitev Aškerčeve ceste v Šoštanju, vendar pa je niso dorekli, saj želijo dobiti dodatna pojasnila predstavnikov krajevne skupnosti. Imenovali novo sanitarno inšpektorico Upravni organi velenjske občinske skupščine imajo novo sanitarno inšpektorico. Velenjska vlada je na to mesto imenovala Anito Sevšek. O gradnji južno od Šaleške ceste Ponovno so na seji vlade pretresali tudi strokovne osnove za gradnjo na zemljišču južno od Šaleške ceste, torej na kompleksu od bencinske črpalke v Saleku pa vse do otroškega igrišča. Menili so, da na tem prostoru niso dopustni nobeni posamični posegi, ampak ga je treba obravnavati celovito, vključno s prometno ureditvijo. Sicer pa je že stekel postopek sprejemanja tega prostorskega dokumenta, ki bo že v prihodnjih dneh javno razgrnjen v avli občinske skupščine. Bomo dobili novih 5000 telefonskih priključkov? Upamo lahko! Velenjska vlada je namreč že podpisala dogovor s ptt podjetjem, ki mu bo tudi regresirala obrestno mero za najetje kredita za nabavo telefonske centrale za novih 5000 telefonskih naročnikov v Velenju in Šoštanju. To je resnično nujno, saj na tem območju že nekaj časa ni mogoče dobiti telefona. Kandidirajo za najetje kredita Na razpis za pridobitev kreditov Ministrstva za družbeno ekonomske odnose in razvoj za demografsko ogrožena področja, se je prijavila tudi velenjska vlada in sicer naj bi s temi sredstvi uredili telefonsko omrežje na Kozjaku, zagotovili pitno vodo odročnim kmetijam, trem kre-tom pa naj bi tudi konkretno pomagali pri njihovih razvojnih načrtih. ■ (mz) Marsikaj je še v zraku Kot dan in noč se spreminjajo stvari: danes mislijo kmetje iz Zavodenj, da so uspeli, jutri jim Vrhovno sodišče podre upe. In samo čakajo lahko, kdaj bodo dobili sodno pismo, da morajo denar, ki so ga tako težko čakali, vrniti. In spet čakati leta, da bodo sodni mlini ponovno premleli vso onesnaženo zadevo in povedali, kakšna pa je tista prava škoda, ki ne presega normalnih meja. Saj - kaj pa je pri nas še sploh normalno. Normalno bi bilo, da bi gozdovi normalno rasli in skupaj z velenjskim ansamblom Dan in noč peli veselo pesem. Tako pa nam le še preostane, da skupaj s tem ansamblom poprosimo: Gozdovi vi poj te z menoj. Kmetje in ostali lastniki gozdov pa lahko seveda upajo, da pesem gozdov ne bo zamrla med kamni sodnih mlinov, ki bodo v kratkem po nalogu Vrhovnega sodišča ponovno premlevali to onesnaževalsko zadevo. Te dni smo spet slišali besede o urejanju čistilnih naprav na bloku Všoštanjskih termoelektrarn. Ne take, ki bi določale, od kod bomo le staknili denar za zatrtje nesnage iz tega bloka, slišali smo, da se nam ni treba bati, da ne bi izpolnili svetovnih določil o dovoljenih izpuhih žveplovega dvokisa. Ko so namreč svetovni strokovnjaki razpravljali o tem, smo mi zatrjevali, da bomo naše "naloge" izpolnili že z uresničitvijo projektov, kijih že izvajamo, in kijih še imamo v načrtih. Med prvimi je seveda štirica, med drugimi petica. Ljudje s tega konca seveda upajo, da ti podatki niso bili le dober izgovor za tujino, ampak, da bomo kmalu le izvedeli, kdaj bo tudi petica začela dobivati ekološki nagobčnik; pa seveda, od kod denar za ta dela. Svet je namreč čuden: na eni strani govorijo o potrebah po zmanjšanju izpuha škodljivih snovi in ob tem tudi pritiskajo na države, kot je naša, na drugi strani pa neki denarni strokovnjaki svetovne banke zagotavljajo, da pri nas stvari le niso več tako kritične, da bi lahko še dobivali kredite pod ugodnimi pogoji, da bi stvari uredili. Razumi jih, kdor jih more! Seveda je tudi res, da tudi pri nas iste stvari gledamo z različnimi očmi. Ko govorimo o škodljivih vplivih na okolje, močno povzdigujemo glas; ko vabimo tujce, jih vabimo v neokrnjeno in zdravo naravo, kjer šumijo zdravi gozdovi. In -to si vendarle tudi velja zapomniti, ko ocenjujemo neugodna stališča svetovnih bankirjev -tudi tujci spoznavajo, da prihajajo pri nas v okolje, kakršnega pri njih v večini nimajo več. Da so naši gozdovi še vendarle močno ohranjeni, da je sploh naša narava še lepo ohranjena. Seveda bi prav ob tem temu "svetu" lahko vrgli pod nos, naj nam pomagajo, da taka naša narava še vsaj ostane, če že ni mogoče, da ji povrnemo še delček tistega, kar smo ji že prizadejali. Vsaj v primeru gozdov to gotovo velja: urejene čistilne naprave bi pripomogle, da bi zavrnili propadanje gozdov in celo njihovo oživljanje. Če bi to dosegli, bi lahko skupaj z ansamblom Dan in noč povabili gozdove, da s polnimi pljuči zapojejo z nami kakšno veselo in razigrano. ■ m Pogovor z direktorjem velenjskega premogovnika dr. Francem Žerdinom • » * i.« »»»»aiaKaaai.ai«««««®«««®««««®®««««®«®®«««^«®«*««®««««®«««®!«««!«««««*«!«!^®«!««!««««®««®«!®«««« Bogastvo rudnika Je v ljudeh Pred nami je 3. julij, praznik rudarjev, ki ga bodo v Velenju tudi letos proslavili z vrsto prireditev, s katerimi so pričeli že v začetku junija, vrh pa bodo dosegle v soboto, 2. julija, s tradicionalnim skokom čez kožo na velenjskem kotalkališču in srečanjem ob velenjskem jezeru. V uredništvu smo na praznični klepet, v katerem pa ni manjkalo tudi čisto stvarnih vprašanj, povabili direktorja Rudnika lignita Velenje dr. FRANCA ŽERDINA. NAŠ ČAS: V kakšnih okoliščinah letos rudarji čakajo na svoj praznik? Dr. Franc Žerdin: "Letošnje leto je v znamenju gradnje čistilnih naprav na četrtem bloku Termoelektrarne Šoštanj. Vsi smo si teh čistilnih naprav močno želeli in ker gradnja zahteva, da IV. blok ne obratuje, se srečujemo z neke vrste izrednimi razmerami pri porabi premoga. Lani v tem času smo dnevno porabili približno 15 000 ton dnevno, letos pa je ta poraba med 6 000 in 8 000 tonami, vse drugo pa nalagamo na deponijo." NAŠ ČAS: To ste verjetno predvideli? Dr. Franc Žerdin: "Smo, zato smo tudi prepričani, da bo letošnje leto minilo brez večjih pretresov, čeprav imamo s tem kar precej skrbi. Ze konec leta bo naš položaj precej bolj normalen kot je trenutno." NAŠ ČAS: Ker delate normalno, to najbrž pomeni, da mora biti v tem času deponija premoga kar precej visoka? Dr. Franc Žerdin: "Lani v tem času je bilo na deponiji naloženega 200 tisoč ton premoga, letos gaje 800 tisoč, kar je precejšen razkorak. Res paje, da smo imeli v prvi polovici leta zelo visoko proizvodnjo, ker so bili v obratovanju visoko produktivni odkopi. V drugi polovici bo takšnih odkopov manj, načrtujemo pa tudi veliko remontnih dejavnosti. Tako proizvodnja ne bo takšna kot je bila v začetku leta." NAŠ ČAS:Ste morda iz teh razlogov popravljali tudi letni delovni načrt? Dr. Franc Žerdin: "Prav zadaj je v izdelavi že tretji popravek letošnjega delovnega načrta. Slovenska energetska bilanca se namreč močno prilagaja dejanski porabi električne energije. "z veseljem čestitam rudarjem, njihovim družinskim članom in vsem, ki so prijatelji Ker je ta poraba nepredvidljiva in ker manjka tudi denaija, seje temu potrebno prilagajati tudi s popravki delovnega načrta. Zadnji delovni načrt je naravnan na izkop 3 milijone 700 000 ton lignita." NAŠ ČAS: Ali na Rudniku lignita Velenje tudi v drugi polovici leta, podobno kot ste v prvi, načrtujete kolektivne dopuste zaposlenih? Dr. Franc Žerdin: "Prvotno smo sicer načrtovali nekoliko večje število organiziranega koriščenja dopustov, zdaj pa smo se odločili, da bomo taktiko dogovorno v kolektivu, nekoliko spremenili. Odločili smo se, da bomo vsak mesec skušali zagotoviti 21 plačanih dni in da bomo temu prilagodili tudi delovni čas. Za enkrat ne predvidevamo dodatnih prostih dni, bomo pa spremljali predvsem deponijo. Če bi ta nenormalno naraščala in, če bi na tržišču stvari ne potekale tako, kot mislimo, da bi morale, potem se bo treba temu odzvati." NAŠ ČAS: Kako pa je s prodajo premoga v široki porabi? Dr. Franc Žerdin: "Zelo močno je padla prodaja premoga za široko porabo, skoraj povsem se je ustavil izvoz premoga na Hrvaško. Razlogi so znani. S Hrvaško ni dogovorjen režim dajatev, ki so še vedno zelo visoke, te pa na njihovem trgu zelo dražijo naš premog. Pri široki porabi pa je očitno prisotno tudi to, da so ljudje prešli na druga goriva. Malo paje k temu pripomogel tudi vladni odlok, ki omejuje porabo premoga s preveliko količino žvepla. To je tisto, za kar smo se vsi skupaj borili. Najbrž paje problem tudi denar, problem plačil je vedno znova prisoten." NAŠ ČAS: Ta pogovor z vami se tokrat pokriva tudi s koncem šolskega leta. Vemo, da je Rudnik lignita Velenje vsa leta dobro skrbel za mlade, da imate veliko štipendistov, da ste te uspevali tudi v težkih zaposlitvenih obdobjih relativno dobro zaposlovati, kako pa bo z njihovim zaposlovanjem v naprej? Dr. Franc Žedin: "Po vseh študijah, ki so izdelane v elektroenergetskem sistemu, je možno dolgoročno videti porabo premoga iz našega premogovnika v višini približno 3,6 milijonov ton letno. Temu bomo morali prilagoditi tudi število zaposlenih. Nas je trenutno še vedno okoli 4100, še vedno pa smo tudi trdno odločeni, da ne bomo uvajali trdih metod zniževanja števila zaposlenih. Uporabljali bomo postopnost, dokupe let in druge humane oblike nižanja staleža, zaposlovali pa bomo tudi manj intenzivno kot smo doslej. Prvi letošnji "skakači" bodo na zaposlitev morali počakati do 1. oktobra. Ne bomo pa odstopili od politike zaposlovanja mladih. Upokojitve in odhode bomo nadomeščali z mladimi, obenem pa stalež v prihodnjih letih postopoma nižali." NAŠ ČAS: Omenili ste skok čez kožo. Koliko mladih bo letos skočilo v rudarski stan? Dr. Franc Žerdin: "112 otrok vseh strok: strojne, rudarske, elektro. Nekajkrat sem bil na Centru srednjih šol in reči moram, daje to še ena dobra generacija. Veliko se jih je odločilo za nadaljnji študij, veliko pa se jih želi zaposliti. Nespametno z naše strani bi bilo, če tega ne bi napravili. Sem optimist, kar se tiče te in še veliko naslednjih generacij. Prepričan sem, da se bo v Velenju tudi po letu 2020 še dobro rudarilo, saj tudi dokumenti, ki so trenutno v parlamentarni obravnavi, gre za Strategijo Slovenijo na energetskem področju, kažejo dobro perspektivo tako rudnika kot elektrarne." NAŠ ČAS: "Najbrž ste pa znani na rudniku tudi po tem, da imate izredno visoko izobrazbeno strukturo zaposlenih? Dr. Franc Žerdin: "Ta je res visoka. Ne gre pa samo za izobrazbeno strukturo. Nasploh je kakovost naših zaposlenih izredno visoka. Prav ponosen sem na ljudi, ki jih imamo. Vedno znova mi povsod priznavajo, po Sloveniji in tudi zunaj, da je kapital rudnika v ljudeh, in da bi takšne ljudi želelo imeti marsikatero slovensko podjetje. Tudi vzdušje je pozitivno, želim si lahko le, da bi nam to uspelo ohraniti tudi v naprej." NAŠ ČAS: Čestitka? Dr.Franc Žerdin: "Z veseljem čestitam vsem rudarjem ob njihovem stanovskem prazniku, čestitam tudi vsem tistim, ki so prijatelji rudarjev in družinskim članom, saj ti zaradi načina življenja, ki ga rudarji živimo, marsikaj doživijo in preživljajo skupaj z nami. Vsem rudarjem, vsem prebivalcem doline in Slovenije, ki so naši prijatelji, želim lep rudarski praznik." NAŠ ČAS: Hvala za pogovor in "Srečno" tudi iz našega uredništva. ■ Milena Krstič - Planine Era Vino Šmartno Sc bo pionirstvo obrestovalo? Najbrž so se in se še tako sprašujejo zaposleni v Eri Vino Šmartno ob Paki. Pri tem mislijo predvsem na njihovo lansko in letošnje sodelovanje na enem od najpomembnejših vinskih sejmov v Evropi, v Veliki Britaniji. V Londonu so bili namreč tisti slovenski predstavniki, ki so prvi povezali vse najpomembnejše slovenske vinarje - vinske kleti Ormož, Radgona, Jeruzalem, Kmetijsko zadrugo Goriška Brda, Vino Kras Sežana in klet, ki jo ima Era Vino Šmartno skupaj z zadrugo Šmarje pri Jelšah. "Predstavili smo se družno in težko bi ocenil, ali je bila prva predstavitev slovenske vinske ponudbe na angleškem trgu, uspešna ali ne. Do sklenjenih poslov v letu dni namreč še ni prišlo. So pa stekla povezovanja zlasti pri uvozu kakovostnih in v svetu že uveljavljenih blagovnih znamk pijač priznanih proizvajalcev. Občutki so bili mešani, predvsem zaradi naše majhnosti in tega, ker Slovenije niso poznali. Hkrati s ponudbo najkakovostnejših slovenskih vin smo tako predstavljali tudi Slovenijo," poudarja direktor Ere Vino Šmartno Vladimir Čretnik. Nedavno sodelovanje na prej omenjenem sejmu v Veliki Britaniji je bilo letos že bolj opazno pri drugih poslovnih partneijih. Tudi tokrat so se predstavili v sodelovanju s kletema Jeruzalem in Ormož ter Kmetijsko zadrugo Goriška Brda oziroma spet so orali ledino pri nastopu kar celotne Poslovne skupnosti za vinarstvo in vinogradništvo Slovenije. Vladimir Čretnik je s tokratno sejemsko predstavitvijo bolj zadovoljen, saj jim je uspelo skleniti prvi izvozni posel. V teh dneh se namreč že pripravljajo na izvoz prvih steklenic jeruzalemskega šampanjca -sekt. Poleg poslovnih stikov pa najbrž ni prav malo vredno spoznanje o novih tržnih prijemih, načinih trženja na področju prodaje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, seznanitev s svetovnimi tokovi v nj ihovi branži in na sploh. "Smo pred novimi nalogami. Sedaj bomo namreč poskušali čimbolj izravnati uvozne in izvozne tokove." Po mnenju Mihaela Frank-oviča, komercialnega direktorja Ere Vino Šmartno, je bila njihova največja naložba lani usmerjena na trg, kajti blagovne znamke, katerih zastopnik je Era Vino Šmartno, zahtevajo najsodobnejšo ponudbo, tudi povsem drugačno tržno filozofijo. "Novosti, s katerimi se predstavljamo na slovenskem trgu, so si že utrle pot do potrošnikov. Najbrž ne same od sebe, ampak so bila za to potrebna uspešna prepričevanja, da je uvoženo tovrstno blago dobro. Na pravi poti smo, kajti še leto, dve nazaj nismo razmišljali o tem, da bomo med najboljšimi dobavitelji največjih trgovskih hiš v Sloveniji. Kako ta izbor sedaj dopolniti, je naša prednostna naloga v tem trenutku. S tem vprašanjem se naši konkurenti že vneto ukvarjajo." Naložbam v trg, širitvi ponudbe se bodo pridružile kar kmalu še druge aktivnosti. Pred vrati so priprave na potrebna dela za uspešno vinsko letino, tu je vinski sejem v Ljubljani, kan\or so pred dnevi poslali tri vzorce svojega vina, letnik 93 (laški rizling, schardony in modro frankinjo. Nadejajo se kakšne medalje). Razcvet vinske trgovine snujejo v novembru in decembru, ob koncu prihodnjega meseca pa naj bi videli, koliko so se jim prizadevanja za izvoz obrestovala. "Sicer pa trg in potrošnik - do njiju vodijo vse glavne poti," meni Vladimir Čretnik. ■ (tp) Prebivalci Florjana, Belih | vod in okoliških krajev so že od ■ začetka prejšnjega tedna odrezani od Velenja. V nedeljo I in ponedeljek (19. in 20. junija), | se je v opuščenem kamnolomu, . v strmem in skalnem pobočju ' nad asfaltirano cesto Velenje -| Florjan, pod florjansko | cerkvijo, odlomila večja količina skalovja in kamenja in I zasula cesto. I Kot vse kaže, je do plaza | kamenja in sTcalovnja prišlo i zaradi tega, ker po končani uporabi niso ustrezno uredili kam-I noloma, svoje pa so potem | dodale tudi vremenske . razmere. Velika količina skal pa ' še grozi. Strokovnjaki so ocenili, I da bo treba očistiti blizu tisoč | kubičnih metrov kamenja in I območje ustrezno zavarovati. Ker je po tem plazu še obsta- I I I I I I a I I I I-------- i Plaz kamenja zasul cesto v Florjanu | .............................................. ! Iz Florjana v Velenje ! čez Mozirje pri sanaciji takoj. Izvršni svet je že prejšnji teden imenoval posebno skupino, vodi jo predsednik vlade Srečko Meh, ki dela na tem, da bi oviro čim hitreje odstranili in ljudem, ki morajo zdaj uporabljati obvoze, čim prej omogočili spet normalno pot. Ta teden so opravili potrebni popis in izbrali najugodnejšega izvajalca in že začeli delati. Dela bo veliko, videti pa je, da sanacija tudi ne bo poceni. Na seji odbora smo slišali podatek, da naj bi sanacija veljala okoli 8 milijonov tolarjev, opravili pa naj bi jo v štirinajstih delovnih dneh. ■ mkp jala nevarnost novih zruškov in odlomov, krajani pa so morali za pot v Velenje uporabljati dolg obvoz, saj so se vozili na Lepo Njivo, so v občini Velenje začeti z aktivnostmi OD TU IN Ti (Silliji:. L _ 30. junija 1994 Zaupajo v Gorenje Servis Že več kot 35 let strokovnjaki Gorenja Servis skrbijo za popravila gospodinjskih aparatov. Vendar niso ostali le pri tem, temveč so poleg prodaje rezervnih delov v svojo ponudbo vključili še prodajo gospodinjskih aparatov. Bili so prvi, ki so vpeljali zakup (leasing) gospodinjskih aparatov, kreditirali servisne storitve, opravili zahtevnejša popravila na domovih potrošnikov in uvedli še druge novosti. Letos so pripravili nov korak. Da bi ta bil uspešno dosežen, so prisluhnili tudi željam uporabnikov gospodinjskih aparatov. Tako so že sklenili uspešno izvedeno anketiranje in nagradili tiste, ki so sodelovali s svojimi mnenji v anketi. Po podatkih iz ankete, ki so jo razdelili koristnikom servisnih uslug v servisnih enotah, koristnikom tako imenovanega Tempo zakupa, znanim računalniško izbranim kupcem, je večina slovenskih gospodinjstev kar v veliki večini oprerjiljena z gospodinjskimi aparati Gorenja. Prav tako so anketiranci zelo dobro ocenili servisne storitve, ki so bile v večini primerov opravljene na domu. Uvedbo morebitnega pogodbenega vzdrževanja aparatov ocenjuje večina anketirancev za zelo zanimivo, za nekatere aparate pa bi se več kot polovica anketirancev kar tako odločila. Tudi plačila po obrokih so pritegnila kupce. Gorenje Servis je v anketi omenilo tudi vprašanje, ali bi anketiranci postali člani Kluba Gorenje Servis. Več kot polovica je odgovorila pritrdilno. S tem bi s kupci žrebanja je skrbela komisija v sestavi Jernej Mrak iz sektorja investicij, Cveta Štrbuc iz centralnega skladišča, Darinka Grimšič iz računovodstva, Minka Borovnik in Zdenka Kolšek sta akcijo vodili. Urška Gorišek, stara štiri leta, je delila srečo. Tako je žreb namenil glavno nagrado BTV TTX 63 Julijanu Vučku iz Štiriletna Urška Gorišek je delila srečo. Zanimivo - nagrade so bile pravično razdeljene po celi Sloveniji. gospodinjskih aparatov navezali še boljše odnose, kar bi bilo v korist prav vsem, ki so povezani tako s proizvodnjo kot s prodajo in uporabo Gorenjevih izdelkov. Anketa je bila nagradna in sredi minulega tedna so v Gorenju Servis opravili žrebanje nagrad. Za pravilnost Murske Sobote, videorekor-der Tatjani Lunder iz Kočevja, BTV 52 Brigiti Ipšek iz Ponikve, najem apartmaja v Atomskih Toplicah je dobila Dragica Vidovič iz Kobarida in cvrtnik Danica Arsenjuk iz Maribora. Poleg tega so izžrebali še 30 tolažilnih nagrad. ■ Hinko Jeršič Kulturna dejavnost na Rudniku lignita Velenje Rudarji so tudi pesniki in slikarji Pri sindikatu podjetja Rudnika lignita Velenje že tri leta deluje odbor za kulturo, ki veliko dela in se ima z marsičem pohvaliti. Teži k temu, da bi kulturo v podjetju postavili na čim višji nivo, takšno približali delavcem, obenem pa jih seznanili s čim več dogajanji v njej. Zato so si "kulturno politiko" na rudniku zamislili na lasten način, na aktivno sodelovanje zaposlenih v njej in ne zgolj na spremljanju kulturne dejavnosti. Odbor za kulturo deluje ljubiteljsko. Kulturni animator Stojan Špegel, ki smo ga povabili na kratek klepet pravi, da je splošna kulturna razgledanost osnova za tako imenovano podjetniško kulturo in celostno podobo podjetja na znotraj in na zunaj. Ali drugače: "Razvijanje kulture naj bi težilo k splošni evropski zavesti, v katero bi vnašali slovensko in seveda tudi našo rudarsko svojstvenost." Osnovna naloga odbora je spodbujanje domače ustvarjalnosti delavcev v podjetju. V zadnjih letih je bilo narejenega veliko in to na različnih področjih: organiziranje likovnih razstav, tečajev, predavanj, močna je likovna skupina, izdajajo literarne priloge v Rudarju... Če smo bolj konkretni: v zadnjih treh letih so organizirali kar šestindvajset likovnih razstav, kar pomeni devet na leto, pripravili predavanje na temo Podjetniška kultura - Stojan Spegel: "Splošna kulturna razgledanost je osnova za podjetniško kulturo." kultura medsebojnih odnosov, se udeleževali različnih republiških srečanj kulturnih animatorjev in pripravili za zaposlene vrsto zanimivih in uporabnih tečajev, od foto do video in plesnih. Poleti organizirajo otroške likovne kolonije za otroke zaposlenih, slikarske delavnice za delavce RLV oziroma tiste, ki to podjetje želijo predstavljati in so združeni v likovni skupini Pin. Sodelujejo pa tudi drugod po Sloveniji, med drugim so bili soorganizatorji seminarja Kulturna ponudba mesta v Piranu, izdajajo zloženke za lik-ove razstave, letos so sodelovali tudi pri organizaciji Extempora rudarske kolonije '94. Sicer je pa vsega preveč, da bi se dalo našteti. "Večina dejavnosti je namenjena delavcem. Dobri odmevi so na likovne razstave, tudi pri tečajih je bila vedno polna udeležba," pravi Stojan Spegel, ki nam je obenem zaupal že tudi nekaj prihodnjih aktivnosti. Pripravljajo se namreč na izdajo pesniške zbirke delavcev RLV, ki naj bi izšla ob 8. oktobru. Ker pa so počitnice tu, bo na vrsti tudi likovna kolonija za otroke in nadaljevalni tečaji likovne skupine. ■ Milena Krstič - Planine Center za socialno delo Velenje Presenetljivi in zanimivi podatki Pred časom smo na straneh našega tednika pisali o družbeno denarnih pomočeh otrokom oziroma otroškem dodatku, ki ga upravičenci od letošnjega 1. maja dalje prejemajo po novem. Decembra lani sprejet Zakon o družinskih prejemkih je opredelil otroški dodatek kot pomoč družini za vzgojo in oskrbo otrok. Poimenovali so ga kar univerzalni otroški dodatek. Zaradi pomanjkanja denarja so izvajanje tega določila poslanci Državnega zbora premaknili na leto 1996. Do takrat pa naj bi upravičenci prejemali otroški dodatek kot družbeno pomoč otrokom. Kdo in kaj je upravičen do otroškega dodatka, določajo merila. Do 31. marca naj bi tisti, ki so prejemali to pomoč po določilih prejšnjega zakona, pa tudi vsi, ki menijo, da "pridejo v poštev", oddali vlogo za uveljavitev pomoči na Centru za socialno delo. Seveda na krajevno pristojnem glede na otrokovo stalno prebivališče. Zbrani podatki na velenjskem Centru za socialno delo Velenje so presenetljivi in po svoje zanimivi. Do prejšnjega ponedeljka so prejeli 2754 vlog (vlogo za pridobitev otroškega dodatka lahko vloži vsak od staršev, ki meni, da izpolnjuje pogoje za pridobitev te pravice in ne glede na datum). 