Naročnin« mesečno	^^^^	A ^^^^^^^^^^	Abbonamantls Me««
SLOVENEC
»tvo 20 Lir
inozemstvo SO Lir.
m 20 Lira, Edudone
deljska izdaja ee-	^^M	^^M	^^M	M ^^Bggg^ fll^^^k M Hp^ ^^M	domenica. anno 34
loletno J4 u	^^M	■■	^^M ^^M M IB ^ ■ ^^^kkff	^ ^^M	Lire, Eatero SO Lira,
C C Pj Lubiana
Liubilana	^^Hr	M	^^^M	_ ^H^L	10.650 per abbo«
10.650 ca naročnino	fl^lHHBH^^	fl^UHlHMflHP	aamentii	per
in 10.349 ta inserata,	le interzionl.
Podružnica!	Izhaja Tlak dan zfatra| razen ponedelfka Ig dneva po praznflra.	Filiala«
Novo mesto.	, .. . „	...	Novo meato
g Urednlitvo In apraral Kopitarjeva 6, Linbljana.	g
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in	tujega | Redazione, Ammlnistrazlooei Kopitarjeva 6, Lubiana.	I Concesslonarla eselnslva per la pnbbllclti dl prorenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	| Telefon 4001—4005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana & A« MIlana,
Vojno poročilo št. 565
Srditi boji v Gebelu, pri Bardiji in Sollumu
5 angleških križark zadetih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Srditi boji so v teku v vzhodni pokrajini G e b b e I a v Cirenaiki okoli D e r n e , kjer sovražnik s podporo novih oklepnih oddelkov, ki so prišli iz Egipta, povečuje svoj pritisk proti četam Osi, ki sc vojskujejo z vzgled-no žilavostjo.
Na bojišču pri Bardiji in Sollumu streljanje topništva. Napad oklepnih vozil je bil odbit.
Italijanske in nemške letalske skupine so z najboljšimi uspehi r nizkih poletih bombardirale kolone na pohodu. Sovražnik je izgubil 13 letal in sicer so jih 4 sestrelila naša lovska letala. 7 nemška, 2 pa naše protiletalsko topništvo. Tri naša letala se niso vrnila.
Popoldne dne 17. decembra je skupina torpednih letal v zaporednih valovih v vodah pri Cirenaiki napadla velike angleške pomorske sile in so bile za dete 3 križar-k e. Se eno križarko so naša torpedna letala včeraj dohitela v bližini Malte.
Nemška torpedna letala so s svoje strani zadela in zažgala veliko sovražno križarko.
Dve naši torpedni letali se nista vrnili na oporišče. Ostala so se vrnila z mrtvcci in ranjenimi.
Med zadnjim napadom na Taranto je bilo sestreljenih po priznanju sovražnika 6 in ne 3 letala, kakor jc objavilo naše vojno poročilo št. 562.
Japonci so se izkrcali v Hongkongu
Tokio, 19. dec. AS. Japonski cesarski glavni stan objavlja, da so se oddelki japonskih čet izkrcali v Hongkongu in to vkljub srditi sovražni obrambi. Poveljnik japonskjh čet jc poslal zadnjo ponudbo za predajo, pa jo je guverner odklonil.
Tokio, 19. dec. AS. Radijska postaja v Tokiu poudarja, da so Japonci zasedli polovico otoka Ilongkong. Ista radijska postaja pravi, da so st japonske čete izkrcale na treh krajih in sicer ob dvajseti uri t četrtek zvečer (po krajevnem času). V dveh in pol urah so japonske čete zasedle Jar-dincshill.
Angleški guverner zapustil Hongkong
Amoy, 19. dec. AS. Izvedelo se je, da je sir Marc Voung, guverner v Hongkongu z letalom odpotoval v neznano smer, ker je položaj te angleške trdnjave brezupen.
Bangkok, 19. dec. AS. Iz Singapurja se je izvedelo, da je bil guverner na Malajskem polotoku sir Thomas Shanlon prisiljen priznati, da je bil Penang bombardiran. Japonska letala so nanj izvedla silovit napad. Guverner je še dodal, da bi angleške sile še lahko ustavile japonske čete razen v odseku pri Kedi. Splošen položaj pa je nepregleden in grozeč.
Bangkok. 19. dee. AS: Japonski zastopnik v Bangkoku je izjavil, da so japonske čete Kawloon zasedle tako hitro zaradi tega, ker se indijske čete niso marale vojskovati. »Bansrkok Times« piše. da se na Malajskem polotoku indijski rodoljubi vojskujejo na strani japonske vojske in to dejstvo je gotovo vplivalo na indijske čete.
Ritn. 19. dee. as. Vojaški sotruduik agencije Reuter piše, da bodo ameriškim spremembam na poveljniških mestih sledile tudi izpremembe v angleškem poveljstvu v Vzhodni Aziji. Reuterjev sodelavec pravi, da »prva doba bojev na Tihem morju nikakor ni zadovoljiva«, pri tem pa je bila dokazana velika odgovornost nekaterih vojaških poveljnikov. Med parlamentarnimi in političnimi krogi v Angliji je nastalo veliko nezadovoljstvo zaradi vojaških napak angleških poveljnikov in zaradi nezadostne priprave obrambe na Malajskem polotoku. To nezadovoljstvo je slično ame-
Krajevni hudi boji na vzhodu
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 19. dee. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Pri obrambi sovražnih napadov je na več krajih na vzhodnem bojišču prišlo do trdih bojev. Sovražnik je imel hude izgube. Kljub slabemu vremenu jo letalstvo napadalo zbirališča čet, postojanke topništva, skupine tankov in dovozne poti sovražnika. V zalivu Kola jo bila močno poškodovana z bombo trgovska ladja srednje tonaže.
Na Sredozemskem morju je podmornica pod poveljstvom kapitana Driverja pred Aleksandrijo potopila angleško križarko vrste »Leander«.
Poskus močne skupine angleških bombnikov in lovcev napasti pristanišče v zasedenem zahodnem ozemlju, se je včeraj ponesrečil in je imel sovražnik velike izgube. Nemški lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo 12 angleških letal, med temi pet štirimotornih bombnikov. Pogrešamo eno lastno letalo
Bukarešta, 19. dec. AS. Romunski rušilec »Kralj Ferdinand« je bil na izvidniški vožnji v severnih vodah Črnega morja. Tedaj ga je nenadoma napadla sovjetska podmornica, ki je oddala nanj dva torpeda. Romunski rušilec pa je tako spretno manevriral, da se je izognil obema torpedoma, pač pa je oddal torpedo proti podmornici, ki je podmornico v polno zadela in nato se je podmornica potopila. Kmalu nato so na površini opazili plast olja, kar priča, da se je podmornica razbita potopila.
Junaštvo italijanskih čet v kotlini Donca
Budimpešta, 19. dcc. AS. Operacije v i^nški kotlini se razvijajo po načrtih armadnega poveljstva. Italijanske in nemške čete so zadale sovražniku velike izgube, ko 60 na široki fronti z oklepnimi 6ilami in močnimi četami hoteli prodirati dalje. Kozaška konjenica se je po hudih izgubah, katere 60 ji zadale italijanske čete, omejila le na poizvedovalne pohode. Hrabro zadržanje italijanskih čet vzbuja neomejeno občudovanje" madžarskih vojaških krogov, ki poudarjajo izredno važnost strateških operacij italijanskega zbora, ki 6e je moral boriti 6 premočnim sovražnikom. Hladnokrvnost in junaštvo italijanskih čet kakor tudi hitre odločitve italijanskega poveljstva so večkrat razblinile sovražne obkoljevalne poskuse. Siloviti napadi kozaške konjenice, ki so v valovih drvile proti Italijanom, 60 se zlomile v ognju italijanskega avtomatičnega orožja. Italijanske čete so zadale sovražniku najtežje izgube. Kozaške čete 60 bile dobesedno decimirane. Prispevek italijanskih čet k bojem v Donski kotlini je izredne važnosti in pomenja odličen prispevek k bojem na vzhodu.
Neumorna nemška ^delavnost na vzhodnem bojišču
Berlin, 19. dec. AS. Poprava nekaterih vojnih postojank prve črte na vzhodnem bojišču za čas prezimovanja — tako piše »Lokalanzeiger« — še nikakor nima za posledico,' da bi se popolnoma ustavilo vojskovanje na vzhodu. Tudi na novih postojankah, ki »o ugodnejše, naši vojaki še naprej izpolnjujejo svojo vojaško dolžnost. Oskrbovalne kolone je treba poslati do prvih črt, in sicer brez prestanka in pravočasno, kljub temu, da so velike razdalje in kljub temu, da vladajo zelo neugodne vremenske razmere. Treba je vzaržaii položaje in
opazovati gibanje sovražnika tudi, ko toplomer kaže 25—30° pod ničlo. Samo na ta način je mogoče, da so protinapadi sovjetskih čet povsod zmagovito in s krvavimi izgubami sovražnika odbiti. Nemško letalstvo zadaja zbiranju sovražnih čet kljub najtežjim vremenskim razmeram, najhujše udarce. Ravno tako naše letalstvo odkriva in uničuje premike sovražnih tankov in topništva. List nato zatrjuje, da je nemška vojska v vseh teh šestih mesecih vedno znala ohraniti popolno svobodo gibanja in taktiziranja, ter konča s Hitlerjevimi besedami: Ruska zima bo že po svoji naravi začasno prekinila operacije. Toda spomladi se bo napredovanje s svojo dosedanjo hitrico nadaljevalo,
riškemu, kjer je nepripravljegost ameriških vojnih edinic Japoncem omogočila veličastno zmago v Pearl Harbourju.
Angleži na portugalskem Timorju
Rim, 19. dcc. AS. Reuter poroča, da so se angleške in holandske čete izkrcale na portugalskem otoku Timor, ki leži med malajskim otočjem in med Avstralijo. Po tem poročilu so se krajevne oblasli tej zavezniški akciji upirale.
Japonski uspehi na Luzonu
Tokio, 19. dec. as Japonske čete. ki so pristale na južnem Luzonu, so zasedle celotno ozemlje severozahodno od Legaspija in sedaj zasledujejo bežečega sovražnika.
Letalstvo je ponovno napadlo sovražna letališča v okolici Manille. Važne letalske naprave so bile razdejane in ameriške čete se samo še slabotno upirajo.
Angleški umik na Malajskem polotoku
Stockholm. 19. dec. AS. Iz Londona se je izvedelo. da se angleške na Malajskem polotoku umikajo na drugo stran reke Muda.
Švedski parnik potopljen v Hongkongu
Stockholm, 19. dec. AS. Izvedelo sp je, da je 10.000 tonski švedski parnik »Ningpot, ki je bil že dve leti na križarjenju, v Hongkongu zavozil na mino in se potopil.
Angleži izpraznili Penang
Saigon, 19. dec. AS. Iz Delhija se je izvedelo, da je general Wavell, poveljnik angleških sil v Indiji, objavil, da so angleške čete morale izprazniti Penang.
Ameriške fantazije
Turin, 19. dec. AS. »Stampa« poroča, kaj je radio Boston napovedal: »Naredili bomo toliko letal, da bi bilo treba devet let, da bi se poslednje dvignilo, ako se bo vsako minuto dvignilo eno letalo.« Torej mislilo Amerikanci zgraditi pet milijonov letal. Toda isti radio Boston zopet pravi: »Vlada je sklenila, da zgradi tisoč bombnikov na mesec.« Torej bo pet milijonov letal zgrajenih v dobi petih stoletij. Računi londonskih slalistikov o bodočem ameriškem oboroževanju so nekoliko skromnejši Govore le o postavitvi 1700 oklepnih divizij, o 125 vojnih ladjah, 750 križarkah, 750 letalonosilkah, 2500 torpedovkah, 150.000 bombnikih in 225.000 lovcih.
Položaj na bojiščih
»Stampa« tako komentira položaj na bojiščih: Generalni major Ritchie, ki poveljuje kot naslednik Cunninghama angleški osmi armadi v Libiji in ki je bil v ta namen tudi povišan, da bi dobil več poguma za ofenzivo v Cirenajki, vendar le ne more napredovati. Bardia in Sollum se še ved-| no krepko upirata vsem napadom. In Gazala še vedno zadržuje novozelandske čete pred višinami, ki zapirajo pot proti Derni. Ritchie opravičuje svoj zastanek z nepričakovanimi peščenimi viharji. Bitka v Marmariki traja že mesec dni.
V začetku decembra je prehitri mraz, ki se od časa do časa povzpne od 35 do 40" pod ničlo, presenetil nemško vojsko, ko je ravno prišla njena velika ofenziva na Moskvo v zadnji stadij. Vrhovno nemško poveljstvo se je odločilo, da potegne nemške čete na novo črto, kjer naj bi prezimile, spomladi pa nadaljevale z ofenzivo. Rusi so se skušali s tem položajem okoristiti in se pričeli z ofenzivo, ki jih je stala in jih še stane velikih žrtev, rezultati pa so povprečni. Nemški kritiki omenjajo to nenavadno žilavost sovjetske armade kljub temu, da je doživela tako velike poraze.
Angleži javljajo veliki uspeh na severnem Borneu. Preden so'se umaknili pred Japonci, ki so se na otoku izkrcali, se jim je namreč posrečilo, kakor pravijo, uničiti petrolejske vrelce in petro-lejske rafinerije. Na vseh drugih bojiščih se umikajo ali pa se skušajo držati. Na Malaji so Japonci . na severnem odseku zasedli ožino Kra. Ogrožena I jc že zelo bogata Sumatra.
Govor bolgarskega finančnega ministra
Bolgarija je za polovico povečala svoje ozemlje
Sofija, 19. dec. as. Bolgarski finančni minister Bogilov je imel v parlamentu važen govor o vladni finančni politiki. Minister je podčrtal, da je treba mobilizirati vse sile narodnega gospodarstva, ki naj služi za boj, ki ga Bolgarija vojuje ob strani držav Osi. Letni proračun za prihodnje leto znaša 14.300,000.000 levov. V tem proračunu so tudi izredni izdatki za narodno obrambo. Promet bankovcev, ki je 1. septembra 1939 znašal 4 milijarde, je narastel skoraj na 13 milijard. Pri tem pa .je treba vpoštevati, da se je Bolgarija j>o
ozemlju povečala skoraj za 50%. Minister je poudaril, da vlada poroštvu je, da ne bo v Bolgariji inflacije. Kritje zlata je višje od 25% kakor to določa zakon. Prav tako pa ima Bolgarija za 700 milijonov levov inozemskih valut. Zmage držav Osi so postavile vse evropske države v gospodarsko ozračje Osi, to pa bo omogočilo, da se bo ustvarila evropska gospodarska enotnost.
Temelji sodelovanja med Hrvatsko in Italijo
Zagreb, 19. dec. AS. Poglavnik se je iz Italije vrnil v Zagreb. Vse hrvatsko javno mnenje in hrvatski tisk obširno komentirata to Poglavnikovo bivanje v Italiji.
Poročilo o avdienri pri vojvodu Spoletu, ki je določen za kralja Hrvatske, je bilo objavljeno na prvih straneh listov pod velikanskimi naslovi in s slikami vojvode, vojvodinje in Poglavnika.
»Hrvatski narod« je objavil uvodnik, v katerem med drugim pravi, da je bil sestanek v Benetkah izredno pomemben in važen. Vendar |>a ni bila objavljena nobena niti uradna informacija o tem, o čem so potekala pogajanja v Benetkah. Sicer pa se poudarja, da je šlo za ižmenjavo sta- I lišč med zastopniki obeh držav, razmerje med I dvema državama pa je prišlo v novo zgodovinsko '
obdobje, ki naj obema narodoma zagotovi čim večje blagostanje. Poleg rednih diplomatskih zvez je potrebno, da se od časa do časa vrše kake konference, zlasti pa so neposredni razgovori potrebni v vseh tistih vprašanjih, ki naj omogočijo lepšo bodočnost.
List »Gospodarstvo« objavlja' obsežen članek o kulturnih, političnih in gospodarskih vezeh med Italijo in Hrvatsko. Tesne gospodarske zveze pa' so bile vedno zelo koristne za oba naroda oh Jadranskem morju. Fašistična Italija pod vodstvom svojega Duceja in Hrvatska, pod vodstvom Poglavnika naslanjata politični in gospodarski prospekt na načelo napredka ljudskih množic. Da bi se dosegel ta cilj, sodelujeta ob uaroda pri ustvaritvi novega reda v Evroju.
