m
IZBIJA ZA GOBIIKO UT BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
___________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NAROPA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
IŽLY1IL • Štev. 103 (2099)	fS&eKnbVVtotivS	 TRST.	torek	29.	aprila	1952....
Zahtevamo konec londonskega mešetarjenja!
Cena 20 lir
lmiip^aUCr	Musso-
<tic- e®a razbojniškega faši-
ZT rejr 3e «°voril v io„st * NeaPliu tudi o lon-Z'Oejal Je: mc ’ "ril de!«jo o Londonu, Jie b!? ja 2 zaupanjem, da ttnZ ■	P>-ed prepo-
toda naj bo jasno, da,
halio,5j t0 ~goclil°, bi se vsa dvignila na noge...»
: nr/e.t0re^’ da D(J GQsperi ini Z(Ldovoljcn niti s ti-v&bor ?r Je Pose^e,J- delovni ^rami ondonskih mešetarjev kot - n“ paP'r in za kar — - ***•*> sctm°
•"j zadovoljenja ’i ^
| SVEČANA PROSLAVA 11. OBLETNICE OSVOBODILNE FRONTE V TRSTU
Slovenci moramo združiti vse svoje sile da preprečimo povratek Italije v naše kraje
tii
tmajo njego. hnsk0'T ° J-rsfu p rokah dc-?iicije „'6 tSe naivažnejše po-
lemoe^VT0 u ciuUrti “Proto,
* *tuitur * 5gospodarskem "testa • Področju našega le8te’ W s tistim., kar mu po-toij T Se P°nujajo. Ni mu do-ttiaija- nJes°Vl tržaški agenti Jej0 dejansko še hujši »olj dnad Slovenci, ni mu do-
So pod zaic'ifo
xmPoridlisti ohranili v
"^PaU	V-S' kar so nam
,a»ističrl	uživajo posledice
!So
ne£?a raznarodovanja, da 5 Pomočjo neukinjenih "etislcj 1 zakonov, da je slo-bolj , u Trstu dejansko ^vljen^°Stav^en v javnem kfif, ^u' k°t kateri koli drugi
Joetn Lere3a koli naroda na skje! e, tjasperiju ne
ka t,
,e)0^e uasperiju ne zado-'*ieniU ZVU 0 molilnih tern j„ ’ ° Protidemokratič-hVo,. Protislovenskem nači-"taci- eU’ 0 Pridobitvi volilne ie s * t!s°čeo tistih, za katere *fa bodo glasovali za jft«e td fašiste.
*W., e Gaspariju in vsem na-
>i Jc, dtie
\ ““ p dan raste apetit dobivajo, tem bolj po-Si Požrešni. Pa ne samo taX>. Vedno nesrnmnejši ■lo in njihova nesram•
'irl. °m fašističnega režima *®a » dan
ir •*
stopnjuj^, ta.'
>	7lc^®y°	dosegla
^tito ?r°2nje- De Gasperi je ^'‘Brozii j, novlm priti-"itOJij. ,lom°čjo nahujskanih (■r>k in .°?kri*o jo napovedal kft* 0 1 * ^ftišč fn trušč, div. tih in !JtJe fašistično vzgoje-'^ia^^Pirjenih tolp po tThta J1 uticah ^e<fa'»	° s' le-verebbe
Mi,
'"»Oj
Govor tov. Babiča, predsednika glavnega odbora OF, o sedanjem težkem položaju in nevarnostih spričo londonskega mešetarjenja in o nalogah pristašev OF v predvolilni borbi
V tesnih prostorih prvega nadstropja na sedežu Osvobo. dilne fronte v Ul. Ruggero Manna 29 je bila sinoči proslava 11. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. O značaju in pomenu te slavne obletnice je pred pristaši OF, ki so napolnili tudi vse sosedne prostore predsedstva OF okrašene s slovensko zastavo in kipom maršala Tita je govoril predsednik glavnega odbora tov. Branko Babič, ki je vzel besedo po pozdravnem nagovoru tov. dr. Jožeta Dekleve.
Tov. Babič je uvodoma omenil lanskoletne jubilejne proslave ob priliki 10. obletnice ustanovitve OF in dejal, da je letošnja proslava sicer skromnejša, hkrati pa nič manj važna in pomembna. Nato je poudaril naloge in borbo Osvobodilne fronte v osvobojeni domovini. kjer OF gradi socialistično državo in boljšo bodočnost svojemu delovnemu ljudstvu. in težke boje QF v ne-osvobojenih krajih izven domovine.
Govornik je nato orisal naloge Osvobodilne fronte na Tržaškem ozemlju v sedanjem političnem položaju, ki mu prav gotovo ne najdemo na
svetu podobnega. Pri tem je poudaril neuresničena določila mirovne pogodbe. Namesto izpolnitve predvsem demokratičnih določb pogodbe, ki nam jamčijo vsaj do neke mere enakopravnost, pa smo priča, kako je zlasti po tristranski izjavi vse usmerjeno na to, da se mirovna pogodba do kraja potepta in da pride do najhujšega, kar lahka Slovenci dočakamo, da namreč rimski imperialisti ponovno zasužnjijo naše kraje. Ta nevarnost obstaja danes v večji meri kot kdaj koli prej. Prišla je do izraza najbolj z londonsko konferenco, ki je bila sklicana na pritisk Italije, katera je zahtevala poveljstvo nad policijo in vsaj simbolično navzočnost ita; lijanskih čet v coni A, ki naj bi se pozneje izoremenila tako, da bi dejansk" postale simbolično prisotne angloameri-ške čete. Londonska konferen. ca pa je naletela na odpor vseh jugoslovanskih narodov z maršalom Titom na čelu, odpor, ki ga zahodne vlade niso pričakovale.
Tudi Osvobodilna fronta je takoj ugotovila nevarnost in poslala v okviru Slovansko-ifa. lijanske ljudske fronte svoja
Osnutek odgovora na noto SZ o Nemčiji
Verjetno bodo odgovor poslali v Moskvo v začetku maja • Okoli 20, maja pričakujejo podpis pogodbenih dogovorov z Nemčijo - Schumanove izjave
trgih: in
ki
osr,,«5'”0 za časa vladanja nC?a Poglavarja bili
!)rts ini desetletja poslušati bili 0 hujskanje, ki kakšne
1 v	ki	smo
'"'tla hi-! a,<šne posledice je Prerit, ert^a De Gasperijeve-
k0 *«lOdnikn 7.:	____
a, ki je prav ta-
\ ki alkona palače Vene. T'ie n °, Posledice te histe-te ®' * na svoji koži, ki <R .< °sle(tice plačali z de-
lje.
ttrta
n j, *tot’soči dragocenih živ-
Po^9aninu kraji, z je■ 'C|tji j. lnteTnacijami, z mu-fca,,ll'C!;arjCn^’ ni* dobro ^°Vedati1 36	Dc	Gasperi
P°ča r,V led'Ho v Neaplju.
0 se l**etod
Gasper{ je poaabtl. _„e časi menjali, da so i? druJr°ieni zažarele, da e dsni strani venecijanske *te0a r)r,i\?C*liav°fli ni več ti
J'h
PoloJ,
aja
. ' ki j;J7JU m u*tih C°3 zahr; Je.’zkoristil duče
pogo■
Ra,
tak:raflt napad> ki 9“ jo Goloroko ljudstvo
0 lem , •	tjuas
)e De r ilt0 odbilo. Pozabil tras
«®l
»no
r^disti
P zri in vsi v trnih
njegovi ali pa
sc v
bil tisti nauk tako a mu danes lahko
^ta,jCah' da smo
, 'R da >	,narsikaj	ttauči-
”l Dvi°nite Rti,. italijol Pa nikar
. za la, i ,la'5 boste s tem )°Čnega 0 vrnHi od našega se, ka?° sklepa, da storimo
1 fašisti*.. °trebn°, da se ta-
nc
'»a
h,
h
'»lic,
'9n«tp0?s USteTiia’ vredna
°zdZT Vene>ia- ^
ndar '
£Ufarin* naj Pri tem še Ja zel0 ne , 0d De Gbspe-
C^tnS'‘t06"4'10 last»o
o Z skr‘dati S kriča-
«n -ieaoP°tentno>ti tistlh'
(io Pa nienov- °nenti v coni A Sloveniji
t0,.‘ nms)ce lstlh> ki so za.