2585 so jih rešili pozitivno, zavrnili pa le 7-odstotkov vlog. V primerjavi z lanskim letom je to mnogo, mnogo manj. Število upravičencev pa se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo kar za 61-odstotkov. Z razširitvijo kroga upravičencev je zakon zmanjšal višino pomoči. Povprečna pomoč za 4790 otrok v tem letu znaša 3996 SIT na mesec, lani pa je za 3090 otrok znašala 4841 tolarjev. Za 17- odstotkov je tako pomoč otrokom letos nižja. Najvišji otroški dodatek je "težak" 5830 tolarjev, do njega pa je upravičena družina, kjer dohodek na družinskega člana v letu 1993 ni presegal 18.858 tolaijev. Najnižjega (1855 SIT na mesec) pa dobijo tam, kjer je bil lani dohodek na družinskega člana od 33.945 do 37.716 tolaijev, Ob zapisanem je zanimiv še podatek o pomočeh s področja socialnega varstva. Število upravičencev do družbene pomoči kot edinega vira za preživljanje se giblje v lanskih mejah (od 15 do 20), denarni dodatek kot dopolnilni vir pa je dosegel število 500 upravičencev na mesec. V minulih letih le do 100. "Število upravičencev do teh pomoči se bo do konca leta še zagotovo povečalo. Če vemo, da velja le za šest mesecev, da so med prejemniki predvsem mladi nezaposleni, ki nimajo pravic iz zakona za brezposelne, je položaj še bolj zaskrbljujoč," poudaija direktorica Centra za socialno delo Velenje Jelka Fužir. Tem največkrat pomagajo premagovati življenjsko stisko s pomočjo človekoljubnih organizacij (Rdečega križa, Karitasa). ■ mj Gasilci za pokal Šaleške doline Tekmovalce razredčilo v v razvrščanje Na letošnjem tekmovanju gasilecev in gasilk v Šaleku za 26.pokal Šaleške doline seje zbralo veliko manj tekmovalcev kot je napovedoval prireditelj -GD Šalek. Prišlo je le 33 moških in ženskih desetin, ki pa so vseeno zadovoljile okuse zahtevnih sodnikov in tudi gledalcev. Prehodna pokala sta tokrat odnesla med moškimi desetina iz Doba, med ženskami pa iz Hajdoš. Med domačimi gasilkami so se izkazale Velenjčanke z drugim mestom. Tekmovalce je organizator letos presnetil še z dodatno disciplino. Doslej so gasilci in gasilke tekmovalni v tridelnem napadu, letos pa dodali razvrščanje in očitno mnogi na to še niso bili pripravljeni in so raje ostali doma. Na tekmovanju se je zbrala tudi vrsta uglednih predstavnikov. Poleg vodstva OGZ Velenje ter Občinskega štaba civilne zaščite, predstavnika pokrovitelja Gorenja, je bil na slovesni razglasitvi rezultatov tudi predsednik Izvršnega sveta SO Velenje Srečko Meh, ki je ob kratkem priložnostnem nagovoru gasilcem, pred tem jih je nagovoril tudi predsednik domačega društva Mirko razglasitev rezultatov so so z nastopom popestrili tudi člani Rudarskega okteta iz Velenja. Prehodni pokal - simbolična rudarska svetilka - med ženskami vHajdoše Melanšek, dejal, da je tudi to tekmovanje pokazalo, da so gasilke in gasilci tisti, ki znajo dobro opraviti delo na svojem področju. Gasilke in gasilce pa je nagovoril tudi podpredsednik GZ Slovenije Maks Lešnik, pozdrave pa jim je prinesel tudi predstavnik Koroške gasilske zveze iz Avstrije. Slovesno Rezultati - člani (25 desetin): l.Dob II 983,1, 2.Kotlje 976,1, 3,Oplotnica 975,3, 4.Ravne na Koroškem 968,3, 5.Braslovče 968,1,10. Bevče , 12.IGD RLV Velenje II, 13.IGD RLV Velenje I; članice (8 desetin): l.Hajdoše 967,5, 2.Velenje 958,2, 3.Braslovče 942,6, 6.Topolšica. ■ vos Letos drugič zapored »■■iBtiaii>iii>aiaii>ai>l>» Otroci rudarjev letujejo v Fiesi Marsikatera slovenska družina si letos dopusta ob morju ne bo mogla privoščiti. V marsikateri družini pa bi radi počitnice ob morjft prvoščili vsaj otrokom. In to so imeli v mislih tudi v sindikatu podjetja Rudnika lignita Velenje, kjer so letos že drugič zapored pripravili kolonijo za otroke zaposlenih v tem kolektivu. Na pot so odšli danes, 30. julija. V Fiesi, Kjer bodo letovali, bodo ostali deset dni. Koordinator kolonije Zlatko Notersberg nam je pred odhodom povedal, daje bilo le- tos zanimanje za letovanje otrok izredno veliko. Razpisali so sto mest, prijavilo pa se jih je več kot sto in nobenega niso zavrnili. Z njimi je na pot odšlo dvanajst spremljevalcev, od zdravnice, učitelja plavanja, pedagoške delavke in vzgojiteljev. "Pravi cilj je, da se vsi otroci, ki so neplavalci v Fi- esi naučijo plavati in seveda, da se bodo imeli v Fiesi lepo. Udeleženci kolonije so otroci od 1. do 8. razreda osnovne šole." Starši pa so za otroke plačali najnižjo možno ceno, to je 15 tisoč tolarjev za dest dni letovanja. ■ mkp s 30. junija 1994 -■ OS ® Velenjski mladi raziskovalci spet odlični ktit«aiiiia>i>i»>ii>>ii>(>««i>>ii>i>>»ii>> Od ideje, naloge do nagrade V raziskovalni dejavnosti ni naključij. So dejstva, ki potrjujejo znanje, sposobnost tistega, ki se na takšno neznano pot, prežeto s trdim delom in odrekanjem, poda. In potemtakem ni naključje, da so se na straneh našega tednika znova "našli" nekateri dijaki Centra srednjih šol iz Velenja. Seveda ne vsi, ampak tisti, ki so nadvse uspešno predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje v tem letu. In spet ne samo na občinski, ampak na republiški ravni v gibanju Znanost mladini. Osvojili so namreč prva mesta. PROGRAMSKI VIRUSI Takšen je naslov nagrajene naloge, ki stajo izdelala Janez Zemva in Andrej Strahovnik iz Velenja. V minulem šolskem letu sta končala 2. letnik, Janez na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani, Andrej pa na velenjski Gimnaziji. Oba sta "stara" prijatelja, oba sošolca iz osnovne šole Antona Aškerca v Velenju, oba velika "prijatelja" računalnika. Zanju bi lahko zapisali, da sta se našla skupaj na pravem mestu in v pravem trenutku. Za oba je bila prava "ideja" o raziskovalnem delu, natančneje o programskih virusih. "Zanimanje, priti resnici do dna ali se ji vsaj približati, naju je združilo najprej v ideji, nato v konkretnem delu. Rezultati pa so takšni kot so," sta pripovedovala Janez in Andrej. Uvrstitev med najboljše Janez Zemva mlade raziskovalce v Sloveniji seveda ni od muh, niti ni prišla sama od sebe. Prosti čas za računalnikom, prosti čas pri iskanju ustrezne literature, iz katere sta bogatila svoje znanje in iskala rešitve (bilo je je malo, predvsem tuja jima je prišla prav, kajti v slovenskem jeziku je praktično ni). "Od tega, ali si se zadeve lotil resno ali ne, je odvisen tudi končni rezultat raziskovalnega dela. Midva se nisva šalila, ampak dve leti pridno delala. Vsak tisto, za kar sva se dogovorila na začetku. Spodbud okolja ni bilo, mentorje bil bolj zapisan na papirju. V takih trenutkih se lahko človek "zanese" le na svojo vztrajnost, voljo in sposobnosti." Obrestovalo se j ima je vse to. Raziskovalno nalogo Programski virusi bi lahko v grobem razdelili na dva dela. Prvi nudi nekaj osnovnih informacij o virusih in se ne spušča v podrobnosti. V ta del je vključena tudi kratka obrazložitev osnovnih delov operacijskega sistema. V drugem delu pa naloga podrobneje predstavi različne viruse, opiše njihove sestavne dele in pove, kaj vse mora virus narediti, da si zagotovi svoj obstoj. Na koncu so opisane tudi najnovejše tehnike, ki virusom omogočajo kar najbolj neopazno razmnoževanje in širjenje. Tako je zapisala to, kar je ob prebiranju rezultatov naloge "odkrila", komisija gibanja Znanost mladini. Andrej je k temu dodal: "Virusi so sicer zastareli. Res pa je, da je bilo izdelanih na to temo že veliko Andrej Strahovnik nalog, veliko je tudi virusov. Če razvozlaš katerega, je..." Uspeha na državni ravni, vsaj takšnega ne, nista pričakovala. Nagrada jima je v spodbudo, vendar "Prihodnost je nepredvidljiva. Bom videl, kaj bo prinesel čas. Če bo kateremu od naju "pre-blisknila" dobra ideja, zakaj pa ne z vso resnostjo naprej," je povedal Janez. Andrej, ki bo prihodnje šolsko leto v razredu dijakov mednarodne mature v Mariboru, pa: "Za zdaj se za nadaljnje raziskovanje nisem odločil. Če bo ideja "ta prava", seveda ne izključujem možnosti, čeprav bo zanjo ob zahtevnem srednješolskem izobraževanju na voljo malo časa." Naša sogovornika že "uživata" zaslužene počitnice. Dneve od 3. do 6. julija bosta preživela družno. Tokrat ne za računalnikom, ampak na nagradnem izletu v Nemčijo. ■ (tp) Mlada raziskovalka Mihaela Triglav Meteorski roj To, prav tako na republiškem gibanju Znanost mladini nagrajeno nalogo, je izdelala dijakinja 3.1etnika velenjske Gimnazije Mihaela Triglav iz Velenja. Učen naslov, še bolj zahtevna tema za krhko dekle? "O, ne. Če ima človek veselje in jaz ga imam, potem tudi astronomija pri teh letih ni nič neobičajnega" zatrjuje Mihaela. Mihaela Triglav Navdih za nalogo je dobila v lanskih počitnicah. Udeležila se je kar treh astroloških taborov po Sloveniji, Perzeidi (povedano "po domače" utrinki) pa so jo pritegnili tako, da je tovrstne nebesne pojave hotela še pobliže spoznati in tudi nek- oliko raziskati. Ni bilo lahko se "dokopati" do določenih rezultatov. Domače literature ni, delo mentorjev je bilo preskromno. Mihaela seje znašla kot je vedela in znala. Pisala je na ustrezno mednarodno ustanovo, tudi na Višnjan v sosednji Hrvatski, kjer opazujejo meteoije, se je podala. 'Trudila sem se že, a vsemu navkljub nagrade nisem pričakovala." Jo je nagrada spodbudila k nadaljnjemu razvojno - raziskovalnemu delo? To že, toda pred njo je 4. letnik, matura, vrsta drugih obveznosti. Če bo vse zmogla "obvladati", potem bo zagotovo med mladimi raziskovalci tudi prihodnje leto. Bolj kot to je prepričana, da jo je astronomija in vse, kar je povezano z njo, toliko "zastrupila", da bo še študirala fiziko. Danes je že pozabila na trud, odrekanja, ki jo je zahtevala nagrajena naloga. Pred njo so vendarle počitnice. Vesela jih je ne samo zato, ker ni treba v šolo, ampak predvsem zato, ker se bo lahko udeležila tudi letos astroloških taborov. Enega bo celo vodila. Čestitamo in ji seveda želimo še veliko ustvarjalne raziskovalne žilice! PRAZNIK 3. JULIJ Moderna tehnologija, ki omogoča milijone ton premoga, skrb za ljudi, znanje in okolje, razvoj mesta Velenja ter ohranjanje tradicije. TO ZMORE NAŠ STAN Velenjski rudarji m t* C**® O O PREDNOSTI KSILITA I NIZKA VSEBNOST PEPELA i USTREZNA GRANULACIJA 1 UGODNE LASTNOSTI PRI GORENJU 1 KONKURENČNA CENA LASTNOSTI KSILITA 4f >. m i KURILNOST 1 ŽVEPLO i GORLJIVE SNOVI PEPEL i SKUPNA VLAGA VPLIV NA OKOLJE 13 000 kJ/kg 0.47 g/MJ 59.0 ut. % 1,9 ut.% 39.1 ut. % m Premog z vsebnostjo gorljivega žvepla pod 0,5 g/MJ je za uporabo v malih in individualnih kuriščih ekološko ustrezno gorivo. Minimalni negorljivi ostanek INFORMACIJE: RUDNIK LIGNITA VELENJE Partizanska 78 63320 Velenje TELEFON : 063 / 853 312, 853 864 FAX: 063 / 854 986 6 Jičii m Ml 3ZIRJ 30.junija 1994 Izvršni svet SO Mozirje Več za komunalne storitve Teden dni nazaj so se na 8.red-ni seji zbrali člani mozirskega izvršnega sveta. Uvodoma so največ časa namenili komunalnim zadevam, najprej pa osnutku odloka o ravnanju z odpadki. Osnutek so poslali v nadaljnjo obravnavo, njegovo bistvo pa je, da bi na področju odvoza in odlaganja odpadkov končno napravili red, torej sprejeli predpis, na podlagi katerega bi pristojne službe lahko ukrepale. Osnutek predvideva razširitev števila gospodinjstev, ki so vključena v odvoz, med drugim tudi izločitev iz posod vseh odpadkov, ki ne sodijo na odlagališče. Veliko pozornosti so bile deležne cene komunalnih storitev, ki so med bistvenimi razlogi za slab položaj Javnega podjetja Komu- nala. Država vsake štiri mesece sicer dovoli spremembe, vendar jih običajno na birokratski način sama tudi onemogoči. Izvršni svet je zato sprejel dvig cen do višine, ki bi omogočilo pozitivno tekoče poslovanje, veljale pa bodo od 1.julija dalje. Posebna komisija izvršnega sveta še ni uspela pripraviti dokončnega finančnega poročila o gradnji mozirske avtobusne postaje, zato so točko umaknili z dnevnega reda, v nadaljevanju pa so člani obravnavali predlog plana in predlog vrednosti točke nadomestila za stavbna zemljišča, ki ju je pripravil Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč, obema so dali načelno podporo, predloga pa bo obravnavala in sprejemala občinska skupščina. Zanimiv je bil še osnutek odloka o izdajanju javnega glasila Savinjske novice. Osnutek opredeljuje pogoje, na podlagi katerih bodo za izdajatelja Savinjskih novic izvedli javni razpis. Pred novo sejo izvršnega sveta in občinske skupščine bo osnutek odloka obravnaval še programski svet Savinjskih novic. Dovolj pereč za tehtno obravnavo je seveda program razvoja demografsko ogroženih območij. Za sofinanciranje infrastruktumih objektov je letos na voljo 23,9 milijona tolarjev, za sofinanciranje gospodarskih naložb pa 10,3. Za prvi znesek je izvršni svet na podlagi vlog krajevnih skupnosti podprl tri: popolno prednost je dal cesti v Podvolovljek ter cestnima odsekoma v Floijan in Krnički log. Zaradi pomanjkanja sredstev in (tudi) zaradi nepopolne dokumentacije bodo morali ostali projekti počakati. Glede drugega zneska so se člani izvršnega sveta odločili, da bodo sredstva razdelili po ključu 90:10 v korist kmetijstva pred obrtjo in podjetništvom. Za obrt in podjetništvo so namreč pred nedavnim razdelili kredite, pri čemer pa kmetje niso imeli nobenih možnosti kandidiranja. Še nekaj zanimivh točk je bilo na dnevnem redu. Med drugim problematika Delavske godbe na pihala občine Mozirje ter problematika RTC Golte (o tem več prihodnjič), posebna problematika pa je (ne)vračanje kreditov za nova delovna mesta, kjer so se člani izvršnega sveta zavzeli za dosledno izterjavo. Včeraj, danes, jutri Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Celjskem 44. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta v Celju, eden v Šempetru, v Laškem in v Slovenj Gradcu. Dva na Sloveniki. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Celjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Šempetru, v Velenju in v Slovenskih Konjicah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. Slovenska naftna družba Gasilci z Gorice ob Dreti Bogatih sedem desetletij Zadnje dni minulega tedna so slavili člani Gasilskega društva Gorica ob Dreti. Ob 70-letnici vsestransko bogatega delovanja so se pošteno potrudili in svoje slavje pripravili kot se spodobi, kakor pač vedno in povsod znajo. V četrtek zvečer so postavili mlaje, trdo delali in se poveselili, v petek proti večeru so v Kokar-jah izvedli gasilsko vajo s sosednjimi društvi, zares slovesno paje bilo v soboto. Svoje goste in prijatelje iz Nemčije, s katerimi že dolga leta več kot plodno sodelujejo, so med drugim popeljali v velenjski gasilski muzej, prav za- res pa se je pričelo popoldne na igrišču v Kokarjah. Slavja so se udeležili mnogi gasilci, predsednika Skupščine občine Mozirje in njenega Izvršnega sveta Franc Miklavc in Jakob Presečnik, predsednica KS Nazaije Marija Krivec in predsednik Občinske gasilske zveze Mozirje Franc Trbovšek. Vsi so jim čestitali, posebej pa je vse skupaj pozdravil republiški gasilski poveljnik, ki je slavl-jencem čestital, v pozdravnem govoru posebej poudaril pomen slovenskih gasilcev in gasilstva, na koncu pa podelil visoka gasilska odlikovanja. Turistično društvo Nazarje CKIiaiKISIIIiiilll Vedri zvoki "zlatih" harmonik Naravnost "jekleni" napori nazarskih turističnih delavcev so s pomočjo Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje, pokroviteljev Zavarovalnice Adriatic in firme VIVA Trade iz Nazarij ter številnih sopokroviteljev od blizu in daleč, tudi Naš čas in Radio Velenje sta bila med njimi, so se v soboto bogato obrestovali. Izjemno uspešno so namreč izvedli izbirno tekmovanje za letošnjo "Zlato harmoniko" v Ljubečni, poskrbeli za užitke množice ljubiteljev "frajtonaric", za njihovo razvedrilo in veselje. Pred gradom Vrbovec je nastopilo 23 mojstrov diatonične harmonike v treh kategorijah, organizatorji pa so poskrbeli za bogat spremljevalni program. V njem je nastopila družina Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu, svoje so dodali harmonikarji po uradnem delu prireditve, denimo trije člani treh generacij družine Brglez z Ljubnega ob Savinji, pa 12-let-na Tanja Čretnik s Frankolovega, ki je lani navdušila občinstvo v Ljubečni in še kdo. Za izredno razpoloženje so kasneje poskrbeli Irena Vrčkovnik in ansambel Vesna ter plesalke domače skupine Black Ladies s svojim kan-kanom. Res dobro razpoloženje je bilo na višku dolge ure, predvsem pa je pomembno, da je bila zadovoljna tudi stroga strokovna komisija. Kakovost nastopajočih je namreč ocenila z resnično visoko oceno. Temu v prid gre podatek, da je zahtevne kriterije za uvrstitev v naslednji krog izpolnilo kar 6 godcev, kar se na podobnih izbirnih tekmovanjih še ni zgodilo, po besedah predstavnika "Zlate harmonike Ljubečna 94" pa imajo velike možnosti celo za uvrstitev v sklepno tekmovanje. Svoje in kasneje bogato nagrajene glasovnice so oddali tudi gledalci in poslušalci, največ njihovih glasov pa je dobil Zdravko Detmar z Ljubnega. In kdo so mojstri, ki so izpolnili kriterije v uradnem delu? V prvi kategoriji je bil to Primož Založnik iz Vitanja, v drugi Zdravko Detmar in Jože Brglez mh z Ljubnega, Kristijan Ger-melj iz Luč in Brane Belaj iz Gornjega Grada, v tretji pa Stanko Vrčkovnik iz Šoštanja. Bo denar za terme v Okonini?! Geotermalne raziskave vodnega vira v Okonini so potrdile prvotna predvidevanja o količini vode in njeni temperaturi. Vrtina je bila globoka 201 meter, izvajalec je bilo podjetje GEOKO, najbolj zanimivo pa je dejstvo, da so rezultati raziskav ugodnješi, kot so bili v tej fazi v Zrečah, kjer danes že stojijo daleč naokrog znane terme. A denarja za nadaljnje raziskave v Okonini mozirska občina nima. Se bo ob tako ugodnih rezultatih morda našel investitor, ki bi ga stvar zanimala? Godba na pihala občine Mozirje Mladi navdušili v Ormožu Na prvem festivalu slovenskih godb na pihala v narodnozabav-nem in zabavnem programu v Ormožu je izjemno lep uspeh dosegla Delavska godba na pihala občine Mozirje pod vodstvom dirigenta Francija Goljufa. V kategoriji godb od 20 do 40 članov si je namreč z odličnim nastopom z godbo Alpine iz Žiri razdelila prvo mesto. To je vsekakor lepa spodbuda za mlade godbenike Zgornje Savinjske doline in njihovega neumornega dirigenta, obenem pa opomin vsem, ki bi mladi godbi morali pomagati, če jo seveda želijo imeti. Janez Plesnik j§ Vaja v Kokarjah je bila zares mokra Ustanovljen občinski odbor LDS Velenje Močna stranka sredine, gospodarstva, strpnosti... V četrtek zvečer so v restavraciji Nama v Velenju ustanovili občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije. Ustanovitvenega zbora seje poleg članov strank, ki so se združile v občinski odbor LDS, udeležil tudi Tone Anderlič, predsednik LDS Slovenije, ki je pozdravil vse prisotne in se dotaknil nekaj aktualnih političnih vprašanj in dogodkov. Po tem, ko so brez bistvenih pripomb in razprav sprejeli poslovnik in pravilnik o delovanju, so izvedli še volitve. S 55 glasovi za in 3 proti so potrdili kandidatno listo. Več o LDS Velenje nam je povedal pravkar izvoljen predsednik občinskega odbora Dragan Martinšek: "Liberalna demokracija se je na Bledu 12. marca letos združila iz strank demokratov, liberalnih demokratov, socialistov in Zelenih -ekološko socialne stranke. V Velenju so potekali pogovori, kako tudi v tu vzpostaviti neko močno stranko, združeno stranko, stranko sredine, gospodarstva, pragmatizma in strpnosti, od marca do četrtka zvečer, ko smo ustanovili občinski odbor. Delavno predsedstvo; predsednik Jože Robida, člana Janko Lukner in Marjan Gaberšek, je izvrstno izpeljalo zbor članov in članic. Sprejeli smo pravila o organiziranja, torej formalna pravila igre, programsko izjavo in potrdili svet občinskega odbora s predsednikom, podpredsednikom in sekretarjem. Naš program je zelo enostaven, strnili pa smo ga v šest točk, ki smo jih zapisali v programsko izjavo občinskega odbora LDS Velenje. Naše delovanje bo usmerjeno v strpnost, program, strategijo in stroko, v konkretna lokalna in občinska vprašanja. Ne bomo se zavzemali za nikakršno delitev; kdor ni z nami, ta ni proti nam. Ta je sicer programsko različen od nas, vendar z njim mislimo vedno sodelovati, ker je to v dobro doline, občine in ljudi, ki tukaj živijo. Zaradi tega smo v svet občinskega odbora predlagali ljudi, ki so s svojim delom pokazali, kaj znajo, ki so s stroko in rešitvami ter rezultati tej dolini dali že veliko. Poleg tega smo vanj dali ljudi, za katere mislimo, da so tej dolini potrebni in s katerimi mislimo tudi v Velenju, Šmartnem ob Paki in Šoštanju na občinskih volitvah veliko pokazati. Mislim, da smo prava ekipa za pravo dolino in prave rezultate." Res nas pred jesenskimi volitvami čaka še vroče in suho po- letje, vendar v vodstvih strank že razmišljajo o volitvah, ki nas takrat čakajo. Kako se bodo na ta čas pripravljali v LDS? "Liberalna demokracija Slovenije ne bo nikoli, tudi v Velenju, predmet populističnih razprav. O njej se ne bo veliko pisalo, ne veliko govorilo, kajti pri nas bomo delali. Delali bomo s programom, z občutkom in pa strateško." ■ bš Predsednik LDS Velenje je Dragan Martinšek, podpredsednik Martin Budna, sekretar Uroš Meža. V svetu 00 LDS pa so Ivan Atelšek, Todor Dmitrovič, Janez Dvornik, Ivan Gaber, Marjan Gaberšek, Vinko Grm, Rozika Hribar, Tone Hribar, Vili Jelen, Dušan Jeriha, Aleksander Kneževič, Milan Kopušar, Peter Kovač, Franci Lenart, Drago Ring, Kari Stropnik, Benč Strozak, Peter Šile, Milica Tičič, Bojan Trnovšek, Judita Zager, Franc Zemva. Nadzorni odbor: predsednik Igor Meh; člana Marija Lešnik, Stane Polovšak. Zasedanje zborov skupščine občine Žalec m st m s m m m m ww m m Tik pred koncem nesklepčni Junijsko zasedanje zborov SO Žalec prejšnji četrtek je imelo kar 16 točk dnevnega reda. Čeprav med njimi ni bilo razprave o trasi avtoceste, so se poslanci najprej razgreli prav ob tej temi. Naslednja vroča tema zasedanja je bil odlok zazidalnega načrta industrijskega območja Sip Šempeter, kjer želi Linde plin zgraditi polnilnico tehničnih plinov. Organizirali bodo še eno javno razpravo s krajani in šele potem se bo skupščina odločila, ali sprejme predlagan odlok ali ne. Brez posebne razprave so spre- jeli odlok o statusnem in upra-vljalskem preoblikovanju Komunalnega podjetja Žalec in odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo okolja. S tem bo 176 črnograditeljev lahko zaprosilo za lokacijsko dokumentacijo, štiri črne gradnje pa bodo porušili. Povsem ob koncu je skupščina postala nesklepčna. Takrat so razpravljali o imenovanju ravnatelja osnovne šole Vransko. Mnenja o primernosti Branka Djordjeviča, ki je že osem let tamkajšnji ravnatelj, so očitno deljena. ■ K.R. Sobotno družabno srečanje v Stari vasi Zadovoljni krajani in organizatorji Da se Starovaščani radi družijo, je znova pokazala sobotna prireditev "Kresovanje v Stari vasi '94". Prizadevanja številnih krajanov, ki so v zadnjih dveh mesecih urejali prireditveni prostor in pripravljali sobotno družabno srečanje, so bila s številnim obiskom in zadovoljstvom prisotnih bogato poplačana. Že v zgodnjih popoldnaskih urah so se začeli zbirati Staroveš-čani na prireditvenem prostoru. Najprej jih je razveselil nastop najmlajših prebivalcev te krajevne skupnosti. Na "Pokaži kaj znaš" so se predstavili pevci, glasbeniki in plesalki, seveda v veliko navdušenje prisotnih. Radovednost je zbujal "krst" novih Starovaščanov. Kar 69 jih je vpisanih v Matično knjigo KS Stara vas. Vseh na "krst" ni bilo. Bodo pa prišli na "svoj račun" drugič. Stara vas je v soboto dobila prvega notarja, še preden smo jih ustoličili v Sloveniji. Lojze Napotnik, starovaški notar, in njegova prisednika Miha Valen-ci in Roman Repnik, so temeljito "zaslišali" kandidate za nove Staroveščane, preden so jim dovolili podpis v knjigo. Še poprej pa so preizkusili znanje in vzdržljivost pri tekočih zadevah. Ob mraku se je začel prikaz starih slovenskih običajev ob Šentjanžovskem oziroma Ivanjs-kem kresu. Predstavil jih je Jure Krašovec iz Laškega, v programu pa so sodelovali Šaleška folklorna skupina Koleda in "mini" pevski zbor, ki so ga nalašč za sobotno prireditev ustanovili v Stari vasi in ki bo po zanimanju drugih staroveščanov verjetno že kaj kmalu prerasel v pravi pevski zbor. Cesta, javna razsvetljava V KS Gotovlje so minuli teden pripravili vrsto prireditev ob letošnjem krajevnem, prazniku. Bili so tudi delavni. Tako so v zaselku Jedart predali namenu 1 km nove asfaltirane ceste, v zaselku Podvin pa javno razsvetljavo. Cesto je predala namenu Zofka Nahtigal, blagoslovil pa jo je žalski župnik Viktor Arh. Na slavnostni seji so podelili zaslužnim plakete. Zlate so prejeli: Anton Rozman, Dani Florjančič, Prosvetno društvo Gotovlje, srebrne Ivan Podpečan, Boris Pavčnik, Martin Puncer, Ivan Cokan, Jože Štok-ovnik in bronasto Milan Gračner. V nedeljo pa je Društvo upokojencev razvilo svoj prapor. ^ Kresovanje v Stari vasi je imelo tudi svoj športni del. Že dopoldan so se na stadionu pomerile ekipe sosesk v malem nogometu, na prireditvenem prostoru pa so bila še tekmovanja v vlečenju vrvi in pikadu. Skupni zmagovalec športnega tekmovanja so bili predstavniki soseske "Pod par- PROGRAMSKA IZJAVA OBČINSKEGA ODBORA LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE VELENJE Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Velenje z združitvijo odborov ter članic in članov Liberalno-demokratske stranke, Demokratske stranke, Socialistične stranke in Zelenih-ESS v močno in moderno sredinsko stranko na območju občine Velenje pomeni hitrejše premagovanje težav občine v prehodu v novo gospodarsko, politično in teritorialno ureditev ter pospešitev reševanja ključnih razvojnih vprašanj občine Velenje. Naš motto je enostaven: občina je bogata šele takrat, ko občanki in občanu pripade pravica do uveljavljanja svoje osebne, materialne, socialne in kulturne svobode. Izhajajoč iz programske resolucije Liberalne demokracije Slovenije bodo cilji našega združenega delovanja na tem prostoru še posebej: 1. Zagotovitev podpore dolgoročno usmerjenemu prestrukturiranju in povezovanju gospodarstva v skladu z realnimi materialnimi možnostmi, naravnimi pogoji, domačimi kadrovskimi potenciali in prijaznim odnosom do okolja. 