Fronta v Marmariki: Kolone angleških ujetnikov
Angleška propaganda rovari proti Portugalski
Lisbona, 19. dec. AS. Portugalski tisk ostro zavrača novice, ki jih širi angleška pro|>aganda. S svojimi lažmi skuša angleška propaganda motiti red in mir na Portugalskem.
Neki angleški list je namreč dejansko objavil novico, da so Japonci zasedli Macao. Ta list je tudi pisal, da je guverner portugalskega otoka hotel zbežati v Hongkong po morju, pa so ga japonske čete ujele. To novico je takoj razširiia angleška agencija »Exchange Telegraph«, ki je pohitela, da bi lo novico razširila po vsem svetu. Portugalski tisk ostro zavrača te govorice in poudarja. da je vlada v stalni brzojavni zvezi z Ma-caom, kjer se ni zgodilo nič izrednega.
Kalininove čestitke angleškemu kralju
Rim, 19. dec. AS. Mednarodni politični krogi z ironijo podčrtavajo novico, da je tokrat predsednik sovjetske zveze Kalinin v imenu sovjetske vlade poslal poslanico s čestitkami angleškemu kralju. Kalinin je angleškemu kralju čestital za njegov 46. rojstni dan in mu je izrazil želje za dobro zdravje. Angleški kralj se je Kalininu zahvalil za brzojavko z besedami, s katerimi mu želi vse dobro.
Švedska prevzela japonska zastopstva
Stockholm, 19. dee. AS. Švedska vlada se je obvezala zastopati japonske koristi pri vladi v Južni Afriki, na Havajskih otokih, v Birmaniji, in na Ceylonu. Prav tako pa se je obvezala zastopati romunske in madžarske koristi v Ameriki. Švedska bo zastopala tudi mehiške koristi v Italiji, v Nemčiji in na Japonskem, prav tako pa nemške koristi v Mehiki.
Churchill se izogiba sejam parlamenta
Stockholm, 19. dec. AS. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter< poroča, da se angleški predsednik vlade Churchill že tri dni ni udeležil sej v sjiodnji zbornici. Angleški politični krogi razlagajo to odsotnost tako. da pravijo, da je položaj izredno težak. Churchill pa ne mara priti na seje zaradi tega, ker ne mara podajati izjav o vojaškem položaju. Drugi pa zopet pravijo, da pripravlja Churchill v tem trenutku sestavo no-
fiŽCO

M HJTUk
■ ' AMKkAli ? kAUtUN
sl*w««>e
v*>«i-#, mitM'
Nemški minister dr. Gobbels je objavil v namikem listu »Das Reich« članek, z naslovom »Velika priložnost«, v katerem govori o zgodovinski važnosti sedanjih trenutkov za Nemce, ko jim nudi zgodovina edinstveno in veliko priložnost. Takole pravi med drugim: »Priložnost je tako v življenju posameznikov kakor v življenju narodov prst božji. Zalo pa tudi ni večjega zgodovinskega greha, kakor odpovedati se taki priložnosti. Tak greh ne more biti odpuščen. Kdor priložnosti ne razume in je ne zagrabi, jo zgubi in priložnost se ne vrne nikdar več.
Kakor posamezniku, tako tudi narodu ni nič podarjeno. Vsaka reč in vsak uspeh, vsak triumf in vsaka zmaga se le nudi; taka ponudba je vezana vedno le na določen čas. Velike zgodovinske priložnosti se redko nudijo. Če pa so enkrat dane, to se pravi, če nastanejo v zvezi z zgodovinskim snovanjem in če so s smelim vmesnim človeškim posegom blagoslovljene te ure, v katerih boginja zgodovina sama stopi doli na zemljo, da bi se nudila narodom, tedaj je nastala za narodno vodstvo neobhodna nujnost za dejanja.
Mogoče je velika tragika naše zgodovine..., da Nemci šele postajamo biti |>olitičen narod. Prej so Nemci le politizirali. Naši sovražniki zato, vsaj kar zadeva našo preteklost, niso po-
Kdo ie gospodar človeškega živlienfa
Slišali smo o groznem dogodku, ki se je pripetil zvečer dne 16. decembra na Verdu pri Vrhniki v hiši Pavla Veharja. V njegovo hišo sta nenadno vstopila dva neznanca, ki sta hladnokrvno naperila revolverje proti ženi in materi treh otrok, ki so bili pri njej, ter jo s štirimi streli zadela naravnost p trce. Nato sta se podala v kuhinjo, kjer je doletela ista usoda njenega moia Pavla Veharja, tudi njega so zadeli štirje revolverski streli in sta ostala oba na mestu mrtva.
Zastonj so se otroci trudili, da bi obudili k življenju očeta in mater in vso noč so morali ostati osamljeni v hiši ob truplih lastnih staršev.
To je strašna slika današnjih dni. Dogodil se je umor, pred katerim ni bilo nobenega zaslišanja, ni bilo nobenega sodnika, ki bi izrekel sodbo, umor, kateremu so morali prisostvovati celo lastni otroci dveh nesrečnih žrtev.
Taka dejanja se ne morejo opravičiti z nobenim nacionalizmom, ker so le izraz drugih človeških instinktov, taka dejanja niso nacionalno delo. Kaj naj rečemo na dejstvo, da troje sirot zastonj kliče svoje starše k življenju, kaj naj rečemo na pretresljivo sliko, da objemajo otroci trupla svojih staršev, ki jih nihče več ne more obuditi k življenju? Krščanski in človeški čut se upirata razlagam, da so taka dejanja potrebna ne vemo v kakšnem interesu. Ali ni človeško življenje nekaj najvišjega, kar ima, ali ni človeško življenje sveto in milijonkrat si je treba premisliti, preden se stori grozni korak, ki pomeni uničenje enega samega človeškega življenja, pa mogoče tudi življenje človeka, ki je kriv kakršnega koli dejanja. Nobena borba, nobena načela ne morejo opravičiti dejstva, da se uničujejo brez vsega človeška življenja, ki morajo biti sveta vsem ljudem na svetu.
S takimi dejanji se služi samo najbolj nizkim človeškim nagonom, niso to dejanja pravice, s takimi dejanji se ne služi niti človeštvu, niti lastnemu narodu. Kajti vedeti je treba, da kri zahteva zopet kri in da se to vendar ne more nadaljevati do uničenja lastnega naroda. To je tako tragično, da ne morejo tega dejstva spraviti nobene besede niti načela s sveta. Ali naj se to nadaljuje, da bo naša uboga Slovenija še nadalje dajala take žrtve v obliki potokov človeške krvi, s človeškimi življenji, ko nam mora biti vendar človeško življenje najsvetejše, življenje tiso-čev naših ljudi?
Nikoli več ne bodo videle sirote svojih staršev, nikdo jim jih ne more nadomestiti, nikoli več se ne bodo smejali ubogi otroci, pač pa se bodo vedno spominjali strašnega dogodka, ki zasluži s človeškega, krščanskega in slovenskega vidika za opomin vsemu narodu, da taka dejanja ne povzročajo drugega kot neizmerno gorje in padajo na odgovornost onih, ki v svoji brezumni, zaslepljeni politični strasti ne spoštujejo najsvetejšega, to je naših človeških življenj, življenj slovenskih ljudi.
vsem krivično ravnali, če so nas ironično imenovali narod pesnikov in mislecev, ln pri tem nima noben drug narod pri svojih sposobnostih večje
pravice na svetovno kraljestvo, kakor mi. Nemci so povsod znani po svoji pridnosti, iznajdljivosti, marljivosti in delavnosti. In vendar nam je manjkalo nekaj: politični instinkt.
Danes pa se vendar zdi, da ima usoda svoje namene z nami, kakor da bi nam hotela naenkrat poplačati vso požrtvovalnost in idealizem iz preteklosti. Velika priložnost je tu. Ugodnejšega položaja, kakor je današnji, nemški narod nikdar več ne bo našel«. Nato našteva dr. Gobbels velike nemške vojaške uspehe od Sudetov in Avstrije preko Poljske, Norveške, Francije in Balkana do Sovjetske Kusije in nadaljuje: »Danes stojimo pred trdo, toda tudi zadnjo zatrdno uspeh obljubljajoče dobo tega potresu podobnega boja. Če bo enkrat zmagovito za nami — in kaj nam sploh more preprečiti, da se to ne hi zgodilo — i>otem bomo s svojimi zavezniki korakali na čelu zemeljske celine, ki bo izključno škilila našim vojaškim ciljem. Kje naj nas potem Anglija napade in kakšno sredstvo jma za odbitje našega naroda?
Mi pa tudi nosimo odgovornost do naših bodočih rodov, ki lahko terjajo od nas, da resno vzamemo edinstveno priložnost, ki se njim, ka-"ior stvari stoje, pozneje nikdar več ne bo ponudila. Če nam zv.ehi še lako trdo, (ako je: kakor sedaj vidimo samo še posledice nemških vojn iz preteklosti in pri tem komaj mislimo na krvave žrtve, tako nas tudi bodoči rodovi ne bodo spraševali, kaka bremena smo v sedanji vojni vzeli nase, marveč kaj smo dosegli.
In tako je tudi prav. Zgodovina ne zadaja samo ran, ampak jih tudi zdravi. Vsak rod mora samo prenašati usodo svojega časa. Ta pa je vedno j>osledica ravnanja prejšnjih rodov.. Lo predstavimo si samo, koliko trpljenja in skrbi je naše ljudstvo v zgodovini že prestalo, ne da bi dospelo do cilja, da bomo zato z Vztrajnostjo in ponosom vzeli nase manjša bremena te vojne. Gotovo je posamezniku često težko in je za mater,' ki je zgubila sina ali moža, le pogojna tolažba', tla žrtve sedanje vojne znašajo komaj desetino žrtev jirejšnje vojne.
Vsakega Kemca mora zares v dno duše razburiti, da angleški plutokrati upajo z zlagano propagando doseči, da bi mi sami sebi postali nezvesti in odklonili veliko priložnost, ki nam jo nudi usoda z milostno roko. Onf verjetno ne hi prišli na to misel, če' jim ne' bi bila enkrat že uspela. Mislijo torej, • da smo tako neumni, da
Ducc z balkona Beneške palače v Rimu razglaša vojno Združenim državam. Ob njegovi
strani stojita nemški in japonski poslanik
bomo drugič padli v isto past. To pa se ne bo zgodilo.	. .
Danes moramo delati več kakor drugi... Naša nemška enotnost je šele mlajšega datuma. Se imamo brazgotine od ran prejšnje strankarske raztrganosti na sebi; pazljivo in ljubosumno, mo-rhmo čuvati, da se niti na enem samem mestu ne bodo odprle in znova začele krvaveti. Danes je' vseeno, kakšne probleme smatra ta ali oni za zrele ali rešitve potrebne, trenutno je za nas vse samo en glavni problem, ki se imenuje: zmagati.
Sprejmimo torej ponosno našo težko, pa tudi veliko usodo. Oprimimo se trdno velike priložnosti, ki jo zgodovina nudi samo nam in je ne spustimo jz rok prej, dokler nas ne bo blagoslovila.« S temi besedami končuje dr. Gobbels svoj članek.
Gospodarstvo
Ureditev prodaje in potrošnje mesa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 6. junija 1941-XIX št. 41 in smatrajoč za potrebno, da se uredita prodaja in potrošnja mesa, odreja:
Člen 1. Meso se sme prodajati ob spodaj.^iia-vedenih dnevih;	. ..	. .'.'
ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih: gotfeje meso (vštevši telečje),	t
ob torkih: sveže svinjsko meso,'ovčje in kozje meso,
ob torkih, sredah in četrtkih: gnjati, prrka-jeno svinjsko meso, tlačenke in klobase vobče, konjsko meso in perutnina,
ob vseh dneh v tednu: drobovje, kunčje meso in dlakasta in pernata divjačina.
Čl. 2. Porazdeljevanje meša uredi in racioni-ra Prehranjevalni zavod Ljubljanske jiokrajine.
Člen 3. Mesarji in prodajalci mesa na drobno morajo sproti voditi prejemno in oddajno knjigo o mesu in mesnih izdelkih, ki jo poprej vidita Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine.
Člen 4, Restavracije, gostilne in krčme in drugi taki gostinski obrati smejo oddajati jedila, pripravljena z mesom, samo ob dneh iz čl. 1., ko je dovoljena prodaja take vrste mesa.
Mesni obrok brez kosti ne sme biti težji od 100 g, s kosfnii ne težji od 150 g, iu se nanaša ta teža na zgptovljeno jed.
Člen .5, Kršitve dolpčb te naredbe in naredb, ki jih Izda v izvrševanju njemu podeljene pooblastitve Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine, se 'kaznujejo'- z Zaplembo Jrtaga in začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne praviče, poleg tega pa prodajalec kakor tudi kupec ali potrošnik v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Člen 6. Razveljavljajo se vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 15. decembra 1941-XX.
' Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Cena letošnje koruze
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil s posebno odredtK) cene koruze .letine 1941, katero je treba oddati Prehranje.valne.mu zavodu Ljubljanske pokrajine. Po čl. 1. znaša cena konize, ki se mora oddati, na 120 lir za stot za ruženo blago v zrnju, postavljeno v razsutem stanju na zbirališča, ki jih določi Prevod. Ta cejia se razume za zdravo, pravšno tržno btaco, posušeno, z vlago 16%.
Za vsebino, vlage, drugačpo od temeljne, se morejo računati pribitki ali odbitki takole:.
Prva številka jx>meni odstotek vlage, druga pa pomeni pribilek in odbitek (pri stopnjah vlage po 16% pribitek, pri stopnjah vlage nad 16%, pa odbitek) za vsako stopnjo vlage na-težo 100 kg. 12% 4.1 kg, 13% 3.10 kg. 14% 2.15 kg.. 15% 1.15 kg pribitka, 16% je temeljna vlaga, nato slede: 17% 1.5 kg odbitka, 18% 2.15 kg, 19% 3.2 kg, 20% 4.25 kg, 21% 5:25 kg, 22% '6.3 kg. 23% 7.3 kg. 24% 8.3 kg. 25% 9.35 kg. 26% 10.35 kg, 27% 11.37 kg, 2&% 12.39 kg, 29% 13.41 kg.,;in 30% 14.43 kg.	v : ?
Za priznano semensko koruzo se po čl. 3. odločbe plačuje dodatek 30% k ceni iz čl. 1. .. .
Kršitelji te določbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Naredba je stopila
v veljavo z dnem objave v Službenem listu, to je 17. decembra.
Prepoved dostavljanja živil na dom
Visoki komisar za Ljuhlajnsko pokrajino je izdal odredbo, po katere čl. 1. ie prepovedano dostavljati na dom vsa racionirana živila in meso, bodisi sveže ali tlačenke in klobase vobče ali pre-kajeno ali kakor koli predelano. Po čl. 2. se kršitelji teh določb, tako prodajalci kot kupci, kaznujejo v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Vselej pa se blago zapleni in se prodajalcu lahko začašno ali dokončno odvzame obrtna pravica. Naredba je stopila v veljavo z dnem objave v Službenem listu, t. j. 17. decembra.
*
KuiMiprtKlaja dragocenosti. — V rimskem šltižbeiiem listu je izšel kr. dekret, ki urejuje vprašanje izjem od splošne prepovedi kupoprodaje dragocenosti in dragocenih kamnov. 1 a dekret stopi v veljavo z dnein objave v ljubljanskem službenem listu.
Srebrniki po 5 lir. Finančno ministrstvo je podaljšalo rok za potegnitev srebrnega denarja po 5 lir do 28. februarja 194.2. — Državnim
blagajnam je dovoljeno dajati sekcijam kralj, pokrajinske blagajne do vključno 9. marca navedeni denar, ki so ga inkasirale do vključno 28; februarja. Po odloku istega ministrstva je Banca dTtalia pooblaščena sprejemati po vrednosti fine kovine nacionalni denar iz srebra izven tečaja po 10 in 20 lir in plačati predloži-teljem za prve 5.25 lire, za drugo vrsto denarja pa 7.55 lire.
Podaljšanje roka za prošnje zaradi vrnitve šolskih taks. Visoki komisar za Ljubljansko jiokrajino je smatral za umestno, da obnovi v prejšnji naredbi določeni rok in je odredil: Rok, določen v čl. 4 naredbe št. 10-t z dne 16. septembra za vložitev prošnje zaradi vrnitve šolskih taks se podaljšuje do 24. decembra letos. Naredba je izšla v Službenem listu z dne 17. decembra in je stopila tega dne v veljavo.