*, *« Potentnosti
%e,
G
LONDON. 28- — Načrt zahodnega odgovora na zadnjo sovjetsko noto. ki ga je pripravila v Londonu skupina_ izvedencev treh zahodnih držav, vlade sedaj prottčujejo, ka jutri pričakujejo njihove pripombe,
V načrtu odgovora je rečeno, da bodo zavezniške države proučile kateri koli predlog za nepristransko preiskavo o možnosti svobodnih volitev v vsej Nemčiji. Pripominja pa se, da je preteklost pokazala, da pogajanja med štirimi glede vse. nemških volitev niso prinesla koristi in da nudi samo nepristranska preiskava o pogojih v vsej Nemčiji upanje na uspeh.
k druge strani se v odgovoru zahtevajo pojasnila glede
sovjetskega mnenja o sestavi in funkciji štiristranske komisije, ki jo predlaga, ter polo^ žaj, ki ga Rusija predlaga za vsenemško vlado pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Dalje je rečeno, da ne bi mogle zahodne države sprejeti sestave vsenemške vlade, ki ne bi imela možnosti pristopiti k regionalnim združenjem, združljivim s članstvom OZN. Načrt poudarja nato nenehne dokaze dobre volje, ki so jih zahodne države nudile pri pogajanjih za ureditev nemškega vprašanja, pripominja pa, da je treba, že preden bo mogoče govoriti o pravi konferenci, jasno opredeliti in določiti točni okvir, v katerem naj pogajanja potekajo.
Predvidevajo, da bo zahodni odgovor poslan v Moskvo v prvem tednu maja. Podpredsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer je novinarjem izjavil, da Zahodna Nemčija ne bi smela vstopiti v evropski obrambni sistem, dokler se ne ugotovi, do kakšne mere so resni sovjetski predlogi za konferenco štirih o Nemčiji. Po mnenju Ollen-hauerja so zahodne države, s tem da so pospešile pogajanja za ukinitev okupacijskega režima v Nemčiji in za njeno vključitev v evropski obrambni sistem praktično odgovorile negativno na sovjetske predloge.
Kakor je danes izjavil neki zavezniški funkcionar v Bonnu, upajo, da bo lahko najpozneje do 20. maja podpisan predvideni sistem pogodb za ukinitev zasedbenega režima. Omenjeni predstavnik je dodal, da bodo zahodni zunanji ministri verjetno prišli v Bonn za podpis dogovorov.
Pogodba za evropsko vojsko pa bo baje podpisana v Pari zu ln ne istega dne, vendar pa bo stopila v veljavo istočasno
Podiu Cen°
e, , vso 0gr0rnnih zrtev
|>a5B ' n«snaoo *,na0° iz suoie
nZri kl*e 'n 30 SeČai De ; Jcn°8e». ' naJ se advigne
^k^e'>'raTenim° ie d°j-
•fci* • GasPerjiP ®otouo v zvezi
lNai at°iu]aZUpnP°Utnn-rodbZ Pred^k Oora za obramb
r.o ilalijanstvan, bivši Župan Bartoli, je sklical pred tremi dnevi ta svoj odbor, Rt je priredil zadnje marčno fašistično divjanje po tržaških ulicah. To pomeni, da je Bartoli že prej dobil od De Gasperija navodila, jiaj sc pripravi s svojim odborom' na «nožno dviganje)) tudi u Trstu. Mi tržaški Slovenci imamo to zadnjo sejo Bartolijevega odbora v eviden c i. Mislimo pa, da bi bilo dobro, če bi to storile tudi ZVU.
s pogodbenimi dogovori.
Adenauer in trije zahodni komisavii se bodo ponovno se. stali v Četrtek, da razpravljajo o še spornih vprašanjih, med
katerimi ie ludi nemsKi finančni prispevek k zahodni obrambi. f
Francoski zunanji minister Schuman je danes na tiskovni konferenci dal nekaj podatkov o deiu konference za evropsko vojsko. Potrdil je, da bo besedilo. ki ga pripravljajo izvedenci, lahko pripravljeno za 3. maja in podpisano istega dne. Pripomnil pa je, da bodo nekateri členi dogovora ostali nedovršeni, zlasti kar se tiče sedeža organizacije, ozemeljske organizacije in finančnega prispevka Nemčije. Verjetno bo za pripravo tudi teh delov dogovora potrebno še nekaj tednov, nakar bodo dokument podpisale prizadete vlade Minister je nato govoril o vprašanju jamstev in je izja-1 vil. da bi morali imeti umik katere koli države iz obrambne skupnosti kot ogrožanje miru in se zato ravnati, kakor da bi šlo za kršitev četrtega člena atlantskega pakta.
Glede komisije, ki naj bi raziskovala o pogojih za vsenemške volitve, je Schuman izjavil, da bi bilo napačno o-mejiti to komisijo na štiri zasedbene sile, ker so te preveč zainteresirane. Potrebno bi bi. lo vključiti vsaj predstavnike kake nevtralne države, kakor se to skuša napraviti za nadzorstvo nad premirjem na Koreji Iti preko OZN — je zaključil Schuman — bi pomenilo zmanjšati njen ugled.
Poraz golistov
pri senatnih volitvah v Franciji
PARIZ, 28. — Včeraj je bil v Franciji prvi del izbirnih volitev za francoski senat. Občinski sveti 20.000 občin z manj kot 9000 prebivalci so določili svoje delegate za senatne volitve, ki bodo v maju. Poleg teh delegatov se senatnih volitev udeležujejo še poslanci, glavni svetniki krajevnih,skup ščin in občinski svetniki iz krajev nad 9000 prebivalcev. Senatorji so voljeni na 6 let, vendar se vsaka tri leta obnavlja polovica senata. V maju bodo volili 161 senatorjev.
Senatorji, ki jih bo treba nadomestiti, pripadajo sledečim strankam (številka v oklepaju pomeni skupno število senatorjev stranke); socialisti 23 (62), MRP 9 (21), radikali 43 (83). neodvisni, agrarci in republikanska stranka svobode 31 (74), komunisti 15 (18). go-listi 36 (56).
Rezultati kažejo predvsem na precejšen poraz generala De Gaulla. Številni golistl so podprli neodvisne in radikale. Izgubili so tudi demokristjani in komunisti. Približno so ohra-nlli svojo mo5 socialisti, mec*-tem ko so se stranke vladne koalicie okrepile.
Senatne volitve sicer nimajo velikega političnega pomena ker je po vojni senat izgubil skoraj vsa svoja pooblastila, zanimive pa so predvsem kot odraz trenutnega razmerja političnih sil v državi. Obenem se vladne stranke zavzemajo za to, da se senatu vrnejo nekdanja pooblastila.
dva delegata, ki sta odšla v London z ostalimi tremi tržaškimi predstavniki političnih skupin, ki se borijo za resnično neodvisnost Tržaškega o-zemlja v okviru mirovne pogodbe.
Tov. Babič je nato opisal delovanje tržaške delegacije v Londonu, ki je takoj opazila, da je tamkajšnja javnost slabo obveščena o težnjah tržaškega ljudstva in pod vplivom italijanske iredentistične in imperialistične propagande. Zato je delegacija prikazala v prvi vrsti predstavnikom političnega življenja v Londonu in zastopnikom svetovnega tiska zahteve našega prebivalstva. Prišla pa je tudi v stik z delegati na londonski konferenci, ki so delegacijo uradno pozvali, naj jim predloži svoje zahteve in predloge. To dejstvo je najboljši dokaz uspešnega delovanja delegacije, saj so zahodni delegati našli v argumentih obširne spomenice, ki jim jo je tržaška delegacija izročila, številne in močne protiargumente proti izsiljevanju predstavnikov- italijanske imperialistične vlade.
Po eni strani v prvi v.rsti zaradi odločnega nastopa jugoslovanskih narodov in njihove vlade, po drugi stiani pa delovanje tržaške delegacije, je prav gotovo vplivalo na stališče angloameriških delegatov, ki sp spregledali, da je vprašanje, o katerem razpravljajo, mnogo težje in bolj zapleteno in da se ne more rešiti brez Jugoslavije. Zaradi tega se v Londonu ne razpravlja več o vprašanju policije in italijanske vojske, kar je bilo prvotno v programu. Toda delegacija je v vsem svojem delovanju še prav posebej v omenjeni spomenici poudarila, da je nedopustna vsaka nova koncesija in popuščanje italijanskim nenasitnim apetitom, kajti vsako novo popuščanje1 bi pomenilo nov korak za priključitev cone A k Italiji.
Kijub temu pa ionuoinsko mešetarjenje še nadalje traja in zdi se, da so angloameriški državniki mnenja, da je treba Italiji vsaj nekaj dati, kar izhaja iz trditev novinarskih poročil, ki govorijo o prevzemu pošte, gospodarstva, tjnanc, sodišča itd. s strani predstavnikov italijanske vlade.
Zato ni nobenega dvoma, da v Londonu še vedno mešetarijo, da še vedno ostaja nevarnost popuščanja pritisku rimske vlade in s tem nevarnost nadaljnjega vključevanja našega ozemlja v Italijo in njegovega zasužnjevamja s strani rimskih nenasitnih oblastnikov. Naša dolžnost je torej, da še bolj
strnemo naše vrste, da okrepi m® mobilizacijo vseh sil proti londonskemu mešetarjenju.