2. Ob pričakovanih spremembah lokalne samouprave zagotoviti še nadaljno povezanost prebivalk in prebivalcev sedanje in bodočih občin ter krajevnih skupnosti na gospodarskih, komunalnih, prostorsko-uredit\'enih, socialnih, izobraževalnih, kulturnih, rekreacijskih in drugih ravneh. 3. Podpora in zahteva po celoviti ekološki sanaciji Šaleške doline, ki je ključni pogoj - na eni strani za nemoten obstoj gospodarstva in socialne politike in - na drugi strani za razvoj in povezovanje na področju terciarnih dejavnosti; prav posebej še turizma, podjetniška, informatike, prometa in kmetijstva. 4. Vmestitev pomena sedanje občine v širši slovenski prostor s podporo kakovostnim, perspektivnim in ambicioznim programom, ki segajo prek meja občine na področju zdravstva, izobraževanja, kulture in športa. 5. Vodenje takšne socialne politike, ki bo omogočala eksistenco nižjim socialnim slojem, obenem pa še potrebno nameniti pozornost predvsem invalidom, upokojencem in mladini. 6. Zavzemanje za skladen regionalni razvoj, ki mora temeljiti na dejanski gospodarski, kulturni in zgodovinski raznovrstnosti Slovenije. Predvsem pa bo naše delovanje usmerjeno k strpnosti in programskim ter strokovnim rešitvam konkretnih lokalnih in občinskih vprašanj, vedno in povsod pa bomo nasprotovali uveljavljanju primata levo-desnih sporov in poceni populizma. 1 I Krst je vžgal kom", ki so osvojili prehodni pokal. Prva prihodnja večja družabna prireditev v Stari vasi bo v drugi polovici avgusta, ko bodo predali namenu balinišče. Te dni začenjajo z njegovim urejanjem, seveda spet s prostovoljnim delom. ■ an, foto: vos Za mnoge bodo počitnice delovne Vsako leto več dela za dijake in študente Počitnice. Čas počitka in sprostitve. Ja, vendar je vse to, če je študentski ali dijaški žep plitek, bolj klaverno. Zato se povpraševanje po počitniškem delu povečuje, vedno več jih je, ki želijo denar za počitniške dni zaslužiti sami, vedno več je tudi takih, ki tako prislužen denar vložijo v nakup šolskih potrebščin za novo šolsko leto. Razveseljivo ob vsem tem je, da na Mladinskem servisu v Velenju in izpostavi mariborskega Študentskega servisa ugotavljajo, da se povečuje tudi povpraševanje po tovrstni delovni sili. To skratka pomeni, da bo v letošnjem poletju več dijakov in študentov v Šaleški dolini dobilo možnost, da si prislužijo kakšen dodaten tolar. Gremo po vrsti. Mladinski servis Velenje Vodi ga Meža Uroš, ki nam je o njihovih pričakovanjih dogajanj v tem poletju povedal: "V letošnjem letu smo pripravili paket počitniškega dela v precej velikem obsegu, kolikor smo pač uspeli. Načrtujemo, da bomo omogočili zaposlitve preko našega servisa 700 študentom in dijakom. Največ bo zaposloval RLV, Komunalno podjetje Velenje, elektronika ESO in ERA. Se vedno pa imamo največji del ponudb pri zasebnih podjetjih in obrtnikih v Šaleški dolini. Študentje in dijaki si tudi sami poiščejo delo, mi pa vse uskladimo." In kako bo letos z zaslužki? "Dela, ki jih mi poiščemo - razna intelektualna dela, težka fizična dela, selitve - so ocenjena na višjo urno postavko - od 350 do 600 tolarjev. Vedeti moramo, da počitniško delo ni zelo visoko vrednoteno. Študent ali dijak tu spozna tudi proizvodnjo, se pouči, kako poteka delo v podjetjih. Z delodajalci se pogovarjamo tako, da skupaj oblikujemo neko srednjo urno postavko, ki je po našem mnenju še premajhna. Okoli 270 tolarjev na uro." Na izplačila zasluženih honorarjev bodo študentje in dijaki, ki bodo delali preko tega servisa, čakali do takrat, ko bo naročnik plačal, vendar jim bodo ob vrnitvi potrjene napotnice na Mladinskem servisu založili 10 tisoč tolarjev. Uroš nam je povedal tudi to, da se ponudba del zvišuje iz leta v leto. Študentski servis Maribor, enota v Velenju Ker so pred kratkim odprli enoto tudi v Ljubljani, nismo govorili s Suzano Zula, ki vodi velenjsko enoto, saj je uvajala nove delavke v Ljubljani, vseeno pa nam je Mateja Založnik posredovala nekaj osnovnih informacij. V tem poletju bodo napotnice izdali okoli 1000 študentom in dijakom. Največ jih bo delalo v Gorenju, na ERI, TUŠ -u, v Komunalnem podjetju Velenje, velik del pa tudi pri zasebnikih. V prejšnjih dneh so iskali kar 3 za delo v bistroju, n^aj ponudb pa je bilo za akvizitersko delo, sicer pa so veliko počitniškega dela v svojih delovnih organizacijah dijakom in študentom uredili starši. Urne postavke se gibljejo od 200 tolarjev na uro, pa do 900 tolarjev za fizična in tudi nekatera intelektualna dela. Žal vsem, ki bi radi delali, tudi tukaj tega ne morejo omogočiti, saj je na spisku čakajočih še okoli 300 imen. Zaslužen honorar bodo dijaki in študenti prejeli po tem, ko jim bo naročnik dela poravnal stroške. ■ bš OD TU iN TAM Teden upokojencev občine Velenje 94' Največje zadovoljstvo - Velenje bo bogatejše za novo cerkev Prejeli smo O, Bog! Obvaruj nas Cerkve! Zgodilo se je natanko to, kar so napovedovale govorice. Na travniku ob Šaleški cesti je pognal visok križ, kot predhodnica novi velenjski cerkvi. Vse skupaj je osebno blagoslovil sam mariborski nadškof. S tem je dal jasno vedeti dvoje: prvič, da je nova katoliška cerkev v očitnem interesu najvišjih cerkvenih krogov in drugič, da je odslej križ in ozemlje okoli njega nedotakljivo, vsak poseg /razen cerkvenega/ pa bogokletno dejanje. Zakaj naj bi imeli interes za postavitev nove cerkve v Velenju prav najvišji cerkveni krogi? Bržkone je odgovor jasen. V Sloveniji so tri izrazite rdeče, nadpovprečno ateistične oziroma premalo katoliške lise - Primorje, Revirji in Velenje. Prav slednje naravnost kliče po močni misijonski dejavnosti katoliške cerkve, saj je pravih vernikov malo, novo-komponiranih malo več, še več pa ateistov in pripadnikov drugih veroizpovedi. Nova, velika cerkev, ves blišč okoli njene posvetitve, predvideni papežev obisk naj bi že sam po sebi pomenili sijajen propagandni uspeh katoliške cerkve v tem okolju. Postavitev križa in Kramber-gerjev blagoslov pa ni nič drugega kot nesramno izsiljevanje Cerkve, da dobi to kar si je zamislila - cerkev v sredini rekreacijske cone ob Šaleški cesti. Pred izvršeno dejstvo želi postaviti državo in seveda tisto ogromno večino občanov, ki nasprotujejo lokaciji nove cerkve in naj bi sedaj samo zamahnili z roko - češ, saj je že odločeno, nima smisla, da nasprotujemo. A seveda ima smisel nasprotovati! Ne veri, ne vernikom in ne temu, da se v Velenju zgradi nova cerkev, če verniki to želijo. Nasprotovati je potrebno temu, da je Cerkev kot institucija nad državo in s tem absolutno suverena v svojih odločitvah. Vsem mora biti jasno, daje cerkev ločena od države ter le ena od institucij, ki se morajo držati pravil igre. Vnaprejšnja zastrahovalna bla- goslovitev predvidenega kraja gradnje skorajda izključuje kakršenkoli drugačen izid, kot si ga je zastavila cerkev. Pri vsem tem je seveda bistveno vprašanje ali bomo občani dopustili, da nova cerkev, spremljevalni objekti in parkirišča vzamejo večji del malodane najlepšega nezazidanega mestnega ozemlja, ki je v vseh aktih že desetletja predviden za sprehajalno rekreativne aktivnosti. Spremeba sprejetih aktov, ki jo zahteva cerkev, bi iz zelenih pljuč napravila asfaltnobetonski kolos, namenjen le delu občanov (absurdno: lokacija cerkve bi bila točno vmes med Gorico in Kardeljevim trgom, dvema najbolj nekatoliški-ma predeloma Velenja) ter polno izkoriščen le ob redkih priložnostih. Sicer pa poglejmo samo čez Šaleško cesto na Kardeljev trg, kjer se na betonu igrajo množice katoliških, pravoslavnih, muslimanskih, protestantskih in jehovinih otrok. Z enim ali dvema nadhodoma in vsaj manjšo ureditvijo (idej kako, je že bilo nekaj) bi tem otrokom omogočili lepšo in bolj zdravo prihodnost, staršem pa dali možnost nujne sprostitve pred ali po delu. Z vsem spoštovanjem do vere, pravih vernikov in njihove želje po novi cerkvi sem prepričan, da Cerkev ne sme izsiliti željene lokacije za novo cerkev. Skupaj z državo mora najti več možnih lokacij, ter izbrati tisto, ki bo zadostila večini želja in potreb. Ko bodo formalni postopki za spremembo aktov stekli, je država dolžna občane o njih obvestiti ter jim omogočati vplivati na potek dogodkov.Za tako pomembno odločitev pa morda celo ne bi bilo odveč referendumsko odločanje v mestu, oziroma v bližnjih mestnih predelih. Tole pisanje zveni kot uvod v nujno polemiko o gradnji nove cerkve. Nekdo je to moral storiti in bo vanj zato priletelo največ kamenja. A nič zato: čaka nas dolgo, vroče poletje. ■ vlado vrbič Cerkev je zasnoval dipl. arhitekt prof. Jože Marinko in spada v lani ustanovljeno župnijo Sv. Barbare, ki obsega naselja Šalek, Gorica in Bevče in jo vodi župnik Jože Vehovar. Nov župnijski center bo omenjenim krajem nedvomno dal nov življenjski utrip in zapolnil praznino, ki je na tem področju vsa leta manjkala. Nova cerkev bo posvečena sv. Barbari, zavetnici rudarjev in zaenkrat še svetniškemu kandidatu škofu A. M. Slomšku, ki pa bo, vsaj tako upa vsa slovenska Cerkev, do konca gradnje tudi uradno dosegel čast oltarja. ■ Stane Koselj, foto: vos Zaključek na Rogli: "Oh, kako nam je lepo!" Sklepni del 12. tedna upokojencev občine Velenje so tokrat že desetič zapored pripravili v čudovitem okolju Rogle. Na to prijetno srečanje je Zveza društev upokojencev občine Velenje popeljala kar 300 udeležencev z nizkimi pokojninami in tistih, ki na Rogli še niso bili. Izbrali so jih v vseh štirih društvih in njihovih pododborih. Med potjo na Roglo so se v soboto najprej ustavili pri spominskih obeležjih na Frankolovem in položili vence. Na Rogli jih je pričakala topla malica; o lepem vremenu in užitkih ob športno-zabavnih igrah seveda ni treba pose- bej govoriti, pomerili so se v balinanju, pikadu, metanju žogice v masko in velečenju vrvi, daleč največ zanimanja pa je bilo za metanje obročkov na steklenice. Jasno - vsak "zadetek" je pomenil polno steklenico. Zelo "napeto" je bilo tudi pri vlečenju vrvi, sicer pa je bilo pri vseh igrah veselja in smeha toliko, da se ne da prav opisati, veliko jih je bilo tudi, ki so raje uživali ob zvokih harmonike in petju, največkrat pa smo v soboto na Rogli slišali tole: "Oh, kako nam je lepo!" Po končanih igrah in zasluženem kosilu so najboljšim podelili nagrade in poskrbeli za vrsto pre- senečenj. Tako so posebna darila dobili Štefka in Andrej Golavšek iz Šoštanja, ki sta že slavila diamantno poroko, biserno poročen-ca Ljudmila in Jože Ježovnik in zlato poročenca Marija in Franc Mihelec. Najstarejša udeleženca srečanja sta bila Angela Jakopin iz Velenja in Andrej Golavšek iz Šoštanja, oba rojena leta 1905. Za veselje in prijetno počutje po "uradnem" delu je z vedrimi zvoki posebej poskrbel Franc Borov-nik iz Pesja. Lepega srečanja se je med drugimi gosti udeležil tudi tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije Franc Satler, sproščeno, brezskrbno in za mnoge nepozab- no počutje pa so omogočili: Skupščina občine Velenje, RLV, Gorenje, ERA - Vino Šmartno ob Paki, Tržnica Velenje, APS, Pivovarna Laško ter pekarni Tratnik in Presta. Pohvalimo na koncu vse organizatorje vseh tekmovanj teden dni prej in zaključka na Rogli, ki so se resnično izkazali, največkrat pajih niti ne opazimo. Brez njihovega prizadevanja in vztrajnosti tedna upokojencev že zdavnaj ne bi bilo več. Pa na svidenje prihodnje leto! ■ tekst in slike: Bogdan Mugerle Za snovalce novega Velenja bi lahko rekli, da so v letih zares hitrega razvoja mesta pozabili dali mestu dušo. Praktično ni evropskega mesta, ki se ne bi ponašalo z eno ali več cerkvami. Večino mest razpoznamo prav po teh, ponavadi tudi arhitektonskih lepoticah, ki jim dajejo svojevrsten čar. Na predvečer dneva samostojnosti se je na prostranem travniku pod naseljem Gorica zbralo večje število ljudi, ki so z zanimanjem opazovali blagoslovitev križa na parceli, kjer bo naslednja leta zrasla nova cerkev. Obred je opravil mariborski škof dr.Franc Kram-berger, ki je nato na istem prostoru imel še mašo za domovino. balinanju: "Z balinanjem sem pričel pred 30 leti, ekipo upokojencev pa smo ustanovili pred 15 leti. Takrat smo se zbrali ljubitelji tega športa in pri velenjskem društvu ustanovili sekcijo. Udeležujemo se veliko tekmovanj v Velenju in širše, za to tekmovanje pa se nismo posebej pripravljali, saj imamo precej izkušenj. Današnje prvo mesto torej ni samo tekmovalna sreča." ANTON JAVORNIK, vodja ekipe DU Velenje v kegljanju: "Pri upokojencih aktivno kegljam štiri leta, treniramo pa enkrat ted-sensko v Šoštanju, zato se posebej na to tekmovanje nismo pripravljali. Ne tajim, da smo zmago pričakovali, sicera pa redno nastopamo na Ravnah, v Konjicah, vse večja množičnost Povedali so: Celju, Trbovljah in Hrastniku, lani smo tekmovali tudi na državnem prvenstvu v Celju." PETER VIDETIČ, vodja zmagovalne ekipe DU Šoštanj v šahu: "Šah sem priečl igrati pri 16 letih in mi je od takrat prijetno razvedrilo in užitek. Po upokojitvi sem se vključil v šahovsko sekcijo DU Šoštanj, ki nastopa na različnih tekmovanjih. Pravzaprav imamo že dve tekmovalni ekipi, po tej zmagi pa si seveda želimo še kakšne." Najlepša posebnost letošnjega in 12. po vrsti tedna upokojencev občine Velenje, ki ga je s pokroviteljstvom podprla Skupščina občine Velenje je dejstvo, da seje tokrat tekmovanj in iger udeležilo doslej največje število upokojencev. Porast je bil najbolj očiten pri upokojenkah, vse skupaj pa je celotno prireditev krepko popestrilo, kar je bila tudi največja želja organizatorjev. Od 13.do 17.junija so potekala športna in rekreativna tekmovanja, ki so jih sklenili s petjem na vasi v Šmartnem ob Paki, sklepni in najlepši del pa je 300 upokojenk in upokojencev opravilo v soboto, 25.junija, v čudovitem okolju Rogle. Poglejmo torej rezultate tekmovanj. Na strelišču Mroža se je šest ekip pomerilo v streljanju z zračno puško. Vrstni red: 1.Velenje Desni breg 680 krogov, 2. Šmartno ob Paki A 631, 3.Velenje Levi breg 593, 4.Šoštanj 575, 5.Šmartno ob Paki B 497, 6.Pesje 473. V posamični konkurenci so prva tri Za pokal so se tokrat prvič pomerile tudi balinarke mesta osvojili Stane Rek, Tone Mišja in Kristina Jehart. Balinarji so tekmovali na balinišču pod velenjskim bazenom. V moški konkrenci je nastopilo šest ekip, prvič so se za pokal pomerile tudi štiri ženske ekipe, med njimi pa so bile najboljše tekmovalke iz Pesja. Vrstni red: moš- ki-ekipno: 1.Velenje Levi breg, 2.Velenje Kavče-Podkraj, S.Velenje Desni breg, 4.Pesje, 5. Šoštanj, 6.Šmartno ob Paki; posamično: l.Rudi Hudarin, 2.11ija Cosič, 3.Franc Špiler; ženske' ekipno: 1.Pesje, 2.Velenje, 3. Šmartno ob Paki, 4.Velenje Kavče - Podkraj; posamično: 1.Cilka Kunštamaj, 2.Hilda Uranjek, 3. Ela Lenošek. Na šoštanjskem kegljišču so tekmovale štiri moške in ena ženska ekipa. Ekipni vrstni red: 1 .Velenje 453, 2.Šoštanj 391, 3. Pesje 298, ženska ekipa Velenja paje le z enim kegljem zaostanka osvojila 4.mesto; posamično - moški. 1. Ivan Hojan, 2.Franc Zagorc, 3. Gojko Popadič; ženske: 1. Rozika Petrej, 2.Milica Kovač, 3.Trauda Zupane. Prav tako v Šoštanju so tekmovali šahisti. Vrstni red: 1. Šoštanj I, 2.Velenje Kavče-Podkraj, 3. Pesje, 4.Velenje, S.Šoštanj II, med posamezniki pa seje najbolj izkazal Peter Videtič. Ob velenjskem jezeru so upokojenci iz Pesja organizirali tekmovanje v ulovu rib, nastopilo pa je 5 tričlanskih ekip. Vrstni red-ekipno: 1.Šoštanj, 2.Velenje I, 3.Pesje, 4.Velenje II, 5.Šmartno ob Paki; posamično: 1 .Stane Golt-nik 1.900 gramov, 2.Silvo Ko-željnik in 3.Jože Hribemik. Ob koncu športno-rekrea-tivnih tekmovanj smo zabeležili še tri izjave. » RUDI HUDARIN, vodja zmagovalne ekipe DU Velenje v KULTURA Plaketa občine Velenje trem nizozemcem Preteklo sredo je predstavnik SO Velenje, gospod Pankrac Semečnik, odlikoval tri nizozemske državljane s plaketo občine Velenje za zasluge pri razvijanju kulturnih, prijateljskih in humanitarnih vezi med nizozemsko pokrajino Limburg in Velenjem. Gospa Cilie Gril - Robek je po očetu Slovenka. Njen oče Franc Gril je bil prvi predsednik izseljenskega društva sv. Barbara, sedaj pa to dolžnost opravlja njen sin Anton. Čeprav je Cilkin materin jezik nizozemski, vse življenje poje v slovenskem zboru "Zvon". Organizirala je številne vlakovne kompozicije za obisk Slovenije, danes pa skupaj z možem Ad Hamersom organizira redne obiske nizozemskih turistov v Velenju in po Sloveniji, skrbi za kulturne stike med Velenjem in Nizozemsko, organizirala je gostovanja pevskega zbora Zvon, Crescendo in Mannenkoor v Ve- lenju, gostovanje Šaleških predic in razstave Gasparijevih razglednic na Nizozemskem ter odkar se je pričel problem beguncev, redno dovažala humanitarno pomoč velenjskemu Rdečemu križu in župnijski Karitas. Ad Hamers je namestnik dirigenta pevskega zbora Zvon, je Nizozemec, ki seje naučil slovensko in z dušo in srcem živi za stike rfted Nizozemsko in Velenjem. Dirigent Toni Kropivšek je prejel plaketo za redna gostovanja z različnimi pevskimi zbori v Velenju. Po rodu je Slovenec in je nizozemske zbore naučil rekordno število slovenskih pesmi. Skrbi tudi za prijateljske izmenjave in humanitarno pomoč. Na podelitvi so nastopali člani plesnega studia "N", Šaleška folklorna skupina "Koleda" in "Šaleške predice", ki so zapele tudi nizozemsko narodno pesem. ■ foto: vos ^Galerija kulturnega centra Velenje Razstava fotografij iz i Gradca V prostorih velenjskega gradu bodo v soboto, 2. julija, ob | 20. uri odprli zanimivo razstavo fotografij članov Zveze štajer-I skih umetnikov iz Gradca. Predstavili se bodo: Reiner Mezler - Andelberg, Volker In-I ffeld, Heinz Pachernegg in Branko Konicek. Razstavo bo odprl | prvi podpredsednik omenjene zveze in predstojnik upravnega i odbora Curt Schnecker, ki bo ob tej priložnosti bral tudi _Aforizme Bojana Schsventnerja. J X. Velenjske poletne kulturne prireditve Koncert Istvana Romerja in Valterja Despalja V petek, 1. julija se bodo na velenjskem gradu pričele letošnje jubilejne poletne kulturne prireditve. Prva se bosta predstavila violončelist Valter Dešpalj in kitarist Ištvan Romer. Na sporedu so skladbe Boccherinija, Corellija, Mozarta, Dediča in Dvoraka. Vstopnice 500 SIT, mladina 400 SIT. Trio "Viribus unitis" V ponedeljek, 4. julija bo na velenjskem gradu koncert Tria "Viribus unitis", ki ga sestavljajo: Tomaž Lorenz, violina, Jer-ko Novak, kitara in Franc Žibert, harmonika. Na sporedu bodo skladbe Viseeja, Štuheca, Petriča, Bordheima, Vivaldija, Fiala in Goloba. Vstopnice 500 SIT, mladina 400 SIT. Vljudno vabljeni na poletne koncerte v čudovitem in akustičnem okolju velenjskega gradu ter ob soju sveč in bakel. Za osvežitev bo skrbel Zeleni bar Velenje. Če bo vreme slabo bosta koncerta v rondeli obrambnega stolpa na velenjskem gradu. Zgodilo se je... 30. rožnika LETA 1913 Časopis Slovenski narod je tokrat napadal nemškega odvetnika v Šoštanju in branil slovensko posojilnico, ki je predvsem zaradi slabega vodenja in poneverbe prišla na "kant". O tej zadevi, ki je bila za liberalni tabor in za vse zavedne Slovence v Šoštanju in na celotnem Štajerskem precej neprijetna, bomo v naši rubriki še poročali. "Iz Šoštanja. Včeraj, v nedeljo, je mislil imeti - dr. Petritschek pri Breschniku shod, na katerem je nameraval na znani svoj način govoriti o razmerah pri šoštanjski posojilnici. Slovenjgraško okrajno glavarsto je pa shod prepovedalo, s čemur je tudi prav storilo. Nesreče, ki laho zadenejo vsako gospodarsko podjetje, ne smejo služiti posameznikom v reklamo in demagogične namene." Takšnih "nesreč" je v današnjem gospodarstvu žal mnogo preveč! LETA 1961 V Celjskem tedniku so objavili dve kratki novici iz Velenja z naslovom "Park hotel" in "Koristna razstava". "Novi hotel v centru Velenja bo kmalu dograjen. Imenovali so ga "Park" hotel. Del uslužbencev hotela je že zaposlenih." Mesto s trideset tisoč prebivalci in močno industrijo z obilico poslovnih partnerjev s celega sveta ne more biti ravno ponosno na svoj hotel, ki stoji v samem centru mesta. Zasluži in predvsem potrebuje boljšega! "Koristna razstava. V avli kulturnega doma v Velenju je priredila Cankarjeva založba skupaj z založbo "Borec" zelo zanimivo razstavo knjig, grafik, akvarelov, moderne keramike in modernih steklarskih izdelkov. Razstavljali so tudi male plastike in nekaj reprodukcij znanih slikarjev. Vsi razstavljeni predmeti so bili naprodaj. Komercialni efekt razstave brez dvoma ni bil velik, ker je to bila prva razstava te vrste v Velenju in menda sploh v Sloveniji." Kljub slabemu komercialnemu uspehu bi kazalo take razstave v Velenju še kdaj ponoviti. LETA 1966 Tudi današnji prispevek zaključujemo z novico iz Šaleškega rudarja. Novica ima naslov "Obnavljajo cesto Topolšica-Šoštanj": "Občinska cesta Šoštanj-Topolšica je bila zaradi velikega prometa in pomanjkljivega vzdrževanja že dalj časa predmet kritike in zahtev volilcev po temeljitejšem popravilu. Zaradi pomanjkanja denarja pa občinski cestni sklad tem zahtevam nikakor ni mogel ugoditi. Letošnje leto pa je svet bolnice za tuberkolozo Topolšica prispeval za modernizacijo te ceste iz svojega sklada skupne porabe 30.000.000 starih dinarjev. S temi sredstvi bo mogoče to cesto utrditi in asfaltirati od uprave bolnice do mosta pri Hlišu v Metlečah. Odsek te ceste od žage podjetja LIK v Šoštanju pa do mosta pri Ograjšeku pa se bo asfaltiral s sredstvi, ki jih je prispevala Termoelektrarna Šoštanj že v lanskem letu. Gradbena dela na modernizaciji ceste so se že pričela in jih opravlja Splošno gradbeno podjetje Vegrad Velenje. Za sedaj ni sredstev za ureditev okoli enega kilometra te ceste v Metlečah, ki pa je modernizacije najbolj potreben. Zato bi bilo prav, da bi delovne organizacije s svojimi prispevki omogočile asfaltiranje tudi tega odseka ceste in tako omogočile