Novi seznami oseb, ki so zaprosile za izselitev. Službeni list z dne 17. decembra objavlja 4,5.—4.9. seznam oseb, ki so zaprosile za izselitev f Nemčijo. 45. seznam obsega 226 oseb iz obline Mozelj, 46. seznam obsega 183 oseb iz cb-'ine črmošnjice, 47. seznam 258 oseb iz Mozlja, 48. seznam 132 oseb iz Kočevja—okolice. 49. seznam pa 154 oseb iz Kočevja-okolice. Morebitni upniki morajo prijaviti svoje terjatve v dveh tednih od dne objave jiobotneinu uradu v Ljubljani.
Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Alojzij Pauschin je bil izbrisan dosedanji lastnik Adolf Knebl, vpisan pa novi Parma Bruno. — Pri tvrdki Montres Clarte II. Suttner, llenri Maire imetnik, . je vpisano novo besedilo tvrdke: II. Suttberl' llenri Nfaire, lastnik, javna trgovska družfo-a-; v Ljubljani, Obratni predmet odslej , izvozna? .trgovina z urami, zlatnino in sreorni-no. trgovina z. galanterijskim blagom.
Dražba lesa na panju. Ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubljani razpisuje za 29. december pismeno licitacijo prodaje okole 17.500 plm bukovine na panju v državnem gozdu na Gorjancih (na južni strani Trdinovega vrha-Svete Gere). V primeru prve neuspele licitacije bo druga licitacija 9. januarja. Dražba bo-v 5 skupinah. Izklicna cena 314.200 lir.
Izšla je
toliko pričakovana knjiga Janeza Jalena »Trop brez zvoncev«
v zbirki »Slovenčeve knjižnice«. — Vsaka knjiga le 5 lir. — Vezana in tiskana na antičnem papirju stane 20 lir. — Dobite jo v vsaki knjigarni in trafiki. — Najlepše darilo za božič in novo leto je knjiga »Trop brez zvoncev« in »Pokojni župnik Kampens«. — Postanite naročniki naše knjižnice!
Proizvodnja kavčuka na vzhodu
Berlin, 19. dec. AS. Nemški listi objavljajo podatke o proizvodnji kavčuka v sedanjih vojnih pokrajinah na Daljnem vzhodu, iz katerih je razvidna zaskrbljenost Amerike in Anglije zaradi japonskega napredovanja. Britanska Malajska proizvaja 487.000 ton, Holandska 448.000 ton, francoska Indokina 44.000 ton, Tajska 36.000 ton, britanski Borneo 40.000 ton. Skupno torej nad en milijon ton kavčuka. Toda svetovna proizvodnja znaša le okrog 1,150.000 ton. Zaskrbljenost Anglije in Amerike je zaradi tega razumljiva.
Panika na borzi v Newyorku
Stoekholm, 19. dec. AS. Zaradi težkega položaja na Tihem morju in v Vzhodni Aziji so padle včeraj na borzi vse delnice. Tudi izjava finančnega ministra Morgenthaua jc poslabšala položaj dolarja in položaj na borznem trgu se je zelo obremenil.
Zamora v Argentiniji
Buenos Aires, !9. decembra. AS. Iz Vera-
eruza je prišel portugalski parnik s 1135 španskimi begunci, med katerimi je tudi bivši španski predsednik Alcala Zamora. Vlada bo verjetno Zamoro in ostale begunce internirala.
Položaj v Parizu
Hongkong z okolico
Pariz, 19. decembra. AS. Vojaško sodišče je obsodilo 6 komunistov zaradi sovražnega .delovanja na 1—20 let ječe.
Radijski sporazum med Japonsko in Nemčijo
Tokio, 19. decembra. AS: Med nemškimi t« japonskimi zastopniki je bil v Tokiu podpisan sporazum za izmenjavo mesečnih radijskih prenosov. S|>orazum določa medsebojne radijske prenose v japonščini in v nemščini in pri teh prenosih bodo oddajali točke t zgodovinsko, politično, gospodarsko in kullurno vsebino
Velika priložnost Nemčije
Iz članka dr. Goebbelsa v listu »Das Reich«
4 I, jhluil
Iztrebimo bogokletstvo
Pri pobožnosti devetih prvih petkov imamo Slovenci lepo priliko, dati božjemu Srcu zadoščenje za najstrašnejše sodobne in narodne grehe.
Dva velika greha, ki sta se razpasla tudi med nami, sta preklinjanje in bogokletstvo.
Preklinjanje, zaklinjevanje in pridušanje je pri nas tako razširjeno in ukoreninjeno, da se more imenovati narodni greh. Zato moramo vsi pošteni katoličani to kletvinsko 6urovost omejevati, preprečevati, zatirati, izkorinjevati, ker nikoli nič ne koristi, marveč prekiinjevalcem in občestvu le škoduje ter nam odvrača božji blagoslov. Z vso napadalno 6ilo in 6vetim 6rdom pa se moramo v teh dneh obrniti na drugo, v6e hujše zlo, na bogokletstvo.
Bogokletstvo je zaničevanje, zasmehovanje, za-sramovanje Boga ali Matere božje. Vrši se v mislih, besedah in dejanju. Bogokletne so brezverske ali krivoverske resne misli o Bogu: češ, 6aj ni Boga, saj ni pravičen, ni usmiljen, 6e ne zmeni za nas. V besedah 6e ne pregreše i bogokletstvom le tisti, ki take misli z govorom izražajo, marveč še mnogo bolj ti6ti, ki o Bogu sramotilno pišejo. De-jansiio bogokletje je bogoskrunsko razbijanje razpel, svetih podob, oblačil, posod, 6urovo postopanje z Bogu posvečenimi osebami in skrunjenje sve-totajstev.
Bogokletstvo je strašen greh. Samo Bog nam more pomagati iz stisk in ti, kristjan, katoličan, katoliški Slovenec, ga kolneš? Bogokletstvo je največji vseli grehov. Pij XI. pravi o njem: »Bogokletstvo nad vse krivično zaničuje božjo dobrot-ljivost, ker nasprotuje spoznanju vere in ker ni v njem le hudobija odpada, ampak jo še povečuje s sovraštvom v srcu in preklinjevanjem v besedi. Če se bogokletstvo izraža vedoma in namerno, je zaradi zlobnega zasramovanja samega Boga, zakonodajalca, in zaradi vključene verske zataje iz-
med vseh grehov največji greh, čeprav se na zunaj ne vidijo pogubne posledice.
Za bogokletstvo pošilja Bog strašae kazni nad posameznike in nad narode. Zdi se. da se danos uresničuje, pred čemer so nas svarili naši škofje: »Če nas danes pravična roka božja na vseh straneh in na sto načinov tepe, vedite, predragi verniki, da je temu v prvi vrsti krivo grdo in ogabno bogokletstvo: ona umazana kletev, ki dostikrat namesto molitve spremlja naše delo, ki prodira v vse naše življenje, v vzgojo mladine, v družinsko skupnost, v delo za vsakdanji kruh; ki odvrača od nas nebeški blagoslov, kliče pa na nas jezo in maščevanje božje.«
Zares, Bog se ne da zasramovati. Ker prihajajo zaradi bogokletstva tolike kazni na ves
narod, moramo bogokletnike smatrati za največje sovražnike domovine in naroda! Zalo jih z molitvijo, pokoro ali z besedo spreobrniiuo. Naloga slehernega Slovenca je: bogokletstvu moramo napraviti konec.
Dajmo Bogu zadoščenje za tolike bogokletne zločine zlasti pri naši vsenarodni pobožnosti deveterih prvih petkov s skupnim spravnim svetim obhajilom! Prosimo Boga. da nas bo vse razsvetlil s pravim spoznanjem resnice prej, preden bi nas moral k temu spoznanju prisiliti v groznih bolečinah, na gorah mrtvih trupel in na oceanih solza. Kajti to spoznanje, ki bo prišlo, če se ne bomo pravočasno sami ponižno upognili. v zakrknjenega in zaslepljenega človeka preko groznega trpljenja, ko bo odpovedala vsa zgolj človeška moč. ko bo človek videl pred sabo razgaljeno vso svojo slabost in ga bo Bog tako rekoč s spoznanjem udaril po glavi, to spoznanje se glasi: rešitev je v po-vratku h krščanski omiki, v povratku h Kristusu.
Ne opuščajte starih lepih navad!
Na bazične praznike naj si vsaka hiša postavi jaslice
Kar nenadoma so se nam približali božični prazniki, čeprav nam jih zima in vreme še ne napovedujeta, saj smo navajeni, da nam 6koraj vsako leto za božič že pokriva debela 6nežna odeja gore in ravan. Šele izložbe, ki so marsikje v božičnem nastrojenju in semenj smrečic nas meščane spominjata, da nas niti teden dni ne loči od največjega praznika ljubezni in miru.
Na deželi pa je adventni čas res ča6 ppričako-nja. Zemlja jx>čiva utrujena in zbira moči za novo jjonrlad, v kmečkih domovih je še najmanj vsakda-nega dela, zato povsod v tem ča6u pripravljajo in
Ko je Duce v Rimu razglasil vojno Združenim državam, je silna množica ljudstva Duceja
navdnšeno pozdravljala
Iz Srbije
/ Zadruge za izdelovanje olja. Ker Srbija nima dosti tovaren za izdelovanje olja, je v zadnjem času nastalo več zadrug, ki se uspešno bavijo s to nalogo. Takšni zadrugi sta predvsem nastali v Mladenovcu in Varvarinu. Vodijo jih Slovenci.
Preskrba podeželskega ljudstva s petrolejem. Glavni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji sporoča, da so novembrski odrezki za dobavo petroleja zapadli in bo mogoče dobiti petrolej samo na decembrske odrezke.
Slovenska pekarna v Belgradu prešla v druge roke. Znana slovenska pekarna v Krunski ulici v Belgradu, ki jo je imel že več let Anton Presker, je 6edaj prešla v druge roke. Dosedanji lastnik jo je zaradi starosti izročil svojima dolgoletnima ix>-močnikoma Dragotinu Bundalu in Franju Šavliju, sam se je pa iz Belgrada preselil na svoje posestvo v bližini Zemuna.
Pomanjkanje kruha v Leskove«. »Novo Vreme« jx>roča, da v Leskovcu že mesec dni ni pekla kruha nobena pekarna.
Obleka iz domačega platna Zaradi pomanjkanja blaga za obleke, 60 si pričeli kmetje po Srbiji delati obleke iz domačega platna.
Ustanavljanje zadrug zaradi prehrane delavstva. Posamezna industrijska podj-etja v Krušev-cu so ustanovila tx»ebne zadruge, ki skrbe samo za prehrano delavstva v poedinih industrijskih obratih.
Pomanjkanje soli, tobaka, olja in petroleja v notranjosti Srbije. Zaradi dosedanjih neurejenih razmer, vlada v notranjosti Srbije veliko jx>manj-kanje raznih monopolskih proizvodov. Tako jx>-roča »Novo Vreme« iz Loznice, da ljudje nimajo soli, petroleja, olja in tobaka. 2ivil je zadosti. Cene ]>osameznim živilom 60 bile v zadnjem času naslednje: Meso 30—50, kajmak 140, slanina 150, mast 130, kosilo v gostilni 23—30, vino 35 in liter žganja 100 dinarjev.
Mozartova proslava v Belgradu. Ob 150 letnici Mozartove smrti je bila 6jx>min6ka fwo6lava tudi v belgrajskem narodnem gledališču.
Črna lista za črnoborzijance. Vsako 6oboto vsi belgrajski dnevniki na vidnem mestu objavljajo 6eznam vseh tistih trgovcev mesarjev, branjevcev in ostalih prodajalcev življenjskih potrebščin, ki jih je oblast kaznovala zaradi navijanja cen.
Srbija ima zopet šaljivi list. Namesto »Ošiša-nega ježa« je pričel 6edaj izhajati v Belgradu nov šaljiv list »Bodljikavo praee*.
sestavljajo jaslice, ki pridejo za praznike v kot v hiši, |xxl križ in sliko Marije, la lepa 6tara navada jc ostala v naših kmečkih domovih živa in nepokvarjena. Podedovala 6e je iz roda v rod in tudi drugi, ki danes žive že v mestih, se 6ami spominjajo, ali pa jim fiovedo lahko njihovi starši, kako 60 nekdaj v kmečki hiši postavljali jaslice.
V mestih, ki so v6c bolj podvržena muham časa in vplivom od zunaj, navada jx>stavljauja jaslic pri nas še ni j>ozabljena. Mnogo je še družin, ki so obdržale navado, prineseno iz kmečkih domov. Marsikje pa si mislijo, da so postali že nekaj preveč, da bi obdržali to kmečko navado in da je bolj primerno, če ta praznik ljubezni in miru v svojem domu proslavijo drugače. V veliki meri je tega krivo naše sjroštovanje do vsega, kar je tuje. Pri tem pa pozabljamo, da drugi veliki narodi z vso ljubeznijo pazijo na svoje navade, jih negujejo in spravljajo v sklad 6 časom, pri tem pa trebijo vso tujo navlako, ki se jc morda zaradi nepazljivosti ali malomarnosti vtihotapila v pristne šege in navade.
Pri tem 6eveda ne mislimo le na tekmovanje med jaslicami in božičnim drevescem. Že V6e hujše izrastke najdemo pri nas. Trgovska reklama je po izložbah v zadnjih letih odkrila »božička«, k- ga prikazuje 6edaj kot starega, sivega moža, sedaj kot tovariša sv. Miklavža ali pa celo kol poosebljeno zimo. Vprašajte vendar otroke, če jx>znajo »božička«. Nihče vam ne bo vedel jx>vedati, kdo je to, razen šolarja, ki jo bo re6 jx>gruntal, ko bo rekel: »Božiček je pa moj sošolec, ki se 6icer piše Božič, pa mu pravimo božiček, ker je tako majhen.«
Vsi ti simboli, ki ne nadomeščajo lepega razpoloženja božičnih jaslic v tujini, |>a tudi tam niso zrasli iz narodov samih, ampak so bili tudi k njim prineseni iz jx>vsem razumljivega razloga. Dovolj je že znano dejstvo, kako silen vpliv je imelo judovstvo na trgovino f>o vsem 6vetu. To ju-dovstvo je bilo dosledno tudi v tem, da je previdno, kjerkoli je le moglo, zatiralo in pačilo najlepše krščanske simbole. Zato je tudi v judovskih trgovinah dobil svoje mc6to »božiček« zato, da bi izj>odrinil simbole krščanskega praznika ljubezni.
Nasprotno pa so jaslice, ki so izšle iz starodavnih običajev pri raznih narodih, postale pri nas svojstvena navada. Naše jaslice 6o poseben tip, ki ni soroden tipom jaslic narodov okrog nas. Od sorodnih jaslic se ločijo jaslice po tem, da jih od nekdaj postavljamo na častno mesto v takoimeno-vanetn »Bevkovem kotu« v hiši. Tam so [Dostavljene na trikotni deski.
Leto«, ko mora skoraj vsakdo tudi drobiž previdno obračati v roki, nam prav ugodno vreme pred božičem nudi najlepšo priložnost, da si z majhnimi stroški naredimo jaslice.
Mahu je vse polno v gozdovih. In z njimi lahko uredimo skriti kotiček, v katerem postavimo jaslice. Drevje lahko napravimo iz raznih naših domačih zelišč, jaslice same pa, če smo dovolj ročni, lahko izdelamo iz lubja in deščic. Seveda so najbolj učinkovite take jaslice, na katerih so pa-stirci, sv. Trije kralji in Sveta Družina v figurah. To 6icer stane nekaj več, vendar je vredno žrtve. Kdor pa tega ne zmore, ima pa na razpolago v6e jx»lno jaslic, tiskanih na papirju in pripravljenih za izrezavanje. Letos je tudi »Slovenčev koledar« postregel vsem svojim naročnikom s 6icer preprostimi in skromnimi, a izvirnimi jaslicami, tako da bo le malokatera družina v zadregi za predlogo.
V teh zadnjh dnevih pred božičem lahko mladina sama, ki ima še največ ča6a, izreže iz jx>1 predloge in jih jx> navodilih prilepi in pritrdi tako, da jih bo z lahkoto mogoče [Dostaviti na hribčku iz mahu. Če dodamo še večno lučko ali nekaj 6več, so skromne jaslice že gotove in nam na Sveti večer gotovo lahko pokličejo pred oči skrivnost in lejx>to božičnega večera.