Nato je tov. Babič govoril o kominformovskih glavarjih, ki trdijo, da je šla tržaška delegacija v London prodajat Trst, in sicer po pisanju italijanskega kominformovskega tiska._ naj bi ga prodajala Jugoslaviji, po pisanju «Dela,, pa Italiji, kar najbolje razkriva njihovo dvolično politikantstvo, njihove laži jn njihovo podpiranje iredentizma in fašizma, čeprav kričijo, da se borijo za STO, kajti če bi bile njihove parole iskrene, bi merali pozdraviti vsak korak, ki je bil storjen proti londonski konferenci, bi morali pozitivno oceniti tudi delo tržaške delegacije v Londonu. S tem pa, da jo tako •strupeno napadajo, dokazujejo, da kadarkoli gre za konkretna dejanja v borbi za obrambo STO, "korakajo vedno skupaj z iredentisti jn fašisti.
Zadnji del svojega govora je tov. Babič posvetil predvolilni borbi. Obrazložil je ootrebo in vzroke skupnega nastopa v podeželskih občinah z enotnimi listami slovenske skupnosti proti kominformističnim listam, ki predstavljajo italijanskega iredentističnega trojanskega konja v popolnoma slovenskih krajih. Poudaril je nadalje nujnost nastopa Osvobodilne fronte v okviru Slovansko - jtoN-janske ljudske fronte v tržaški občini in v okviru Ljudske zveze za neodvisnost v miljski občini, kjer ta kandidatna lista združuje vse predstavnike tistih skupin, kj se resnično borijo za neodvisnost Tržaškega ozemlja.
Končno je govornik P0/-val vse, da v takih težkih okolišči: nah in spričo nevarnosti, Ki preti vsemu tržaškemu ljudstvu, še prat posebej pa tržaškim Slovencem, storijo v pre-s to ječi predvolilni borbi svojo dclžnost in r.r pnejo vse sile, da tudi na majskih volitvah še enkrat dekažem-j. da nočemo nik dar vec Italije v nasiti krajih. S tem bomo hkrati najlepše in najbolj častno proslavili 11. obletnico ustanovitve naše slavne Osvobodilne fronte.
obveščenih krogih trdijo, da so na seji proučevali besedilo, ki ga je predložil redakcijski odbor. Prihodnja plenarna seja je predvidena za jutri.
Danes se je tudi posebej sestal redakcijski odbor, ki je nadaljeval s svojim delom.
Italijanski veleposlanik Bro-sio pa je danes obiskal angleškega ministra za delo sira Walterja Monktona. Razgovor, ki mu je prisostvoval tudi minister za goriva Lloyd, se je tikal položaja italijanskih delavcev v angleških rudnikih.
Črtana 1 milijarda
iz programa za pomoč tujini
WASHINOTON, 28. — Senatna komisija za mednarodne od* nese je danes znižala za eno milijardo znesek 2 milijardi in 900 milijonov dolarjev, ki ga je bil predlagal Trumam za po* moč tujini. Rredsednik komisi, je Connally je izjavil, da meni, da bo senat, ki bo verjetno začel tozadevno razpravo y ponedeljek, io znižanje odobriL
Prvi maj 1962
DELA var
Letošnji prvi maj bomo praznovali v času, ko izvajajo obnavljajoči se italijanski fašizem in njegovi pomočniki pri nas in na mednarodnem področju vrsto zahrbtnih manevrov, <te bi se polastili STO proti interesom demokracije in tržaških delavcev.
dela var
Ta čas zahteva- da se vse slovanske in italijanske delovne sile našega oieaakja združijo v mogočno fronto proti grožnjam iredentistične reakcije, kot so se znaJe združili v
slavnih letih osvobodilne borbe.	   .	.	....	a
Teda da bi to dosegli, je potrebno, da delavci izločijo iz svoje srede najnevarnejšega sovražnika te fronte in najdragocenejšega zaveznika italijanskega fašizma in imperializma;
tržaško kominformistično vodstvo.
Živel 1 maj praenik delavcev v borbi za mir, blaginjo in svobodo .
Živela enotnost slovanskih in italijanskih protifašističnih sil v borbi proti ponovno oživelemu ekspanzionizmu italijanskega imperializma: v borbi za to, da bi Trst pripadal tržaškemu ljudstvu !
SPORED NASTOPA NA STADIONU „PRVI MAJ“
Cv četrtek popoldne)
1. Mimohod vseh telovadcev
2. Telovadni nastop pionirjev od 6 do 1* let
3. Telovadni nastop pionirjev od 10 do 14 let
4. Telovadni nastop mladink
5. Telovadni nastop mladincev
6. Razne igre, ki jih bodo izvajali pionirji
7. Govori in pozdravi — govorita tov. B.
Babič in B. Petronio, tržaška delegata V Londonu
8. Posebna telovadna točka
9. Telovadni nastop gojencev Pomorskega
Instituta iz Pirana
10. Posebna telovadna točka
11. Nastop združenih pevskih zborov
12. Folklorni plesi
13. Akrobacije z motornimi kolesi
14. Džimkana motornih koles
15. Zaključni mimohod.
(Nadaljevanje na 2. strani)
mv Mffllllfflini MUMIH
Predsednik Truman iu atlantski svet sta imenovala generala IVlattlieiva Kidgiva.ia, sedanjega poveljniku čet 0ZH na Koreji, za vrhovnega poveljnika atlantskih sil v Evropi. General Eisenbovver bo predal posle okoli 1. junija. General Clark novi poveljnik na Koreji
Spet plenarna seja
na londonski konferenci
LONDON, 28. — Angleška, ameriška in italijanska delega-eijv n& londonski tristranski konferenci so se danes spet sestale na plenarni seji, ki je	.	.
trajala dve url in pol. V dobro I ki se je prvič sestal pod vod-
PAR1Z, 28. —- Danes je bil gen. Matthevv Ridgway imeno. van za naslednika Eisenho-werja na mesto vrhovnega poveljnika čet atlantskega pakta v Evropi. Obenem je predsednik Truman imenoval generala Marka Clarka za R.idgwayeve-ga naslednika na Daljnem vzhodu, Ker je danes stopila v veljavo japonska mirovna pogodba. je obenem prenehala tudi Ridgwayeva funkcija vrhovnega poveljnika zavezniških sil na Daljnem vzhodu. General Clark bo torej samo še poveljnik ameriških čet na Daljnem vzhodu in čet OZN na Koreji.
Poročilo o imenovanju generala Ridgwaya je bilo istočasno izdano v Parizu in v Washing-tonu.
Na svoji današnji predpol-danski seji je atlantski svet
Mnenja beograjskih krogov o londonskem mešetarjenja
Geueralui polkovnik Dušan Kveder piše, da bo Italija morala skrbeti za dobre sosedske odnošaje z Jugoslavijo, kajti izkušnje kažejo, da so Italijo v vseh vojnah morali reševati zavezniki
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Po poročilih iz Londona je ponovno nastopil zastoj na konferenci med ZDA, Veliko Britanijo in Italijo, o kateri so zlasti italijanski listi že najavljali ugodne rezultate. V novinarskih krogih v Beogradu poudarjajo, da j’e za londonsko konferenco značilna rezerviranost ne le v izjavah državnikov, temveč tudi v angleškem tisku, zlasti zadnje dni. Medtem ko nekateri menijo, da je do zastoja prišlo zaradi prevelikih zahtev Italije, drugi ne izključujejo možnosti, da se čaka samo na ugoden politični trenutek za objavo končnega poročila. Ni torej izključeno, da bodo zahodne velesile tudi tokrat objavile poročilo neposredno pred volitvami v Italiji in Trstu, da bi na ta način podprle De Gasperija v njegovi volilni borbi.
«Borba» poudarja, da ima londonska konferenca po zamisli italijanske vlade cilj, da psihološko vpliva na volivce v Trstu in v Italiji, da bi dobili vtis, da je cona A dejansko italijanska provinca, ne pa pokrajina, nad katero je Italija zgubila svojo suverenost po u-veljavljenju mirovne pogodbe. Z uvedbo italijanskega volilne, ga zakona v Trstu pa želijo zagotoviti čim ugodnejši uspeh italijanskih strank, enako kot z glasovi doseljenih Italijanov, ki so v nasprotju z mirovno pogodbo dobili volilno pravico, in s pomočjo birokratskega aparata, ki ga vzdržujejo v Trstu, da bi lahko v danem tre nutku služil resničnim ciljem, kot jih imajo tudi občinske vo litve, ki naj služijo za dokaz, da želi «večlna Tržačanov« priključitev k Italiji.