boljšo cestno zvezo Topolšice z ostalimi kraji v občini." ■ Damijan Kljajič GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Tako pestrega, zanimivega in z dogodki polnega vikenda kot je bil minuli, v Velenju že dolgo ne pomnimo. Če Ski jumping chalen-gerja, ki je po svoji teži in pomembnosti ter dolžini trajanja (3 dni) prav gotovo bil osrednji dogodek v dolini, ne omenjamo posebej, se je na estradno zabavnjaš-kem področju zgodila cela vrsta dogodkov, ki so popestrili sier precej mlačen utrip mesta ob reki Paki in v dolino vnesli nekaj tistega poletnega razpoloženja, ki ga navadno tako zelo pogrešamo. Vse skupaj se je začelo v soboto popoldan, ko je tisti, ki je to želel, lahko skakal v poletje v centru Velenja, skupaj z Radiem Velenje, nekaterimi znanimi imeni slovenske es-trade, kot sta Helena Blagne in Alenka Pintarič in odlično zagrebško skupino Ritmo Loco. Ta se je velenjski publiki predstavila že drugič (prvič pred nekaj več kot letom dni v Saloonu) in tudi tokrat potrdila, da spada med vodilne skupine v tem delu Evrope, ki preigravajo latinsko ameriško zabavno glasbo. Vse skladbe so, za razliko od nekaterih drugih nastopajočih, predstavili v živo in se pri tem ponovno dokazali kot izvrstni, odlično uigrani in- strumentalisti in vokalisti, ki so s svojimi interpretacijami južnoameriških standardov uspeli spraviti v gibanje, sicer bolj alpskih ritmov vajeno, velenjsko publiko. Istočasno se je na drugem koncu mesta, v, po obsegu nekoliko skromnejši obliki, po vsebini pa bogatem nastopu, pred bistrojem MAX, v okviru tako imenovanega Heineken weekenda, ki sta ga skupaj organizirala omenjeni lokal in podjetje Gama d.o.o., predstavila zanimiva jazz zasedba Maska & co.. Ob razpoloženjskem jazzu, ki so ga iz instrumentov privabljali člani klasične petčlanske zasedbe (kontrabas, kitara, bobni, trobenta in saksofon), se je človeku v glavo večkrat prikradla misel, zakaj česa podobnega ne pripravijo bolj pogosto. Marsikdo bi jim bil hvaležen. Pester sobotni večer pa je po tradicionalni dolgočasni in počivanju namenjeni nedelji, svoje nadaljevanje doživel v ponedeljek. Popoldne je tega dne ponovno zaživel, za rock-ovske prireditve že nekoliko pozabljeni, Titov trg. Mladi liberalni demokrati so namreč tam organizirali veliki ANTI DRUGS ročk koncert, prireditev, namenjeno torej kam-paniji proti drogam (menda predvsem trdim), oziroma njihovemu zlorabljanju. Na koncertu, ki je sicer potekal v ne najbolj posrečenem terminu (začel se je namreč že okrog 18. ure, ko je sonce še kako kazalo svojo moč), se je predstavilo pet skupin. Prva je bila na vrsti mlada domača skupia PONTIAC, ki se je tokrat predstavila z novim pevcem. Ta seje, kljub imidžu dobrega dečka, ki je v tem pogledu nekoliko odstopal od ostalih članov skupine, pokazal kot dobra okrepitev mlade skupine, ki pa bo za popolno uigranost potrebovala še veliko nastopov. Za njimi je na oder prišla skupina MANDRAGORA, ki kljub korektnemu nastopu in velikemu trudu v neznosni vročini razen nekaterih največjih fanov ni mogla pritegniti zaenkrat še sicer ne preveč številne publike. Podobno lahko zapišemo tudi za zasavsko skupino ORLEK. Zasavski POGUES, kot jih zaradi podobnosti s to znano irsko skupino imenujejo, so s svojim simpatičnim nastopom prav gotovo koga očarali, širšega odziva pa le ni bilo. Nekaj takega je bilo sicer pričakovati, saj skupina v teh koncih ni tako znana, na kakšno nevidno, skrivnostno vez, ki naj bi se vzpostavila med ljudmi, ki prihajajo iz krajev z rudarsko tradicijo, pa tudi ni bilo resno računati. DEMOLITION GROUP, ki so nastopili kot predzadnji, so pokazali, da so stari mački in da jih tudi vročina ne more presenetiti. Svoj nastop so odigrali tako, kot je bilo od njih pričakovati - korektno in profesionalno. Koncert je bilo treba (veijetno zaradi zakona o JRM) zaključiti do 22-ih in zaključili so ga ŠANK ROČK. Ti so edini imeli ta privilegij, da so del svojega koncerta odigrali v temi (ali pa vsaj v mraku), tako, da je bilo na odru opaziti tudi reflektorje. Da bi se Šank Ročk za ta nastop kaj posebej trudili, ne moremo ravno reči, odigrali pa so ga rutinsko in kot se za stare rock-eije spodobi, brez napak. Tako je torej minil prvi anti-drugs festival v Velenju. Ob koncu si ne morem kaj, da ne bi zapisal, da se kot gledalec nisem mogel znebiti občutka, da je organizator od nastopajočih zahteval, da povedo kaj o škodljivosti drog tudi sami, med svojimi nastopi. Večini to ni najbolj uspevalo, zato bi bilo bolje, da bi o tem kaj spregovoril kdo drug, na glede na to, da besede nekaterih slavnih osebnosti sicer zaležejo več, kot če bi jih izrekel navadni smrtnik. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo., 4 NON BLONDES Po polletnem zatišju, odkar je iz skupine 4 Non Blondes odšel edini moški član, basist Roger Rocha, prihajajo iz njihovega tabora govorice o možnem novem članu - spet moškemu. Njegovo ime je James Mankey, nekdaj pa je bil član ameriške underground skupine Concrete Blonde. O tem, ali bo fant res postal član te znane zasedbe, bodo tri dekleta odločala po koncu njihove turneje, ki trenutno poteka po Evropi. REEL 2 REAL Po velikem uspehu prve skladbe dueta Reel 2 Real, I like to move it, je tu že nova. 23. junija je namreč izšel njihov novi single z naslovom Go on move!. Predstavili ga bodo seveda tudi z novim videom, ki so ga maja posneli v Londonu. Prvi album tega zanimivega dueta naj bi izšel v septembru. WORLDS APART VVorlds Apart je skupina, za katero v Angliji pravijo, da bi utegnila biti ostra konkurenca slavnim Take That. Skupino sestavlja pet fantov: Dan Bowyer, Schelim Hannan, Steve Hart, Aaron Paul in Cal Cooper, starih okrog dvajset let, ki prihajajo iz različnih koncev sveta. Schelim je bil rojen v Bangladešu, Aaronove korenine segajo na Jamajko, Cal je Anglež, Steveova starša sta Francoza, Dan pa prihaja iz Italije. Rezultat te multikultume mešanice je njihova prva uspešnica Could it be i'm falling in love, s katero so takoj osvojili srca ljubiteljev plesne glasbe. Njihov prvi album je na poti, njegov naslov pa bo značilen - Together. SPIN DOCTORS Spin Doctors so izdali nov album. Njegov naslov je Turn it upside down, v trgovinah pa seje znašel 13. junija. 19. junija so doktorji začeli s turnejo, na kateri bodo ta svoj novi izdelek predstavili evropskim poslušalcem, turneja se je začela 14. junija v Hamburgu. V ZDA bodo novo ploščo pro-movirali od 15. julija do konca septembra. ■ Mitja Čretnik 10 NAŠ i:AS _ 3Q.junija 1994 Nove pridobitve, veselje in sreča v Vinski Gori "Voda je vir življenja" Veliko drobnih in velikih dogodkov so stkali krajani in svet krajevne skupnosti Vinska Gora v celotedenske prireditve ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo 24. junija. Zabavna in športna srečanja so bila "glavna" v dneh pred praznikom, na sam praznični dan pa so predali namenu novo veliko pridobitev, ki je 154 gospodinjstvom polepšala življenje, tega pa so bili veseli tudi vsi drugi prebivalci Vinske Gore. Osrednjo slovesnost so pripravili na Urbančevem hribu, kjer stoji nov, sodoben vodovodni pretočni rezervoar, ki ima volumen 60 kubikov. Voda iz njega, na katero so krajani Lipja, Pirešice in Zgornje Črnove dolgo težko čakali, je razveselila 154 gospodinjstev. 33 jih je dobilo nove vode, 121 pa rekonstruirane. Zadnja sušna poletja so jim to željo še močneje prebudila, saj so bile pipe pogosto suhe. Plod sodelovanja med sosednjima občinama Pred Urbančevo hišo se je v petek popoldne zbrala velika množica krajanov, goste, pred- Trak pred novim rezervoarjem je prerezaI eden najstarejših krajanov Franc Avbreht, odkril pa je tudi spominsko ploščo na njem. "Da bodo mladi vedeli, kako Je treba delati!" je ob tem dejal. stavnike velenjske in žalske obči-' ne, pa so pripeljali s turističnim vlakom. Pozdravil jih je Drago Kolar, ki je vodil slovesnost, v programu pa so se izkazali domačini; Lipniški fantje z lepo pesmijo, mladi plesalci, humorista Fifi in Pajo, mlad harmo-nikaš Rajko Petek... Krajani so dolgo čakali na ta dan, pridobitev pa so s spodbudnimi besedami do prvih kapljic na pipah pospremili tudi gostje. Francu Ramšaku, predsedniku vaškega odbora Lipje in vodovodnega odbora, so se za trud zahvalili s šopkom rož, potem pa je povedal: "V imenu vodovodnega in gradbenega odbora se zahvaljujem občini Žalec, krajevni skupnosti in občini Velenje, ki nam je omogočila priključitev na vodovodno omrežje." Sekretar za okolje občine Žalec Vinko Debelak se je krajanom zahvalil za neizmeren trud, ki so ga vložili v to delo. "Tako pridnih ljudi in zagnanih ljudi, kot ste tukaj, še nisem srečal. Želim vam, da ta voda nebi nikoli presahnila, za sodelovanje pa se zahvaljujem tudi občini Velenje." Srečko Meh, predsednik IS občine Velenje, je v svojem kratkem pozdravu dejal: "Vesel sem, da smo sodelovali pri izgradnji vodovoda, ki je prinesla toliko zadovoljstva. Želim, da smo še naprej tako dobri sosedje, da se srečujemo in še naprej prihajamo kot ljudje k ljudem." Ja, veliko lepih in vzpodbudnih misli je bilo izrečenih, preden smo se odpravili do vhoda v vodovodni rezervoar. Franc Avbreht je prerezal vrvico, fami župnik Tone Krašovec pa je blagoslovil objekt in vodo iz njega. Potem so si vsi ogledali še notranjost in se odpravili na sprehod do nekaj metrov višje ležečega rekonstruiranega glavnega rezervoarja. V nedeljo ob 8. uri zjutraj so namenu predali še nov večnamenski objekt ob starem pokopališču, s tem pa so se prireditve v Vinski Gori zaključile. ■ bš, foto:vos Dom za varstvo odraslih Velenje "Ja, to je bilo "fajn"!" Minuli petek bo zagotovo varovancem Doma za varstvo odraslih v Velenju in njihovim svojcem ostal še dolgo, dolgo v spominu. Pa ne zaradi proslav in prireditev, ki so se zvrstile v Šaleški dolini v počastitev dneva slovenske državnosti. Mnogo bolj in predvsem zaradi družabnega srečanja (beri piknika) na prostoru pri šoli Mihe Pintarja Toleda v Velenju. Pobudo zanj oziroma za srečanje varovancev doma in njihovih svojcev je dala socialna delavka Cvetka Hribar. Z zvrhano mero pripravljenosti in pomoči so ji pri izvedbi pomagali seveda tudi vsi ostali delavci doma. Bilje prvi v zgodovini delovanja velenjskega Doma za varstvo odraslih, o izvirnosti pobude, o tem, kaj je srečanje pomenilo za vse, pa raje ne bi izgubljali besed. Povedano kratko in jedrnato: bilo je enkratno, "fajn" tako, da bolje ne bi moglo biti. Če so bili organizatorji ob zamisli in nato še tik pred samim začetkom srečanja nekoliko skeptični, tega v nadaljevanju zagotovo ni bilo več. Od 70 do 80 svojcev se je namreč odzvalo vabilu za srečanje, nadpovprečna pa je bila tudi udeležba varovancev doma. Zadovoljstvo, ki je sijalo z obrazov, je zgovorno pričalo o razpoloženju udeležencev piknika. Krajši kulturni program je razveselil vse, ki so se zbrali na "prizorišču" piknika, zanimiva je bila tudi predstavitev dejavnosti v domu. "Od muh" ni bil šahovski turnir, ki so ga sklenili s podelitvijo kolajn in prehodnega pokala ter kratek obisk mariborskega škofa Franca Krambergerja. Slednji je bil za vse presenečenje in za mnoge pika na i. Ansambel Simona Legnerja pa je bil tisti, ki je pripomogel k temu, da je bilo ozračje res enkratno. In zato prav nič ne preseneča to, da so varovanci (pokretni in tudi taki, ki si- cer lahko sedijo na vozičku uro, dve) ter njihovi svojci vztrajali do precej poznih popoldanskih ur. Zadovoljni organizatorji, varovanci in seveda tudi svojci si želi- KS Šentilj Prijazni večeri ob razsvetljeni cesti Dolgoletna želja Šentiljčanov se je uresničila v petek zvečer. Ob prvem mraku je zagorelo 45 novih luči javne razsvetljave in osvetlilo pot skozi središče kraja, natančneje od gasilskega doma do mrliške vežice. Trasa je dolga celih 800 metrov, pridobitve pa so bili še posebej veseli tisti krajani, ki so z nekaj več kot 450 udarniškimi urami opravili vsa zemeljska in druga potrebna dela. Pri tem jim je nesebično pomagal izvajalec del Ivan Boček, ki je pripravil projekte, pomagal pa tudi pri izvedbi in to vse brezplačno. Če ne bi bilo zagnanih in pridnih krajanov, bi bila vrednost investicije bistveno višja, tako paje celotna veljala 1 milijon in pol SIT ( in ne 40 tisoč DEM, kot so namigovali nekateri v kraju). Žal investicija še ni v celoti plačana, saj je bilo sredstev, ki so jih kra- Luči v obliki "bučk" so razveselile mnoge Šentlljčane, saj bodo večeri sedaj v kraju prijaznejši, kar bo še posebej občutno pozimi jani plačali pri izgradnji vodovoda in so jih sedaj namenili v izgradnjo javne razsvetljave, premalo. Ivan Jelen, predsednik sveta krajevne skupnosti Šentilj, je ob tem povedal: "Upamo, da nam bodo prisluhnili tudi na občini Velenje in da bodo prispevali del sredstev. Obenem bi se rad Glasbena šola Velenje Počitniški živ - žav Kdor zna, pa zna. Ugotovitev velja za Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje, kjer se že kar nekaj časa drzno ozirajo v Evropo. Zaradi tega tudi počitniškega zatišja v učilnicah omenjene šole ne bo. Spet bodo namreč našle tu svoje mesto tri mednarodne poletne glasbene šole in več kot 90 aktivnih mladih nadarjenih virtuozov. Ti ne bodo samo "domači" iz Slovenije, ampak tudi iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Grčije, Madžarske, Avstrije. Glasbeno poletje v Velenju bo otvorila 1. julija mednarodna šola za kitaro, harmoniko in komorne skupine. Letošnja bo že jubilejna, 10. po vrsti. Zanimanje zanjo je precejšnje, po prijavah sodeč pa se bo na omenjenih instrumentih izpopolnjevalo vsaj 55 mladih, obetavnih glasbenikov. Že prvi dan bodo pripravili koncert na velenjskem gVadu. Tudi začetek 2. mednarodne klavirske šole prof. Lateinerja iz ZDA bo označil koncert. Ta bo v ponedeljek, 18. julija ob 20. uri, pripravila pa ga bosta sam maestro in njegova žena, ki ga bo spremljala z igranjem na čelo. Za to poletno akademijo mojstrske klavirske šole zanimanje presega vse možnosti. Le 8 do 10 jih bo imelo to priložnost, da bo s profesorjem Lateiner-jem smelo tudi udarjati po črno - belih tipkah. "Vseh prijavljenih v aktivno skupino ne bomo mogli sprejeti. Glede na delovne metode profesorja Lateinerja ni tako nepomembno biti pasiven udeleženec klavirske šole. Dopoldan namreč maestro skupini predava splošne stvari, popoldanske ure namenja posameznikom," nam je pojasnil ravnatelj Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Ivan Marin. Glasbeno poletje 94 v Velenju bo zaključila 8. mednarodna violinska Š-Ja profesorja Igorja Ozima. Tudi za to izpopolnjevanje je zanimanje med mladimi glasbeniki precejšnje. Prijavljenih je 18 tujcev, sogovornik pa upa, da jih bo v svojo dejavnost profesor Ozim vključil 22 ali 23. Drugi bodo lahko dogajanja v tej šoli "le" spremljali. "Samo letos bo prva polovica avgusta v velenjski glasbeni šoli prosta, kajti prihodnje leto bomo tradicionalnim dodali še tri mednarodne šole, in sicer šolo za orfej instrumentarij, za trobento, rog in pozavno. Radi bi imeli tudi pevsko šolo, ki je nihče v Sloveniji še nima. Veliko klicev glede tega imamo." Poletne glasbene šole v svetu niso nič posebnega, ampak sestavni del učnega programa za tiste; ki želijo na tem področju doseči kaj več. Kajti, za glasbenike z resnim namenom oddiha ni. Zato so toliko bolj pomembne mojstrske šole in poleg klavirske bo takšna prihodnje leto tudi šola za trobila in saksofon. Naključja glede gostovanja mednarodnih šol v Velenju ni. Tradicija, kakovostna organizacija, kader in prostorske možnosti ter dejstvo, da si delavci velenjske glasbene šole to "radi gredo", so naredili svoje. Ob tem, poudarjajo, ne smemo prezreti tega, koliko prispevajo šole z mednarodno udeležbo k uveljavitvi in utrjevanju ugleda organizatorice same in nenazadnje tudi rudarskega Velenja. ■ tp Praznik krajevne skupnosti Praznik v Ravnah Presenečenj ni manjkalo, prijetnega razpoloženja pa prav tako ne (foto: vos) jo, da petkovo družabno srečanje ne bi bilo zadnje, ampak uvod v podobna družabna srečanja tudi v prihodnje. ■ tp zahvalil vsem krajanom, ki so s svojim delom pripomogli, da se nam je uresničila dolgoletna želja, da bodo sprehodi skozi kraj tudi ob večerih prijaznejši. Še posebej bi se rad zahvalil Mariji Kuhar, Francu Matažu in Mirku Vasletu, ki so vodili dela pri izgradnji razsvetljave. Upam, da bo ta pridobitev vsem tistim, ki pravijo, da se v krajevni skupnosti Šentilj nič ne dela, sedaj dokaz, da se, in tudi dokaz, kam gredo finančna sredstva." Javna razvetljava je v Šentilju zasvetila na predvečer dneva državnosti, zato so bili še toliko bolj veseli in ponosni. Prav gotovo pa bodo pripravili še slovesnost, na kateri se bodo javno zahvalili vsem, ki so do nje pripomogli, potem pa se bodo še poveselili. ■ bš Kar nekaj prireditev se je zvrstilo ob letošnjem dnevu državnosti, 25. juniju, v Šaleški dolini. Na predvečer praznika je bilo še posebej slovesno v krajevni skupnosti Ravne, kjer so hkrati s tem proslavili tudi krajevni praznik. Žbrali so se sredi vasi, pri lipi, ki so jo pred tremi leti zasadili v spomin na prelomne dogodke, povezane z osamosvojitvijo Slovenije. "Vredno je zaznamovati takšne dogodke tudi zato, da se spomnimo polpretekle zgodovine. To je priložnost za pogovor o rezultatih naših prizadevanj, o napredku, ki zaznamuje podobo kraja. Vsak dosežek, še tako skromen, je lahko v ponos tistim, ki so k temu prispevali svoj delež, kot tudi tistim, ki so tako ali drugače povezani s krajem. Brez preteklosti ni sedanjosti, brez te ni prihodnosti. Krajani Raven ste z dejanji dokazali svojo pot in lahko rečem, da je prava." To so besede, ki jih je med drugim zbranim krajanom izrekel slavnostni govornik Jože Povše, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Velenje. Krajši kulturni program so ob tej priložnosti pripravili domači moški pevski zbor, otroci tamkajšnje podružnične šole ter ravenski harmonikarji. Ob kozarčku za dobro voljo in glasbi za prijetno razpoloženje so se krajani nato Zadržali še na družabnem srečanju. »tp 30.junija 1994 ZANIMIVO i ... * v* . KAK CAS 11 Tudi kovači so bili doma v Šmartnem ob Paki Bo kovačeva kovačija edina muzejska v Sloveniji? Na nenavaden, drugačen, pravzaprav čisto morski način, so pred 14 dnevi Faraoni promovirali svojo novo kaseto in kompaktno ploščo, tretjo v zadnjem obdobju skupine, katere začetki segajo že v pozna šestdeseta leta, še vedno paje ena "najmočnejših" primorskih pop zasedb. Po letu in pol promoviranja kasete in kompaktne plošče "Tu je moj dom", so namreč Faraoni izdali album "Naj te morje...". Kaseto je tudi tokrat založila ZKP RTV Slovenija, CD pa bo izšel v samozaložbi. Oboje lahko že v kratkem pričakujemo na policah glasbenih trgovin. Sedaj pa k promociji. Zgodila seje na ribiški ladji "Zlatoperki", ki je krožila po malem, lepem koščku Jadranskega morja - ob slovenski obali, z nje pa so odmevale nove pesmi Faraonov. Nelfi Depangher, bobnar, vo-kalist in vodja skupine Faraoni je o novem projektu skupine povedal: "Smo tipično primorsko-obalna morska skupina, ki prepeva o soncu, o morju, zvezdah, o noči in dnevu, ki je pred nami. Na tem lepem morskem predelu ne moremo govoriti o drugem kot o "naj te morje", in tri pikice, kar je sicer naslov naše zadnje kasete. Odločili smo se, da jo moramo izdati prav pred poletjem, saj je tematika pesmi na njej kot nalašč, da vas popelje v bližajoče se dolgo vroče poletje. Še prav posebej naslovna in v "San Simonu", kjer boste slišali tudi glas Oliverja Dra-gojeviča, tokrat prvič v Slovenščini. Sicer pa z njim sodelujemo že 13 let, spremljamo ga na nastopih." Več živahnosti boste opazili že pri prvem poslušanju, kar dosedaj ni bil običaj za Faraone. Od desetih pesmi s kasete (na CD-ju jih je 12, saj vsebuje 2 remixa) sta dve že znani: "Sonce sreče" (SLO Eurosong 93) in "Poletje si ti" (MMS 93). Dve sta priredbi: "Vsako jutro" (iz zgodnjih let Faraonov) in "V San Simonu", sicer pa so vse druge pesmi avtorsko delo pretežno Enza Hrova-tina(kitare, vokal) in Ferda Ma-raža (klaviature, vokal). Seveda so vsi ostali člani s svojim avtorskim pristopom vse skupaj še popestrili. Z mesecem julijem je skupina doživela spremembo, saj se je po dobrih štirih letih od njih poslovil jš^tt a^I Šm 0 klaviaturist Claudio Krmac. Zamenjal ga bo Slavko Ivančič( ex Bazar), nekoč že Faraon, ki se bo kot nov član prvič predstavil občinstvu na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca s pesmijo "Mi ljudje smo kot morje". In katero pesem bomo po mnenju Faraonov v tem poletju slišali največkrat? "Kaseto smo naslovili "Naj S poti po Nepalu Kathmandu. Vsega bo kmalu konec. Podelitev diplom in vodniških značk našim tečajnikom, nakupi daril in spominkov prijateljem doma. Uspelo nam je prestaviti polet za Bangkok za nekaj dni, tako, da odpotujemo čez dva dni. Med podelitvijo značk dan pred poletom nam povedo, da je pravkar med pristankom na letališču strmoglavil pakistanski Boeing z 155 potniki. Ko nepalskega prijatelja Nimo nejeverno pogledam, mi v roke vtakne faks s seznamom ponesrečencev. Celotna angleška odprava na Annapurno je bila med njimi. Ko dan kasneje piše: Aleš Lipnik pristanemo v Bangkoku in me carinik povpraša od od sem priletel sem v njegovih očeh postal skoraj lokalni heroj ko sem mu povedal, da živ prihajam iz Kath-manduja. Umetnost pakiranja prtljage je poglavje zase. Mojih dovoljenih dvajset kilogramov prtljage zrase preko nesramnih 45 kil. Da vse spravim na letalo me stane precej živcev in iznajdljivosti. Neumno se mi zdi plačevati presežek prtljage, ko se pred mano na letalo bašejo debeli američani, ki brez prtljage tehtajo več kot jaz z njo. Ko pa v propagandnem listu pre- berem, da bo naš jumbo jet med poletom porabil več kot sto ton goriva sem trdno odločen, da se zaradi petindvajsetih kilogramov presežka ne bom pustil izsiljevati. Bangkok je zadnja etapa pred našim poletom v evropo. Teden časa imamo, da si ga ogledamo, a meni kar ne gre od rok. Zame je to prehuda sprememba. Iz odmaknjenih divjin v osemmiljonsko mesto. Iz odmaknjenih poti, kjer nekaj ur ne srečaš žive duše med petpasovne avtoceste. Iz hladnih višin na morsko obalo, v tropski dež, med vsiljive prodajalce in v množico bordelov. Že prvi dan imam vsega dovolj. Odpotujem na jug na Ko Samet, "otok je sinonim za najlepše bele plaže in najlepše bele korale," pravi prospekt in res - že naslednji dan bre-dem na obalo saj pomola na otku sploh ni. Dva dni preležim v sen- kulturno zgodovinskega spomenika. Za zdaj je vse ostalo pri želji glede ureditve v muzejsko kovač -nico. "Pobudo za njeno ureditev so dali šmarški turistični delavci. Tudi predstavniki krajevne skupnosti so se zanimali. Če bi imel dovolj "pod palcem", bi jo uredil sam. Tako pa... Sem pripravljen sodelovati pri ureditvi celotnega objekta, z domačijo vred, a treba se je prej dogovoriti tako, da bo za vse sprejemljivo " je še povedal ob koncu obiska Drago Verdev, po domače Kovačev Drago. ■ tp Faraoni (Enzo, Ferdl, Nelfi, Claudio, Piero) so se na "Zlatoperki" poslovili od Claudia in nam predstavili nov album. Ta je končal tudi na dnu morja. Krst pač mora bit'I te morje..." ravno zato, ker želimo, da poudarja to neko bolezen ali ljubezen, s tem pa ne mislimo, da se morajo vsi odločiti ravno za to, naslovno pesem. Vsak naj izbere svojo pesem." pove Nelfi. In doda, da bodo jo bodo promovirali tudi v naših koncih, kdaj, pa še ni vedel. ■ Bojana Špegei ci palm, ter se kdaj pa