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini - »--
Ta narod, ki je toliko vekov živel svoboden in bogat v puščavi in je liil nekoč gospodar kraljest-v in se smatral pod varstvom svojega Boga za prvi nnrod na zemlji, so zdaj decimirali in podvrgli davku tujci, m bil je polagoma v zasmeh narodom, Job med ljudstvi. Po Kristusovi smrti bo njegova usoda se ostrejša. Jeruzalem bo drugič razdejan, v opustošenj pokrajini bodo ukazovali1 le Grki in Rimljani in zadnji ostanki Izraela bodo razpršeni po vsej zemlji, kakor cestni prah, ki ga podi pred seboj jug. Nikoli ni Bog tako ljubil svojega naroda in ga tako kaznoval. Izbran je bil za prvega, postal je hlapec zadnjim, hot i je imeti lastno in zmagoslavno zgodovino, postal je izgnanec in suženj drugih domovin. Čeprav je bil bolj pastirski kot vojaški, ni imel nikoli miru ne s sannm seboj, ne z drugimi. Bojeval se je s svojimi sosedi, s svojimi gosti, s svojimi knezi, bojeval se je s svojimi preroki in s samim Bogom. Bil je gnil ml hudobije, vladali so mu ubijalci, izdajalci, prešuštniki. krvoskrunci, pustolovci, svetokup-ci in malikovalci, vendar je videl, da so rodile njihove ž~ne v svojih domovih najbolj popolne svetnike vzhoda: pravične, propovednike, pu-ščavnike. preroke, dokler sc ni rodil v njem oče novih svetnikov, oni, ki so ga pričakovali vsi preroki.	,
Ta narod, kj ni imel ne svoje lastne metafizike ne znanosti, ne glasbe, ne kiparstva, ne slikarstva, ne stavbarstva, je ustvaril najv -eje pesništvo starega veka, polno vzvišenih psalmov in prerokb, polno največje nežnosti v zgodliuh o Jožefu in Ruti, žgoče nočne strasti v Pesmi vseh pesmi.	. „	,
Zrastcl sredi divjih krajevnih malikovat-skih bogočastij se povzpne do ljubezni Boga Očeta, edinega in vesoljn" ea; pohlepen po zemlji in zlatu hvali v prerokih prve branilce ubogih in zanika bogastvo. Isti narod, ki je klal človeške žrtve na svojih oltarjih in pomoril cela mesta nedolžnih, jc dal učence onemu, ki bo pridigal ljubezen do sovražnikov. Ta narod, ljubosumen na svojega Boga. ga je vedno izdajal in se zatekal k tujim bogovom; od njegovega templja, ki je bil trikrat sezidan in trikrat razrušen, ni ostalo drugega kot zidna ruševina, komaj zadostna, da zamore vrsta plakajočih nanj nasloniti glavo in skriti solze. A ta narod, brezumen in zagoneten, nadčloveški in nesrečen, prvi in zadnji od vseh. čeprav hlap e narodov, še vlada narode z denarjem in besedo: čeprav že stoletja nima lastne domovine, se šteje med gospodarje vseh domovin. Dasi jc umoril svojega največjega Sina, je razdelil s to krvjo zgodovino sveta v dva dela, in je ta rod bogomorcev postal najsra-motnejši, a tudi najsvetejši od vseh narodov.
Rudolf Dostal:
Zgodovina
novomeškega trgovstva
Tuji trgovci z Ogrskega in Hrvatskega že /avno niso več prihajali v Novo mesto. Potrebno blago so dobivali zaradi zboljšanja prometa v svoji bližini, pa tudi doma dovolj, l/ostajali so celo dolenjski kmetje, ki so na sejmih po vaseh in okoli cerkva kupovali in prodajali, kar so ]>otrebovali. Tudi }>o pridelke in izdelke iz tujih dežel jim ni bilo treba več prihajati v mesto, sa j so jim jih prinašali kroš-njarji. Novomeški sejmi, nekdanji vir mestnega blagostanja, so zgubili mnogo svoje veljave. Odkar se je vlada prizadevala, da bi dvignila trgovstvo in mu odstranila vse dotedanje ovire, so iz|x>drivali tuji trgovci s svojim boljšim blagom meščanske trgovce s sejmov, še so prihajali kmetje proti mestu, v mesto pa ne več. Ustavljali so se zunaj mesta, zakaj od vsakega blaga, ki bi ga prinašali v mesto na sejem, bi morali plačati razne mestne pristojbine. In tako so se ustavljali že v vaseh pred mestom, v Bršljinu, Čikavi. Žabji vasi, na Pogancih. največ pa v Kandiji, kjer je bila včasih bolj živahna kupčija kakor v mestu.
Kljub vsem neprilikam je mesto proti koncu 18. stoletja kazalo ob sejmih vendar še nekoliko živahuosti. Na Glavnem trgu jc stala še cela vrsta arkad. Trgovoi z žitom so stali pred rotovžem in naprej po trgu. da so se mogli ob slabem vremenu umakniti pod arkade. Istotako tudi prodajalci s soljo, ki so jo imeli razprostrto na kocih. Hud udarec je bil za novomeško trgovino tudi ta, da so dali deželni stanovi kranjski zidati cesto s Hrvaškega skozi Sote-
sko in Žužemberk proti Ljubljani. Celo tisto bore število trgovcev, ki so dotlej še hodili skozi mesto, je ujHirabljalo odslej to novo trgovsko cesto in puščalo Novo mesto jjojDolnoma ob strani.
Veliko škodo je napravil zasebni trgovini ukaz cesarice Marije Terezije leta 1887., s katerim je razglasila v korist državne blagajne sol za monojjol. Poprej je imela svoj dobiček pri trgovini s soljo tudi mestna blagajna. Mestno starešinstvo je jiobiralo po svojih tržnih organih (Salzmesser) od trgovcev na javnem trgu sol v naravi, jx> en polič od vsakega prodanega mernika. To sol so spravljali v svojih skladiščih za hude čase, ko bi se sol zaradi vojne, bolezni ali drugih neprilik ne mogla dobiti. V začetku 18. stoletja so imeli shranjeno že nad 60 let staro sol. Šol se je mogla odslej kupovati le pri zakupnikih in jc njena ccna silno poskočila. Proti koncu 18. stoleaja je vlada sicer dala solni monopol iz rok, Francozi pa so ga leta 1812. sjiet uvedli.
Novomeščani so izgubili v dobi prosvetlje-nega absolutizma še nekaj pravic. Vojvoda Rudolf IV. je z ustanovnim pismom leta 1365. oprostil novomeške trgovce na cesti proti Ljubljani do Višnje gore. na zagrebški cesti do Kostanjevice in na ogrski cesti, vsake carine in mitnine. Krajev, kjer so «e nahajale cesarske mitnice, so se trgovci izogibali. Že leta 1478. se je pritožil cesar Friderik IV, da so sj novomeški trgovci zbrali drugo cesto in da ne vozijo več mimo Čreteža. kjer je cesarska mitnica >in tedaj odpade mnogo dohodkov. Ukazal je, da morajo voziti po stari cesti. Od 1-1733. dalje pa so morali tudi novomeški trgovci plačevati carino in mitnino. V dobi Jožefa M. so izgubili Novomeščani tudi pravico, ki so jo
imeli z ustanovnim pismom vojvode Rudolfa IV., da je bil vsak nov meščan sedem let prost vseh davkov.
Tudi pozneje, v dobi francoske okupacije, se novomeškim trgovcem ni boljše godilo. Morali so prevzeti, 6eveda za plačijo, oskrbovanje francoske vojske, toda cene za razne jiotreb-ščine in živila so določili Francozi sami. Trgovcem so naložili skrb, da v vojaških skladiščih nikdar ni zmanjkalo jjotrebnih zalog. Kakor ostale meščane so jih trle tudi visoke kontri-bucijc. Novomeškemu okrožju je bilo določeno 58.000 frankov prisilnega posojila, od tega mestu 2000 frankov, kar je bila za tisti čas zelo velika vsota. Novomeško trgovstvo se je jx>leg ostalega meščanstva oddahnilo, ko so Francozi odšli.
A tudi jk) odhodu Francozov je bila novomeška trgovina zaradi splošnega slabega gospodarskega stanja, zaradi nesrečnih vojn ter vedno večjih davkov in dajatev močno prizadeta. Največji in na.jsilnejši udarec je zadala v slovenskih deželah doba, ko so stekle žcleznice. Z njo so izginili prevozniki in tovorniki s prometnih trgovinskih cest. Propadlo je mnogo velikih tvrdk, ki so v naših krajih [poprej dobro uspevale. Železniška proga Ljubljana— Novo mesto je bila odprta leta 1894. in slabe posledice za novomeško trgovstvo niso izostale, sele v naslednjih letih z iskanjem novih trgov in drugih panog se je j>olagoma začela dvigati tudi novomeška trgovina.
(Viri: Valvasor: Die Ehre des Ilerzogtums Krain: Mitteilungen de« hist. Vereines f. Krain; Izvestja Muzej, društva: Iv. Vrhovec: Zgodovina Novega mesta; Grudcn-Mal: Zgodovina slovanskega naroda.)
(Konec.)
Uspel koncert Dopolavora oboroženih sil
V četrtek popoldne je bil na sedežu pokrajinskega Dopolavora prirejen velik koncert voia-škega Dopolavora, katerega se je udeležilo vojaštvo iz Ljubljane v tako velikem številu, da jo popolnoma napolnilo veliko dvorano. II koncertu so prihiteli tudi številni častniki in gostje iz mesta. Ves koncert, ki je imel izredno lep in pisan sjx>red, so opravili člani vojaškega Dopolavora sami. Tako je nastopil pevski zbor grena-dirjev XI. Armadnega zbora pod vodstvom zborovodje poročnika Giovannija Usellinija. Koncert je napovedal in razlagal podporočnik Fiore Barretta. Koncert je bil posebnega pomena tudi zato, ker je prvi del koncerta prenašala radijska postaja EIAR iz Rima in radijska postaja v Ljubljani. Mogočni pevski zbor je najprej ob spremljevanju harmonik zapel učinkovito himno graničarjev, dalje lepo »Pesem gora«. Posebno priznanje je žel solist Stanghellini z »Legendo o neznanem vojaku«:. Podporočnik Bianchi je nastopil z violino ob spremljevanju štirih kitar in žel za svoje vir-tuozno izvajanje vihar odobravanja. Užgal je pevski zlior vse poslušalce s hunioristlČno »Prišla je lepa plavolaska« in končno zopet Stanghellini s prelepo občuteno pesmijo »Mati«. V drugem delu koncerta je poleg solista Stanghellinija in violinskega sola podporočnika Bianchija nastopil še tenor Mariani, ki je odpel »Mornarjevo luno«. »Pa-loniot in »Zvezdice, ki jih nosimo«, za kar je žel veliko odobravanje. Vmes je zbor zapel več uspelih pesmi in končno zaključil koncert s himno obmejnih straž.
Iz Prečne
V	nedeljo. 14. dec. smo imeli kmetijski tečaj. Gg. ravnatelj Absec, prot. Malašek in inž. Rihar so nas temeljito in v prikupni obliki poučili o kmetijstvu, ki naj za več ljudi več pridelkov da, kar se doseže s pravilnim in pametnim kmetovanjem. — Na Kalu jo umrla Lužar-jeva mama, komaj 51 let stara. Zelo je vsi pogrešajo. — Zima se je udomačila, sneg pokriva njive, a ]x> njih je še repa, korenje itd. — Šola jo dobila še enega učitelja: Sanoina Fr. — Vsako nedeljo je mogoče dobili »Slovenca« pred ccrkvijo.
S Spodnjega štajerskega
Civilne poroke. V Gornjem gradu je tamkajšnji župan jioročil dva para. Poročili so se- Franc Go6tečnik s Štefko Levar in Ludvik Remec z Marijo Krapušek. — V Kajžarju pri Sv. Miklavžu pri Ptuju sta 6e civilno jx>ročila Alojzij Škorjanec in Marija Poljak iz Zabovcev. — V soboto dne 13. decembra je bila prva civilna poroka v Maren-bergu, kjer sta sc poročila dva para: Janez Repa-tcc je vzel Štefko Kos, Anton Holctnan pa Marijo Črv.
V	Zgornji Polskavi je umrl 67 let stari f>o-sestnik in gostilničar Franc Rečnik.
Ljudsko gibanje v Laškem. Od 1. 1. m. do
srede meseca je bilo v Laškem 21 rojstev, 19 mrli-čev in 1 jx>roka. Med novorojenčki je najbolj omembe vreden mali Kranjčev Martinek, ki je prišel na svet kot deseti brat.
Med odbijače je zašel 30 letni železničar Franc Brglez iz Ponikve, ko jc v Teznu premikal vlake. Odbijača 6ta ga stisnila jx> sjx>dnjcm delu telesa tako hudo, da so 6iromaka morali pripeljati v bolnišnico.
V	kinih je prepovedano kaditi. Listi strogo naglašajo, da je strogo prejiovedano kaditi v kinih ter pravijo, da je to nekaj samo po sebi uniljivejs, ker je nevarnost ognja velika.
ooiace
Koledar
Sobota, 20. decembra: Kvatre; Evgenij in Ma-karij, mučenca; Ingen, mučenec.
Nedelja, 21. decembra: Tomaž, ap.; Severin, škof; Fest. mučenec.
Osebne novice
+ Neža Adamič, žena bivšega župana g. Miha Adamiča v Grosupljem, je i/dihnila svojo blago dušo. Pokopali jo bodo v nedeljo ob JO dopoldne od doma na Blatu 15 na pokopališče v Gatini. Mir in pokoj njeni duši! Možu in žalujočim sinovom ter hčeram pa izrekamo ob tej bridki izgubi svoje globoko so/.alje!
■j" Inž. Josip žužek je umri v Ljubl jani ter bo pokopan v nedeljo 21. decembra 0I1 5 popoldne z Žal — kapelica sv. Jožefa. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje!
Hrana po gostilnah na sveti dan
Po pooblastilu Eksc. Visokega Komisarja sporočamo:
Na božični dan (25. t. m.) smejo restavracije, gostilne, krčme in drugi podobni gostinski obrati, javne kuhinje in slično postreči z jed'li, pripravljenimi s katero koli vrsto mesa.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Nagrada za rojstvo dvojčkov
Iz Ducejevega sklada je Visoki komisar podelil zakoncema Sivcu Mihaelu in Frančiški iz Iške vasi 38 nagrado v znesku 600.— lir ob rojstvu dvojčkov.
—	Slomškova družba naznanja članstvu, da bo imela svoj občni zbor dne 27. t. m. ob pol desetih v unionski Beli dvorani. Ob 9 pa bo v cerkvi 00. frančiškanov sv. maša za umrlega R. Pečjaka in druge člane. K udeležbi vabi odbor.
—	Strokovni izpit za učitelje šol za defektne otroke. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi čl. 8-20 pravil o strokovni izobrazbi učiteljev šol za defektne otroke z dne 8. februarja 1035 in glede na lastno naredbo št. 130 z dne 22. oktobra 1041-XIX, odločil, da bo strokovni izpit za učitelje šol za defektne otroke v prvi polovici leta 1042-XX pred izpitno komisijo, ki je bila postavljena dno 6. oktobra 1941-XIX. Učitelji-hospitanti, pristojni v občine na ozemlju Ljubljanske pokrajine, ki hočejo opraviti strokovni izpit, se priglase po uradni poli do 31. decembra 1941 državni komisiji za te izpite pri IV. oddelku Visokega komisariata. Prijavi je treba priložiti kratek opis dosedanjega življenja, šolanja in dela ler potrdilo uprave šole ali zavoda, da kandidat ustreza pogojem iz čl. 2 in 0 navedenih pravil. Prijave je kolkovati po zakonu o taksah. Po čl. 33 pravil dobi vsak kandidat v mesecu januarju 1042 pismeno nalogo, ki jo do 1. aprila pošlje izpitni komisiji. Ustni in praktični izpit se bo vršil v maju 1012 na državni učiteljski šoli, odnosno na zavodu, ki ustreza stroki izpita.
—	Beli zamorček, nova mladinska knjiga (spisala in slikala Konči Alačič), bo zabaval in zaposlil vaše male vso rlobo počitnic. Knjigo naročite v Mlad nski založbi, Stari trg 'O.
—	Darovi Rdečemu križu. Filatelistični klub v Ljubljani, pri Šestici, je daroval Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 210 lir kot podporo. — Gosp. Vončina Vida iz Ljubljane je darovala v počastitev 6pomina blage gospe Jere Kadunc Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 50 lir. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
—	Filatelisti! Zadnje novosti hrvaških, srbskih, bolgarskih, ruskih in drugih znamk dobite najugodneje v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 50.