Beograjska revija «30 dana« objavlja Članek generalnega polkovnika Dušana Kvedra pod naslovom ((Strateška zmota ita-
lijanskih državnikov«. Članek poudarja da so vsi razumni državniki in strategi vedno skrbeli za dobre sosedske odnose z državami, ki niso imele napadalnih namenov. Italijan, ski krogi — poudarja Dušan Kveder — zaradi zgodovinske tradicije in Imperialističnih aspiracij pozabljajo, kot se zdi, kje so zanje glavne nevarnosti. Ne zavedajo se, da od njene današnja politike v reševanju vprašanja prijateljskih odnosov z eno izmed sosednih držav zavisi usoda Italije in v veliki meri obramba in varnost njihove države.
Dušan Kveder poudarja, da je vsa svetovna javnost spoznala, da je Jugoslavija močan faktor miru in da je že čas, da tudi Italija spozna, da Jugoslavija z obrambo miru na Balkanu istočasno brani tudi mir in samostojnost Italije, da je torej v interesu Italije, da živi v dobrih sosedskih odnosih z Jugoslavijo, kajti v primeru napada z vzhoda bi šla glavna smer napada skozi severno italijansko nižino.
V zvezi s to nevarnostjo poudarja Dušan Kveder, da bi Italija že zaradi zgodovinskih Izkušenj morala skrbeti za dobre sosedske odnose in se zavedati, da je v preteklosti njena usoda vedno bila odvisna od njenih zaveznikov, ki so i° reševali iz težkega položaja General Kveder opozarja, da je Italiji v borbi za združitev pomagal Napoleon III., da so v vojni z Avstrijo leta 1846 Italijo rešili Prusi, v prvi svetov, ni vojni Angleži in Francozi, v drugi svetovni vojni pa so jo reševali Nemci, dokler niso sami podlegli. Vsa ta dejstva dokazujejo, da je usoda Italije v vsej vojnah, progresivnih ln napadalnih, bila odvisna od njenih zaveznikov, ne pa od sposobnosti njene armade. Z ozirom na današnjo obrambno sposobnost Italije, pravi Dušan
Kveder, ima ona danes še več razlogov, da skrbi za dobre odnose s sosednimi državami, ker bi bilo v primeru vojaškega konflikta potrebno precej časa, predno bi ji lahko zavezniki v smislu čl. 5 atlantskega pakta prišli na pomoč. Zaradi tega bi se morala Italija nasloniti na lastne sile in si prizadevati za utrditev in okrepitev dobrih odnosov s sosedi. Tega pa ni mogoče doseči z žalitvami in z aspiracijami na jugoslovansko ozemlje.
Končno poudarja Dušan Kveder, da Jugoslavija ne misli igrati vloge zaveznika v more. bitnih reakcionarnih oziroma agresivnih aspiracijah Italije, da pa je gotovo, da Jugoslavija s tem, da brani svojo samostojnost, istočasno brani tudi varnost Italije. Tega bi se morati zavedati italijanski voditelji, zaključuje general Kveder, kadar govorijo o tržaškem vprašanju.
Maršal Tito je danes sprejel delegacijo angleškega mesta Coventry. ki jo vodi župan Harry Weston. Predsednik izvršnega odbora mesta Beograd Djurica Jojčig je danes priredil svečan sprejem na čast delegacije Coventrya. Poleg članov izvršnega odbora sta bila na sprejemu navzoča tudi angleški veleposlanik v Beogradu Ivo Mallet in pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Leo Mates.
V začetku maja bo odšel v Nemčijo in Avstrijo peti transport nemških in avstrijskih otrok, ki se vračajo k svojim staršem, ki so kot pripadniki nemške narodne manjšine zapustili Jugoslavijo med zadnjo vojno. V štirih prejšnjih transportih je odpotovalo tz Jugoslavije 758 ofrok in sicer 578 v Nemčijo, 172 v Avstrijo, ostali pa v Francijo, Anglijo in
Svic0-	B.	B.
stvom novega glavnega tajnika lorda Ismaya, odobril resolucijo. ki «z obžalovanjem sprejema« ostavko generala Eisen-hoiverja in naproša predsednika Trumana, naj predlaga naslednika, Ta prošnja je bila takoj sporočena Trufrianu. ki je odguvorii točno HV minut Kasneje, da predlaga generala Ridgwaya. Na popoldanskem zasedanju je atlantski svet, spet soglasno, odobril resolucijo, ki izraža zaupanje v generala Ridgwaya. Glavni tajnik atlantskega sveta lord Ismay je po seji izjavil, da «nihče ni ugovarjal«. Lord Ismay in predstavnik MSA v Evropi WUliam Draper sta podpisala resolucijo, ki imenuje generala Ridgwaya za poveljnika SHA-PE.
Ridgwayevo imenovanje so takoj telefonično sporočili v glavni stan britanske renske armade, da bi o tem obvestili generala Eisenhovverja, ki je trenutno na obisku v Nemčiji. Eisenhowerju so tudi sporočili, da bo general Gruenther še nadalje ostal načelnik atlantskega glavnega stana in sicer na Ridgwayevo željo. Angleški maršal Montgomery- bo ostal namestnik vrhovnega poveljnika atlantskih sil v Evropi.
General Matthew Ridgway je bil rojen 3. marca 1895 v Fort Monrou v Virginiji. Do leta 1939 je bil v raznih misijah v inozemstvu; na Kitajskem, v Nikaragui, ob Panam skem prekopu, v Boliviji, na Filipinih in v Braziliji. V juliju 1943 je bil poveljnik divizi. je, s katero se je izkrcal na Siciliji in sodeloval v napredo. vanju po Italiji. Leta 1944 je sodeloval pri izkrcanju v Normandiji, nato pa se je kot poveljnik 18. padalskega korpusa boril na Holandskem, v Belgiji, v Ardenih. ob Renu in Porurju, dokler se ni ob Baltiškem morju 2. maja 1945 sestal s sovjetskimi četami. V avgustu istega leta je s svojim korpusom sodeloval pri invaziji Japonske. Nato je bil poveljnik sredozemskega operacijskega področja in kasneje predstavnik generala Eisenho, werja v vojaški komisiji OZN 25. decembra 1950 je prišel spet na bojišče; prevzel je po veljstvo ameriške VIII. armade na Koreji. Kmalu nato, 11 aprila 1951, je bil imenovan za vrhovnega poveljnika čet OZN na Koreji namesto gentrala Mac Arthurja.
Imenovanje generala Ridg waya za vrhovnega poveljnika SHAPE ni pomenilo posebnega presenečenja. Ze dalj časa se je število kandidatov za Eisen-hovverjevega naslednika zmanj. šalo na dva; na Rldgwaya in na Gruentherja; od teh dveh so dajali več možnosti Ridgwa-yu, ker si je že na Koreji pridobil izkušnje v poveljevanju večnarodnim četam in ker je izkušen vojaški poveljnik medtem ko je Gruenther tipičen štabni oficir, ki doslej še ni imel samostojnega poveljniškega mesta. Poleg tega je Ridgway izveden tudi v diplomatskih zadevah. Nekaj časa je bil med kandidati tudi general Bradley, vendar je kmalu izpadel zaradi angleškega na sprotovanja, ker je v svojih vo. jaških spominih objavil nekaj neugodnih sodb o maršalu Montgomeryju.
Po poročilih iz Tokia bo general Ridgway v kratkem odpotoval z Japonskega, da bi prišel v atlantski glavni stan
še pred Eisenhovverjevim odhodom. Eisenhoiver se bo vrnil v Ameriko verjetno okoli 1. junija.
Ameriški obrambni minister Lovett pa je dejal, da bo Ei-senhower predal svoje posle Ridgwayu okoli 1. junija, da pa n, mogoče točno povedati, kdaj bo Ridgway odpotoval iz Tokia v Pariz. V teh tednih, je dejal Lovett, bo moral Ridgway poskrbeti za izpre-membo sedanjega okupacijskega režima na Japonskem v režim vojaškega zavezništva in poučiti svojega naslednika o položaju. Nato bo moral odpotovati v ZDA, kjer bo dobil nova navodila, nakar bo šele lahko odpotoval v Pariz.
Na današnji prepoldanski se-atlantskega sveta — prvi v Franciji po preselitvi iz Londona — je govoril tudi francoski zunanji minister Schuman, ki je dejal da bo glavna naloga stalnega odbora in mednarodnega tajništva NATO, «u-resničiti težavno sintezo mogočega in potrebnega«.
H
zmago. V državi bodo izvolili 20 republikanskih delegatov, katerim je prišteti 10 delegatov. ki jih določi stranka. V demokratičnem taboru predvidevajo, da bo guverner Paul Dever prekosil Keffauverja.
Demokratični senator v Minnesoti, Humphrey, je izjavil, da je na razpolago za kandidaturo za predsedništvo ali pod-predsedništvo ZDA. pripomnil pa je, da upa, da se bo senator Stevenson premislil in da bo sprejel kandidaturo demokratične stranke.