kdaj kot mrož zavalim po pesku v čisto vodo. Šele zadnji dan pred odhodom se vrnem v Bangkok, naravnost na letališče. Po sedemnajstih urah potovanja, ki uradno traja le dvanajst ur (pet ur je časovne razlike med Bangkokom in Evropo) sem na Brniku. Amsterdam, in Munchen so vmesne postaje. Oktober je, vliva kot iz škafa, mraz, oholi policisti. (Zanimivo, samo na letališču Brnik sem videl policista z brzostrelko - ne na Tajskem, ne v Indiji in ne v Nepalu jim niso potrebne, da o Evropi ne govorim). Ter tisto najlepše - srečanje z domačimi. Ko pridem domov si najprej želim ogledati material, ki sem ga posnel na poti, vendar me spanec v hipu premaga. Sanjam o Himalaji. (konec) 3. Festival Slovenije "Vurberk '94" vokalno-instrumentalnih skupin z dia-tonično harmoniko in večglasnim petjem "Fantom izpod Rogle" nagrada Radia Velenje Vurberk je idiličen kraj na južnem delu Slovenskih goric, ki leži ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem. In ravno v tem kraju je bil v soboto, 25. junija, v grajskem dvorišču že 3. festival vokalno - instrumentalnih skupin slovenske domače glasbe. Ker sta prvi in drugi festival pri občinstvu požela izjemen uspeh, so prizadevni organizatorji pričakovali, da bo tudi tokrat tako. Niso se zmotili! Obisk je bil izreden, saj že uro pred festivalom ni bilo moč najti prostega kotička na improviziranih tribunah grajskega obzidja. Organizator Turistično društvo Vurberk je ob izdatni pomoči Radia Maribor in tednika Kaj uspel prireditev medijsko odlično pokriti, saj sta celotno prireditev snemala radio in televizija Maribor. Bogate nagrade za nastopajoče so prispevale lokalne radijske postaje, med njimi tudi Radio Velenje za najboljše besedilo. Letos seje na festival prijavilo 22 ansamblov, festivalska komisija pa jih je izbrala dvanajst. Na "Vurberku '94" so s po dvema skladbama nastopili: Jože Skubic in slapovi, Ansambel Ekart, Vigred, Ansambel Roberta Praprotnika, Fantje izpod Vurberka, Bistriški odmev, Rubin, Cvet ter Mladi Štajerci z Završkimi fanti in Monika ter Alenka Heričko. Med sodelujočimi sta bila tudi "Dan in noč" iz Velenja ter "Ansambel Simona Legnarja" iz Vinske gore. Oboji so bili med nagrajenci že na prvih dveh festivalih, zato so tudi tokrat pričakovali dobre uvrstitve. Festival je potekal v izjemnem razpoloženju, saj je občinstvo vzpostavilo pristen stik z nastopajočimi. Da pa je vse teklo kot podmazano sta se potrudila uveljavljena voditelja: vedno elegantna Ida Baš in šarmantni Janez Toplak. Že med samim nastopom je bilo moč opaziti, daje največ simpatij gledalcev požel ansambel "Jože Skubic in slapovi" iz Grosuplja, ki so resnično navdušili, delovali so kot izredno sproščeno in oigrano moštvo. Dobro pa so se odrezali tudi oboji velenjski predstavniki. V času štetja glasov se gledalci niso dolgočasili, saj sta za dobro razpoloženje poskrbela domača humorista, zabavali pa so se tudi ob žrebanju vstopnic. Obenem so prizadevni organizatoiji že na sami prireditvi prodajali festivalsko kaseto, ki je naletela na odličen odziv. In kakšni so bili rezultati? Najprej je bila podeljena nagrada za najboljše besedilo (po oceni lokalnih radijskih postaj), ki jo je prispeval Radio Velenje. Nagrado je prejela skladba "Dravinji" v izvedbi "Fantov izpod Rogle". Ostale nagrade so bile razdeljene takole: Strokovna komisija - za izvedbo: 1. nagrada (75.000 sit) Radio Maribor skupini s fantovskim petjem: Jože Skubic in Slapovi, 1. nagrada (75.000) Radio Triglav skupini z dvoglasnim petjem: Dan in noč, 2. nagrada (50.000) Radio Žiri: Mladi Štajerci z Završkimi fanti in Monika ter Alenka Heričko, 3. nagrada (35.000) Koroški radio: Ansambel Simona Legnarja. Nagrada za najboljšo skladbo festivala po izboru urednikov radijskih postaj (50.000) Radio Šmarje: Gozdovi zapojte z menoj - Dan in noč. Nagrade občinstva: 1. Zlati zmaj (50.000) Radio Ptuj: Jože Skubic in slapovi 2. Srebrni zmaj (30.000) Radio Ormož: Fantje izpod Vurberka 3. Bronasti zmaj (30.000) Radio Brežice: Mladi Štajerci z Završkimi fanti in Monika ter Alenka Heričko. Tako sta bila najuspešnejša ansambla festivala "Vurberk '94" Jože Skubic in slapovi ter Dan in noč. Velenjčanom (z njihovo izredno pevko) smo takoj po svečani razglasitvi čestitali in jih poprosili za kratko oceno nastopa. Vodja ansambla Milan Verboten je bil zelo zadovoljen, kako tudi ne: "Pred vsakim festivalom imaš malce treme, kar pa nas je dodatno stimuliralo, tako da smo dali res vse od sebe. Vsaj eno nagrado smo, resnici na ljubo, tudi pričakovali, saj imajo naše skladbe pri poslušalcih lep odziv. Za festival smo aktivno vadili. Za pomoč bi se zahvalil še Dušanu Krajncu." Sicer pa so se njihovi posnetki pojavili že tudi na Radiu Slovenija, na državni televiziji pa so nastopili v oddaji "Po domače". Tako Dan in noč kot Ansambel Simona Legnarja že razmišljata o naslednjem festivalu, ki bo v Ptuju v mesecu septembru (o tem pa kdaj drugič!). Skratka, "Vumberk '94" je izredno uspel in ponosni smo lahko, da je temu pripomogel tudi Radio Velenje! ■ Jure Beričnik Dolga leta se je pesem udarcev težkega kladiva, ki je oblikovalo kos razbeljenega železa, položenega na tnalo, razlegala v okolici Jazbečevega ovinka v Šmartnem ob Paki. Vsaj 20 let je že od takrat, ko so zadoneli v kovačiji, z današnjo hišno številko Šmartno ob Paki 106, še zadnji tovrstni toni. Kovačija stoji še danes, orodje v njej pa spominja na tiste, ki so okusili vso težo kovačevega dela. V zadnjem času se tod vendarle nekaj dogaja. Za zdaj v obiskih in besedah, lastnik Drago Verdev pa upa, da kaj kmalu tudi v dejanjih. Približno 350 let staro kovačijo naj bi uredili v muzejski objekt, edini tovrstni v Sloveniji. V njej je še danes tako, kot je bilo takrat, ko so Jože Steblovnik, Dragov prapraded, nato njegov sin, za njim njegov potomec oziroma Dragov stari ata Fric Steblovnik opravljali kovaška in podkovaška dela (tako je namreč pisalo na oglasni tabli nad kovačijo): ognjišče, meh, več vrst klešč, ročni vrtalniki, kladiva (majhna, velika, težka, lahka), "ta glavni" ampus - nakovalo, podkve,... Skratka, vse tisto, kar je takšna kovačnica potrebovala. Drago jo je pred časom le malo pospravil in uredil tako, da lahko naključni obiskovalec "dobi" približno sliko dogajanja v njej pred 300 in več leti. To menda ni bila edina kovačija v bližnji in daljni okolici Šmartnega ob Paki. Toda, "bila pa je poznana daleč naokoli kot dobra. Ne, da bi jih hvalil, ker so bili moji sorodniki. Tako pripovedujejo drugi." In zakaj Drago ni nadaljeval kovaške tradicije? se vsiljuje človeku vprašanje samo po sebi. "Mh, moj stari ata je imel dve hčeri. Nobene to delo ni zanimalo. Vnuki pa smo bili takrat, ko je stari ata še delal, premajhni. Ko smo zrasli, je on opešal. Sicer pa sem levičar in stari ata mi je že v zelo zgodnji mladosti povedal, da kovač nikoli ne bom. In res nisem. Sem pa kuhar in človek, ki ima zelo rad starine." Prav zaradi ljubezni do kulturne dediščine, ohranja kovačijo takšno kot je bila. Že večkrat so se v njej mudili delavci velenjskega muzeja in me- nili, "da ne bi bilo treba veliko spreminjati". Tudi predstavniki celjskega spomeniškega varstva naj bi že ocenjevali vrednost tega Faraoni so izdali nov album Naj te morje..." * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADI KI SKOČILI V POLETJE Tudi velenjski radijci imamo svoj skok. Res je, da se mu ne reče skok čez kožo, ampak skok v poletje, a vseeno. Med množico tistih, ki so se v soboto popoldne in zvečer zbrali na ploščadi pred klubom smo bili tudi mi. Različno razpoloženi. Bojana Špegel je imela težave z očmi, zato ni bila tradicionalno zgovorna in za omizjem smo to pogrešali. Mitja Čretnik se je ves večer topil, ker je bil lahko na zvezi s Heleno Blagne, ki gaje klicala celo maestro. Niko Rabič, ki se v studiu tako rad prelevi v Fanči, pa za ta "štos" na prireditvi ni imel posluha. Menda je bil najprej za, a po tistem, ko je v publiki opazil nekoga, pred katerim ima nekaj "rešpek-ta", je bil takoj proti. Suzana Kok je v poletje skočila z velenjske skakalnice, kjer je tisto popolne posojala svoj glas, potem pa gaje posodila še za napoved skupine, ob kateri smo vsi zelo uživali: Ritmo loco. Mira Zakošek je bila iz minute v minuto boljše volje. Začelo se je seveda z najslabšo ob 17. uri, ko seje začenjalo je bilo tako vroče, da si na cesti opazil le kakšnih šest ljudi. Potem, ko smo začeli paje šlo vse navzgor: obisk in volja. Pri Daretu Hriberšku, ki je vedno sproščen in komunikativen, smo sodelavci opazili nekaj, za kar smo mislili, da mu je tuje. Tremo. In tega nam ni prikrival. Celo priznal je, da ima pred dvema stvarema vedno tremo: pri branju čestitk v programu in pred kakšno javno napovedjo nastopajočih. Tanja Goljar paje bila ves čas zelo dobre volje. Še najboljše pa takoj po tistem, ko je izstopila iz vlakca, s katerim seje malo popeljala naokoli. Stane Vovk je slikal in slikal. Že prej na smučarskih skokih, potem na poletnih skokih in bali smo se že, da ne bo dobil kakšnega žulja. Alešu Oj-steršku in Matjažu Šaleju, ki sta imela delo s sobotnim popoldanskim programom radia, je bilo najbolj žal, da sta zaradi tega zamudila Heleno. In tega urednici, ki jima je "namestila" dežurstvo, ne bosta oprostila tako kmalu. Andrej Hofer seje spet izkazal. Kratko, jasno, jedrnato in za celo popoldne je bil posel opravljen. Na koncu paje bil najbolj zadovoljen direktor Boris Zakošek, ki se je lahko še enkrat prepričal o kakovosti, zanesljivosti in sposobnosti ekipe, ki jo vodi. mkp Mitja Čretnik, Matjaž Jeršlč, Suzana Kok, Matjaž Šalej In Dare Hriberšek se ne navdušujejo nad dečkom s piščalko, kije bil sicer dober, ampak nad Ritmo loco, ki so bili še boljši, (foto: vos) Sedma slikarska kolonija gradbincev Ze tradicionalna slikarska kolonija gradbincev poteka v Velenju v organizaciji kulturne sekcije Vegrada slikarska kolonija, ki seje udeležujejo gradbinci iz cele Slovenije in tudi na tak način počastijo svoj stanovski praznik, 4. junij. Mentor letošnje slikarske kolonije je bil Arpad Šalamon, ki je dela tematsko usmeril in sicer je bila letošnja rdeča nit "HISA". Nastala so zelo zanimiva likovna dela, ki odkrivajo globino in odnos posameznika do hiše. Dela bodo vse do avgusta razstavljena vgaleriji Vegrad, na upravi Vegrada, Prešernova 9, kjer sijih lahko ogledate vsak delovni dan. H (mz, foto sv) 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608] 41 224 fax: (0608)41 626 lelex: 3581 5 TANSEV SI LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. POLZELA 38 informacije tel.: (063) 721-052 0.0. li ZASTOPSTVO ZA VOZILA: 'SUBARU* DAIHATSU* SUZUKI* FIAT* * ALFA ROMEO* ROVER* *M0BITEL - OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO ŽE OD 2.290 DEM + TPD *AVT0AKUSTIKA BALUPUNKT •AVTOALARMI GT *AL. PLATIŠČA ŽE OD 12.000 SIT •SONČNE STREHE FARM0NT ŽE OD 24.000 SIT posredujemo pri prodaji rabljenih vozil: 1 ZASTAVA P0LY 101 85 2.000 DEM 2. JUGO 55 KORAL 89 3.300 DEM 3.R4 GTL 89 5.000 DEM 4.SEAT MAL.1,5 IE CAT 90 12.000 DEM 5.T0Y0TA MRI11,6 LT 87 15.500 DEM 6.VW P0L0 G 40 CAT 92 20.000 DEM 7.RENAULT CLIO 1.6V 93 24.000 DEM 8.TOV.VOZILO TAM 190-T15 91 28.500 DEM TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 11a (pri Veliki Pirešici)_ .VOVA TKI.F. FO\SKA ŠTFM1.KA: 063/72S-0S0 ZELO UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGODNO MOKA TIP 850 25KG 36,90 MOKA TIP 500 25KG 44,90 SLADKOR 50KG 88,90 OLJE ZVIJEZDA 12/1 158,90 TESTENINE 1/2 KG 57,90 VEGETA1KG 799,00 RIŽITALJ. 1KG 94,90 PRAŠEK OSKAR 429,90 PRAŠEK PERSIL 849,90 PRAŠEK VVAISE RIESE 719,90 V vročih poletnih dneh, ko prija hladen požirek, lahko v Košarici kupujete ohlajeno pijačo! *♦* KDOR VARČIJS - V1 GRAJSKI RIZLING 149,90 JERUZALEMCAN 12/1 260,00 PIVO LAŠKO ZABOJ 1.650,00 PAMPERS PLENICE 1.590,00 KIS ZA VLAGANJE 3L 325,00 KOZARCI ZA VLAGANJE 34,90 POKROVI ZA VLAGANJE 389,00 KORUZA KRMNA 27,90 JEČMEN KRMNI 22,90 KRMILNA OKA 19,90 *** Izvršni svet Skupščine občine Velenje objavlja na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93 in 19/94) JAVNI RAZPIS za obnovo tal v prostorih upravne zgradbe Občine Velenje NAROČNIK: Izvršni svet SO Velenje PREDMET RAZPISA: Obnova tal v prostorih upravne zgradbe Občine Velenje v I. nadstropju, Titov trg 1 ROK IZVEDBE: 15 dni od dneva sklenitve pogodbe. MERILA ZA IZBOR: kvaliteta, cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, garancije in reference. RAZPISNI POGOJI: Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - dokazilo o registraciji • odločbo za opravljanje dejavnosti - ceno. Ponudbe se dostavijo v zaprti kuverti z oznako "Ponudba za obnovo tal - Ne odpiraj!" in sicer do 11.7.1994 do 12. ure na Izvršni svet SO Velenje, Titov trg 1. Odpiranje ponudb bo 11.7.1994 ob 12. uri v sobi št. 21/1 upravne zgradbe občine Velenje, Titov trg 1.0 izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni po odpiranju ponudb. IZVRŠNI SVET SO VELENJE 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 30.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, l.JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 2. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.00 Iz sveta glasbe; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 3. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 r-oročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 4. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.15 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 5. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16-30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA,6. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. riNC IKIINC IKIINC [ DOM KULTURE VELENJE aSSSS3iSiiiasB8isaiiSSiaia®88f«SfS®;S Sobota, 2. 7. ob 21.30 uri Nedelja, 3. 7. ob 19. uri Brez strahu (Fearless) - drama. Režija: Peter Weir (Priča) Vloge: Jeff Bridges, Isabella Rosellini, Rosie Perez, Tom Hulce Ponedeljek, 4. 7. ob 20. uri Torek, 5. 7. ob 19. uri spektive in s pasjimi komentarji... Psom sta glasove posodila Danny de Vito in Diane Keaton! LETNI KINO NA BAZENU S8BS8aSSSaSSi««S!f!aSSa»«a»iii Nedelja, 3. 7. ob 21.30 uri Glej, kdo se zdaj oglaša (Look, Who's Talking Now!) - romantična družinska komedija. Režija: Tom Ropelewski Vloge: John Travolta, Kirstie Al-ley... žini Ubriaccovih iz pasje per- Brez strahu - drama. Predstava bo ob suhem vremenu! Gostinska postrežba ob gledanju filma! Torek, 5. 7. ob 21.30 uri Glej, kdo se zdaj oglaša - romantična družinska komedija. Predstava bo ob suhem vremenu! V Šoštanju in Šmartnem ob Paki ta teden ne bo filmskih predstav! DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 30. junija -dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kordeš in dr. Slavič Petek, 1. julija - dr. Gašper, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Lazar in dr. V.Renko Soboto, 2. julija in nedeljo, 3. julija - dr. Slavič, dr. O.Renko in dr. Stupar Ponedeljek, 4. julija - dopoldan dr. Kardoš, popoldan dr. V.Ren- ko, nočni dr. Gašper in dr. Urbane Zobozdravstvo: V nedeljo, 3. julija - dr. Vesna Gaberšek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Lekarna v Šoštanju: V času dopustov od 4.7. do 31.8. je Lekarna Šoštanj odprta od 8. do 15. ure. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 2. julija do 3. julija-Milan Matko, Topolšica 15, tel.: 0609/618-117. Od 4 julija do 7. julija - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 36, tel.: 0609/618-117. Veterinarska postaja v Moziiju: Do 3. julija - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978. POLICIJSKA POST iNJli "L* Zbil otroka in pobegnil V petek, 24. junija ob 21.35, je pred stanovanjskim blokom na Tomšičevi 15 v Velenju, doslej še neznani voznik kolesa z motorjem, trčil v 7-letnega J.P. in z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej. Za neznanim in brezvestnim voznikom policisti pospešeno poizvedujejo. Dva pridržana do istreznitve V petek, 24. junija med 22. in 5. uro naslednjega dne, so velenjski policisti izvajali poostren nadzor prometa. Ustavili so 45 voznikov in kar pri 22 ugotovili kršitve cestno prometnih predpisov. Med vozniki je bil tudi 38-letni Franjo P. iz Velenja, ki so ga ustavili v Gaberkah. Ker so sumili, da vozi vinjen, so zanj odredili preizkus alkoholiziranosti, kar pa je Franjo izigraval. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo in odvzeli vozniško dovoljenje. Pa se za to ni preveč menil, vožnjo je nadaljeval. Ko so ga ustavili drugič, policisti niso imeli več razumevanja. Odpeljali so ga s seboj in ga pridržali do istreznitve. V torek, 21. junija, pa so v istih prostorih "gostili" 44- letnega Edvarda B. iz Velenja. Ta je v eni od velenjskih trgovin v vinjenem stanju grozil trgovkam in hotel razbiti steklo. Ker ni nič kazalo, da bi se hotel umiriti sam in tam, kjer je bil, so ga policisti odpeljali s seboj. Požar na osebnem avtomobilu V sredo, 22. junija okoli 18. ure, je izbruhnil požar na osebnem avtomobilu Renault Fuego, s katerim je iz Velenja proti Šoštanju vozila 27-letna Jolanda O. iz Šoštanja. Voznica je med vožnjo za-vonjala bencin, ker pa je pred njo vozil tovornjak, na to ni bila pozorna. Ko je pripeljala v Pesje, je pri motorju vozila zagorelo. Požar so pogasili gostje bližnjega lokala še pred prihodom gasilcev. Na vozilu je nastalo za okoli 150 000 tolaijev škode. V čelnem trčenju dva poškodovana V ponedeljek, 20. junija ob 10.55, je Leopold Travner, star 37 let, iz Velenja, vozil osebni avto po magistralni cesti iz Vinske gore proti Velenju. V delno preglednem ovinku na Celjski cestije začel prehitevati vozila pred seboj. V tistem trenutku pa je iz velenjske smeri pripeljal osebni avto Marinko Suvajac, star 38 let, iz Bosne in Hercegovine. Kljub zaviranju voznika Suvajaca sta vozili čelno trčili. V trčenju se je Leopold Travner hudo poškodoval, Marinko Suvajac pa lažje. Oba so z rešilnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje. Na vozilih je nastalo za okoli 450 000 tolarjev škode. S kolesom pred avto V nedeljo, 26. junija ob 11. uri, se je hudo telesno poškodoval 10-letni Armin L. iz Velenja. S kolesom seje peljal po pločniku iz centra Velenja proti Šaleku. V bližini stanovanjskega bloka na Stantetovi 1 paje nenadoma zapeljal s pločnika pred osebni avto, ki ga je v isti smeri vozil 57-letni Viktor Auberšek iz Paškega Kozjaka. Kljub zaviranju voznik osebnega avtomobila trčenja ni mogel preprečiti. Mladega kolesarja so s hudimi telesnimi poškodbami odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Ogenj je bil podtaknjen V sredo, 22. junija okoli 15. ure, je zagorelo na gospodarskem poslopju velikem 30 krat 10 metrov v Lenartu pri Gorenjem Gradu, last Janeza Z.. Kriminalisti in policisti, ki so opravili ogled kraja požara so ugotovili, daje bil ogenj podtaknjen. V požaru je zgorelo del ostrešja, kubični meter letev za ostrešje, lesena stena in manjša količina slame in sena. Materialno škodo so ocenili na 600 000 tolarjev, verjetno pa bi bila precej večja, če ne bi hitro in učinkovito posredovali gasilci. Zoper osumljenega bodo kriminalisti napisali kazensko ovadbo. Gorska nesreča V nedeljo, 19. junija okoli 16. ure, seje pri sestopu iz Klemečeve jame v Loagarski dolini zgodila nezgoda planincu 26- letnemu Viktorju Metulju iz Moziija. Ko se je z znancema vračal v Logarsko dolino, se je med hojo spotaknil in padel. Pri padcu se je poškodoval. Pomoč so mu nudili gorski reševalci iz Solčave, zdravniško pomoč pa v Zdravstvenem domu Moziije. Poškodoval in zažgal osebni avto V četrtek, 23. junija okoli 18.15 je Ivan T. iz Šmiklavža opazil, da je pred garažo parkiran osebni avto Jugo, kamor ga je parkirala sestra, s katero sta v sporu. V jezi je s cepinom razbil vsa stekla na avtomobilu in poškodoval pločevino. Ker s tem še ni bil zadovoljen, je s traktorjem avto potiskal približno 50 metrov po pobočju travnika in ga nato zažgal. Na vozilu je nastalo za blizu 320 000 tolaijev škode. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Zapeljal na levo V sredo, 22. junija ob 16.30 se je na lokalni cesti v Podkraju pri Žalcu pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo in ena lažje poškodovana. Materialno škodo, ki je v nesreči nastala, so ocenili na 230 00 tolaijev. Po lokalni cesti iz Velenja proti Podkraju je z osebnim avtomobilom vozil 20-letni Roman Novak iz Podkraja. V levem nepreglednem ovinku je pri hiši Podkraj 2/a z vozilom zapeljal na levo polovico v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avto- mobila 41-letni Stanislav Grabnar iz Velenja. V trčenju se je voznik Grabnar hudo, Novak pa lažje poškodoval. Oba so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Z motorjem v betonski zid V torek, 21. junija ob 18.35, se je voznik motornega kolesa 41-letni Franc Lorger iz Žalca, na dvorišču Mlekarne Aija vas vozil z motornim kolesom znamke Yamaha JZ 125 cm. Zaradi neizkušenosti je zapeljal na betonski robnik in nato z desnim bočnim delom trčil v betonski zid vratarnice. Pri tem se je hudo poškodoval in bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Celje. S kolesom pred avto V četrtek, 23. junija, ob 18.45 je iz Velenja proti Celju vozil osebni avto 64-letni Karel Planko iz Velenja. Ko je v Črnovi začel prehitevati skupino treh kolesark, je 9-letna Dragica P. nenadoma zavila v levo, tako, da jo je voznik z avtomobilom zadel. V trčenju je padla po vozišču in se hudo poškodovala. Zdravniško pomoč soji najprej nudili v Zdravstvenem domu Velenje, od tu pa so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Miza in klop sredi ceste V nedeljo, 26. junija ob 5.25, se je na Savinjski cesti v Žalcu pripetila prometna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval 45-letni Andrej Štorman iz Žalca. Ta je vozil motorno kolo po Savinjski cesti iz Kardeljevega trga proti križišču z Gotoveljsko cesto. Ko je pripeljal do gasilskega doma, je z motornim kolesom trčil v mizo in klop, kije bila postavljena prečno na voznem pasu, po katerem je vozil. Tam je ostala po končani Žalski noči. Družinski pretep V sredo, 22. junija okoli 20. ure, je prišlo do družinskega prepira v okolici Braslovč. 