Liufeliassa
1 Ob božičnih praznikih vsi v frančiškansko dvorano, kjer bo Frančiškanska prosveta uprizorila Gregorinovo božično dramo »Kralj z neba«. Prva predstava na sveti dan (25. decembra) bo ob pol 5, na praznik sv. Štefana in na nedeljo, 28. decembra, pa že oh 3 popoldne. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1.
sTako lepe operete še nisem videl. Tako preproste, domače in prisrčne. Tudi če jo boste stokrat igrali, boste imeli zmeraj polno dvorano,« je rekel o opereti >Pevčka s planin« že prileten mož. Morda je nekoliko pretiraval, čeprav močno govori zanj silno navdušenje že dvakrat polne frančiškanske dvorane. Nič čudnega! Saj prijetna otroška pesem, združena z nennvadno dobroto in ljubeznijo do staršev, mora vsakogar prevzeti. Mlada pevca z. Galjevice. v družbi svojih tovarišev iz rakovniške okolice, hočeta tudi vas, zlasti pa 'vaš? malčke, drage mamice, prav tako presenetiti jutri oh pol 11 v frančiškanski dvorani. Zato pa si še danes oskrbite vstopnice v trgovini Sfiligoi v Frančiškanski ulici.
1 Velik uspeh je dosegel »Rokodelski oder« z Meškovo božično igro »Henrik, gobavi vitez«. Ponovitev bo jutri ob 3 popoldne v dvorani Rokodelskega doma. Nabavite si vstopnice v prediprodaji, ki bo jutri od tO—12 in eno uro pred predstavo v društveni pisarni, Pctrarkova ulica 12, I. nadstropje.
1 Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od soboto od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mostni zdravnik dr. JJebelak Gvido, Tyrševa cesta 62. Telefon 27-29.
Gledališče
Drasia. Sobota, 20. dec. ob 14.30: Zaključena predstavi za Dopolavoro. — Ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red A. — Nedelja, 21. dec. ob 17.30: »Rokovnjači«. Izven. — Ponedeljek, 22. dec.: Zaprto;
Opera. Sobota, 20. dec. ob 17: »Prodana nevesta«. Red B. — Nedelja, 21. dec. ob 15. »Netopir«. Izven. Zelo znižane cene. Ponedeljek, 22. dcc.: Zaprto.
Radio Ljubljana
Sobota, 20. decembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Napevi in romance; vmes ob 8 napoved časa. — 8.13 Radijska poročila. — 12.13 Kmečka godba. — 12.40 Pisana
»	_______j x____ ___1:; —1—
glasna. — fSa|mveo L.asa, rauijnka ii.,»roc»iu. 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oborožet
nih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca. — 14 Radijska poročila. — 14.13 Godalni orkester pod vodstvom Mannoja — 14.43 Radijska poročila v slovenščini. — 17.13 Najnovejše plošče Cetra. 18. Albin Nerima: Kemija v domačem gospodinjstvu, predavanje v slovenščini za gospodinje. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. 19.43 Operetna glasba. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20,40 Nove in stare pesmi. Dva orkestra pod vodstvom An-gelinija in Petralia. — 21.40 Koncert violonče-lista ČVndc Šerllliauerja, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 22.20 Koncert sopranistke Valerije I leybalove, pri klavirju Marjan Lipovšek. 22.43 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška 47.
Poizvedovanja
Našla se je zlata damska zapestna ura. Dobi se pri Jošku Campi, Gestrinova S-IV. nadstropje, 5. stopnišče.
Prosim gospoda, ki mi je 17. t. m. v elektro-
trgovini Svetla, pred magistratom pomotoma zamenjal dežnik, da ga vrne v trgovino, kjer dobi svojega.
Iz Metlike
Danes uprizori Narodno gledališče iz Ljubljane v »Teatro Puccini* ob 6% prisrčno, smeha in joka polno komedijo z godbo in petjem, »Pesem s ceste«. Igrajo: Kraljeva, Starčeva, Košič, Košuta, Nakrst, Rasberger in Venišnik Režira: Peter Malec. Opozarjamo Metličane prav posebej na to predstavo.
Iz Hrvatske
Idejna povezanost hrvatskega in fašističnega delavstva. V zagrebški delavski zbornici je bila oni dan večja slavnost, na kateri je nastopil kot glavni govornik in predavatelj vodja delegacije Narodne fašistične stranke pri ustaškem pokretu generalni poročnik Coselschi. V svojem predavanju je zbranim poslušalcem »orisal odnos fašistične stranke do delavstva, vso skrb stranke za delav-slvo in koristi, ki jih ie imel delovni stan od fašističnega pokreta, ki sloni in živi od idej svojega Duceja. Pri slavnostl je bilo navzočih tudi več članov hrvatske vlade, zastopstvo ustaškega pokreta ter delegati ostalih civilnih in vojaških oblasti. Navzoč je bil tudi italijanski poslanik Eksc. Casertano.
Povečanje vodovoda v Dubrovniku. Ministr-strstvo za promet in javna dela je odobrilo kredit 8 milij. kun za popravilo in razširitev sedanjega vodovoda v Dubrovniku. Sedanji dubrovniški vodovod je bil zgrajen ravno pred 500 leti in nikakor več ne more pokriti vseh potreb sedanjega mesta.
Delavska protituberkulozna zdravilišča na Hrvatskem. Hrvatsko delovsko zavarovanje razpolaga v sedanji hrvatski državi s tremi, moderno opremljenimi zavodi za zdravljenje tuberkuloznih delavcev. Prvo zdravilišče je Brestovcu pri Zagrebu, drugo v Klenovniku pri Ivancu in tretje v Kasindolu pri Sarajevu. V vseh treh zavodih se je lansko leto lahko zdravilo 3065 bolnikov. Za njihovo vzdrževanje in zdravljenje so porabili 14,540.274 kun.
Preskrba brezvodnih krajev s pitno vodo. Zaradi terenskih razmer trpi mnogo hrvatskih krajev pomanjkanje pitne vode. Temu vprašanju je posvetila hrvatska vlada vso- pozornost ter ie odobrila večje zneske za zidanje novih vodnjakov, cistern in vodovodov. Trenutno grade na Hrvatskem 24 vodnjakov, 21 cistern, urejujejo štiri vrelce, na štirih mestih delajo velike jezove, odkoder bodo izpeljali vodo v brezvodne kraje; grade, deloma pa dovršujejo 8 vodovodov. Vsa ta dela izvajajo v 28 okrajih iz kredita 100 milijonov kun, ki je v to svrho odobren,
Promet 1 zdravili na Hrvatskem. Na Hrvatskem sme izdelovati, predelovati, odkupovati in razdeljevati vse zdravilne proizvode, zdravstvene potrebščine in zdravilne rastline samo osrednji urad za zdravila, ki ga je ustanovil minister za obrt. veleobrt in trgovino.
Tečaj za nepismene. Po naročilu prosvetnega ministrstva so pričele krajevne oblasti v provinci odpirati tečaje za nepismene. Vsi tečaji so po poročilih hrvatskega časopisja dobro obiskani.
Sprejem v hrvatsko državno službo. Hrvatska prosvetna oblast je sprejela v službo profesorico Bronislavo Razlag ter jo je postavila kot učno moč na državno realno gimnazijo v Otočcu.
Vodstvo ustaške mladine na obisku v Bratislavi. V slovaško prestolnico je odpotovala večja skupina funkcionarjev ustaške mladine. Vodi jo sam prof. Oršanič, poveljnik ustaške mladine. V Bratislavi, kakor tudi v ostalih slovaških središčih, si bodo voditelji ustaške mladine ogledali razne zavode in ustanove Hlinkove mladine ter bodo študirali tudi notranjo organizacijo te mladine.
Bivši »Hotel Astoria« v Zagrebu — uradni prostori za »Plodino«. »Plodina« (bivši »Pogodt) je kupila za svoje potrebe >llotel Astorioc v Pc-trinjski ulici.
Sprememba zakona o zavarnvanjn delavcev. Minister za korporacije je sklical konferenco zaradi spremembe in dopolnitve sedaj veljavnega zakona o zavarovanju delavcev.
Omiljenje določil v zakonu o ustanovitvi naglega sodišča. Po najnovejši zakonski odredbi bo lahko naglo sodišče odsedaj izreklo tudi zaporno kazen do treh let, namesto samo smrtnih obsodb. To pa seveda samo za manjše prestopke.
Naredba o prisilnem odkupu živine in živalskih proizvodov. Minisler za obrt. veleobrt in trgovino dr. Toth ie izdal naredbo o prisilnem odkupu živine in vseh živalskih proizvodov. Po tej naredbi nadzoruje ves promet in razdeljevanje živine državna oblast potom svoje zajednice za promet z živino in živalskimi proizvodi. Zaradi jx)kritja vseh potreb vojske, bolnišnic, sirotišnic in drugih ustanov z mesom, mastjo in ostalimi živilskimi proizvodi, lahko omenjena zajednica odredi prisilne dogone in odkupe živine.
Gospodarska policija na Hrvatskem. Minister za obit, veleobrt in trgovino je ustanovil posebno gospodarsko policijo, ki pazi samo na to, da se striktno izvajajo vse gospodarske naredbe, ki jih izdajo posampznc oblasti zaradi ureditve vprašanja prehrane.
Šport
0 smuških čevljih, vezeh in obleki
Nekaj nasvetov za nakup smuške opreme
Veliko letos najbrže ne bomo kupovali. Za teh par nedelj smučanja bodo dobre lanske smuči in le tisti, ki so jih polomili, si bodo morali kupiti nove ali jih poslati v popravilo Tako bo tudi s smuško obleko. Za novo obleko bi šlo preveč točk in se bodo morali tudi salonski smučarji (prav za prav smučarke) zadovoljiti s tem, da bodo prekrojili lanske hlače in jopiče. V športnih trgovinah letos ni one živahnosti, ki smo jo opazili v dobrih časih, ko je bilo zadnje dni pred božičem že vse dobro razprodano. Letos kupujejo ljudje le posamezne dele smuške opreme in le tu pa lam stopi v trgovino srečen oče, ki kupi novo-pečenemu smučarju —- sinku ali hčerki, vso smuško opremo od nog do glave.
Ko čakamo na prvi sneg, ki bo uporaben za smučanje, radi čitamo vse, kar je z belo opojnostjo v zvezi. Tokrat se bomo spet malo seznanili 7. moderno smuško opremo, da se bomo bolj junaško pogajali s športnim trgovcem, kadar bo šlo za to, kakšne čevlje in katere vezi naj kupimo.
Med najvažnejše dele smuške opreme spadajo čevlji, ki so neke vrste zveza med nogo in smučko Kadar jih pomerite, oblecite par debelih in par tankih nogavic. Izbirajte čevlje tako dolgo, da naletite na par, o katerem imate vtis, da je kakor vlit na nogo. Čevlji naj ne bodo preveliki, ker se bodo tekom uporabe na mokrem terenu itak razširili. Kakor znano, morajo imeti tekmovalci za aljisko kombinacijo tako izdelane čevlje, da jih lahko tik pred startom najtesnejše povežejo, da tako smučka resnično reagira na vsak najmanjši gib noge. S čevlji, v katerih »plavajo« noge, je nemogoče kaj boljše smučati. Podplat naj bo debelejši, da bo brez škode prenesel tudi močnejše vezi smuških stremen.
Dolge hlače so boljše od kratkih, ker varujejo noge pred mokroto. Na nogavicah se namreč
SK Ljubljana išče tekmeca
Zanimalo nas je, če bo Ljubljana tudi to nedeljo nadaljevala s pripravami na božično gostovanje v Padovi in Turinu. Kakor nam je sporočil g. Buljevič, ima Ljubljana poleg drugih neprilik še težave s tekmecem, s katerim naj bi igrala tretjo trening tekmo. Potrkala je na vrata šiškar-jev, ki pa so izjavili, da to nedeljo ne morejo | škodbo.
vedno nabira sneg. Ozke hlače, ki končujejo v čevljih, ali široke, k| padajo čez gležnje, to je stvar okusa in postave. Vsakdo bo zase najbolje vedel, kaj mu pristala. Perilo naj bo toplo in ohlapno, da te ne bo oviralo pri gibanju. Glavni zaščitnik pred mrazom naj bo volnen pulover, preko katerega oblečemo smuški jopič iz balonske svile ali kaj podobnega. Tudi rokavice spadajo jned najpotrebnejše dele smuške opreme. Rokavic ne nosimo toliko zaradi mraza in mokrote, pač pa zato, da zaščitimo kožo pred poškodbami na poledenelem snegu, izkušen smučar je vedno toplo oblečen. Na vsako turo pa jemlje tudi rezervno oblačilo, zakaj pozimi se prerado vreme spremeni in nič ni hujšega in nerodnejšega, kot če se v megli izgubiš, pa nimaš zadostne obleke.
O smučeh smo pisali že zadnjič in povedali najvažnejše glede Ipsa. dolžine in širine. K smučem spadajo tudi palice, ki naj bodo lahke in močne. Izkušeni smučarji uporabljajo največ bambusove ali tonkinške palice, ki imajo sedaj srednje velike krpljice. Dobre so tudi leskove palice, ki pa ne smejo biti debele kot gorjače. Na trgu vidimo še lepo okrepljene tonkinške palice, pa ludi kovinasle. ki so praktične in lepe. vendar zelo drage. Usnjata pentlja, v katero vtaknemo roko, ko primemo za palico, ne sme biti pretanka, da ne reže v zapestju. Dobre palice imajo široke jermene, kar je zelo potrebno, če pomislimo, da se včasih z vso silo obešamo in opiramo na palice.
Kdor ima dobre čevlje in dobre smuči, mora imeti še dobre vezi. Glede kovanih ušesc je važno poudarifi le to, da morajo biti premična. Pri-modernih vezeh je glavno, da pritegnejo čevelj k smučki tako, da sili peta k lesu. To je zlasti važno za smučanje pri povratku z visokih gora. Bistvena razlika med starimi in modernimi vezmi je le v tem, da =0 vezi starejšega tipa vlekle čevelj samo v smeri kovanih ušesc, moderne vezi pa vlečejo tudi peto k smučki, kar omogoča smučanje z izdatnim nagibom. Takozvani diagonalni poteg, ki je odlika dobrih vezi, pa je neuporaben pri smučanju po ravnem in navkreber. Zaradi tega imajo dobre vezi »prestave«, s katerimi urejujemo smer potega. Zelo priporočljive so vezi s prožnimi stezalniki (n. pr, tipa Bildetein), ki so že marsikdaj obvarovale nogo pred po-
igrati. Tik pred zaključkom lista smo zvedeli, da se, pogaja vodstvo Ljubljane še z Mladiko in Ko-rotanom, ki bi naj sestavila skupno moštvo za nedeljsko tekmo. Pogajanja še niso zaključena in bomo o uspehu poročali jutri.
Šport v kratkem
Mednarodna konferenca športnih voditeljev v Budimpešti. V Budimpešti so se sestali športni voditelji Italije, Nemčije in Madžarske, ki so razpravljali o mednarodnih športnih stikih v 1. 1942. Italijanske športnike je zastopal eksc. Manganiello, nemške dr. Ritter von Halt, madžarske pa dr. Feliarides. Na tem sestanku so sklenili, da bodo v prihodnjem letu poglobili medsebojne stike in da bodo v ta namen organizirali meddržavne troboje v lahki atletiki, boksu., rokoborbi, tenisu, sabljanju in streljanju. V bližnji bodočnosti bodo sestavili posebne tekmovalne pravilnike za medsebojne troboje.
Nogomet v Zagreba. Vrsto Športnih prireditev za zimsko pomoč so otvorili hrvatski nogometaši z nogometnim turnirjem na igrišču Gradjanskega. Kljub temu pa, da so bile na sporedu zanimive tekme najboljših klubov, jo znašal obisk lo 3000 oseb. Najprej sta nastopila Ilašk in Concordia in končala j 1:1 (1:0). Zatem je nastopila enaj-storira Gradjanskega, ki je poslala v mrežo Železničarjev kar 7 golov (7 :0, 3 :0). V finalni borbi sta se srečala Concordia po srečnem žrebu in Gradjanski. Rezultat je bil 2:2 (1 :2). Concordia pa je imela nenavadno srečo, da ji je žreb poklonil tudi drugič »zmago«. — Jutri bodo nadaljevali na Hrvatskem z državnim prvenstvom. Odsoten bo le Gradjanski, ki bo gostoval v Budimpešti proti Ferencvarosu. V vrstah Gradjanskega se bodo borili naslednji igralci: Glaser—Brozovič, Dubac— Lechner, Jazbinšek, Kokotovič-Cimermančič, Wolfl, Lešnik, Antolkovič in Pleše.