Senator Humphrey podpira politiko «Fair deal« in je vedno podpiral Trumana. Poudaril-pa je, da ne bi nikoli sprejel kandidature ob strani kakega demokrata z juga, kakor je n. pr. senator Russel.
Mer o evropski vojski
LONDON, 28. — Britanski minister za obrambo lord Ale-xander Je nocoj Po radiu izjavil n red drugim: «Mi gledamo na čim prejšnjo ustanovitev evropske obrambne sile kot n« zelo važno vprašanje. Ko tx> ustanovljena, ji bomo nudili vso mogočo pomoč«.
Minister je nato poudaril, da je Velika Britanija predvsem atlantska država in da misli, da bo zaradi tega lahko bolj uspešno, prispevala k evropski obrambi, j tem da bo nudila vso svojo pomoč in sodelovanje. kakor pa da bi bila neposredno udeležena v tej skupnosti. Dodal je, da bi bila angleška najuspešnejša pomoč v zraku.
Nato je Alesander naštel britanski prispevek k atlantski organizaciji in je na koncu izjavil, da je prepričan, da bo mogoče preprečiti izbruh tretje svetovne vojne.
Izvoz iz ZDA
WASHINGTON, 28. - Trgovinski departman javlja, da bo. do morali uvozniki iz držav Zahodne Evrope, ki želijo kupiti strateško blago v ZDA, predlo, žiti uvozne liste overovljene po njihovih vladah in v katerih bo moralo biti uradno zagotovilo, da se to blago ne bo izva. žalo v druge države brez dovoljenja. Ta ukrep se nanaša na sledeče države: Belgija, Danska, Francija, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Italija, Luksemburg, Norveška, Nizozemska in Portugalska.
Pripravljalne volitve
v državi Massachusetts
BOSTON, 28. — Jutri bodo v državi Massachusetts pripravljalne volitve za izbiro republikanskega in demokratičnega kandidata za predsedniške volitve. Eisenhowerjevi privrženci so prepričani, da bo Eisenhower odnesel veliko
Edenovi razgovori
o egiptovskem vprašanju
LONDON, 28. — Zunanji minister Eden' je danes popoldne nadaljeval razgovore s sudanskim guvernerjem, § civilnim tajnikom sudanske vlade in z britanskim poslanikom v Kairu. V londonskih krogih računajo, da bo zunanje ministrstvo pripravilo v kratkem nove predloge za egiptovsko vlado. Toda razgovori se niso še končali in za jutri predvidevajo nov razgovor.
ASM AR A, 28. — Prva predstavniška skupščina za Eritrejo je danes prisegla v navzočnosti komisarja Združenih narodov, načelnika zaupne uprave in predstavnika abesinskega cesarja.
★
LONDON, 28. — Churchill je danes v spodnji zbornici izjavil, da sedaj nima namena imenovati ministra za evropska vprašanja.
Vidali »italianissimo**
I 1.CU1UU 1IUC1V
na cunauao v K
H
corre far presto — ha coricluso Vidali — se non vogliamo trasfor-mare la cittk italianissima in un cimitero di italiani!
ANTONIO BONINO
\~-Jl
Tako poroča, kominformovski «Paese« o Vidalijevem govoru v Bariju 23. marca t. I., ko je zagovarjal fašistično divjanje po
Trstu.
Prvi maj, dan borbe proti fašizmu, imperializmu in njegovi peti koloni - kominformističnemu vodstvu!
Velik uspeli koncerta goriške glasbene šole
Dvorana »Mladike" je mogla sprejeti komaj polovico občinstva • To dokazujo, da potrebujemo gorički Slovenci primernejšo večjo dvorano, kakršno smo že imeli
GORICA, 28. — V soboto zvečer so doživeli goriški Slo-venci dogodek, ki bo še dolgo časa odmeval v njihovih srcih. Goriška Glasbene šola je namreč priredila v prejšnji dvorani «Mladike» (Ragno d’oro) na Verdijevem korzu vokalni koncert, na katerem je sodeloval mladinski šolski zbor pod vodstvom prof. Toneta Severja.
Vest o napovedanem koncertu je razgibala tako Slovence v mestu kakor na podeželju, kajti med ogromnim številom udeležencev, ki so prav do zadnjega kotička napolnili dokaj veliko bivšo dlvorano ((Mladike*, je bilo oDaziti ppleg predstavnikov Demokratične fronte Slovencev tudi veliko število meščanov ter vaščanov iz bližnje in tudi oddaljenejše gori-ške okolice. Naifvse razveseljiva je bila tudi prisotnost velikega števila mladine.
Iz vsega tega pridemo 80 bolj kot logičnega sklepa, da imamo Slovenci na Goriškem glede na svojo kulturno razgibanost in številčnost popolno pravico zahtevati od oblasti, da nam dajo na razpolago primernejšo dvorano, ki bo bolj ustrezala našim kulturnim potrebam. Na sobotnem koncertu je skoraj polovico ljudi moralo stati na dohodnih krajih in za stoli. To je dovolj utemeljen razlog za zahtevo po ustrezajoči dvorani. Slovenci v Italiji smo tako dvorano že imeli v Ljudskem domu, toda nam sovražni ljudje so jo takrat po višjem nalogu odvzeli ter jo vse doslej še niso'vrnili, čeprav *o jo zgradile slovenske roke s slovenskim denarjem. Zato danes znova dvigamo naš glas
SPD v Glinščico
GORICA, 28.	—	Slovensko
planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 4. maja prvi spomladanski izlet v Glinščico pri Boljuncu.
Odhod z avtobusom ob 13.30 s Travnika. Vpisovanje pri Darku Šuligoju - urarju na Travniku do četrtka 1. maja.
v ohsodbo takega dejanja in zahtevamo, da oblasti popravijo krivico, ki so jo storile Slovencem.
Pred pričetkom koncerta je prof. Sever prikazal razvoj slovenske mladinske pesmi, posegel je prav do Slomška in ga prikazal kot velikega ustvarjalca vokalne glasbe, zlasti še mladinske pesmi.
Sledil je koncertni del, k; je bil sestavljen iz zborovih pesmi in solospevov. V prvem delu je zbor odpel Adamičevi »Dijaška koračnica« in «Da bi bila lepa ura« in Mirkovi «Ptičja svačPba« in »O pohorskem kmetu«. Tri pesmi prvega dela koncerte, in sicer Simonitijevi »Samo en cvet«, »Talcem« in Pregeljevo ((Osamljeno doni zvonček« pa je zapel mladi te-
norist Benedetič Fiiibert iz Tržiča, katerega je pri klavirju
spremljala Damjana Bratuž. Nato je zbor zapel tri beneške pesmi Riharda Orla, in sicer «Preljepa je naša dolinca«, «Konjča imam prau bistrega« in «Od tega kraja pride«. Pesmi so bile pete v narečju.
V drugem delu so zapeli Adamičevi «Stoji mi polje« in »Vabilo na kres«, Tomca «Naša bol« in »Lepa Jana«, in Premr-lovo »Koroška budnica«. Tenorist pa je odpel Lianovi «V snežnem metežu« in «V saneh«.
Od koncu so ljudje zapuščali dvorano polni lepih občutkov in z željo, da bi se taki koncerti čim večkrat prirejali, ker se s tem krepi naša zavest in ker je kultura močno sredstvo zbliževanja.
Zvišanje hranilnih vlog
Se ni dokaz izboljšanja gospodarskega položaja
Tloge so se res zviiaie, toda kupna moč lire se je občutno znižala In povečal se je denarni obtok
Pred kratkim je minister Pella v parlamentu orisal gospodarsko življenje Italije. Pri tem je omenil obračun za leto 1951, položaj javnih financ v zadnjem obračunskem letu in v finančnem letu 1952-53 in končno je omenil še program na gospodarskem in finančnem področju, ki ga misli vlada v bližnji prihodnosti izvesti. Časopisi so pisali, da je trajala ministrova razlaga oko. ii dve uri in pol in da so bili poslanci priča pravi poplavi številk,
Mi se bomo v tem članku omejili predvsem na podatke o zvišanju vlog pri raznih kreditnih ustanovah. Omejili se bomo na to, kajti druge gospodarske plati te Zadeve smo že obravnavali. Zvišanje vlog pri raznih kreditnih zavodih več-
KRATKE TESTI
iz beneških vasi
Sovodnje
Te dni je bil premeščen iz naše vasi v Latisano vicebriga-dir karabinjerjev Raffaele Lo-bianco, ki je doslej poveljeval tukajšnji karabinjerski postaji.