47-letni Marjan B. se je v njem tako razburil, da je pretepel mamo, očeta in ženo. Starša sta morala zaradi poškodb iskati zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu Žalec, od koder so ju odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. Neurje v Žalcu V ponedeljek, 20. junija popoldne, je močno deževje povzročilo povečanje meteornih voda v mestu Žalec. Obstoječi kanalizacijski odtoki zaradi obilice vode te niso več odvajali in prišlo je do poplavljanja kleti stanovanjskih blokov in hiš. Škoda, ki jo je neuije povzročilo, še ni znana. Previdno pri kopanju! Savinja vzela mlado življenje Poletje je tu in z njim tudi višje temperature, zato osvežitve še kako prijajo. Številni so se minuli vikend napotili na kopališča, morje ali k jezovom rek in gramoznicam polnim vode. Vode pa skrivajo tudi pasti. V minulem vikendu sta se pri kopanju pripetili dve nezgodi, ena od obeh z najbolj tragičnimi posledicami. Savinja je vzela mlado življenje. V nedeljo, 26. junija okoli 17.10, so občani Letuša v reki Savinji opazili telo deklice, 9-letne Selme I. iz Velenja, ki je prosto plavalo v smeri toka. Takoj sojo potegnili iz vode in pričeli z oživljanjem, nato pa z rešilnim vozilom odpeljali v Zdravstveni dom Velenje. Žal ji niso mogli več pomagati, kmalu po prevozu je deklica umrla. Selma je prišla na kopanje za Savinjo skupaj s starši, ki so deklico pogrešali že ob 15. uri in jo pričeli iskati. Iskali so jo povsod, tudi doma. Kopalci pa so njeno telo potegnili iz vode okoli 1500 metrov nižje od kraja, kjer se je Selma podala v vodo. Srečno pa seje končala nezgoda, ki seje pripetila med kopanjem dan prej, v soboto, 25. junija. Lahko pa bi se prav tako tragično. Okoli 15. ure se je po potoku Ložnica v bližini Arje vasi z blazino vozil 6-letni Dejan P. iz Celja. Med vožnjo je v tolmunu padel z blazine. Na pomoč mu je, čeprav ne zna plavati, priskočil njegov 24-letni oče Radojko P. iz Celja. Uspelo mu je, da je malega Dejana predal drugemu kopalcu, sam pa se je v 3 metre globoki vodi pričel utapljati. Po približno desetih minutah so ga kopalci uspeli potegniti iz vode. Z urgentnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Njegovo življenje ni več v nevarnosti. l/hftlu. f o o Poznate tole zgodbo? Neki gospod bi rad kupil nov avto. Neodločen je. Posvetuje se s prijatelji. Pravijo: Če hočeš imeti vrhunsko kakovost, varnost, udobje in opremo za najnižjo možno ceno, potem je zate Golf. Pri nas ga imamo. Se več. Zdaj na naš trg prihaja GOLF EUROPE, znanilec novega evropskega odnosa do slovenskega kupca. Za najnižjo teno vam proizvajalci Golfa Europe ponujajo: • 4 vrata serijsko - stekleno električno pomično streho - centralno zaklepanje - vzglavnike tudi zadaj - merilnik vrtljajev - zatemnjena stekla - 4 zvočnike - po višini nastavljiv sedež voznika - 14 eolska jeklena platišča - gume 185/60 R 14H Vse to dobite v Golfu Europe pri nas za najnižjo možno ceno. NOVI, NIŽJE CENI VSEH AVTOMOBILOV VW. AVTOCENTER MEH Koroška 7b, VELENJE tel.: (063] 852-955 Volkswagen -ko veš, kaj imaš. Oven od 21. marca do 20. aprila V No vi časi, staro stanje. Tako bi lahko kratko označili vse, kar se bo dogajalo z vami in okoli vas v prihodnjih dneh. Se vedno boste ogromno časa posvečali ureditvi srčnih zadev, pri tem pa vam nasprotna stran ne bo prav veliko pomagala. Neko delo že dolgo čaka, da se ga boste lotili. Skrajni čas je, sicer bo povzročena škoda tudi veliko finančno breme. Zdravi boste! Bik od 21. aprila do 20. maja Počasi boste svoja čustva povsem uredili. Spet boste vedeli, kaj si pravzaprav želite, o vsem pa se boste temeljito pogovorili tudi s partnerjem. Kar malo začudeni boste, ko se bo povsem strinjal z vami, saj boste pričakovali, da se bo malo upiral. Napake bosta odpravila skupaj. Sploh si ne boste želeli v velike družbe, saj se boste doma počutili krasno. Previdnost pri rekreaciji nebo odveč! Dvojčka od 21. maja do 21. junija Neverjetno veliko dela ste si naložili za čas, ko že vsi razmišljajo le o dopustu, mnogi načrti pa se vam bodo zaradi tega porušili kot hiša iz kart. Nič čudnega ne bo, da boste tu in tam rahlo zmedeni. To bo nekoga prav očaralo in močno se bo začel zanimati za vas. Opazujte, da ga ne boste spregledali. Pismo bo prispelo v nekaj dneh, vsebina bo pričakovana, a ne šokantna. Rak od 22.junija do 22.julija O Q Dinamičen teden, poln nepredvidenih dogodkov je pred vami. Malo naporno bo, zato se pripravite, predvsem pa si vzemite dovolj časa za spanje, saj se boste pogosto zbujali zaradi morečih sanj. Vzrok zanje boste poznali le vi, prav nič pa ne bo narobe, če ga zaupate še komu. Tistemu, ki mu najbolj zaupate, seveda. Nekaj težav boste imeli z zdravjem, vzroka za slabo počutje pa ne boste poznali. Lev od 23. julija do 23. avgusta A / Če še niste opazili, da se prepogosto smilite sami sebi, se ^ malo zamislite. Okolica vas ima počasi že dovolj, nekateri se prav bojijo trenutkov, ki jih preživljajo z vami. Razmislite in storite kaj, da boste spet takšni, kot vas imajo vsi radi - veseli, nasmejani in samozavestni. Partner vas bo razumel, zato bo neverjetno razumevajoč in ljubeč. Devica od 24. avgusta do 23. septembra [ [ h Spet boste "žrtev" tuje lahkomiselnosti - nekomu boste verjeli čisto vse, kar vam bo natvezil in se nehote zaradi tega zapletli v čudno situacijo. Če ne bo šlo drugače, udarite po mizi in povejte, s kom ste imeli opravka. Želeli si boste, da bi vas kdo ves čas objemal, vam šepetal nežne besede in vas občudoval. Ostalo bo pri željah, saj je vaš partner z mislimi drugje. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Z istim tempom kot v prejšnjih dneh boste preživeli tudi ta teden. Ker si boste naložili preveč stvari, se nikar ne čudite, če vam bo katera ušla iz rok. Toliko pa le pazite, da konflikti ne bodo prehudi. Ljubezenska skrivnost vas bo grela podnevi in ponoči, za to pazite, da ne bo postalo preveč očitno. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra rr če se boste še naprej ubadali le z mislijo, kaj vse ste v živl-jenju in sploh zadnjih mesecih zamudili, bo posledica ena sama. Slabe volje boste, skorajda brez vsake volje, novi izzivi, ki vam jih bodo ponujali vroči dnevi, vam ne bodo kaj prida mar. Bezanje od vsakdanjika bo vaše glavno opravilo. Tisti, ki imate trdne ljubezenske zveze, jih boste še utrdili, prosti pa se boste na vse kriplje trudili, da vas kdo ne ujame. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Čeprav se letošnjega poletja niste kaj posebej veselili, se bo že v naslednjih dneh izkazalo, da bo polno prijetnih presenečenj. Eno od velikih bo na vrsti že jutri, potem pa se bo sprožila prava verižna reakcija prijetnih stvari. Med čermi življenja boste uspešno krmarili, skrili tisto, kar bo potrebno in z velikim pompom oznanili tisto, s čimer se velja pohvaliti. Obiščite zobozdravnika! Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Nebo vam bo počasi bolj naklon jeno, zvezde vas bodo vzele v svoje zavetje in poskrbele, da boste spet bolj optimistično gledali v svet. Če boste znali obrzdati svojo jezo in boste bolj prijazni do ljudi, s katerimi boste imeli opravke, bo še lepše. Veseli boste finančnih pritokov, ki bodo višji, kot ste pričakovali. Ob nakupih ne pozabite na partnerja. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja ^^ Za vse vezane vodnarje bo to le še eden od povprečnih tednov v letu, ki bo minil brez večjih pretresov in dogodkov. Nekako medleče. Čisto druga pesem pa bo ta teden za vse, ki svojo ljubezen še iščejo. Našli jo bodo, če ne kar več hkrati, zato bodo dnevi napeti, noči pa strastne. Elana pri delu ne bo manjkalo nikomur, le denarja bo bolj malo. Ribi od 21. februarja do 20. marca TT Prišli boste do mnogih novih spoznanj o sebi in vašem partnerju. To bo imelo dobre in slabe strani, čeprav bodo prve prevladovale. Uživali boste, si privoščili marsikaj takega, da boste presenečeni sami nad sabo in pri tem sploh ne boste razmišljali o posledicah. Enkrat za spremembo. Pa še čisto vseeno vam bo, če pride do posledic, saj jih boste pričakovali. Denar bo! Pcireo poradiro tudi v tem poletju Pareo - slišite morda prvič? Verjetno ne, saj so krila, preprosto ovita in zavozlana iz velikih rut, paradirala že v lanskem poletju, moda pa jih ima rada tudi letos. Izdelava je neverjetno lahka. Robove velike kocke blaga le obrobite (če seveda ne boste parea naredili iz že izdelane rute), ovijte okoli bokov in pritrdite z velikim vozlom na sprednjem delu krila. Če je razporek zelo visok, lahko pod pareo oblečete dolge široke hlače iz prozornih materialov, kratke vroče hlačke ali mini krilce. Batik ste veijetno že opazili in že veste, da je hit poletja -enobravno ruto si okrasite sami, zavozlajte nekaj predelov, nanje nanesite še gumice in pobarvajte z barvo za tkanine. Ko bo ta del "naloge" za vami, si preprosto zavežite pareo. Za večerne ali dnevne sprehode ob plaži težko najdete kaj bolj primernega. Ja, pareo je "frajerski", je mladosten, je "in", lahko pa je tudi eleganten. Ne veijamete? Poglejte sliko. Dobra ideja s« x ® m m «» «8 as « «8 & $t «s ss sat m Roloji - več kot zavese Roloji so že nekaj časa popularna in tudi precej poceni rešitev za zastiranje oken in balkonskih vrat Ker jih lahko dobite v vseh barvah, različnih izvedbah in kombinacijah (saj vam jih tudi izdelajo po vaših merah in iz materialov, ki so vam blizu), so idealni za opremo modernih stanovanj, ob pravi izbiri pa so primerni tudi za klasično urejena stanovanja. Če se boste odločili za vertikalne ali horizontalne žaluzije, boste lahko sami regulirali tudi količino svetlobe, ki jo boste želeli imeti v prostoru. To je še ena prednost rolojev. Roloji so prav tako edina prava rešitev za podstrešna okna - prostor ščitijo pred sončno energijo in izgubo toplote, hkrati pa so zelo dekorativni. Trakaste zavese, kot lahko tudi imenujemo vertikalne žaluzije, so prav gotovo tiste, ki bodo spustile več svetlobe v prostor. Kar nekaj materialov že uporabljajo za izdelavo vseh teh rolojev. Od platna, do plastike in aluminija. Izbira bo seveda vaša. Mi vam nudimo le še nekaj nasvetov, kako jih vzdržujete: - madeže in nečistočo na platnenih rolojih odtranjujte z navadno gobico. Pranje ni priporočljivo, ker se z njira uničuje inpregnacija. - trakaste rolete lahko operete v kadi na temperaturi do 30 stopinj celzija, sušiti pa jih morate na ravni površini - "plesirane" zavese lahko prav tako perete v mlačni vodi, sušite pa jih tako, da jih prej zložite. ■ • • • - aluminijaste roloje lahko čistite z detergentom kar obešene, lahko pa jih snamete in operete v kadi. Materija!, iz katerih so narejene, je odporen na temperaturo in ne poka. -■■UfH Hladen trik za vroče dni Dnevi so, poletju primerno, vedno bolj vroči. Take so tudi noči, zato mnogi slabše spijo. Kaj svetujejo strokovnjaki: zjutraj se stuširajte s toplo vodo, zvečer, preden greste v posteljo, pa s čim bolj hladno. Preko dneva noge in roke čim pogosteje navlažite s hladno vodo. Cvetlični aranžma Za cvetlični aranžma, ki vam bo dolgo krasil stanovanje, potrebujete 8 stebel maka v beli, rumeni, ornažni in svetlordeči barvi, posušene travne bilke, tanke vejice in veje, veje z zelenimi listi, lonec iz žgane gline, kozarec za vkuhavanje, maso za aranžiranje cvetlic, rafija v naravni in svetlorjavi barvi. In kako ga izdelamo? Maso za aranžiranje cvetlic damo v kozarec za vkuhavanje, nato zataknemo vanjo najprej travne bilke, veje in vejice. Makova stebla porežemo na različno dolžino, nato jih zataknemo v maso za aranžiranje. Ob robu kozarca vtaknemo kratke veje z zelenimi listi. Kozarec vtaknemo v lonec iz žgane gline. Okrog lonca ovijemo nekaj niti rafije in zavežemo pentljo. ------------------------1 KUHARSKI NAMIG Pecivo iz sezonskega sadja Marelicna torta s kosmuljami 10 kosov po približno 280 kcal Potrebujemo: 500g kosmulj, 5 marelic, 125 g masla ali margarine, lOOg sladkorja, 4 jajca, 200g svežega kremnega sirčka, 2 žlici zdroba, 1 žlica pecilnega praška, maščoba za model, 1 žlica sladkorja za posip. Kosmulje očistimo in operemo. Marelice potopimo za kratek čas v vročo vodo in jih olupimo. Nato jih razpolovimo in izkoščičimo. Penasto umešamo maslo in L. sladkor, ubijemo jajca in drugega za drugim vmešamo rumenjake. Dodamo sirček, zdrob in pecilni prašek ter dobro zmešamo. Stepemo sneg iz beljakov in ga rahlo zamešamo v kremo. Testo nadevamo v pomaščen model za torte. Pečemo 10 minut v pečici, segreti na 180 stopinj celzija. Nato damo na testo kosmulje in marelice in pečemo še 45 minut. Če pecivo preveč poijavi, ga pokrijemo s pergamentnim papirjem. Češnjeva torta 12 kosov po približno 180 kcal Potrebujemo: za krhko testo: lOOg moke, 60g masla, 2 žlici sladkorja, 1 ščep soli, 2-3 žlice belega vina. Nadev: po 500g višenj in češenj, pribl. lOOg sladkorja, 1 beljak, 50g lešnikov. Krhko testo: Moko, maslo v kosmičih, sladkor in sol damo na delovno površino, pokapamo z belim vinom in ugnetemo s hladnimi rokami hitro v gladko testo. Testo pokrijemo in postavimo za 30 minut na hladno. Nadev: Češnje izkoščičimo, jih povaljamo v sladkorju in nadevamo v okrogel model za pito. Iz testa razvaljamo med dvema plastema prosojne folije ploščo z nekoliko večjim premerom od modela. Rob modela navlažimo z beljakom. Nato damo testo v model in ga pritisnemo ob rob. Iz aluminijeve folije naredimo za prst debelo cevko in jo potisnemo na sredini skozi testo, da lahko para med pečenjem uhaja. Testo premažemo s preostalim beljakom in ga potresemo s sladkorjem in sesekljanimi lešniki. Pito pečemo na zgornji rešetki približno 30 minut v pečici, segreti na 190 stopinj celzija. Postrežemo še toplo s stepeno smetano. J v ***** ** * z VEZ ** * D N ** * 1* **** * K * • * * * A Z 1 * *** * POT. * * * *** * • © © © dobro srednje slabo Oven Kt Dvojčka Rak Lev Devica tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar mi delo © © © © i © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © i © © © © © © © © zdravje © © © © i © © © © © © © -: ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, PONEDELJEK, TOREK, SREDA, 30. JUNIJA 1. JULIJA 2. JULIJA 3. JULIJA 4. JULIJA 5. JULIJA 6. JULIJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 10.25 Formula BMX - kolesarske spretnosti 10.55 Ringa ringa raja 11.10 Kronika. 34. del 11.35 Dobra volja, 1/4 13.00 Poročila 16.00 Maijanca '94, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.10 Zmigaj se, 2/8 18.40 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Gozdarska hiša Falke- nau, 2/13 21.05 Tednik 21.50 Poletni navdih, turistična oddaja 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi To je ljubezen, 17/19 23.10 Delo na črno, 14. del SLOVENIJA 2 12.15 KINOTEKA: Zarotnice, ang. film 14.05 Strta srca, ponovitev 14.55 VVimbledon: Tenis, pol-finale ženske, prenos 16.30 Svet poroča 17.00 Osmi dan 17.50 SOVA,ponovitev sledi Popolna tujca, 16/22 18.20 Delo na črno, 13. del 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 CI A, 6/6 21.05 Cannes '94 22.05 Ječarji, slovenski film 23.30 Tenis, polfinale ženske, Wimbledon 01.20 Dallas: SP v nogometu: Argentina-Bolgarija, prenos HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Prijateljstvo, otroška oddaja 10.35 Pot okoli sveta v 80-tih dneh 11.00 Renesansa 11.25 Berlinski muzeji 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Humor.oddaja 13.05 Filmi Kirka Douglasa: Senzacija 14.50 Monoplus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Sedmi veter, oddaja za otroke 16.20 Gasilec Sam, risani film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Iz življenja tujcev 21.00 Ali me je kdo iskal, glas.zab.oddaja 22.20 Znanost in mi 23.05 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 10.30 TROPSKA VROČICA-ponovitev 6. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 BEVERLY HILLS 90210 - 7. del am. nanizanke 21.00 Celovečerni film: TROJNA PREVARA; Žanr: akcija 22.30 Horoskop 22.35 Videostrani do 24.00 10.25 Pasja pripoved ali kako je bilo... 10.55 Zdravljenje s šokom, fran.ital.film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.50 Omizje, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.10 Slike iz Sečuana 18.40 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Forum 20.30 Korenine slovenske lipe 20.55 Vedno zaposlen, franc. film 22.30 TV dnevnik 3 22.55 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 9. del 23.30 Delo na črno, 15. del SLOVENIJA 2 13.55 VVimbledon: tenis, polfinale moški, prenos 16.20 Divja vrtnica, amer. film 17.50 SOVA, ponovitev sledi To je ljubezen, 17/19 18.20 Delo na črno, 14. del 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Podeželski utrip, 1/10 21.05 Večerni gost: Slavko Av-senik, ml. 22.00 Poglej in zadeni 00.00 Tenis, polfinale moški, posnetek HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Pot okoli sveta v 80-tih dneh 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Humor.serija 13.05 Enkrat je kot noben-krat, amer. film 14.30 Monoplus 16.05 Otroška oddaja 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Combo 5, zabav.glas.oddaja 21.05 Latinica 22.10 Dokumentarna oddaja 22.45 Slika na sliko 23.50 Siebente Kontinent, au-strijski film 09.50 Radovedni Taček 10.10 Cobl in prijatelji, 1/13 10.40 Zmigaj se, 2/8 11.00 Zgodbe iz školjke 11.30 BMX banditi, ang.av-stal.film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 15.55 Vedno zaposlen, franc.film 17.25 Boj za obstanek, 2/20 18.00 TV dnevniki 18.10 ŽIV ŽAV 19.00 Risanka 19.14 3x3 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Utrip 20.30 Gore in ljudje 21.30 Pred prvimi igrami brez meja 21.35 Karaoke, razvedrilna oddaja 22.25 TV dnevnik 3 23.00 SOVA: sledi Delo na črno, 16. del 00.00 Bes, amer. film SLOVENIJA 2 08.00 Euronews 12.15 Gozdarska hiša Falke-nau, 2/13 13.05 SP v nogometu: Grčija-Nigerija, posnetek iz Bostona 14.55 VVimbledon: Tenis, finale ženske, prenos 17.00 Pletni navdih, turistična oddaja 17.20 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 9. del 17.50 Delo na črno, 15. del 18.50 Športna sobota sledi Chicago: SP v nogometu: C1-ABF3, prenos 20.50 Veliki zločni in procesi 20.stoletja 21.20 Noč na lentu, vključitev 22.20 VVashington: SP v nogometu: C2-A2, prenos 00.00 Sobotna noč: Asia, posnetek koncerta iz Moskve VTV 10.00 Testni signal 10.30 Film: TROJNA PREVARA; žanr: triler 12.00 Videostrani 17.50 EPP, TV prodaja 18.00 Otroški MIŠ MAŠ; kontaktna oddaja Gostja oddaje: Anika Horvat, mlada pevka 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 BEVERLY HILLS 90210 - 8. del am. nanizanke 21.00 Celovečerni film: MRZLICA DUHOV; žanr: komedija 22.30 Horoskop 22.35 Videostrani do 24.00 HRVAŠKA 1 10.30 Poročila 10.35 Kapetan Zaspan, risana serija 11.00 Oddaja za otroke 12.05 Resna glasba 13.55 Mary White, amer. film 15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Beverly Hills, serija 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Danes zvečer 20.15 FILM VIDEO FILM 21.00 Split '94, prenos 22.40 Poročila 22.45 Slika na sliko VTV _ 10.00 Testni signal 10.30 Rim: MRZLICA DUHOV; žanr: komedija 12.00 Videostrani 18.50 TV prodaja, EPP 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.10 285. VTV MAGAZIN, oddaja z informativnimi vsebinami 20.45 AKTUALNO ali VSTR 21.00 Zabavno glasbeni program Helena Blagne, Vinko Šimek in Ans. Slovenskih 5 21.30 Horoskop 21.35 TV PRODAJA 09.20 ŽIV ŽAV 10.10 Upornik v službi kralja, 13/13 10.40 Zgodba o štirih željah, ang.oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Republiška revija mladinskih zborov 12.30 Boj za obstanek, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip, ponovitev 15.40 Commedy ofterrors, amer. film 17.00 C I A, 5/6 18.00 TV dnevniki 18.10 Jeeves in Wooster, 4/11 19.05 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Zgodovina 12 evrop.držav, 2/12 21.00 Igre brez meja 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Veliki bataljoni, 5/6 sledi Delo na črno, 17. del SLOVENIJA 2 09.30 Poglej in zadeni 11.30 SOVA, ponovitev sledi Delo na črno, 16. del 12.20 Gore in ljudje 13.20 Alpe-Donava-Jadran 13.50 Športna nedelja: sledi Magny Cours: F-l za VN Francije, prenos 15.45 VVimbledon: tenis, finale (M), prenos 18.50 Dallas: SP v nogometu; F2-B2, prenos 20.50 Choices, amer. film 22.20 Los Angeles: SP v nogometu, A1-CDE3, prenos HRVAŠKA 1 11.00 12.55 14.05 15.35 17.10 19.30 20.15 21.50 22.55 VTV Malavizija Narodna glasba Risana serija Družinski zabavnik Film TV dnevnik 1 Sedma noč Nadaljevanka Slika na sliko 10.10 Huckleberry Finn 12/26 10.35 Korenine slovenske lipe 11.00 Znanje za znanje, učite se z nami 11.30 Igrani film 13.00 Poročila 14.00 Cannes '94 15.00 Ječarji, slovenski film 17.20 Dober dan Koroška 18.00 TV dnevniki 18.10 Radovedni Taček 18.20 Risanka 18.40 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Proetcontra 21.15 Potovanje v grozo, 3/4 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.35 SOVA: sledi Na drugi strani mavrice, 2/8 sledi Delo na črno, 18. del SLOVENIJA 2 12.05 Igre brez meja 13.45 Forum 13.55 Zrcalo tedna 17.10 SOVA, ponovitev sledi Veliki bataljoni, 5/6 15.05 Delo na črno, 17. del 15.55 Maribor: EP v košarki za mladince, Izrael-Slovenija, prenos 17.30 Utrip, ponovitev 17.50 Orlando: SP v nogometu, F1-E2, prenos 19.50 T.Piaseki: Ljubezen na vasi, franc.drama 21.20 San Francisco: SP v nogometu, B1-ACD3 23.20 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški Miš Maš, kontaktna oddaja 284. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Športni torek EPP, TV prodaja Naj naj natakarica Dolenjske 285. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Aktualno Video top, kontaktna oddaja o ročk glasbi Zabavno glasbeni program: Helena Blagne Horoskop Videostrani do 24.00 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Rim 16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Odprto 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 10.30 BEVERLY HILLS 90210, ponovitev 7. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 TV prodaja, EPP 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VEČER KLASIČNE HARMONIKE-koncert 21.15 Horoskop 21.20 TV prodaja 21.25 Videostrani do 24.00 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Zgodba o štirih željah, ang. oddaja 11.30 Univerzitetni razgledi 12.00 Veliki zločini in procesi 12.30 Republiška revija mladinskih pevskih zborov 13.00 Poročila 15.45 Sobotna noč: Asta, posnetek konc. iz Moskve 16.50 Alpe-Donava-Jadran 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevniki 18.10 Vrtiljak, 1/28 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Osmi dan 21.05 Iz dobrega gnezda, 1/13 22.00 Svet poroča 22.35 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: sledi Zakonca Fields v Franciji, 15. del sledi Delo na črno, 19. del SLOVENIJA 2 15.05 Obzoijaduha 15.35 Na drugi strani mavrice, 2/8 16.05 Delo na črno, 18/27 16.55 Maribor: EP v košarki za mladince; Slovenija-Grčija, prenos 18.40 Poslovna borza 18.50 Boston: Sp v nogometu, D1-BEF3 20.50 Dobra volja, 2/4 22.20 New York: SP v nogometu, E1-D2, prenos HRVAŠKA 1 11.35 Otroška oddaja 12.05 Divja roža, serijski film 13.05 Film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu 22.35 Akustikoteka, glas. oddaja 23.15 Slika na sliko 06.35 Skok med zvezde, 1/14 10.25 Iz življenja za življenje 10.55 Zgodovina 12 evropskih držav 11.25 Ljubezen na vasi, franc. drama 13.00 Poročila 18.00 TV dnevniki 18.10 Cobl in prijatelji, 7/13 18.40 Kronika, 35.del kanadske dokum.oddaje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Iz parlamenta 20.35 Film tedna: namišljeni nasprotnik, amer. film 22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA: sledi Popolna tujca, 17/22 sledi Delo na črno, 20. del SLOVENIJA 2 16.00 Potovanje v grozo, 3/4 16.50 Proetcontra 17.50 SOVA, ponovitev sledi Zakonca Fields v Franciji, 15. del 18.15 Delo na črno, 19. del 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda sledi Maribor: EP v košarki za mladince; Slovenija-Francija 21.45 Omizje HRVAŠKA1 VTV 10.00 Testni signal 10.30 BEVERLY HILLS 90210, ponovitev 8. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 TV prodaja, EPP 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 286. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami 20.35 Športni torek 21.15 Horoskop 21.20 TV prodaja 21.25 Videostrani do 24.00 10.00 11.30 12.15 13.05 15.30 16.05 18.05 18.40 19.30 20.15 21.00 21.50 22.50 VTV Poročila Otroška serija Divja roža, serijski film Rim Učimo se o Hrvaški Oddaja za otroke Kolo sreče, kviz Santa Barbara TV dnevnik 1 Dokumentarna oddaja V iskanju Ekran brez okvirja Slika na sliko 10.00 Testni signal 10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev 7. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 TV prodaja, EPP 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop glasbi 21.05 TROPSKA VROČICA, nanizanka -19. del, Ravnanje s podatki. Pokrovitelj nanizan-, ke: ERA d.d. Velenje " 21.55 Horoskop 22.00 TV prodaja 22.05 Videostrani do 24.00 Sobota, 2. julija TVS111.30_ BMX, avstr.film, 1983 Igrajo: David Argue, John Ley, Nicole Kidman Režija: Brian Trenchard-Smldthe Pinoteau Je prava napeta kriminalka o dveh fantih z BMX kolesi, kiju karambol z nakupovalnimi vozički v preddverju veleblagovnice seznani z najstnico Judy - prav tako navdušeno kolesarko. Ko gredo na izlet, naletijo na tovor ukradenih walkie-tal-kijev, pripravljenih za potrebe bančnih roparjev. Ko slednji ugotovijo, da jim otroci ogrožajo načrte, jih hočejo zajeti. Trojica se jim-spretno izmika, razbojniki pa povzročajo med zasledovanjem pravo razdejanje. Nazadnje z roparji opravijo dobro organizirani BMX kolesarji. Z denarjem, ki ga dobijo kot nagrado za ujete tolovaje je plačana vsa škoda, storjena med preganjanjem - pa še otroci bodo dobili svoje posebno kolesarsko stezo... TVS1 23.00_ BES, amer. film, 1978 Igrajo: Kirk Douglas, John Cassavetes, Carrie Snod-gress Režija: Brian de Palma Zgodba se začne 1977 leta na izraelski obali. Robin je deček, ki zaradi svoje razvitosti že tekmuje z očetom Petrom - sicer protiobveščevalnim agentom. Njun prijatelj in Petrov vrstnik Childress je postal direktor oddelka, ki se intenzivno ukvarja s parapsihološkimi lastnostmi posameznikov in Robin je očitno medij, ki bi ob primernem "treningu" lahko postal "parapsihološka" bomba... Nedelja, 3. julija TVSl 15.40_ KOMEDIJA STRAHOV, amer. film, 1963 Igrajo: Vincent Priče, Peter Lorre, Boris Karloff Režija: Jacques Toruneru Že prvi prizor filma Komedija strahov vas bodo spomnili na dva druga filma - na Zgodbe groze ter Maratonci tečejo častni krog. Družina ima namreč v lasti pogrebno podjetje. Oče, nekdanji lastnik leži in je že docela senilen, hči bi bila rada operna pevka, čeprav je njeno "petje" vse prej kot blagoglasno. Njen mož - torej zet starega lastnika zdaj vodi podjetje in mu k "uspešnosti" pomaga tako, da bogatim kandidatom smrti - pomaga na oni svet. Prva "črna" komedija nam bo predstavila sijajne like v interpretaciji igralcev, kijih poznamo iz cele vrste grozljivk in filmov, v katerih so igrali negativce... TVS2 20.50_ IZBIRA, amer. film, 1981 Igrajo: Paul Carafotes, Vic-tro French, Delia Goldoni Režija: Silvio Narizzano Film IZBIRA se suče okrog pretresljive teme: handika piranega mladeniča sooča s trdo realnostjo. Paul je prepričljiv v vlogi povprečnega visokošolca, ki se navdušuje rugbyjem in glasbo. Ko šolski zdravniki ugotovijo, da je delno gluh, izpade iz šolske ekipe rug-byja. Fant reagira, kot da se mu ni prav nič zgodilo in da je razočaranju zlahka kos. Prav ta navidezna flegma-tičnost pa ga zavede, da se pridruži razbijaški skupini vrstnikov... Sreda, 6. julija TVSl 20.35_ NAMIŠLJENI NASPROTNIK, amer. film, 1981 Igrajo: Joanne VVoodvvard, Christopher Plummer, Va-lerie Harper Režija: Paul Newmann Na planinah južne Kalifornije, kjer ima bolnišnica svo- jo planinsko kočo, se soočijo tri družine, v vsaki družini je eden izmed članov v zadnji fazi svoje smrtnonosne bolezni. Tam je ločeni par, kipa se počuti še vedno odgovornega drug do drugega, potem je tu poročni par z najstniškim sinom, ob njih pa še nekoč privlačna in sedaj nekoliko odcvetela hčerka z umirajočo materjo. Njihovo skupno prebivanje daleč od civilizacije, sredi narave, naj bi jim olajšalo soočanje z boleznijo in bližnjo smrtjo... IŠCAS 30.junija 1994 Velenje - 4.mednarodna revija v smučarskih skokih • ■»sa*saaB*Ba**«s»*saaai«8aaf««at»aii*«Bfl*a»B»a*B«B«a Spremenljive sreče z znanimi imeni Ob hudi pripeki je minila letošnja revija smučarskih skokov na 80-metrski skakalnici s plastičnim pokrivalom v Velenju. Člani organizacijskega odbora pod vodstvom mag. Evgena Dervariča oziroma novo ustanovljenega društva SJC Nordica so si po tridnevnih napornih dnevih in nekaj pripravah zasluženo oddahnili, vendar verjetno s spremenljivim zadovoljstvom. V nasprotju z lansko revijo jim je bilo tokrat vreme nadvse naklonjeno, celo preveč. Zdi se, daje prav nenadni toplotni udar odvrnil kar precej gledalcev. Bilo jih je precej manj koto kot lani. Revija je trajala prvič tri dni in prav drugi dan, ko je bila na sporedu izbirna tekma za nedeljski finale v izločanju, je bilo najmanj gledalcev. Medtem smo že slišali mnenja, da bi bilo bolje, da bi se vrnili na stari model (dva dni). Organizatorji so se letos zelo potrudili in pripravili bogat nagradni sklad. Znašal je kar 25.000 nemških mark. Tudi v smučarsko skakalnem cirkusu namreč o udeležbi odličnih tekmovalcev odloča vse bolj denar. Žal pa v Velenje vseeno ni bilo bronastega z letošnje olimpiade Avstrijca An-dreasa Goldbergerja, čeprav so prireditelji do zadnjega upali, da bo izpolnil obljubo. Takoj po tekmi ga bi celo z letalom takoj odpeljali na trenig v Švico, kamor je odšla avstrijska reprezentanca. Prihod je Goldiju preprečil njegov trener. Zadnji trenutek so Avstrijci odpovedali po faksu prijavljeno celotno B reprezentanco, zaradi njihovega neprihoda pa je doma ostala tudi svetovna rekorderka v skokih (112 m) Eva Ganster. Njihovo čast(?) je rešil malo znani Zahomčan Gunter Kaiser. Olimpijskega prvaka Norvežana Espe-na Bredesena pa ni mogel priti zaradi manjše operacije prsta na nogi; tako so opravičili v norveški skakalni zvezi njegov neprihod. Z udeležno vrhunskih mojstrov tega športa pa smo bili lahko vseenoso zadovoljni, saj so prišli Velenje med drugim tudi svetovni prvak iz letošnje Planice Jaro-slav Šakala in tretji Italijan Rob- erto Cecon, ki pa je menda tudi uradno srebrni. Nastopili pa so tudi vsi Slovenci. Ceconu velika rudarska svetilka... Tridnevno revijo skokov so začeli v petek zvečer z nočno tekmo za tradicionalno rudarsko svetilko b počastitev praznika rudarjev. Tekma se je zaradi zapletov z elektriko začela z majhno zamudo, vseeno pa to verjetno ni pokvarilo dobrega razpoloženja tekmovalcev in gledalcev. Vse, ki so preživeli petkov večer ob tej največji skakalnici v državi s plastično snovjo je nagovoril direktor RLV dr. Franc Žerdin in zadovoljen povedal, da so člani organizacijskega odbora skupaj s še mnogimi drugimi opravili ogromno delo in prispevali k dvigu in ugledu smučarsko skakalnega športa in mesta Velenje v svetu. Vsem je čestital tudi za dan državnosti, rudarjem pa še za bližnji praznik. Začetke nočne tekme je bil pravljičen, kot se je nekdo duhovito izrazil. Ob robu skakalnice so prižgali bakle, nato ugasnili vse luči, nakar so se po hrbtu skakalnice spustili mladi nadarjeni skakalci s pravimi čeladami na glavi. Smučino so si razsvetljevali z rudarskimi svetilkami, ki so jih imeli pripete na čeladah, tako kot rudarji v jami. Na nočrii tekmi je nastopilo 71 skakalcev iz Avstrije, Češke, Italije, Slovaške in Slovenije. Tekma je bila nadvse zanimiva, skoki dolgi. Gotovo sta bila glavna kandidata za visoki uvrstitvi Cecon in Šakala. Cecon je dokazal, da zna leti tudi ob reflektorjih. Obakrat je pristal pri 79 metrih, vendar je komajda ugnal mladega Čeha Zbyneka Krompolca, ki je je z 80 metri v drugi seriji imel tudi najdaljši skok večera. Prav s tem skokom je na tretje mesto izrinil Damjana Frasa. Rolando Kali-garo, član velenjskega kluba, seje med prvim skokom ustavil pri 77 metrih in bil po prvi seriji četrti. Za potrditev visoke uvrstitve je potreboval še dolg drugi skok. Ko je doskočil, smo že mislili, da so ga izdali živci, saj se nam je zdel skok precej krajši, vendar so mu sodniki vseeno namerili 76 m, toliko kot za njim Franciju Petku, čeprav se nam je zdel njegov skok daljši. Povsem pa je tokrat razočaral Jaroslav Šakala, saj se je moral zadovoljiti šele s 26. mestom. Očitno je v Velenje prišel nepripravljen, kar je potrdil tudi naslednji dan. Najboljšim sta nagrade podelila dr. Franc Žerdin in mag. Evgen Dervarič. Cecon je poleg rudarske svetilke v naravni velikosti prejel tudi glasbeni stolp. ...Polajnar izločil Sakalo... Revijo smučarskih skokov so nadaljevali v soboto z izločilno tekmo dvojic. Odprl jo je predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik. Nastopilo je 64 tekmovalcev. Te so razdelili v 32 dvojic, v katerih je slabši tekmovalec izzival boljšega. Naprej seje uvrstil skakalec z daljšim skokom brez upoštevanja sloga. Vrstni red so napravili na podlagi točk v svetovnem pokalu in najboljši je imel številko ena, najslabši pa zadnjo - 64. Zanimivo, v 1/16 finala sta se znašla v paru lanskoletna finalista Damjan Fras in Samo Gostiša. Izpadel je lanski zmagovalec Gostiša. Še za večje presenečenje je poskrbel slovenski mladi skakalec Rok Polajnar, kije izločil svetovnega prvaka v poletih Čeha Jaro-slava Sakalo. Nadvse se je moral potruditi za uvrstitev v nedeljski finale tudi naš svetovni prvak Franci Petek. V dvoboju z Markom Bogatejem je skočil dlje, vendar s padcem (78 m), Bogataj 72,5 m. Ker je Petek kljub padcu s tem skokom presegel zahtevani odstotek "K" točke, sta oba tekmovalca morala skok ponoviti. Bogataj je bil enako dolg, Petek pa je dosegel drugo največjo dal- javo (80 m) in se uvrstil v nedeljsko tekmovanje. Najdaljši pa je bil Damjan Fras - za 80,5 m. ...Megliču marke Nedeljeskega "4. FORD Ski Jumping Challengerja" se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora Slovenije in predsednik častnega odbora mag. Herman Rigelnik, ki je med drugim dejal, da se podobno kot s Planico tudi z velenjsko prireditvijo odpira nova priložnost, da opozorimo nase. Če je bil največje presenečenje velenjske revije mladi Kranjčan Rok Polajnarje postal novi junak Tržičan Robi Meglič, ki je preskočil vse svoje nasprotnike. Najprej v četifinalu Roberta Cecona, nato v polfinalu Primoža Kopača, v finalnem dvoboju pa še Ji-rija Parmo za meter. Naš najboljši skakalec na letošnjih olimpijskih igrah v Lillehammer-ju na Norveškem je s to zmago postal bogatejši za 5.000 nemških mark. Damjan Fras je ponovil tretje mesto z nočne tekme. S skokom 80,5 metra na na sobotni izbirni tekmi pa je bil tudi skakalec z najdaljšim skokom revije. Ob tej razdalji je bil gotovo zadovoljen tudi Matjaž Kladnik, saj njegov rekord 82,5 metra še vedno "drži". Prav z rekorderjem je v skoku za sedmo mesto obračunal Ljubenc Robi Kopušar, ki je bil s to odlično uvrstitvijo gotovo veliko presenečenje finalne tekme. Za dobro uvrstitev so bili gotovo zelo zaslužni tudi njegovi prijatelji, ki so vse tri dni bučno navijali zanj. Ob koncu so razglasili tudi skupnega zmagovalca "Revije skokov Velenje 94". S 145 točkami je to postal Roberto C econ, 2. Robi Meglič 136 in 3. Damjan Fras 120 točk. Darilo je prejel tudi Damjan Fras za najdaljši skok in domači tekmovalec Marko Zorko kot najmlajši skakalec. ■ stane vovk Prestopni rok nogometašev Džafič v Velenju, Komar ostane Danes se izteče prestopni rok za nogometaše, zato je bilo razumljivo v klubskih pisarnah zelo vroče, ne glede na hudo zunanjo pripeko. Tudi vodstvo velenjskega Rudarja si prizadeva, da bi čim bolj okrepilo moštvo za novo sezono. Velenjčani so se v ponedeljek že zbrali na prvem treningu, na katerem pa še ni bilo vseh igralcev. Nekaterih iz minulega prvenstva v novem ne bomo več videli v zeleno-črnem dresu. Spasoje Bulajič je že podpisal za SCT Olimpijo. Odšel je tudi Matej Vidovič, saj je imel prevelike denarne apetitie. Prost je tudi drugi vratar Robi Leitinger, saj bodo vrnili oba svoja nekdanja vratarja Bojana Jovanoviča in Petra Horvata. Z vrnitvijo Matjaža Cvikla ne bo nič, saj je med tem že podpisal novo pogodbo z istim turškim prvoligašem. Kot je znano so želeli dobiti tudi Stjepana Pranjiča, vendar ga vodstvo Publikuma ne pusti, oddahnili pa so si, ko je v ponedeljek zvečer svoj podpis za novo enoletno pogodbo dal Slavko Komar. Edina nova igralca (do srede zjutraj) sta nekdanji Mariborčan Milan Žurman in Emir Džafič iz Beltinec. Kot smo zvedeli pred zaključkom naše redakcije pa želijo v Rudarju do konca prestopnega roka, ki se izteče danes opolnoči, vsaj še enega dobrega nogometaša. ■ yos Težak začetek za "rudarje" Nogometaši velenjskega Rudarja bodo v prvem krogu gostovali v Mariboru, v drugem v Ljubljani pri Svobodi, šele v tretjem pa bodo v novi sezoni zaigrali doma, nasprotnik bo SCT Olimpija. Era Šmartno pa se bo svojim gledalcem predstavil že v prvem krogu v tekmi z Dravo. V šestnajstini finalajiokalnega tekmovanja se bodo Velenjčani sestali s Triglav Creino. Žrebanje je bila gotovo najzanimivejša tema sobotnega dneva slovenskega nogometa v Žalcu, na katerem so sodelovali predstavniki NZS, Združenja prvoligašev in klubov. Kroglice z listki klubov je iz bobna vlekla najboljša slovenska športnica minulega leta Brigata Bukovec. ■ vos Mali nogomet Sportklub znova izvrsten Igralci velenjskega Sportkluba so neporaženi že od lanskega decembra. Pred nedavnim so se z zmago izkazali na 4.mednarodnem turnirju Prijateljstva v Ljubljani. V predtekovanjih so premagali ekipe Finali iz Zagreba, Vuko in Salomonov oglasnik iz Ljubljane, v polfinalu izločili ekipo Gradvina iz Ljubljane s 4:1, v finalu pa so bili po streljanju kazenskih strelov boljši od organizatorja turnirja, ekipe Gratik. Na finalnem srečanju seje izkazal vratar Hrast, sicer pa sta bila Tomažič najboljši strelec in Lazič najboljši igralec turnirja. Medobčinska liga V medobčinski malonogometni ligi so velenjski predstavniki dosegli naslednje rezultate - 9.krog: Allo Krško:Sportklub 2:5, behar:Rebus Rogatec 16:4, Dnevi želja:Goldhorn Laško 1:0; lO.krog: Sportklub: Gold-horn Laško 5:1, Dnevi želja:Rebus 4:6, Behar:Juventus Šentjur 0:3 b.b. V zadnjem krogu pred odmorom bo v petek (pojutrišnjem) na vrsti še en krog. Dnevi želja bodo igrali proti ekipi Štravs Šmarje (Oš Gustav Šilih) ob 18.30, Behar proti Allo Krško (igrišče ob jezeru) ob 18.30, Sportklub pa bo srečanje proti Rebusu pričel ob 19.30 v Rdeči dvorani. ■ Z.G. ERA Šmartno Mladinci naprej Po dokaj napornih kvalifikacijah so se mladinci ERE Šmartno zanesljivo uvrstili v območno mladinsko ligo. V zadnji tekmi so premagali vrstnike iz Črešnevec s 3.1. __■ J.G. Tenis M ^ $ M Saša Britovšek tretja Na mednarodnem turnirju za dečke in deklice do 10 let so se dobro odrezali najmlajši člani TK "AS" Velenje. Med dečki so se Peterlin, Kavtičnik in Krt prebili do četrtfinala, med deklicami pa je bila odlična Saša Britovšek, kije osvojila 3.mesto za Mojco Milata (Branik) in prvo nosilko ter zmagovalko Eleno Vianello iz Italije. Skupni zmagovalec revije Roberto Cecon v zraku Oba nadvse zadovoljna, pa še v družbi prikupne velenjčanke: Robi Meglič, prvouvrščeni (levo) in Damijan Fras, tretjeuvrščeni (na sliki desno) Mag. Herman Rigelnik, predsednik častnega odbora in mag Evgen Dervarič, predsednik organizacijskega odbora, verjetno sprašujeta Marija Zorka, najmlajšega tekmovalca, kako je v zraku So se gledalci ustaršill vročine? Polfinale poražencev Cecon (Italija) : Kladnik (Slovenija) 79,5:70. Jež (Češka) : Kopušar (Slovenija) 74,5:71,5. Polfinale zmagovalcev Kopač (Slovenija) : Meglič (Slovenija) 77,5:78, Parma (Češka): Fras (Slovenija) 79,5:77. Za 7. mesto: Kopušar (Slovenija) : Kladnik (Slovenija) 72,5 : 70. Za 5. mesto: Cecon (Italija) : Jež (Češka) 79,5 : 74,5. Za 3. mesto: Fras (Slovenija) : Kopač (Slovenija) 80 : 78. Za 1. mesto: Meglič (Slovenija) : Parma (Češka) 80 : 79. Osma nočna tekma za rudarsko svetilko 1. Cecon (Italija) 231,5 (79, 79), 2. Krompolc (Češka) 229,0 (77, 80), 3. Fras (Ilirija Center) 221,0 (78, 77,5), 4. Kaligaro (Velenje) 217,0 (77, 76), 5. Petek (Stol) 216,0 (77,76), 6. Kopač (Alpina) 214,5 (74,5, 77,5), 7. Meglič 212,0 (76,5, 78,0), 8. Jek-ovec (oba Tržič) 211,5 (75, 78,5), 9. Kladnik (II. Center) 210,0 (75,5, 75,5), 10. Parma (Češka) 209,5 (75,5, 75,5), 11. Komovec (Triglav Telling) 207,5 (77,75,5), 12. Goder (Češka) 205,5 (74,5, 74,5), 13. Kopušar (Ljuno) 204,0 (74,5, 74,5), 14. Janus (II. Center) 203,5 (74, 73,5), 15. Brzin (Tržič) 203,0 (75, 75,5). 3« _i Šport in rekreacija_ Podkraj - Kavče ob prazniku državnosti llt(HiiiII«IIi8IIi<»IISItIISI« Teki in tekmovanja Tekaška sekcija Gorenje je ob dnevu slovenske državnosti pod pokroviteljstvom KS Podkraj-Kavče pripravila zanimivo tekaško prireditev. V otroških tekih so bili najboljši Dejan Moravec in Marjan Oblak iz Laškega in Sebastijan Drobne iz Boštanja, pri deklicah pa domačinke Petra Halec, Ana Volmut in Nena Aničič. V družinski štafeti 3 x 2 km je zmagala družina Drobne iz Boštanja pred Novkovičevimi, v moški štafeti pa so si pokal priborili Marjan, Silvo in Jože Oblak iz Laškega. Kratek cestni tek 6,5 km po gričih južno od Velenja sta dobila Milan Zupane in Anka Pugelj, člana Tekaške sekcije Gorenje. Tudi dnevi pred praznikom so bili v krajevni skupnosti živahni in športno obarvani. Pomerili so se šahisti, balinarji, tekači, igralci malega nogometa, na predvečer praznika so na Cvenkovem hribu zakurili kres, še pred tem pa so se s košnjo precej namučili kosci iz Kavč in Podkraja. Zmagal je Alojz Robnik iz Podkraja, ki je v 4 minutah in 7 sekundah pokosil deteljo na parceli dolgi 10 in široki 4 metre. Praznični dan pa so sklenili z družabnim srečanjem. ■ Hinko Jerčič Košnja Modeiarstvo - Lepa tekma na jezeru Na odprtem mednarodnem tekmovanju modelov čolnov na daljinsko vodenje na velenjskem jezeru je nastopilo 27 tekmovalcev iz Češke, Slovaške, Poljske, Hrvaške in slovenskih klubov. Rezultati - FSR jun-ior: l.Burlin (Koper), 2.Klaus (Velenje), 3,Krapež (Ljubljana); FSR-V-3,5: l.Burlin (Koper), 2.Šterbenk, 3.Gorkič (oba Ljubljana); FSR-V6,5: l.Vrhovnik (Ljubljana), 2.Vodončnik (Velenje), 3.Šterk (Ljubljana); FSR-V-15: l.Burlin (Koper), 2.Koritnik {Ljubljana), 3.Melanšek (Velenje). ■ J.M. Plavanje * « 1 a M M Si Zmage tudi na domačem bazenu Plavalni klub Velenje je preteklo soboto organiziral 2. kolo predtek-movanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice ter mlajše dečke in deklice. Na predtekmovanjih skušajo plavalci doseči norme za nastop na državnem prvenstvu. V Velenju je nastopilo 100 plavalcev Branika iz Maribora, Fužinarja z Raven in domačega kluba. Največ zmag so tudi tokrat dosegli velenjski plavalci. Najuspešnejši med njimi so bili Tina Pandža in Domen Velički med mlajšimi deklicami in dečki ter Tatjana Sladič in Mladen Simič med starejšimi deklicami in dečki. Rezultati: mlajše deklice - 50 m prosto: 1. Pandža 37.6; mlajši dečki - 50 m prosto: 2. Ocepek 32.8,6. Velički 34.5,10. Korb 36.4; 100 m prsno: 1. Velički 1:34.6, 8. Ocepek 1:45.2; štafeta 4 x 50 m delfin: 1. Velenje 2:42.3 (Korb, Doblšek, Velički in Ocepek); deklice - 400 m prosto: 1. Sladič 5:39.6, 2. Jandrok 5:44.1; 200 m hrbtno: 3. Pandža 3:02.4,7. Kukovič 3:17.6, 8. Uršej 3:18.2; 200 m mešano: 3. Sladič 3:02.7, 4. Jandrok 3:04.4, 8. Kukovič 3:14.9; štafeta 4 x 100 m prosto: 2. Velenje 5:25.3 (Jandrok, Pandža, Kukovič in Sladič); dečki - 400 m prosto: 2. Rovšnik 5:11.5, 3. Vrhnjak 5:13.6, 4. Knez 5:15.6, 6. Kotnik 5:38.9; 200 m hrbtno: 3. Simič 2:51.7, 4. jiikman 2:57.1, 8. Čutuk 3:24.1; 200 m mešano: 2. Simič 2:49.7, 4. Knez 2:54.8, 5. Rovšnik 2:57.0, 6. Šikman 3:01.9; štafeta 4 x 100 m prosto: 1. Velenje 4:32.9 (Vrhnjak, Knez, Simič in Rovšnik). ■ Marko Primožič Tek na 100 km v Avstriji lllilllillllllllll Imeniten dosežek Staneta Barberja Na nedeljskem prvem teku na 100 km po središču Deutschlands-berga je med okrog 70 tekači iz Avstrije, Madžarske, Nemčije in Slovenije zmagal Stane Barber, član Tekaške sekcije Gorenje iz Velenja. Vendar zmaga ni toliko pomembna kot njegov nadvse imeniten rezultat. Sto kilometrov dolgo pot, pretekel je 46 krogov, dolgih 2.200 m, je premagal v 6 urah, 41 minutah in 48 sekundah. Rezultat, ki ga je dosegel v pripekajočem soncu, termometer se je proti opoldnevu dvignil nad 30 stopinj Celzija, uvršča Staneta Barberja izredno visoko na svetovnih listah tekačev na 100 km. Doslej mu še ni uspelo preveriti najboljšega časa na tej progi med slovenskimi tekači, na prvem svetovnem prvenstvu mednarodne atletske federacije leta 1993 bi s tem izidom dosegel 6. mesto! V Deutschlandsbergu, nedaleč od mejnega prehoda Radelj nad Dravsko dolino, sta tekla tudi Marjan Lipičnik in Dušan Marguč. Posebej prvi je dopolnil imeniten dosežek članov Tekaške sekcije Gorenja na tem super teku, saj je bil s časom 9:20,21 absolutno četrti in drugi v kategoriji mlajših veteranov. Marguč je precenil svoje sposobnosti, vendar je skoraj 15 krogov tekel s Stanetom Barberjem. Cilj je dosegel po 11 urah. ■ Hinko Jerčič m F0 HRIBIH IN DOlINftH Pod ugaslim vulkanom Dne 5. marca letos je minilo že 90 let od ustanovitve Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva v Šoštanju. Ta je v letih pred 2. svetovno vojno označila številna pota na svojem območju, zgradila razgledni stolp na Špiku, leta 1933 pa tudi kočo na Smrekovcu, ki jo je potem žal pobrala vojna vihra. Po vojni so jo obnovili planinci iz Zgornje Mežiške doline, PD Črna na Koroškem jo danes uspešno upravlja. Ko smo pred leti razmišljali s planinci iz občin Ravne na Koroškem, Mozirje in Velenje o skupnih akcijah, smo se hitro zedinili, da nas lahko povezuje ugasli vulkan Smrekovec, čeprav je prometno malo odmaknjen od glavnih transportnih poti. Odločili smo se za srečanje vsako drugo soboto v juniju, ne glede na vreme, kar propagiramo tudi v koledarju akcij PZS. Planinci iz Mežiške doline naj bi prišli čez Kramarico, iz Gornje Savinjske doline čez Mozirske planine in Kal, iz Šaleške in še drugi zainteresirani pa iz smeri Šoštanja oziroma Šentflorjanskega grabna. Letos smo pohod izvedli že petič. Šoštanjskim in velenjskim planincem se je pridružila tudi večja skupina iz Maribora pod vodstvom Francija Ra-jha. Pri gostilni Grebenšek, ki je dokaj znana točka na Evropski pešpoti št. 6 in vodi od Hamburga do Opatije, smo imeli brezplačen čaj in uraden start. Nadaljevanje poti pa je bilo možno bodisi po poti mimo kmeta Podojstrška in prelaza Honca v dno doline Štajerske Kramarice oziroma kar po cesti v Bele vode. V Belih vodah rastejo nove hiše, gospodarska poslopja in vikendi. Tudi na znano romarsko točko Sv. Križ (1.044 m) je že nekaj let asfalt s sedla, povezati bo še potrebno odsek Savinek-Honca. Kaj bi dejal Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, če bi spet obiskal te kraje in pripravljal nadaljevanje knjige Od Kotelj do Belih vod? Sledil je še vzpon skozi gozd in pašnik do opuščene kmetije Brložnik, kjer se tudi letos pase večje število živine. Pogovor z ostarelim pastirjem Nandetom je bil zanimiv pa tudi pretresljiv. Zaradi bolezni bo letos izpre-gel. Je pa živa kronika dogajanja na planini. V Domu na Smrekovcu (1.377 m) je vladalo prijetno vzdušje. Toni Žižmond je v posebno vpisno knjigo vpisal 99 novih obiskovalcev in odtisnil žig. V petih letih jih je bilo 451. Brez pohoda bi jih prišlo največ nekaj deset. Tudi znan oskrbnik Viktor Povsod-Fika je gostom urno stregel. Zaradi bolezni v družini mu je priskočila na pomoč kar planinka Zinka Ribič. Kdor je želel, se je lahko podal še na travnat vrh Smrekovca /1.569 m), ki slovi po lepem razgledu. Tokrat ga žal ni bilo, pa drugič. Na povratku si je bilo mogoče ogledati še notranjost cerkve na Sv. Križu, kot tudi ustaviti v gostilni Savinek v Belih vodah. Večina udeležencev je pohod zaključila pri Grebenšku. Prijazno osebje seje res potrudilo in pripravilo kar 10 različnih vrst jedi. Nihče tudi ni ostal ^ejen. Za razvedrilo je igral Savinjski trio. Čas za postanke je kar prehitro minil. Stari in novi znanci so si ob zvokih harmonike še pomahali v slovo. Naslednji, 6. pohod na Smrekovec, najvišji vrh občine Velenje, bo spet v soboto, 10. junija 1995. Pri organizatorju PD Šoštanj sta letos največ postorila Maks Korošec in Vinko Pejovnik. Pokrovitelj pa je bil Gorenje Servis Velenje. ■ Miroslav Žolnlr llloj dom yio) dom je najlepši poleti Za večino ljudi je poletje najlepši čas. Takrat si brez skrbi privoščimo nekaj lenobnih dni. Če le ne bi bilo tekanja po trgovinah. In razbeljene pločevine. Letos se bomo rajši dodobra spočili. V senci. V družbi svojih najbližjih. S hladno pijačo v roki. Z zajetnim katalogom Dloj dom v naročju. Hej! Kdo pravi, daje nakupovanje sredi poletja naporno? Mi že ne mislimo tako! llloj (luni I' 'I 'ošiljajte mi brezplačni prodajni katalog llloj (lom na naslov: O me in priimek:_ gj Jlica, hišna št.:- 'ošta, poštna št.:- Tel.: - O Naročilnico pošljite na naslov: IBN-JT p.o., 61000 Ljubljana, Slovenska ulica 27-29 q Katalog lahko tudi naročite po telefonu: 061/1259 060 si "Mi smo mi - najboljši med najboljšimi!" Tako pravijo murni, medvedki, čebelice, gozdovniki, gozdovnice, popotniki, popotnice, vodniki in nenazadnje tudi mentorica Tanja Golob - Podgoršek. 