Švedi imajo lepo navado, da ugotovijo na koncu vsake sezone, kdo je najboljši švedski športnik in ga odlikujejo z zlato kolajno. Strokovnjaki so si bili edini v tem, da je letos postavil najboljši rezultat Gundar Hagg, ki je dosegel nov svetovni rekord v teku na 1500 m. Ker pa so HSgga kaznovali zaradi kršitve amaterskih pravil, so podarili zlato kolajno smučarju Alfu Dahlquistu, ki je zmagal na prvenstvu Fise v Cortini d'Ampezzo.
0 češkem nogometu, ki je bil nekdaj na najboljšem glasu, čitamo v zadnjem času le pored-korna. Nedavno se je vrnil iz Splita v Prago bivši češki reprezentalivec Sobotka, ki je bil tri leta član splitskega mojstra z morja. Sobotka, ki je prisostvoval tekmi med Slavijo in Šparto. je izjavil, da je moč češkega nogometa zelo padla. Kakor poročajo, bo Sobotka iglul spet za Slavijo. V češko-moravskem prvenstvu vodi Bohemians s 14 točkami. Slavija je na drugem, Plzen pa na tretjem mestu. Praškemu derbyju med Slavijo in Šparto. ki je končal s 7 :0 (4:0) je prisostvovalo 15.000 gledalcev.
Zimski bazen za plavalni šport bodo gradili v Zagrebu. Največ zaslug za to ima športni voditelj Miško Zebič, ki je dosegel, da se bo Pokojninski zavod sam lotil dela. od katerega pričakujejo zagrebški plavalci novega razmaha. Zemljišče za zimski bazen so že kupili. V kratkem bodo povabili v Zagreb nemške in italijanske strokovnjake za športne zgradbe, s kateri se bodo posvetovali o podrobnih načrtih. Bazen bo dolg 33.33 m, širok pa 20 m. Če se bodo načrti uresničili, se bodo zagrebški plavalci kaj kmalu povzpeli med najboljše v Evropi.
Kljub temu, da bo letos manj smučanja, bo prav poskrbeti za dobro opremo, da bodo vsaj tiste ure. ki jih bomo preživeli na Dolenjskem in Notranjskem, čim bolj prijetne.
»V prepad bom zdrsnil, pomagaj mi!« je ječal Netopir.
»Ljudem bi močno ustregel in bi storil dobroto, če bi te pustil pasti v prepad,« mu je odvrnil Mišek.
»O, kakšna krivica!« je zajavkal razbojnik z jokajočim glasom.
Mišek je zabil klin v tla, nato je z Netopirjevim nasorn ovil njegove noge in jih privezal 11 a klin. Tako Netopir ne bo mogel pasti v prepad iu ga bo lahko živega izročil v roke pravici.
»Zdaj si zavarovan.« mu je rekel Mišek z zadovoljstvom in se je usedel na skalo, da si mulo oddahne. »Zdaj pa se ne bom več vrnil sam, ampak prideva z Anzeljnom pote,« je čez čas moško dodal.
Medtem je načelnik Anzelj sledil stopinje Netopirja in Miška in je bil že na kraju bojišča.
Mišek ga je že od daleč zagledal in je
zavpil:
PROGRAM za III letnik (1942) knjižne zbirke
Nala knjiga
SEZNAM knjig, ki jih po znižanih cenah prodaiamo v naših
BoilCnih kolekcijah
NOVOSTI, ki so v tisku ali jih pripravljamo, najdete v novi š'evilki knjižnega vestnika
NAŠA KNJIGA Če ste ga že prejeli, ga pezljivo preberite, Če ga še nimate, ga zahtevajte v naši knjigarni
LJUDSKA KNJIGARNA, UUBSJANA
Pred škofijo 5
»Tako. Tukaj sva. Netopir in jaz vas pričakujeva.«
Anzelj se jo približal s svojim moštvom. Čim ie opazil ujetega razbojnika, ip uvidel, da je napravil Mišek veliko in junaško delo.
KULTURNI OBZORNIK
Razstava Debenjak - Jakac - Mihelič
Riko Debenjak: Žalostna Marija
Nad 160 del v najrazličnejših tehnikah je zbrala pričujoča trojica slikarjev v Jakopičevem paviljonu. Ta kvanti iavno tako bogata razstava pa je tudi kvalitetno tako zanimiva in razgibana, da si jo človek prav z zadoščenjem ogleda. Kdor ima pri nas intenzivno opraviti z umetnostnimi stvarmi, ter se mu le te odkrivajo v subtilnih odtenkih, potem ne more prezreti nekaterih potez, ki so značilne za naše umetnostne razstave. Dvoje vrst razstav je pri nas. 1. Razstave, ki so domala brez druge ambicije kakor prodajne. To so bazarji, kjer ponujajo umetniki občinstvu svoja dela, tudi večkrat ista, v nakup. Po navadi so te vrste razstave zbrane »na hitro roko«, platna so še skoraj sveža, razstavljalci »delajo«, oziroma prično delati kak mesec pred razstavo. 2. Razstave, katerih tvorci pojmujejo stvar resno. Po navadi pripravljajo podobe ali kipe za prireditev dolgo časa. Razstava jim je stvar predvsem duhovnega uspeha, tu najdejo priliko, da pokažejo narodu uspehe svojih umetnostnih dognanj in borb, da sprejmejo priznanje za svoje delo.' Skratka razstave v slogu idealistov, ki jim je gmotni uspeh sicer življenjskega pomena, moralni pa stvar umetniškega ponosa in pobud za nov umetnostni vzpon.
Razstave številka 2 so pri nas vedno večja redkost, pričujoča pa spada vsekakor v to vrsto.
R. Debenjak je pri nas prvikrat razstavil lansko leto. Velika kompozicija »Goriška Ma-dona« in ostalo delo je pričalo o resnosti umetnikovih teženj za resnično umetnostno obliko. Letošnja zbirka oljnatih podob in grafike pomeni viden napredek v slikarjevem umetnostnem razvoju. Ko si človek ogleduje Debenjakove podobe, Pietžt, podobo pianistke, tihožitje, Krajino, grafike, si mora biti v svesti, da je treba to umetnost vrednotiti nekoliko drugače, kakor je pri nas navada. Je to umetnost, ki ji ni do gesel, niti do frapantnih učinkov. Umetnik si ustvarja svoj svet, kamor si najde pot le tisti, ki 6e da poučiti k uživanju skrite lepote. Kakor so temne sence pre-pregle njegova platna, da je dostopno očesu le motno lesketanje posameznih svetlejših tonov, tako vabi umetnik gledalca, da preko razmišljanja, razbiranja, prihaja do estetskih užitkov. To ni umetnost, ki stoji v palestrah, niti na borzah, niti na borbenem pohodu. Je to ubrano, poetično ustvarjanje nežne, občutljive duše, ki si pripoveduje pravljice tudi ob trušču vsakdanjosti. Lirično, malo svetobolno razpoloženje, oblikovno podano s plemenitim smislom poznavalca in ljubitelja stare umetnosti, je posebno uvaževanja vredno v grafičnih listih. Okus (toda ne forma) se tu dvigne ponekod do japonskega grafičnega nivoja (na pr. »Bora«), Ponekod pa izbruhne v Debenjakovi umetnosti tudi temperament. Ko rastejo v večerni mrak ostrnice kakor neznanski velikani, slikar nič ne razmišlja, tedaj slika. Tod bo Debenjak reševal probleme svoje umetnosti v bodoče. Isto je z motivom z Blok in z ljubeznijo naslikano »Staro bloško kuhinjo«. Omenjam še zanimivo tehniko podob št. 13 in 14.
B. Jakac razstavlja najbolj obsežno zbirko. Kvalitetno je njegovo delo spričo lanske razstave zelo napredovalo. Oljnati portreti, ki jih slika umetnik po naročilu, niso v glavnem presegli meščanskega okusa, vendar je tudi tu slikar ponekod barvno zelo udržan (prim. dobro št. 32, 36). Kjer pa se sprosti umetnikova fantazija in veselje do ustvarjanja, kakor na pr. pri »Mali Mariji« (pastel), nastane portret, kakršnih imamo pri nas malo. Tudi med risbami je več dobrih podob. Tudi tu je slikar opustil že zgrajeno maniro, ki je pOznaia na pr. obdelavo glave in rok, včasih na dovolj shematičen način, ter se lotil mnogo bolj neposrednega študija. Tako so nastale podobe, kakor na pr. »Gregoričeva mama« in druge, ki so oblikovno zvesto fundirane v realnem objektu. Jakčevi p a s t e 1 i, predmet ogorčenih debat in namigavanj spričo vsake razstave, so na tej razstavi v glavnem estetsko mnogo boljši kakor 6icer. Slikar, ki to tehniko obvlada kakor nihče pri nas, je oblikovno virtuoznost napel na stvarnejše pojmovanje slikarskega predmeta. Predvsem pa je posvetil pažnjo barvnemu vprašanju, efektne barvne skale je potisnil v ozadje, zamenjal jih je stvarnejši, zamolklejši kolorit. Omenjam lepe »Rože» (62), >Mehovo<, »Novo mesto II« in »Južino« itd.
Glavne umetnostne vrline Jakčevega ustvarjanja pa skriva v sebi lepa zbirka grafike. Občudovali smo kakega L. Kasimirja pa tudi druge, medtem pa nam je zrastel doma grafik, ki ■ nadkrjljuje prvega in še koga drugega zraven. Razvoj Jakčeve grafike je prilično znan. Umetnik je pričel: recimo v ekspresionistični maniri, nato pa se je razvijal k vedno doslednejšemu realizmu. Nekaj let »graličnega« odmora je imelo za posledico, da se je v umetnikovi duši sprostila sinteza, katere rezultat je pričujoča zbirka. Listi kot na pr. »Moj oče«, »Portret dr. F. V.«, »Nunska cerkev«, »Tomačevo«, »Šola«^ »Jeromnovi podi«, »Iz Šmihela«, »Stožice« itd. so podobe, ki jasno dokazujejo potenco slikarjevo. To so listi, ki bi si jih moral želeti v svoji zbirki vsak resničen ljubitelj umetnosti. Čas je tudi, da naše občinstvo spozna pravo vrednost grafike, in naša umetnostna kultura toliko časa ne bo popolna, dokler ne bodo naši ljudje tudi v grafiki spoznali — umetnosti.
Fr. Mihe 1IC je umetnik po božji volji. Kadar koii pokaže ia eamotarska postava svojo
delo, ustvarjeno po neznanskem zdvajanju, študiju in premišljanju, je to delo novo, v odnosu do starejšega, globlje in vedno bolj človeško. Mi-heličeva umetnost je kakor verno zrcalo našega časa. Zbudil se je umetnikov instinkt, kakor to sam imenuje, in iskreno pokazal na podobo sedanjosti. To je občutje, ki je pristno (brez »bog-ve katerega Francoza«, kakor to nekdo, trdi), kakor je pristna — do starih hofandskih zgledov — podoba »Berača«, podoba kakršno zna naslikati le Mihelič! Ko gledam te podobe, ustvarjene z ljubeznijo, ki je pri naših »mladih« ni najti para, s trudom in skrbjo, ki jo razodevajo številne risbe in skice ter naposled z znanjem, s kakršnim se more pri nas postavljati le malo slikarjev, mi postaja jasno, da bo bodočnost naše umetnosti lepa. Da raste med nami nov rod, ki bo prevzel dediščino starih generacij in jo bogato pomnožil s svojimi stvaritvami. In prav Mihelič je eden prvih graditeljev novega spoznanja v naši umetnosti. Mimo aktualne vsebine, ki leži na slikarjevih glavnih podobah (»Pust«, »Mrtvi Kurent«, sijajni >Slikar« itd) je Miheličeva umetnost tudi sicer slogovno močno napredovala. Realistične prvine, ki so se v starejšem delu nekajkr^ neorganično vezale z dekorativnim pojmovanjem, so v tem delu harmonično spojene z ostalimi oblikovnimi tendencami. V tej obliki je Miheličeva umetnost popolnoma dozorela. Pogledati je le treba, kako organično je spojena na pr. figuralna skupina s krajinsko 'stafažo, kako dosledno je obdelan vsak centimeter slikarske ploskve. Ne samo oblikovna popolnost, temveč tudi polnost vsebine, kakor sem že zgoraj napisal, izpolnjuje Miheličeva platna. Najsi je to krajina ali posamezna figura, rože aji grafika, slikar ume podobo pripraviti do govora. Poglejmo na pr. »Prvi sneg«! S kakšno preciznostjo zna slikar podati vlažno, megleno razpoloženje takratne ljubljanske vedute! Miheličeva grafika na tej razstavi ni številna, kar pa je je, je kongenialna slikarskemu delu. Litografiji z barja spadata med najboljša tovrstna dela na razstavi.
Razstava je pomemben dogodek v našem umetnostnem življenju in zasluži vso pažnjo našega občinstva.	Dr. S. Mikuž.
»Prodana nevesta« v Operi
Vodstvo ljubljanske Opere sistematično izvaja program, ki si ga je v začetku sezone začrtalo. Tako smo slišali do zdaj iz dobe italijanske klasike Rossinijevega »Seviljskega brivca«; italijansko romantiko sta zastopali Verdijevi operi »Aida« in »Rigoletto«; v dobo italijanskega ve-rizma je spadala Puccinijeva »Boheme.« Razen teh del smo slišali iz klasične operete Strausso-vega »Netopirja«. Zdaj je prišla na vrsto slovanska romantika; kot njenega prvega zastopnika nam je Opera zaigrala Smetanovo »Prodano nevesto«, dočim čakata na izvedbo še Čajkovskega »Pikova dama« in Borodinov »Knez Igor«.
Glasba kot dejanje »Prodane neveste*, sta vsakemu obiskovalcu opernega gledališča stara znanca, pa ob vsakem novem srečanju ljuba in zaželjena. Te vrste glasba je človeku kot bistra studenčnica, katere napoj mu da svežih moči in novega poleta; razbistri mu zameglen pogled; ' kjer jo zaigrajo tako, kot so jo zaigrali do zdaj še vedno v ljubljanski Operi, tam se poslušalci ne morejo ustavljati privlačni sili zdravih melodij in živih ritmov, ki utripajo v vsem delu. Ljudski duh, ki ga je znal Smetana tako prepričljivo, obenem pa neprisiljeno vnesti v to opero, zgrabi človeka z elementarno silo in ga drži v napetosti prav do zadnjega takta. Dejanje, bolj pisano kot globoko.
se druži z glasbo v kar se da harmonično celoto. Tudi zadnja predstava »Prodane neveste« v Operi je bil dogodek, poln iskrenega doživetja. Vsi sodelujoči so se potrudili po svojih najboljših močeh, da so dali delu čim dostojnejše lioc. Vlogo Marinke, glavne osebe v operi, je pela Heyba-lova. Sodbo, ki smo jo ponovno izrazili o njenem igranju in petju, je ta nastop potrdil. Heybalovo lahko štejemo med najboljše moči naše Opere. Čeprav je bilo tu in tam opaziti majhno indispo-zicijo, je bila v celoti vendar na višku. Janka, njenega ženina, je predstavljal Franci. Bil je tip pravega kmečkega fanta, čigar ljubezen je na zunaj preprosta, pa glol>oko iskrena; je pa tudi prešerna in navihana, čim bolj se dejanje zapleta. Kecal je bil Betetto. brez katerega si te vloge niti misliti ne moremo; igrA jo s tako naravnostjo, da pozabljamo na to. da imamo oder pred seboj; kos pristnega življenja zaživi pred nami. Ravno tako nam ob liku Vaška nehote pride na misel Banovec, ki je kot ustvarjen za to vlogo; tudi glasovno je bil dobro razpoložen. Marinkine starše sta igrala Janko in Kogejeva; oba sta igralsko in pevsko povsem zadovoljila. Vaškove in Jankove starše sta predstavljala Pu-gelj in Golobova; slednja se je uveljavila posebno v znamenitem sekstetu v tretjem dejanju, ki so ga tudi vsi ostali mojstrsko izvedli. V ostalih manjših vlogah so prav ustrezno nastopili Polnj-narjeva kot Esmeralda. Jelnikar kot cirkuški ravnatelj in Marenk kot Indijanec.