Tarčent
Odbor društva «Pro Loco« se je sestal na seji in sklenil, da bodo sklicali 4. maja občni zbor. Na seji so razpravljali o raznih načrtih, kako okrepiti turistični razvoj teh krajev. Govorili so tudi o tem, da bi obnovili kulturni krožek, ki je nekoč že obstojal. Ustanovitev takega krožka bi bila pametna pobuda, če bj krožek skrbel za zaščito naše folklore, da bi jo otel pozabi.
Čedad
Ko se je na svojem niikro-motorju peljal proti Fojdi, se je 29-letni karabinjer Mario Pizziga prevrnil. Prepeljali so ga takoj v čedadsko bolnico,
kjer se zdravniki niso hoteli izreči o njegovem stanju, ker ima pretresene možgane in razbito lobanjo.
Pri Sv. Kvirinu pa ste se prevrnila z «lambrettp» dva mladeniča, ki sta 9e peljala proti Nadiški dolini. Lastnik »lambrette« se je samo malce popraskal, medtem ko se je drugi mladenič Marcello Savi hudo ranil v glavo, prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se zdravniki zaradi njeeovesa resnega stanja niso izrekli.
Gorjani
V naši občini tudi tokrat ne bo upravnih volitev. Vzrok je v tem, ker hočejo odpraviti to Qbčino in priključiti njene vasi k trem bližnjim občinam. Vas, ki je sedaj sedež občine, nameravajo priključiti k Ratenju, velika vas Flipan naj bi prišla pod Tarčent, mala gorska vasica Breg pa naj bi spadala pod občino Brdo. Vse to pa so samo domnevanja 'in ne vemo,
če bodo želje prebivalcev uresničili, ali pa bodo kar celo občino Gorjani priključili k občini Ratenj, ne upoštevajoč pri tem zahtev prebivalstva samega. Sedaj traja naprej izredno stanje in še vedno upravlja občino prefektov komisar, ki pa prejema plačo in bo tako porabil še zadnje dohodke te občine ki je zelo uboga.
Rezija
Pred nekaj dnevi je odšel od nas občinski tajnik gospod Ugo Giarletta, ki je bil premeščen v Polcenigo v Karniji. Tajnik je služboval v naši občini skoraj šest let, in sicer od oktobra 1946.
Trenutno ne pride k nam noben nov tajnik, tako da bo začasno upravljal našo občino tajnik iz Moggio (Mueca). U-pamo, da bodo starega tajnika kmalu nadomestili, da ne bo zaradi njegov« premestitve trpelo delo in da ne bodo razne občinske zadeve zanemarjene.
ŠPORTNA NEDELJA
Goričani vendar zmagali Pro Gorizia - Cremonese 3:1
Po osmih porazih je goriško občinstvo vendarle pozdravilo novo zmago svojega moštva. Goriško moštvo je nastopilo v kompletni postavi velikih dni, razen Venturinija, katerega je zamenjal Del Fabbro Vendar, le pa se pozna, da je dolgo časa obstajala v goriški enajsto-rici kriza, ker igra ni potekala tako dobro kot nekdaj in rezultat bi bil brez dvoma lahko višji. Se tri tekme nas ločijo do konca prvenstva, tipajmo. da bo Pro Gorizia ostala na onem mestu, kjer je sedaj, to je v sredini lestvice, čeprav ni več upanja da bi o-stala v prvenstvu serie C zaradi letošnje reforme; moštva prvenstva pa še vedno upajo, da bo Nogometna zveza preklicala te reforme in da bo tako dana možnost številnim ekipam, da bi gostovale v tem prvenstvu. Nasprotniki so nekaj časa celo mislili, da jim bo uspelo doseči izenačen rezultat, a njihova obramba je bila predvsem kriva neuspeha. Najboljši v gostujočem moštvu je bil vratar. Izmed Goričanov pa so omembe vredni Meroi, Cuzzot in Medeot.
Nekaj kronike: takoj v začetku je iniciativa na strani Goričanov, ki pa zamudijo krasno priložnost; tu vidimo odlično formo vratarja Ghisol-fija. Nasprotniki skušajo preiti v protinapad, toda goriška obramba jim ne dovoli dospeti do Masottijevih vrat. V 20. minuti poda Orzan žogo Gene-ru, ki je pred vrati: ta pa stre-lja v levi kot: posledica je gol. V nadaljevanju prvega polčasa napadajo skoro ves Čas gostje, a neodločnost njihovih napadalcev pa tudi dobra goriška obramba jim ne dovolijo uspeha. Deset minut pred koncem polčasa zgreši napadalec Seniga gol z nekaj metrov.
Želja po remiziranju je spod bujala goste tudi v drugem polčasu in res, že v sedmi minuti strelja Seniga z razdalje desetih metrov in žoga se ustavi v mreži. Izenačenje je tako doseženo. A Goričani ne morejo tega dopustiti in že v 12. minuti zabije Meroi drugi gol za Pro Gorizio. V nadaljevanju tekme skušajo gostje doseči izenačenje, Goričani pa še višji rezultat. Goričani zgubi jo v tem času več lepih prilož. nosti. Komaj v 35. minuti izkoristi Di Biagio napako nasprotnikovega branilca in strelja z razdalje petih metrov v vrata. To je tudi zadnji gol dneva. Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi; Masotti; Nunin,
Cuzzot; Medeot, Del Fabbro, Orzan; Meroi, Genero, Macor, Donda, Di Biagio. Zelo dobro je sodil Contro iz Vicenze. Pro Gorizia je sedaj na enajstem mestu v lestvici s 27. točkami. Prihodnjo nedeljo bo zopet igrala na domačem igrišču proti moštvu iz Ravenne.
lepa zmaoa Juventine v Sovodnjaii Juventina-Tolmezzo 2:0 (1:0)
Zanimiva tekma je privabila preteklo nedeljo veliko število ljudi v Sovodnje, kjer je gostovala močna ekipa Tolmezza. Juventina je nastopila v doslej novi formaciji, ki se je pokazala zelo agilna posefeno v napadu: Silvestri; Radinja, Trampuš; Graba, Cattaneo, Giusep-pin; Marega, Dissegna, Bavcon, Okroglič, Pavlin.
Pričetek igre je bil zelo hiter in že v prvi minuti je Bavcon streljal v vrata. Hitremu napadu Juventine sledi protinapad in Tolmezzo doseže prvi stranski strel. Igra je zelo korektna in igralci obeh ekip igrajo lepo in brez napak. V 17. minuti Bavcon ponovno poskuša srečo in dve minuti pozneje se pa močan strel Okro-gliča odbije ob prečki, v 25. min. požene Marega žogo ven. V 30. min. beležimo nevaren napad Tolmezza in Silvestri vrže v kot zelo nevarno žogo. Lepo je gledati igralce, ki si prizadevajo doseči uspeh. Moštvo Tolmezza je močno posebno v obrambi in v srednji črti, toda tudi napad Juventine je često nevaren. Posebno se odlikujeta Giuseppin in Okroglič. Podajanje žoge Je hitro in skladno in tudi napadi Tolmezza; toda juventlnska obrambna črti je zelo trd oreh. V 39. min. prvi gol za Juventino, ki ga zalbije Okroglič z zelo lepim in močnim strelom, ki je presenetil vratarja. Do konca prvega polčasa pa preide Tolmezzo v protinapad in išče izenačenje. Tako je v 43. min. ponovno vratar Juventine na vrsti, da reši vrata pred nevarno žogo.
V drugem polčasu je pa poznati pri vseh nekoliko utrujenosti toda kljub temu je igra še vedno živa in lepa. V 4. min. poskuša Bavcon sam pot do gola in minuto pozneje brcne žogo malo ven. Pritisk Juventine je vedno bolj močan in vratar Silvestri ima zelo malo posla.
pa Marega zabije drugi gol. Za tem drugim golom se Tolmezzo vrže besno v protinapad m skuša zmanjšati razdaljo, toda obramba Juventine je trdna in ne popušča. Proti koncu igre pa ponovno Juventina pritiska in v 43. min. bi lahko dosegla še tretji gol, ko je namreč vratar Tolmezza ubranil kar dva nevarna zaporedna strela.
Tako je Juventina zasluženo zmagala. Všeč nam je bila posebno napadalna črta, ker igralci niso zadrževali žoge, ampak jo hitro in točno podajali drugim. Omenimo naj še mladega Okrogliča, ki je prvič igral v prvi ekipi; ima zelo dobro podlago in bo brez dvoma žel še lepše uspehe. Tudi ostali so vsi igrali dobro, tako da je bilo opaziti res skladno in homogeno ekipo. Tudi Tolmezzo je dobra ekipa, malo morda neodločna v napadu, trda pa V obrambi.
Prihodnjo nedeljo bo Juventina igrala še v Sovodnjah proti prvaku lestvice San Lo-renzo. Juventina je sedaj na drugem mestu z 32 točkami.