180 jih je, vsi pa se "stiskajo" pod streho taborniškega rodu Pusti grad iz Šoštanja. Za svojo trditev imajo dovolj razlogov. Le redkokdaj se namreč dogodi, da bi manjkali na najzahtevnejših državnih tovrstnih preizkušnjah in le redkokdaj, da ostanejo praznih rok oziroma brez vidnejših uvrstitev. Vrsto let nazaj so "strah in trepet" ekip iz cele Slovenije. Da res niso od muh, so dokazale konec prejšnjega tedna ekipe medvedkov in čebelic. Šest se jih je udeležilo državnega taborniškega tekmovanja v Mengšu, njihova bera priznanj pa je, milo rečeno, zavidanja vredna: dve prvi mesti, prav toliko drugih in eno tretje. Vseh sodelujočih ekip je bilo kar 31. "Tekmovali smo v petih disciplinah: kurjenje ognja, orientacija, premagovanje ovir, postavljanje šotorov in šotork, lokostrelstvo (4. skupina), med dvema ognjema, šaljiva tekma (1. skupina). Zanimivo pri tem je to, da je letos skupaj z nami sodelovala tudi ekipa tabornikov podružnične osnovne šole iz Pesja, ki se je našemu rodu pridružila pred letom dni. Prizadevna mentorica Manca Štorman in naši vodniki se niso trudili zaman. Prvič so nastopili na državnem tekmovanju in tudi osvojili prvo mesto v svoji kategoriji," je povedala mentorica. Skupaj so torej bogato zbirko priznanj, medalj, pohval, pokalov še obogatili. Skrb za čisto okolje, varovanje narave, preživljanje z njo, spoznati jo z vseh zornih kotov - skratka ravnanje na prostem (povedano z eno besedo) je osnovna naloga šoštanjskih tabornikov. Največ jih je seveda na osnovni šoli Biba Ro-eck Šoštanj, nekaj tudi na Šoli Karla Destovnika Kajuha v omenjenem kraju, zanimanje za tabomištvo pa raste tudi v šoštanjski vrtcih. "Trudimo se naše osnovne cilje uresničiti. Pri tem nam pomagajo vsi tisti, s katerimi delamo z roko v roki v obliki pokroviteljstva ali pri izvedbi kakšnih drugih nalog. Dobro sodelujemo s šolo Biba Roeck, tamkajšnjim kuharskim osebjem, pa KS Šoštanj, šoš-tanjskimi turističnimi delavci, Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina in še koga bi lahko omenila." Brez njihove pomoči bi letos težko "spravili pod streho" novoletno čajanko s starši, organizacijo občinskega tekmovanja za medvedke in čebelice. Tudi udeležba na evropskem zletu tabornikov na Nizozemskem, kamor naj bi odpotovalo 25 gozdovnikov in gozdovnic, bi bilo težko uresničljiva, prav tako srečanje popotnic in popotnikov v Angliji. "Letos bi prav tako radi pomagali pri organizaciji dnevnega taborjenja na Slemenu, v Ribnem. Nadvse radi pa bi primerno označili še 35 - letnico delovanja taborniškega rodu Pusti grad Šoštanj letošnjo jesen. Prireditev načrtujemo, kakšna bo, pa bo odvisno od denarja. Upamo, da nam bodo pokrovitelji stali ob strani," je ob koncu pogovora povedala Tanja Golob-Pod-goršek. ■ tp Veselje po razglasitvi rezultatov v Mengšu « mm POGREBNE STORITVE 24 UR NA DAN ROPOTAR IVAN - KOMPLETNE POGREBNE STORITVE - UREJANJE CVETLIČARSKIH STORITEV - PREVOZE DOMA IN V TUJINI - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA - UREJANJE GROBOV - PRVI PREVOZ DO 70 KM ZASTONJ S POVRAČILOM STROŠKOV 76.500 VAM OPRAVIMO CELOTEN POGREB! ŠEMPETER V SAV. DOLINI 112 / A. Tel.: 063 / 701 - 433 um ZAHVALA Zakaj usoda kruta si bila, prehitro vzela nam si ga, nam pustila si praznino, solze in tiho bolečino. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi AVGUST KOREN 29.08.1947 -19.06.1994 iz Velenja Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih in nam dragega Gusta v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Vam za darovane vence, cvetje in sveče ter izraze sožalja. Najlepša hvala častni straži, rudarski godbi, pevcem in Dragu Semetu za ganljive besede slovesa ter gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo za vso pozornost dr. Aleksandri Žuber, višji medicinski sestri Marjanci Kamenik in medicinskemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec. Prisrčna hvala tudi upravnim organom Skupščine občine Velenje. Vsem še enkrat iskrena hvafa! VSI NJEGOVI V SPOMIN letos mineva 19 let neizmerne bolečine od kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek FRANC PETEK rudar v pokoju s Konovega Včeraj je minilo 15 let neizmerne bolečine, odkarje kruta usoda življenja mnogo prezgodaj iztrgala v veliki bolečini iz naše sredine našega ljubega sina, brata, očka in zaročenca FRANCIJA PETKA električarja v REK-DO Elektrostrojna oprema Nista se poslovila od nas, brez slovesa sta odšla, zato nikoli ne bomo mogli verjeti, da vaju ni več. Vajina tragična smrt je za nas tiho trpljenje brez konca, nenadomestljiva izguba, nepopisna bolečina. Vajini koraki se slišijo, vajin glas odmeva, oči še žarijo, usta kot da govorijo. Vajin lik je še živ pred nami, a vajin grob je priča, da sta se za vedno poslovila. Ljubili smo vaju in goreli za vaju, zato ni ure, da se na vaju ne bi spomnili. Obiskujemo vaju, vidva pa molčita in ne slišita naših klicev, ne čutita solza, ne vidita potrtih src, vonj tisočerih cvetov vaju ne prebudi, ker je usoda tako kruta. Konovo 29. junija 1994 Neutolažljive: mama in žena, hči in sestra Majda z družino, hčerka in vnukinja Karmen, zaročenka Vera. ZAHVALA Kako bi pozabili, kar s srcem smo ljubili... Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in prijatelja ANTONA RAMAŠAKA 19.2.1934 - 12.6.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob hudih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Mozirje »eiaiiaisitmtsiill sssssia Poroke: Daniel Fale, 1967, Gornji Grad, Novo naselje 22 in Marjeta Kaker, 1969, Raduha 45; Marjan Suhoveršnik, 1959, Šmiklavž 29 in Marija Zamer-nik, 1966, Podvolovljek 43. Smrti: Jožef Podkrižnik, 1905, Poljane 32; Janez Detmar, 1915, Primož pri Ljubnem 52; Cecilija Blažič, 1911, Mozirje, Nove Loke 3; Martin Krebs, 1915, Florjan pri Gornjem Gradu 43; Frančišek Krivec, 1910, Strmec 3; Marija Plesnik, 1906, Luče 71; Marija Špeh, 1915, Bočna, Bočna 24; Albin Voler, 1933, Luče 4. SVET OSNOVNE ŠOLE ANTONA AŠKERCA VELENJE razpisuje v skladu s 55. členom statuta šole delovno mestom 1. Vodja organizacijske enote Pesje. Kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole in imeti organizacijske sposobnosti. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. 2. Učitelja slovenščine, nemščine za nedoločen čas. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na sedež Zavoda. 0 odločitvi boste obveščeni v zakonitem roku. ZAHVALA Te tvoje oči bi se rade zaprle, čutiš hrepenenje po temi, ki vse ozdravi, ki vse utolaži, kako bi se v grobu spočile te oči za vekomaj... (Kosovel) ob boleči izgubi ljube mame in sestre JOŽEFE ZAMUDA se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, kolektivu Elektronika Velenje in BP Ljubljana, ki so nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in sveče ter s svojo prisotnostjo počastili njeno zadnjo pot. Svojo zahvalo dolgujemo dr. Grošlju in zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica za požrtvovalnost in skrb v času njene dolgotrajne bolezni. Hvala govorniku, pevcem za čutno zapete pesmi ter duhovniku za opravljen obred in tolažilne besede. Žalujoči: Hčerka Vera in sin Janko z družinama ter brat Franc z družino. ZAHVALA Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, matere, stare mame, tašče in sestre MARIJE HRASTNIK rojene 10.7.1926-21^.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala dr. Butu in dr. Furstovi za dolgoletno zdravljenje. Prisrčna hvala gospodoma duhovnikoma za lepo opralvljen obred, govorniku g. Slatinšeku, mozirskim pevcem in godbi iz Šoštanja. Žalujoči: Mož Jože, sin Stane, hčerka Marica, sinova Jože in Jure z družinami ter sestri in bratje z družinami. ify ZAHVALA Kako pozabili bi gomilo, kjer tvoje dobro spi srce, nam vsem ljubezen je dajala, ves čas do zadnjega je dne. Ob smrti drage mame, babice in prababice IDE STROPNIK rojene VOŠNJAK 1914 Konovo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Hvala govorniku Andreju Vrabiču za tolažilne besede, hvala duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi! VSI NJENI MALI OGLASI 80 LITRSKI KOMPRESOR, diato-nične in klavirske harmonike Lu-bas, prodam. Telefon 853-474. KUPIM ŽENSKO ŠPORTNO, ra- bljeno kolo. Telefon 850-538, Kersnikova 15/37. DIRKALNO KOLO JUNIJOR, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 854-403 popoldan. NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 831-728. V STINJANU BLIZU PULE, ugodno oddajamo apartmaje, ob hiši tri tenis igrišča, otroško igrišče in odbojka na pesku, do morja 15 minut peš. Telefon 0038552-517-011 (Božovič). SALONITNE PLOSCE nizko valne, ugodno prodam. Telefon 858-472 zvečer. MIVKO V VREČAH in remfuzi prodam. Telefon 882-220. 5 prestav, prodam. Telefon 858-005. BIVALNI VIKEND (140 m2), voda, elektrika, telefon, CK, oddaljen iz Velenja 13 km v smeri Gorenje, prodam. Cena po ogledu in dogovoru. Telefon 854-940. VRTNO FONTANO, pralni stroj, obnovljen, zastava 750 ohranjen, prodam. Telefon 857-897. NUDIM UGODEN NAKUP ŽITNEGA MLINA s kamni, premer 60 cm in sejalno napravo. Telefon 701-419. PUJSKE OD 20-40 kg prodam. Oddojke vam po želji lahko tudi oCistimo. Telefon 754-315. KVALITETNO BELO VINO, rizling in šipon, prodam. Telefon 754-315. MOTORNO KOLO BMV R 45 let nik82, odlično ohranjen, prodam. Telefon 892-171. ROLETE, ZALUZIJE, IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN POPRAVLJAMO. Boris Kurent, telefon 061-320-639. KAM NA DOPUST? Mirno preživetje počitnic na otoku Krku za teden dni 560 DEM. Telefon 068-84-675 od 18. do 21. ure. ŠKODO FAVORIT, letnik 10/91, prevoženih 30.000 km prodam za 8300 DEM. Telefon 893-398. SEDEŽNO GARNITURO USNJE, šivalni stroj Ruža, žensko kolo na OKNA 80 x 140 cm, ugodno prodam. Telefon 852-273. DELE ZA P-126 in dva kozlička prodam. Telefon 885-510 popoldan. JEDILNICO stapeciranim kotom, prodam, (stilna), trije stoli. Telefon 858-573. V SPOMIN nerazumljivo dejanje usode nam je pred letom dni iztrgalo našega dragega moža, očeta in atija LOJZIJA ALOJZA SUHA iz Skal Vedno mislimo nate! VSI NJEGOVI KUPIM HISO V OKOLICI MOZIRJA ali okolici Velenja. Lahko je starejša ali nedograjena, vendar vseljiva. Vrednost do 70.000 DEM. Telefon 063-882-391. OTROŠKO GUGALNICO, železno, montažno, prenosljivo, za vsak teren, poceni prodam. Telefon 852-996. RJAVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z dvema fotelejema, prodam. Telefon 858-256. IŠČEM VARSTVO ZA ENOLETNO DEKLICO. Telefon 892-351. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPO- ROČA, da bo v nedeljo 3.6. od 8. do 8.30 prodajala kokoši ne-snice, mlade, pasme Hisex, 3 x cepljene, tudi proti kokošji kugi. Prodajala bo v Šaleku pri Stropniku (blizu cerkve). Naročite jih lahko tudi po telefonu 0602-61-202. KARAMBOLIRAN JUGO, letnik 88, prodam. Telefon 893-352. ŠKODO FAVORIT, letnik 90, 44.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 858-514. Za vse, ki ste plačali naročnino Mali oglasi zastonj! Pokličite tel. 855 450 ali 854 761. GILERA125 ARIZONA, letnik 88, prodam. Cena 2300 DEM. Telefon 858-265. DIPL. FIZIOTERAPEVTKA, dodatno strokovno usposobljena za izvajanje limfne drenaže in razgibavanje opravlja tovrstna dela na vašem domu. Telefon 894-044. PERZIJSKE MUCE PRODAM. Telefon 853-925, zvečer. MEŠALNO MIZO JAMAHA EM 1800 v kovčku prodam. Telefon 892-193. SPALNICO, MASAŽNI APARAT, PUH ODEJO, HLADILNIK, peč za centralno, ostanke raznih gradbenih materialov, perlit zelo ugodno prodam. Telefon 855-537. MEŠANA DRVA cca 13 m3, prodam za 2300 SIT/m3, vejevje UGODEN ODKUP LESA! * OREH * ČEŠNJA * KOSTANJ IN DRUGE VRSTE LESA. ZELO UGODNI PLAČILNI POGOJI! cca 10 m3/1800 SIT. Telefon 885-466. V VELENJU KUPIMO STANOVANJSKO HIŠO ter prodamo zazidalno parcelo za vikend v Belih vodah. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. V LETUŠU IN ŠKALAH PRODAM STANOVANJSKI HIŠI. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. NOVO GORSKO KOLO na 21 prestav, prodam. Telefon 856-056. JUGO 60, letnik 1991, registriran do 95/6, prevoženih 33.000 km, prodam. Telefon 882-471. RABLJENE VROČE CINKANE KLETKE za zajce, kokoši, ugodno prodam. Telefon 856-446. DREN SEVNICA, tel.: 0608/41-573 PC RAČUNALNIK 386 DX/40/color VGA 214 MB disk, 3.5" disketni p. 14" VGA LR barvni monior miška, GARANCIJA 2 LETI GRADIMO NOVELL OMREŽJA POGODBENO VZDRŽUJEMO RAČUNALNIKE UREZI) tel.: 852-376, fax: 851-976 KAMNOSEŠTVO PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto IZOEIAVA NAGROBNIKOV, OKENSKIH POLIC, TLAKOV... Po ugodni cen nalagamo marmor! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata, strica in svaka AVGUSTA OSTROVRŠNIKA 25.7.1915-18.6.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo osebju bolnišnice Topolšica, patronažni službi ZD Velenje, kolektivu veleblagovnice Nama Velenje, Era - Koplas, govornici gospe Teji Deveč, Društvu upokojencev Velenje, sindikatu RLV, rudarski godbi, pevcem, dobrim sosedom in gospodu župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Na pragu počitnic je tragično preminula SELMAIBRIŠIMOVIČ učenka 2. razreda Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. UČENCI IN UČITELJI OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR - TOLEDO VELENJE Svojo življenjsko pot je sklenila sodelavka M ANIC A BLA TNIK učiteljica v pokoju Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. UČITELJI OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR - TOLEDO VELENJE ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka MARTINA MOHORKA 30.01.1932 - 23.06.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala govornici za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Zahvala Krajevni skupnosti Gorenje, Gasilskemu društvu Paška vas, Društvu upokojencev Šmartno ob Paki in vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoči: Žena Dora, hčerki Sonja in Hermina, zeta Milan in Marko ter vnuki Sašo, Matej in Metka. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete MARIJE NOVAK iz Šoštanja, rojene 1915 se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Nečak Milan z družino in brat Karel z ženo Marijo "NaS čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Na5 Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira ZakoSek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: Killlllll!k\»ww/wii in Lur.llNA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 31 Rečica ob Savinji - veselje in igre Že 15. po vrsti Na Rečici ob Savinji bodo od petka do nedelje pripravili že lS.turistično prireditev, prej je bila to "vaška olimpiada", že nekqj let pa ji je ime "Od lipe do prangerja." Jutri, v petek, bodo zvečer odprli razstavo likovnih del Lize Lik in etnografsko razstavo "rokodelci na domu - štira." Sobotno dopoldne bodo napolnili s tenisom in otroškimi igrami, popoldne bo nogometni turnir ženskih ekip, najlepši pa bo "večer pod trško lipo." Sodelovali bodo Akademska folklorna skupina France Marolt, citrar Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik in ženski kvartet "Zdovčeve dečve". Da bo poskrbljeno za zabavo in veselje, seveda ni treba posebej omenjati. Morda le še to, da bodo ob tej priliki podelili priznanja in nagrade najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev. ■yp Od danes (v četrtek) do nedelje v Škale! Že tradicionalno prvo nedeljo v mesecu juliju poskrbijo f rli člani športnega društva Škale - Hrastovec za svojevrstno zabavo. Tokrat so "urnik" 12. vaške olimpiade raztegnili na kar štiri dni. Zabavno bo tako od danes (v četrtek) do nedelje do poznih večernih oziroma zgodnjih jutranjih ponedeljkovih ur. V uvod športno - zabavnih dogajanj, kjer ne bo manjkalo tudi posebno slovesnih trenutkov, sodi drevišnje strelsko tekmovanje z zračno puško. Začeli ga bodo ob 17. uri. Jutri (v petek), prav tako ob 17. uri, bo na programu šahovski turnir pred škalskim gasilskim domom. Višek veselih dni v Škalah pa bosta gotovo sobota in nedelja. V soboto dopoldan na svečan način predali svojemu namenu kar tri posodobljene cestne odseke, in sicer 200 m dolg odsek Fe-kner - Perger in 170 m dolg odsek Polak - Murkovič. Oba bosta asfaltirana. Sobotne pridobitve pa bodo zagotovo najbolj veseli Pirnatovi, po domače Hlebovi, saj bodo dobili novo cesto v dolžini 350 - m. Da gre za res pomembne pridobitve, priča nenazadnje tudi podatek, da se je kaj takega v Škalah dogodilo nazadnje leta 1948. Denar za pridobitve so prispevale šoš-tanjske termoelektrarne, in sicer iz naslova odškodnine za odlagališče pepela v Škalah. Ob 20. uri bodo izvedli še harmonikarsko tekmovanje v spomin na Franca Del-čnjaka. Nadvse bogata bo nedelja. Ob 14. uri bodo najprej prizadevnim krajanom KS Skale -Hrastovec podelili priznanja, nato pa se bodo tekmovalci in tekmovalke kar 13 ekip pomerili v petih športno - zabavnih igrah. Hkrati z igrami velja omeniti še 6. srečanje zaradi rudarjenja izseljenih Škalčanov. Da bodo obiskovalci 12. vaške olimpiade v Škalah dan res lepo preživeli, pa bodo poskrbeli novi Avseniki, člani ansambla Gorenjski muzi-kantje iz Begunj. Organizator obljublja veliko smeha, zabave, zato njihova prizadevanja ne bi smela kar tako mimo nas. '(tp) Novi dogovori o ureditvi Ceste talcev Zahteva za fizično preprečitev hitre vožnje O Cesti talcev in prometni ureditvi na njej je bilo izrečenih že veliko besed, stanovalcem ob njej pa je vsak dan huje. Že tako gost tovorni in potniški promet se je namreč po izgradnji ležečih policajev na Jenkovi in Tomšičevi cesti sedaj dokazano še povečal, kar so mnogi tudi pričakovali. Ob prometnih konicah je stanje še posebej kritično. Na zadnji seji sveta KS Staro Velenje, ki se je je udeležil tudi sekretar sekretariata za JGZ občine Velenje Tone Brodnik, so zato temu problemu namenili kar nekaj časa. Ob koncu so sprejeli sklep, da se v roku 14 dni izvedejo na Cesti talcev fizične ovire za preprečitev hitre vožnje. Svet KS je zato zadolžil Toneta Brodnika, strokovnjaki pa naj bi presodili in se odločili ali za asfaltne grebene ali vzdolžne omejitve - šikane. Ce (lo izvedbe ne bo prišlo v tem kratkem roku, Bodo krajani ob Cesti talcev cesto iz protesta, po izjavi g. Miheleca, fizično zaprli. Ta sklep s^osredo-vali tudi pristojnim službam v občini. Dela na drugi sporni cesti v kraju, tisti pri Koželju za gradom, bodo, kot vse kaže, kmalu pričeli izvajati. Trasa je že zarisana in označena na terenu, v kratkem bo prišlo do javnega razpisa za oddajo del. S krajani, po čigar zemlji bo cesta potekala, so se že dogovorili in pri tem niso naleteli na probleme. Še vedno pa tečejo dogovori za nadomestno zemljišče Jusipovičem, da bi lahko podrtijo ob Partizanski cesti odstranili. Če do njega ne bo prišlo po dogovoru, bodo na sekretariatu za JGZ vseeno izdali sklep in objekt odstranili, vendar upajo, da se bodo z lastnikomle dogovorili. Člani sveta KS so se pogovarjali tudi o poletnih prireditvah v Starem Velenju. Dogovorili so se, da to poletje ne bodo organizirali skupnih poletnih prireditev, ampak vsak gostinski lokal posamezno, zakar si bodo dovoljenja pridobivali individualno. Le ob krajevnem prazniku bodo "stopili skupaj" in pripravili večjo tradicionalno spominsko gasilsko vajo in snemanje karaok T V Koper. Kaj bodo krajani rekli na to, ne vemo, Franc Sever pa nam je povedal, da bodo takrat, ko bodo organizirali skupno prireditev, o tem obveščeni. ubš Latinsko ameriški ritmi Rltmo loca so navdušili z glasbo primemo vročim večerom vsakovrstnih razpoloženj. Velenjski radijci, ki so tudi letos navdušili z organizacijo prireditve Skok v poletje z Radiom Velenje, so sicer uradni dogodek za nekaj dni "zamudili". Pa nič hudega. Je bil pa potem skok bolj dolg in tudi držal bo bolj trdno. Ob množici tistih, ki ste si prireditev pogledali ali pa se samo sprehodili mimo prireditvenega prostora pred velenjskim Delavskim klubom, so pomagali skočiti v poletje mnogi nastopajoči: Helena Blagne, ki je bila na vrsti prva in ki je prva tudi navdušila, pa Alenka Pinterič, dama, ki je pokazala, da zna biti še vedno odlična, Slovenski muzikantje, Remix, Strašna Jožeta in na koncu tudi tisti, ki so brez dvoma publiko najbolj ogreli in nad katerimi so se navduševali vsi, ki so jih slišali: Ritmo loco. NARAVA IN ZAKON - Vlada in poslanci se ubadajo z novim zakonom o nabiranju gob, ki bo predvsem omejeval količino nabranih in slastnih gozdnih sadežev. To je seveda lepo in predvsem prav, narava pa dela po svoje, kar je še bolj prav. Kakšni bosta torej letošnja gobarska letina (narava) in bera (zakon) je težko predvideti, začetek paje bil dober zlasti za Janeza Marovta iz Mozirja, ki je v okolici Ljubnega ob Savinji v družbi manjših našel tudi tegale lepotca z 31 centimetri premera. Le kako ga ne bi bil vesel? (Glede na predvideno zakonodajo si ga stehtati ni upal, ali pa se je zlagal!). foto: vos "SPOMINSKA" PLAŽA - Res, prav nihče si ne želi briti norcev na račun porušenega jezu v Spodnji Rečici. Nekoč lepotec nad lepotci je danes žalosten spomin na hude poplave; pravzaprav tragičen in grozeč. Tragičen zaradi dejstva, da še dolgo ne bo "na vrsti" za obnovo, grozeč zaradi tega, ker voda dobesedno požira obrežje in obenem zelo grozi nižje ležečim najboljšim podjetjem v občini, uspešnim podjetnikom in obrtnikom, pri čemer stanovanjskih hiš in družin v njih ne bi posebej poudarjali. Morda so se nekje "višje" odločili, da bodo takšnega kot je, pustili za spomin in v opomin kasnejšim rodovom! Sedanji rod se kljub temu ne da; glede gradnje sicer ne more nič pomagati, je pa najbrž užitek zase počitek na spominski plaži in skok v osvežujočo Savinjo. (Nemara je bila minulo nedeljo še prehladna, saj so bili junaki v njej bolj redki). Se bo našla kakšna agencija, ki bo radovednežem in pustolovcem znala ponuditi to novo zgornjesavinjsko "znamenitost"? e=^> (foto.jp) Helena Blagne Je prišla na vrsto prva in privabila množico ljubiteljev svojega glasu instasa Najbolj pomembno pa je bilo, da smo bili zadovoljni vsi: obiskovalci In organizatorji. Umkp,vos