Letos je dirigiral »Prodano nevesto« Žebre. Njegovemu temperamentu povsem odgovarjajo živo razgibani ritmi, ki jih je glasba vsa polna, in notranja napetost, tuja vsaki sentimentalnosti. Partitura je pred nami zaživela v vsej svoji lepoti. Majhne neskladnosti, ritmične kot dinamične, med orkestrom in solisti oziroma zborom, kakor tudi nekatera intonančno nejasna mesta v orkestru (trobila), bo z lahkoto odpravil. Režiral je Debevec. Načela, ki se jih je v režiji držal pri posameznih ali pri skupinskih vlogah, je obrazložil v »Gledališkem listu«. V kolikor se je odmaknil od dosedanjega pojmovanja vlog, je bilo uprizoritvi le v korist in v potrebno osvežitev. Plese je pestro izoblikoval inž. Golovin, dočim je Simoniti mojstrsko, kot navadno, naštu-diral zbore. Omeniti moramo še skrbno pripravljeno sceno (Skružny) in ne v zadnji vrsti krepki Štritofov prevod. Vsa izvedba je bila ljubljanski Operi v čast, kar so dali na znanje tudi poslušalci. ki so do zadnjega mesta napolnili Opero in niso štedili s priznanjem vsem sodelujočim.
M. T.
Jubilej Fr. Govekarja v Drami
Letos dne 9. decembra je praznoval sedemdesetletnico Fran Govekar, slovenski pisatelj in gledališki kritik. Da počasti ta jubilej, je Narodno gledališče znova uvrstilo v spored »Rokovnja-čec, ljudsko igro s petjem, s katero je avtor ob koncu preteklega stoletja začel vrsto svojih popularnih dramatizacij na osnovi del naših starejših pripovednikov, predvsem Jurčiča in Levstika. Te igre so bile dolgo osnova domačega sporeda v našem gledališču; posebno velja to za »Rokov-njače«, ki so doživeli krstno predstavo dne 7. februarja 1. 1809. in so se nato leto za letom po-
javljali na odru deželnega gledališča, prav do leta 1913., ko so jih — z Borštnikom v vlogi Blažji Mozola — igrali zadniikrat. Vendarle pa je tesno povezano z gledališčem tudi avtorjevo siceršnje delovanje, saj je bil Kran Govekar ne lo odbornik Dramatičnega društva, ampak tudi tajnik gledališča, dramaturg, intendant (dvakrat), ravnatelj ter slednjič soustanovitelj in član Slovenskega gledališkega konzorcija, ki ie pred tri in dvajsetimi leti zopet obudilo naše Narodno gledališče, kateremu je bil Govekar tudi nekaj časa upravnik. To delo, ki ima na sebi izrazite poteze avtorjeve osebnosti in njegovega kulturnega pojmovanja in prizadevanja, prav tako kakor je sicer značilno za presojanje časovnih razmer in okoliščin, je bilo neredko združeno z velikimi težavami. Razvoj je resda terjal novih razgledov, večkrat tudi ostrih borb, vendar je nemajhna Govekarjeva zasluga prav v tem. da je po svojih najboljših močeh skušal pomagati pri izgraditvi našega gledališča in utrditvi njegovega položaja v naši narodni skupnosti.
Predvsem loj veliki Govekarjevi vnemi ln požrtvovalnosti je bila namenjena tudi slavnostna uprizoritev »Rokovn jačev« v Drami dne 18. t. m., ki je privabila vanjo lepo število pisateljevih prijateljev. a hkrati tudi prijateljev našega gledališča. Vsi ti so se ob tej priliki lahko spomnili jx>leg Govekarjevega dela tudi neknterih naših starejših igralcev, Verovška. Borštnika, Danila, ki so nekoč nastopali tudi v »Rokovniačih«. ter se tako mimogrede srečali z našo gledališko preteklostjo. Posebno topel poudarek v tej smeri je dal nastop g. Julija Betetta. ki je stopil nekoč pri »Rokovnjačih« prvič na oder in kakor tedaj zopet zapel »Oj, ta zlata vinska kaplja...«
O igri sami ter o njeni uprizoritvi bomo poročali posebej.	Fr. V. *
Nove knjige za božič. Poleg knjige Leto Gospodovo pisatelja C. Wags;erla, o kateri smo govorili včeraj, je v Slovenčevi knjižnici izšla lepa povest flamskega pisatelja Ernesta Claesa: Pokojni župnik Kampens, ki l>o prinesla mnogo veselja, lepote in srčnega ugodja v božične praznike in jih posvetila s pravim duhom, ki naj živi v občestvu v Cerkvijo. — Danes je tudi izšla pesniška zbirka Jožeta Dularja: Zvesto menjave, v kateri je ta mladi pesnik povezal svoje prvence, pesniške spremenjave letnih dob, pa tudi razpoloženj in časovnega ozračja. Poleg impresij naše dolenjske pokrajine, je tu šo lep ciklus Luč v za-pečku, v katerem je v lepi idili dveh starčkov zajeta poezija enega leta, pa tudi enega življenja v dvoje. Večja pesnitev. Viteška ljubezen, pa da misliti, da v Dularju, ki je tudi sicer dober pripovednik, raste nadaljevalec naše nove epične povesti. Danes samo naznanjamo izid te nove pesniške zbirke. — Tudi je izšel drugi_ zvezek novih Pravljic in pripovedk Lee Faturjeve, ki doslej še niso bile priobčene ter predstavljajo na •novo povedano staro pravljično blago, kakor je živelo v pripovedovanju naših mater in babic s strahovi, vedomami, povodnjimi deklicami, razbojniki, graščaki in kralji itd. Vse te nove knjige, ki jih je poslal na knjižni trg božič, so zelo priporočljive za ljubitelje lepe in dobre knjige ter so primerne za darila.
Kočevje in kočevsko deželo čakajo nove naloge
Kočevje, 18. decembra.
Kočevje in Kočevarija prihajata v nove roke. Zadnji stoletni prebivalci teh krajev jemljejo slovo od 6vojih domov. Kmalu bo fa zemlja v celoti izseljena in posebna, pred mesecem dni ustanovljena družba »Emona« z glavnico 30,000.000 lir je prevzela to ozemlje v nadaljno oskrbo in izrabo. Dosedaj še ni videti ja6nin obrisov, kako se bo to uredilo, ker je prva naloga imenovane družbe ta, da obdrži zapuščeno ozemlje v takem 6tanu, da bo mogoča nova naselitev novih priseljencev. To f>a bo nekoliko težko, ker ni v zapuščenih hišah prav nikakega poljedeljskega orodja in osnovnih pogojev za naselitev in kolonizacijo teh krajev. Brez dvoma je vodstvo »Emone* glede tega v skrbeh, ki jih bo, o tem smo prepričani, z dano ji organi-zatorično silo in sposobnostjo, znalo rešiti v splošno zadovoljstvo.
Danes je družbi prva skrb ta, da obdrži v vaseh to, kar je moralo tu ostati. V prvi vrsti je to živina, ki je ostala jx> nekod nekaj dni brez varuhov. Tu 60 kmalu prijeli naši ljudje stvar v roke in kot izkušeni gospodarji, ki so danes ostali brez domov, so zbrali živino v skupne hleve, jo dali 6vojim ljudem, ki skrbijo, da je živina v redu i in pravilno oskrbovana. Tako vodi lartno okoli ! Starega loga priznan bizeljski gospodar, drugo ' 6pet drugi in s skupnim trudom bo to vprašanje brez dvoma zadovoljivo rešeno.
Vprašanje 6talne naselitve pa je, kakor že rečeno, še odprto, dasi se oglaša mnogo interesentov v upravi imenovane družbe, ki ima 6voj urad v hiši bivšega lekarnarja v Kočevju mr. ph. Seige-martina. Tu je vedno velik promet teh interesentov, a tudi 6icer je osebje zelo zaposleno z začetnimi deli. Urad je moral v teh razmerah prevzeti poleg številne molzne živine tudi več sto prašičev, kar je bila težka naloga. Videti na je, da tudi to gre lejx> naprej.
Posebno zanimanje pa velja seveda tukajšnjim gozdovom. Nove naloge in f>otrebe terjajo prilagoditev dosedanjega načina izkoriščanja gozdnega bogasfva te zemlje. Prva naloga je bila, preprečiti vsako zlorabljanje in nedovoljen j>osek. Ko bo to vprašanje urejeno, bo sledilo, o tem smo prepričani, pravilno in ekonomsko izkoriščanje teh velikih gozdnih predelov preseljenih Kočevarjev, da bo tako j»otrebnemu poseku sledila, v kolikor bosta čas in doba dopuščala, pomladitev In jx>gozditev, da se izognemo ogoličenju te zemlje, ki je radi svojega kraškega značaja temu podvržena. Tudi pri teh delih so naši ljudje družbi v pomoč in s svojimi bogatimi izkušnjami pomagajo uravnavati to delo, ki bo vsemu našemu ljudstvu v korist.
O naselitvi samega mesta Kočevja, ki se bo v nekaj tednih izpraznilo, še nič ne vemo. Brez dvoma je, da bodo izpraznjena podjetja privabila mnogo interesentov, ki bodo eni začasno, drugi tudi za 6talno, zastavili 6vojo bistro glavo in delavno roko.
Medtem bodo nekdanji prebivalci primerjali 6voje domove z dosedanjimi, ki so jih prostovoljno, po klicu srca zapustili. Da jim bo primerjava lažja, se V6i pridno fotografirajo pred svojimi hišami, dokler je še čas. Odnesli bodo vse najpotrebnejše, odšli pa tudi z lepimi ,spomini na lepe čase na tej zemlji.
Slon ima odličen spomin
Odrasel slon tehta povprečno 3200 kilogramov, to je približno štiridesetkrat toliko kakor povprečen človek. Notranji organi slonovj imajo za naše navadne pojme bajno težo. Slonova jetra tehtajo n pr. 37 kg, vranica pa mu je 7 kg tečka. Nasprotno pa tehtajo slonovi možgani le dvakrat toliko, kakor človeški, našli pa so pri slonih že tudi lažjo možgane od možganov povprečnega človeka. Iz tega bi morda kdo sklepal, da je slon »neumna žival«. Res je obratno. Slon je izredno brihten. Med vsemi živalmi ima najboljši spomin, ki prekaša celo psa. <V Benaresu so peljali slona skozi neko pasažo, kjer imajo rokodelci svoje bazarje. Mlad krojač je za šalo zbodel slona v trobec. Debelokožec ni pokazal nobenega znaka, da bi ga bolelo. Čez dve leti so ga peljali zopet skozi isto pasažo. Med mnogimi ljudmi je debelokožec takoj spoznal tistega krojača. Bliskovito je pomočil trobec v posodo z umazano vodo in poškropil presenečenega krojača, da je padel od strahu in je bil do kože premočen.
Drug primer izrednega slonovega spomina se je pripetil na Angleškem. V menežariji, ki je hodila
^ 14 *
Oddelek italijanske nehote ob Doncu s« pripravlja na napad
po angleških mestih, *o imeli indijskega slona, ki je nekega dne na liverpoolskih ulicah takoj spoznal Indijca, kateri ga je pred petimi leti pripeljal
v Evropo. Takoj je obstal, začel je trobiti in je vesel s trobcem ljubeznivo objel presenečenega Indijca.
Pred šestimi meseci je mlado fantč 1z razposajenosti med jokanjem vrglo slonu pesek v trobec. Slon je mirno šel dalje. Čez nekqj mesecev je prišel fant zopet v živalski vrt, da bi jahal slona. Medtem je jahalo na njem že na stotine drugih fantov. Toda slon ga je takoj spoznal in se je branil, ko ga je hotel zajahati. Postal i-e nemiren in je jezno trobil. Ko se je fant odstranil, je postal zopet krotek in se je pustil jahati. Ta slon je tudi reiil življenje svojemu pazniku. Nek drugi slon ga je hotel zahrbtno napasti. Na vso moč je zamahnil z rilcem za hrbtom proti njemu, toda ta slon je naglo s svojim telesom prestregel udarec in je tako rešil svojega prijatelja
Francesco Perrlt
17
Neznani učenec
Zgodovinski roman h Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
In kakor hudournik, ki prestopi bregove, se je obrnila množica tuleč na Forum Pistoriutn — Pekovski trg, vdrla v prostrane Emilijeve lope ob pristanišču in se razdelila v dve vrsti. Prva je v naskoku zavzela mitnico, dr.iga je navalila na nor-rea, velika splošna skladišča.
Mitničarje so zgrabili in jih vrgli v Tibero, blagajne izropali, vdrli v prostore Annone — zaloge živeža, pokončali arhive, divje kričeč in mlateč s palicami in meči. V trenutku se je stopnišče Baronija Barba spremenilo v pozorišče krvavega 6popada in tulečega prerivanja. Tiste, ki so prej napadli mitničarje in čuvaje emporija-skladišča in se jim je posrečilo priti do plena so zdaj naska-kovali drugi, jih prevračali in hodili po njih. V dru-čah so se razkuštrani ljudje kotalili jx) tleh in štrbunkali v Tibero, drugi so se spravili nad ladje in spet drugi na kupe vreč, ki so bile nagrmadene ob pomolih.
Množica, ki je z naskokom zavzela Galbova skladišča, je začela posebno besno ropati, ker 60 bila last cesarjeva. Ko so vlomili in je bilo vse narobe, je zakupnik komaj utegnil zbežati. Pšenico, vino. ječmen, suho sadje, nasoljene ribe. olje. vse so grabili in si prisvajali s palicami ali bodali. Tisti, ki se jim ni jx>srečilo priti v ta skladišča, so jo udrli proti Anicijevim. bogate plemiške družine, ki je imela skoraj pol Sicilije, in jih izplenili.
Nerazložljivo hitro je medtem prišla novica tudi v središče mesta in na Palalin, kjer so, pri-
čakujoč veliki cesarski sprevod iz 06ti|e, pripravljali vse za praznovanje luperkalij.
Tudi tu je razjarjena in prevarana množica začela divjati in je napadla vse kraje, kjer bi mogla kaj napleniti.
Horrea pijjerita, veliko skladišče dišav, ki 60 prihajala z Vzhoda, Porticus margaritarum, četrt draguljarjev, zelenjadni in ribji trg so bili v raz-besnelosti jx>končavanja, kakršnega ni nikdo pomnil, takoj izropani in razbiti.
Prav tako 6o na Palatinu kljub nastopu oboroženih stražnikov naskočili in zavzeli Agripova skladišča, ki so bila polno dragocenega blaga, in vse pobrali.
Izgredi so se širili kakor jx>žar. Od enega konca mesta do drugega ni bilo slišati drugega ko vik in krik prerivajočega se ljudstva, divje tuljenje in preklinjanje v stoterih jezikih, ropot in razbijanje s jx>Iomljenimi klopmi in vrati, vpitje razburjenih pretepačev, odmev vojaških korakov in povelja pretorijanskih kohort ter dirjanje stražnikov, ko so se tu in tam začeli dvigati 6tebri dima.
17.
V strahovitem neredu, ki je nastal jx> Tiberi-jevem odhodu, se ni mogla rešiti ne ena nosilnica senatorjev, ki 60 bili prišli, da bi spremljali. Množica je sužnje pogazila, nosilnice jx>lomila in senatorji so se le s težavo rešili v razkošno Fulciiii-jevo vilo, kjer so se zagradili.
Marka Adonija, ki je šel ves prestrašen z drugimi gledat ubogega Juda Barkisa, ki ga je Trak ijec vrgel na pečenjak v zalivu, je odneslo
kakor iver. Izgubil je sleherni stik s svojim sorodnikom in ne da bi vedel, 6e je čez nekaj časa znašel na Ostijski cesti sredi ljudskega veletoka, ki je bučeč valovil proti Trigeminskim vratom.
Okoli njega je bilo besno divjanje plebejcev, ki niso niti vedeli, kam naj bi 6e obrnili, in 6urovi
vzliki proti cesarju 60 se zgubljali v presunljivih klicih, ki so jih jx>navljali tisoči in tisoči: »Nad skladišča, nad skladiščal«
Marcus, ki si ni znal V6ega tega razložiti, ie bil tako zmeden, da 6e mu je zdelo, kakor bi bilo nenadno vznemirjenje nekaj, kar je v zvezi z nadnaravnimi pojavi. Morda je začetek konca 6veta, začetek prevrata, katerega so oznanjali astrologi zadnje čase po plemiških hišah in je slišal tudi v templju Lolije Pavline praviti o njem. da 6e bliža.
Tudi Varilija mu je pripovedovala o preobrazbi sveta Kaj, če se je začelo v prestolnici, kjer so 6i zbrali svoj dom vsi bogovi, katerih 6mrt je na-jjovedovalo toliko znamenj in razodetij?