Juventina B-Corona 1:0
JUVENTINA B: Stakul; Jarc, Mosetti; Susterini, Malfatti E.. Bregant; Polo, Hmeljak, Gorini, Šuligoj, Marega I.
CORONA: Donda I; Donda II, Virgulim; Donda III, Nadali, Tortul; Battistutta, Medeot, Cu-cit, Tofful, Nicolauslg.
Sodnik: Tacchino iz Gorice. Juventina B je zopet poka zala, da stremi za čim boljšim uveljavljenjem v lestvici. Po visoki nedeljski zmagi proti Strašicam, je rezervno moštvo Juventine zopet obogatelo za dve točki. Je še vedno na petem mestu v lestvici. Sodnik ni imel obilo posla, ker sta obe moštvi igrali zelo korektno. Najbolj so se izkazali Polo, Jarc, Hmeljak in vratar Stakul. Manjkal je tokrat Coroni, ki je igral s prvim moštvom. Od gostov so bili dobri Medeot, Cucit in Tofful. Igro je nekoliko oviral veter, ki je ves čas tekme ostro pihal.
Začetek tekme je bil v korist Juventine, ki je prišla do nasprotnikovih vrat, a tu se ie napad izjalovil. Gostje so prevzeli žogo in jim je uspelo dospeti do Stakulovih vrat; pred njim se je vnela huda borba m Od 20. do 29. minute ima Ju-j vratar je v poskusu, da zajame ventina v svojo korist pet žogo, padel na tla; nasprotniki stranskih strelov. V 30. min. I pa niso znali izkoristiti te pri-
ložnosti, ker je neki njihov napadalec ostro streljal v prazna vrata, toda zadel je prečko. Nevarnost je bila tako odstranjena. Razen nekaj prilik niso sploh gostje dospeli do Stakulovih vrat, ker jih je odlična juventinska obramba vsakokrat odbila. Zoga je bila skoraj ves čas tekme na nasprotnikovi polovici igrišča, a tudi juventine! niso znali streljati v vrata. Uspeh je bil dosežen v 44. minuti, ko je Hmeljak po lepo uspeli akciji streljal z razdalje desetih metrov v vrata; vratar se je zganil prepozno in žoga mu je ušla v mrežo izpod rok. Kmalu nato je sledil sodnikov končni žvižg.
V začetku drugega polčasa so igralci iz Corone napeli vse sile, da bi dosegli izenačenje in morda tudi zmago, toda usojeno je bilo, da ne bodo v tem uspeli. Celih petnajst minut so napadali, ve« njihov trud pa je bil zaman. Stakulova vrata so bila »tabu«. Po teh neprestanih napadih pa so se pošteno upehali in začeli popuščati. Juventinci so prešli v protinapad in začeli polagoma osvajati igrišče. Cele pol ure so potem Juventinci gospodovali na igrišču, toda uspeha niso znali doseči. Le nekajkrat se je gostom posrečilo, da so poslali žogo na juventinsko polovico igrišča. Tekm.a se je v veliko veselje številnih juventinskih navijačev tako končala z zmago domačinov.
krat navajajo v dokaz, da ima ljudstvo vež zaupanja v liro. Poleg tega hočejo s tem dokazati, da je imela politika obrambe kupne moči denarja u-speh ter da se je italijansko gospodarsko življenje izboljšalo. Mi pa vsak dan opažamo v praktičnem življenju, da lira stalno precej izgublja na svoji vrednosti. Italijanski eko. nomisti tega ne vidijo in pravijo, da to ni res, čeprav se o tem prepriča vsak dan vsaka gospodinja, ki mora kupovati blago.
Dokaz izboljšanja gospodarskega položaja naj bi bil za razne gospodarstvenike v tem, da so se vloge v bankah dvignile na 2.688 milijard lir, medtem ko so leta 1950 znašale samo 2.235 milijard. Vloge so se torej dvignile za 453 milijard. To zvišanje pa lahko opravičimo z zvišanjem življenjskih stroškov, Ti stroški so se na splošno zvišali za 16 odst, in prav tak je približno odstotek zvišanja vlog. Zato se ni vrednost teh vlog dejansko prav nič spremenila. Se nov dokaz lahko dodamo k temu, denarni obtok se je namreč zviša! za 10 odst., to pomeni, da je denar manj vreden in če je večji denarni obtok, so lahko tudi večje vloge. Važno pri tem je, da je lira izgubila na svoji kupni moči, zato ni zvišanje vlog noben dokaz, da se je izboljšal gospodarski položaj in da imajo varčevalci zaupanje v liro.
Tu bi lahko nehali s svojimi ugotovitvami. Pri tem pa moramo upoštevati še nekaj, kar popolnoma spremeni to vprašanje Upoštevati moramo namreč, da gremo v Italiji kljub vsem raznim lepim besedam k vedno večji socialni krivičnosti, t. j. k vedno slabši razdelitvi narodnega bogastva. Ce smo je pred kratkim lahko našli n. pr. 11 oseb, ki so imele v žepu vsaka 10.000 lir. bomo lahko danes našli deset oseb, ki bodo imele vse skupaj komaj 10.000 lir v žepu, enajsta pa jih bo imela sama 100.000. S tem se celotna vsota ne spremeni, toda opazili bomo, da ena sama oseba razpor laga z veliko vsoto in lahko vlaga denar v banke, medtem ko ostali tega ne morejo storiti. Ta nesorazmerna delitev bo. gastva se je dejansko izvršila, kar dokazuje porast števila brezposelnih. Porast denarnega obtoka pa pomeni inflacijo in zmanjšanje kupne moči, in zato nikakor ne moremo zvišanja denarnih vlog imeti za znak izboljšanja gospodarskega položaja. Ce upoštevamo vse to, moramo le ugotoviti, da bi se morale denarne vlege še bolj zvišati, če bi res ljudje imeli zaupanje v liro. To je še enkrat dokaz, da imajo razni ((strokovnjaki« v politični ekonomiji manj prav kakor gospodinja, ki mora delati vsa ko jutro račune s svojim dO' baviteljem.
slitve. Za one, ki se tega ne bi več spominjali, omenjamo naslove raznih blagajn za socialno skrbstvo na belgijskih premogovnih področjih:
Caisse de Prevoyance du Centre, Rue de Baume 1, La Lou-vriere; Caisse de Prčvoyance d« I.a Campine, Guftenslaan 35, HasseK; Caisse de Prčvoyance de Mons, Rue de la Reunion, Mons; Caisse de Prevoyance de Namur, Saint-Loup 4, Namur; Caisse de Prčvoyamce de Liege 22, Rue Forgeur, Liege; Caisse de Prevoyance de Charleroi 30; Rue Leopoldo 30. Charleroi.
Vsi oni, ki potrebujejo pojasnil, se lahko obrnejo na pokrajinski urad za delo v Vidmu, Ul. Lirutti 36.
Nesrečen izlet
GORICA, 28. — Včeraj popoldne sta 21-let.ni Bruno Guerra iz Standreža in njegov prijatelj Anton Štrukelj najela v mestu «lambretto» in povabila 19-letno Carmine Pieri z Rafuta 7 na izlet. Najprej so izletniki zavili proti Krminu in iz Krmina na Oslavje. Ko so se ponoči vračali z Oslavja, je svetilka lambrette nenadoma ugasnila. Štrukelj, ki ni na ostrem ovinku nič več videl, se je zmedel in izgubij oblast nad vozilom. Lambretta se je zaskula in izletniki so se znašli na cestnem tlaku.
Medtem ko je ostal Štrukelj pri nesreči nepoškodovan, sta morala Guerra in Pieri zaradi številnih ran in udarcev v bolnico. Ozdravela bosta v desetih dneh.
Brivci za 1. maj
GORICA, 28. — Zveza obrtnikov za goriško pokrajino sporoča, da bodo vse brivnice in damski saloni dne 1. maja ves dan zaprti.
Na ta dan bo zaprto ves dan tudi javno kopališče.
Neznan motorist povozil starčKa
Po nezgodi je zbežal, ne do bi nudil ponesrečencu pomoč
GORICA, 28. — Okrog 1.30 i cu se je Gri ranil v levo ro-danes zjutraj so morali bolni- ko in odrgnil po čelu. Domači čarji Zelenega križa, na pomoč so klicali na pomoč Zeleni 74-letnemu Tugutu Franci iz križ, katerega rešilni avto je Moše, ki je ranjen ležal na ce- Gria pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravel Bo
sti pri Koprivi.
Starčka, ki je krvavel iz gla. ve, so z rešilnim avtom pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da ima rano na glavi in manjše udarce po vsem telesu.
Na kraj nesreče so talcoj prišli orožniki iz Krmina in ugotovili, da je starček prišel pod motorno kolo, ki je pustilo na tlaku vidne znake zaviranja. Brezvestni motorist pa se je okoristil teme in pomanjkanja prič in se s pobegom izognil posledicam nesreče.