Videl je 6pet pred seboj dvoumne in osuple obraze senatorjev, ki 60 se zbrali v Trionovi vili, videl ubogega judovskega sužnja, ki so ga gnali kakor klavno žival v tempelj, in videl fiolem njegovo grozovito razkosano in skrotovičeno telo na peščencu ob zalivu in 6f>omnil se je Megaklesovih besed: »Mogočniki 6o kakor gore...«
Ob robu tuleče in besneče množice je rinil naprej, kakor je mogel. Tudi tok ga je nosil. Tako se je končno Adonij znašel na trgu, sredi katerega 6e je dvigal visok kip Minerve Zmagovalke, Ker so bila tam v kotu velika skladišča, se je množica zakadila proti njim. Tedaj je izrabil praznino, zavil na 6transko pot in začel teči, da bi prišel do Tibere. Zdelosemuje, da bi se najlažje umaknil pred zadivjano in od plenjenja omamljeno množico, ako bi dospel do reke, kjer bi našel kak čoln, ki bi ga prepeljal do najbližjega mostu, odkoder bi krenil domov na Celiu6.
Ni samo želel, neznansko poirebo je čutil, da bi 6e zatekel, k Varili ji in se z njo pogovoril.
Ko je tako kakor zmeden tekel in je prišel pred tempeljček Jupitra Sabacija, je zaslišal za seboj značilno cokljanje lesenih 6andal, kakršne so nosili 6užnji. Prestrašen se je ozrl in videl dva
človeka, ki sta tekla proti njemu in mu mahala z rokami. Ko 6ta se nekoliko približala, ju je spoznal. Bila sta njegov zvesti judovski suženj Simon m tudi njegov suženj German \Volphing, ki so ga v družini klicali po latinsko Lupu6.
Simon je 'bil iz Galileje in ker ga je poznal od rojstva in je vedel, da je obrezan in sin Ju-dinje, mu je bil zvest in vdan kakor pes.
Lupus je bil mlad vojščak iz plemena Kerus-kov in Arminijev ščitonosec. S sestrično Amalo je bil fiotem dodeljen v spremstvo lepe Tusnelde, Segestove hčerke in žene upornega germanskega voja. V bitki je bil obenem s Tusneldo ujet in Germanik je njega in sestrično poklonil ženi Agri-pini, ki ju je prepustila hčeri Agripini. poročeni z Domicijem Enobarbom. Oba sorodnika pa je Agripina podarila Variliji, 6 katero je bila v prisrčnem prijateljstvu.
Lupus je v družini zaTadi svoje lepote in her-kulske moči zelo 6lovel. Tudi on je bil Marku. Ado-niju zelo vdan, ker je bil poleg Varilije edini, ki je lepo ravnal s 6užnji.
»Gospod,« je rekel Simon, ko je zasopel pritekel k njemu, »že nekaj čat>a te iščeva.«
Marcus Adonij se je začudil, ko je zagledal 6voja sužnja.
»Kako, da sta tudi vidva v Ostiji?« je vprašal.
»Gospod, poslala je naju. gospa Varilija. Je tako v skrbeh zaradi tebe m je naročila, naj te varujeva in ji prineseva tvoja sjx>ročila.«
»Bežimo, pojdimo proti reki,« je nato rekel mladenič prestrašeno, »množica divja, ubila bi nas!«
In 60 tekli proti Tiberi.
Izza vrtov in od pristanišča je odmevalo hru-menje ljudstva kakor vršanje nevihte.
»Simon,« je vprašal Adonij, dirjajoč vštric sužnja, »zakaj 6e je ljudstvo uprlo?«
LJUBL3ANSKI INEMATOGRAFI
Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah in pr»-intklh b» ob 10.30. 14.30. 16.30 m 18.30
Napeti doživljaj reior erja ni i odkritju L'aii(rsti>r8ke to pe
Neumorni reporler
Bary Barnes Valerie Hohson, Edvward Lexy KINO SLOO» TEI/.	_
Krasen film iz dobe krvave franc. resolucije
Grot Brechard
Amadeo Nazzari, Luisa Ferida, Ugo Ceseri KINO UNION TEL.	_
Velefim o ž vl.enju in de u no.imberSk ga i/nsjclitelja
Nor mber$ki obtoženec
Heinrich Oporge. Ivnslina Soderbaum, Paul Wegener KINO MATICA - TEI,. 22.41
Svoj pogreb je hotel videti
Nek bogat brazilijanski trgovec, ki je opustil trgovino in je živel v lepi vili blizu mesta Sao Paolo, bi rad videl, kakšen bi neki bil njegov pogreb. V listih je objavil, da je umrl ter naznanil uro pogreba. V svoji vili je dal postaviti mrtvaški oder in sploh vse, kakor če bi zares umrl. Prišli so prijatelji in znanci in proti pokopališču se ie razvil pogrebni sprevod. Pred krsto je šla godba, za njo znanci in prijatelji, pred gomilo so se vrstili govori, ki so slavili trgovca in njegova dobra dela. Ko pa so bila zadnja opravila končana, se je med groznim molkom pojavil pred krsto sam »umrli«, ki je v avtomobilu sledil pogrebu in ves potek vneto opazoval. Hitro so pristopili časnikarji in ga vprašali, zakaj je uprizoril to komedijo.
Odgovoril je, da zato, ker ga je grozno zanimalo, kakšen bi bil njegov resničen pogreb. Ker taler.at s telesnimi očmi tega ne bi mogel več videti, je moral pogreb sam uprizoriti. Mnoigo prpitiožprfia je že razdelil v dobre namene in bi (ra4 ved^l, bodo obdarovani vsaj prišli na pogreb. S pogrebom je bil zadovoljen in je udcležence povalUjL na banket, o pogrebu pa jim je prepovedal govoriti do tistega žalostnega dne, ko bo res umrl.
Prebivalstvo Danske	v|
Po ljudskem štetju dne 5. decembra 1940 im« Danska 3,84-1.312 prebivalcev. Gostota znaša 8? ljudi na štiriiaški kilometer. Od prejšnjega ljudskega štetja 1. 1935, je dansko prebivalstvo naraslo za 137.963 duš ali 3.7%. Glavno mesto Dan' ske, Kopenhagen, ima s predmestji vred 890.15K) prebivalcev in se je pomnožilo od leta 1935, ia 46.962 duš ali okoli 11% na leto. Druga ve£|a mesta so Aarhus z 99.881 prebivalci, Odense Z 87.521 prebivalci, Aalborg pa 55.652 prebivalceV.
Nizozemska Indija
Nizozemska Indija, ki je sedaj v neposredfii nevarnosti pred japonsko zasedbo, je v zadnjefti času zelo razvila svojo industrijo. Vlada je industrijski razvoj vneto podpirala in je dala samo «a industrijo v provincah Java in-' Sumatra nad 150 milijonov forintov. Najmočnejši sta industriji železa ter aluminija, potem industrija amonjaka in žveplene kisline, več papirnic, tovarn za izdelovanje stekla, tekstilnih tovarn in več žag. Največ novega kapitala so vložili v tovarne za petrolej-ske izdelke.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»i
Knjige »Slovenčeve knjižnice« so najlepše darilo za božič in novo leto. Vsaka knjiga le 5 lir!
Malioglasi
V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L L—,
Sri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. avek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
B Službe B
Dobe:
Služkinja
poštena, snažna in urna, dobi zaposlitev. Istotam postrežnica za 3 ure dopoldne, Rožna*dolina, cesta V* št. 35.	b
dobite za generatorje ln za likanje pri tvrd. Pajk, Parmova št. 32.
Radio:aparat
v brezhibnem stanju, 4 do 5 cevni, kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno 13539«. 1
ualoše
sprejema v popravilo vul-kanizacija Abulnar Fran, Tyrševa cesta 36, dvorišče - Jugoauto.	r
Fant in dekle
pridna ln poštena ter vajena živine in kmečkega dela, dobra delavca, dobita stalno službo. Plača po dogovoru. Ljubljana -šiška Vodnikova 56. b
BKmrtmcB
Kupujemo
stare kolesne in avto-mobilne zračnice. A. Goreč, poleg Nebotičnika, k
Fige za žganjekuho
dobite najceneje pri Ant. ICrisper, Colonlale, Ljubljana, Tyrševa c. 31.
Pohištvo
Kuhinjsko opravo
lepo, solidno izdelano, poceni proda Krže, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se v zalogi v Ljubljani, Tyrševa cesta 47, poleg kavarne Majcen.	š
Vsemogočni je poklical k Sebi po večno plačilo plemenito dušo našega dragega brata, svaka, strica, starega strica in prastrica, gospoda
inz. Josipa Žužka
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. decembra 1941, ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica bo v torek, dne 23. decembra 1941, ob pol osmih zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. . Ljubljana, dne 19. decembra 1941.
Žalujoči sorodniki
Steklenice - likerske
(oglato litrske in konjak steklenice) kupimo vsako množino takoj. - ALKO, Gosposvetska cesta št. 13 (tColizej).	k
■ Sobe |
Oddalo:
Sobo
s kopalnico, oddam čisti in pošteni gospe ali gospodični. Ponudbe upravi lista pod »Opremljena« štev. 18614.
naročajte in širite »Slovenca« t
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu« 1
t
Za vedno nas je zapustil naš zlati
Peterček
Iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah ga bomo spremili na pokopališče k Sv. Križu v soboto, dne 20. decembra 1941 ob 4. uri popoldne. Prosimo tihega sočutja. Rakek-Ljubljana, dne 19. dec. 1941.
Inž. Pavel in Jela Domicelj, Markee, Domiceljevi in Fettichovi
Umrla nam je naša draga žena, mama, stara mama, gospa
Neia Adamič
Našo drago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo, dne 21. decembra ob 10 dopoldne iz hiše žalosti, Blato št. 15, na pokopališče v Gatini.
Blato pri Grosupljem, dne 19. decembra 1941.
Žalujoči: Miha, mož; Antonija, Jože, Janez, Marija por. Aljančič, Ilelena por. Molinaro, Julija por. Smole, sinovi in hčere — ter ostalo sorodstvo.
Kap jih je zadela...
Ambrose poskuša pomiriti gosjjo Chappellovo. »Nevarnosti? Ne gre mi v glavo, da bi se mogel podajati Chaj>pell v nevarnosti, katerim ne bi bil kos
pa naj ve, do
»Ah«, pravi s povzdihom mlada gospa »kako iaj vemo, kje naj potegnemo mejo? Nihče ne ve, do kam sme in do kam ne. Poglejte, tista stvar z Higginsovo rešitvijo je bila končno več kot pa lahkomišljenost...«
»Kar se tega tiče, sem napravil iz tega že članek, ki bo deloval kot bomba. Z veseljem čakam trenotka, ko bom dobil .Tribuno' s tem svojim
člankom ...«	...
»Dobro jutro gospoda!« spregovori za njima
nizek glas.
Pred njima je obstal duhovnik s prijaznim, rdečim obrazom.
»Pastor Friars iz Spelmansmarketa« se je predstavil sam, či6to navekriž z angleškim običa-
]em »Saj boste oprostili, toda mi živimo tukaj tako samotno in daleč od sveta, da ne smem zamuditi prilike pozdraviti Amerikance.«
Z izredno naravno neprisiljenostjo je podal jrosp«i Chappellovi roko.
»Me veseli, častiti, da bom spoznala zastopnika anglikanske cerkve!« pravi s prisrčnim načinom
Amerikanke.	.
»Jaz sem gospa Chapj->ellova m tukaj je gospod Ambrose, poročevalec ,Chicago Tribune'...«
»Odlično!« vzklikne pastor Friars. ».Tribuna i Pa vendar niste vi pisec tistega izvrstnega članka: .Razbojnik med rekami'?«
»Na žalost!« je bilo vse, kar je še lahko zavzdihnil Ambrose.
»Torej Monfgomery: Lep pozdrav od mene v Heather6tone-Beere in oddaj pravilno pisma na pošto. Zbogom!«
»Torej: Na svidenje, Bo6!«
Avtomobil je zdrvel v daljavo.
Poln pričakovanja, je 6tal Gavin na stopnicah zraven Chappella.
»Poslušajte, Gavin, zakaj pa hodi ta gospod Lyngby zmeraj tako skrivnostno po hodnikih? Ali želi kupiti kako izredno stvar iz heatherstonskega gradu?
»Da, gotovo, gospod! Oltar! V tega je gospod Lyngby čisto nor, če se sme tako reči.«
»V oltar? Tako v oltar v kapelici? Ali pa ima grad še več oltarjev?
»Ne. gospod! Samo en oltar je na gradu, v grajski kapelici,«
»Hvala. Phineas!«
»Ni vredno, gospod!«
Chappel je vzel v 6voji sobi lovsko torbo po kojnega gospoda Henryja Cassertona. V nji je imel stvari in orodje, potrebne pri preiskavi gradu.
Predvsem so bile v nji stvari, potrebne za razsvetljavo, kot magnezija, voščene plamenice, dve svetilki « svečami in nekaj za pod zob.
To niso bile nepotrebne stvari, kajti grad je bil radi mračnega vremena stalno temen in mračen.
In ta lovska torba je imela še eno prednost: kdor jo je nosil, se je lahko povsem prosto žnjo kretal.
•
Kapelica je bila nelepa zgradba, ki jc sli-čila bolj velikemu skednju kot pa božjemu hramu.
Tak vtis je imel Chappell zaradi nepobar-vanih strojnikov, kajti stavbenik jih ni zazidal.
Chappell je šel dvakrat gor in dol po še precej veliki ladji, v kateri je stala ob steni bogato izrezljana sjiovednica. Njene obledele vijoličaste zavese iz žameta so glasno govorile, da spovednica že desetletja ni služila svojim namenom.	,	„
Zamrežena lina spovednice, ki jo je včasih rosil vlažen dih mnogih »grešnikov« in skozi katero'je šlo* mnogo grehov, je bila tedaj pre-prežena s pajčevinami.
Vsak, še tako rahel šum, je glasno odmeval po obokani kapeli.
V precej prostorni vdolbini v zidov ju je bilo nekaj sarkofagov. Enostavne podobe na jx>krovih so sjjominjale na davno umrle gra-
Nad vsem pa je plaval dih minulosti.
In po kotih so prežale goste sence kot preteča strašila.	,; ... . . .
Nekaj stopnic od obhajilne mize in ze si stal pred oltarjem.
Oltar je bil izrezan iz cedrovega lesa. Bez-barije so bile zelo fine.
Kamnite plošče pred tabemakljem je pokrivala ozka, vinsko rdeča preproga, ki se je zdela Chappellu še zelo nova.	,
Ko je šel počasi od enega kraja oltarja k drugemu, pri čemer mu jc preproga udusila glasno hojo, je nenadoma stopil v praznino.
Preproga je bila potegnjena tako umetno čez odprti grob v grobnico, cla sploh ni bilo mogoče opaziti luknje, ki je zevala v tleh.
Chappell je strmoglavil v globocino.
V padanju se je njegova roka krčevito oprijela oltarnega pregrinjala.
Stoletja stara tkanina se je začela trgati.
Samo zlato robno pletenje, ki je bilo iz pravih kovinskih niti, je nudilo še nekoliko opore.
Chappell se je bolj in bolj pogrezal v črno globočino.
Okrog njega je ze zavel leden zrak.
Strašansko grozno režanje je napolnilo kapelo.
Potem je nekdo zaklenil vrata.
Toda Amerikanca je navdajala samo ena misel:
»Ali bo vzdržala ta stara cunja?«
17.
Gospodična Cassertonova je vstopila v bolniško sobo.
»No, kako se godi gospodu nadzorniku?« vpraša šepetaje.
Bolniška sestra pokima.
»Upam. da bo šlo! Ni sicer preveč krepke narave, toda jaz mislim, da se bo obrnilo na boljše...«
»Taho? — Potem se pa vlezite za par ur!. Bom čula namesto vas!«
Bolničarka jo je brez besede ubogala.
ln Tessy Cassertonova je sedla V mehak pleteni stol.
Čas se je jjomikal počasi naprej.
Tessy Cassertonova je zrla pred seboj v duhu vrsto jiostav iz raznih let in raznih dežel.
Kot artistinja je imela priliko spoznati mnogo ljudi.
Toda noben izmed teh ni napravil nanjo tako močnega vtisa kot ravno komisar Chappell. -	, .
Kadar koli je zaslišala rahlo stokanje ranjenega Higginsa, se je zmeraj še bolj spomnila tega izvrstnega, svctloplavega Amerikanca in nekoč je celo predse zamrmrala:
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Čenči!