Tugut bo ozdravel v dvajsetih dneh, če ne nastanejo komplikacije.
Po stopnicah je danes po; poldne zaradi nerodnega koraka padel 68-letni kmet Gri IVan iz Standreža lil. Pri pad-
v petnajstih dneh.
Važno za rudarje
ki so delali v Belgiji
Pokrajinski urad za delo Vidmu 'Sporoča rudarskim težakom, ki so se izselili v Belgijo leta 1950, da s 1. januarjem 1953 zapade rok za vložitev prošenj za odpravnino, in sicer za one, ki s0 delali tam leta 1950.
Delavci, ki še niso vložili prošnji morajo navesti ime, pri in jo poslati blagajni za social no skrbstvo na onem premogovnem področju, kjer so delali. V prošnji morajo navesti ime, priimek, kraj in čas rojstva, točen naslov v Italiji, točen naslov podjetja, pri katerem so bili zaposleni, in točno dobo zapo-
LEPOTE OBČINE GORJANI in „šagra" pri Sv. Juriju
Padec starke
GORICA. 28. — Včeraj je 60-letna Antonija Tecca, ki so jo svoj čas sprejeli v hiralnico v Ul. Baiamonti. šla na sprehod na grad. Nazaj grede se je ženici spodtaknilo. Pri padcu se je potolkla po obrazu.
Mimoidoči so ji priskočili na pomoč in nemudoma obvestili Zeleni križ, ki je pone-srečenko odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravela bo v desetih dneh.
in cUa jk
Ptimolhki dnevnik!
Obvezno uničevanje koloradskega hrošča
Županstvo priporoča . davkoplačevalcem, naj P
časno dvignejo P°,rei?“® Urj. ce na občinskem davčnem
du in se tako zadnjih dni.
izognejo
Prvi maj
bomo slovesno .
GORICA, 28. — Letošnja P slava prvega maja bo na ^ rišču konsumne g°stI1“ Standrežu. Pričetek bo ob 1« z govorom o prvem maj . dil bo pevski koncert vj>• zborov in zbora Glasben ^ v Gorici. Zvečer bo P* dvorišču pri Lutmanu. .fl Z vokalnim koncertom _ podeželski pevski zbori P zali, kaj vse so se nau** ».
svojih vajah v zims«**-cih. V kratkem bo preg ^ato turnega dela naših va£I'aVijo, naj se nanj pošteno pr>P ^ Ce bo slabo vreme, bo slava v nedeljo 4. ®ala. povedani uri.	,	j,aj
Goriški Slovenci! Fr ^ je praznik delovnega '	^
ranega ljudstva. Na ta ^ kažimo, da smo čeprav narod, zrel za sodobno .(j nje in da kot visoko ,a. ljudje sodobne družbe ^ mo srednjeveške meto - ^ jih italijanske oblasti s - ^ zapostavljanjem izvaja) nami. Prvi maj naj bo ^ ska obsodba italijanske1’ vinizma. ki mu botrujejo janske oblasti, naj b° V- ti italijanskega imperiali^j (l misli razširiti svojo PoS m. škodo jugoslovanskih 8 Živel prvi maj!
imskih
mest'
GORICA, 28. — Po prefekto-1	da zapade	15.	maja	zadnji
vem odloku z dne 25. maja 19511	za predložitev	prijav z.a
je uničevanje koloradskega	| ski davek,
hrošča obvezno v vsej goriški pokrajini.
Za uspešno uničevanje hrošča priporočajo oblasti poljedelcem, da neprestano pregledujejo kompirišča. Ce se koloradski hrošč pojavi Ie na majh-ni njivi ali pa samo na enem delu njive, naj hrošča skrbno poberejo z rokami in ga sežgejo: če se hrošč pojavi na obsežni njivi, naj krompirišče škropijo z uničevalnimi sredstvi. Za vsak ha zemlje mora kmet uporabiti od 500 do 600 1 uničevalne raztopine.
Ker se hrošč pojavi in zaide tudi na paradižnike, melancane in paprike, morajo kmetovalci ou časa do časa skrbno pregledati tudi to povrtnino. V kmečkih konzorcijih bodo prizadeti kmetovalci lahko kupili zelo učinkovito uničevalno sredstvo, ki ga bodo morali u-porabljati v količinah, ki jim jih bodo priporočili v trgovinah. Naprodaj so sedaj že taka sredstva, ki koloradskega hrošča uničijo ob dotiku in ga obenem zadušijo ter zastrupijo.
Ta sredstva ne uničijo samo odraslih hroščev in njihovih bub, marveč tudi hroščeva jajčka ter preprečijo, da bi se iz njih razvil hrošč.
Za raztopino kalcijevega ar-zenata je uporabiti 1 kg kalcijevega arzenata na 100 1 vode.
Opozarjamo, da je kalcijev ar-zenat zelo nevaren za človeka in domače živali, zato svetujemo kmetovalcem, da ga ne u-porabljajo za škropljenje, če raste skupaj s krompirjem tudi druga povrtnina ali sadje (jagode, maline itd.).
Ker se koloradski hrošč večkrat razmnoži v dobi rašče krompirja, je treba krompiri-šča poškropiti vsaj trikrat vsakih dvajset dni.
Koloradskega hrošča morajo uničevati vsi prizadeti kmetovalci vzporedno in to še preden se ta zajedalec tako razmnoži, da ga ni mogoče več uničiti. V primeru, da bi pri-sadeti kmetovalci ne poskrbeli za uničevanje hrošča na svojih njivah, bodo za to poskrbele na njihove stroške pristojne oblasti.
Prijava za družinski davek
GORICA; 28. —' Županstvo-opozarja vse davkoplačevalce.
Zamenjava zavez:
bankovcev
'Jjft
teklo soboto sklenil p^0vti<l rok za zamenjavo han*" -e ki jih je izdala Zavez81* jaška uprava, do 30. J1®
Ministrski svet je na *e,^j!i
K I N O
C«
fr
VERDI. 16.30: »Kri na scari«. in variete. . mj8** VITTORIA. 17: »LoV« in «dokumentar s , V * CENTRALE. 17: «Tajn»l
G. Ford.
MODERNO. 17: »NeveljU
pet
C. Grangef in S-
To naj bo
GORJANI, 27. — S prihodom pomladi vsi ljudje ob koncu tedna radi gredo pogledat na deželo, kjer «odkrivajo» nove kraje ali pa hodijo oživljat lepe spomine v kraje, kjer so že kdaj bili. Tako se nam je konec preteklega tedna nudila prilika, da smo se seznanili z enim izmed najbolj lepih in značilnih krajev Julijskih Pred-alp, t. j. z Gorjani.
Gorjani so sedež občine. Ni pa nobeni vasi v tej občini tako ime. V resnici obstajata vasi Sv. Helena in Sv. Jurij, ki so jim dali kasneje umetno ime Gorjani. Toda ni važno ali obstajajo Gorjani, ali pit Sv Jurij, gotovo pa je, da je kraj zelo lep in da leži ob znožju hriba Karman v dolini potoka Orvenko. Kraj je podoben amfiteatru in pod njegovim vznožjem vidimo furlansko ravan
V nekaterih vasicah te občine je zemlja zelo skrbno obdelana ter zapažamo celo sadno drevje in trte. Dalje od vasi so krasni travniki, na katerih bujno raste trava. Tudi po teh travnikih vidimo sadno drevje.
ki lepo cvete.
Ce hočemo narediti daljši izlet v hribe, lahko gremo po cesti. ki se vije v dolini med hriboma Kampeon (764 m) in Karman. Po tej cesti pridemo v Flipan. ki leži na krasnem kraju. Tu se končuje potok Zi-mor ter se začenja pravo pobočje Karmana. Ce pogledamo po tej dolini navzdol, opazimo Tarčent in njegovo ravnino. Tu smo prav na razvodju dveh pritokov Tera: potoka Zi-mor ln potoka Njivice. Tod začenja prebivalstvo govoriti srn-venski. V začetku ima narečje mnogo italijanske primesi, više v hribu pa ima vedno bolj slovenski prizvok. Toda tudi v Flipanu m niže je ljudstvo slovenskega izvora in govori narečje Terske doline ali pa fur-lanščino, ki se je začela širiti tod šele v zadnjih desetletjih.
Na izlet v Gorjane smo šli, ker so v Sv. Juriju praznovali svojega patrona. V soboto je bil verski del praznika, ki se ga je udeležil tudi videmski nadškof. V nedeljo pa je bila prava »šagra«, ko se je ljudstvo na vse načine zabavalo.
V soboto je policija aretirala tri mladeniče, Jež «»© trgali dovoljene veli l/ne plakaten. Policijsko poročilo še pravi, da bodo aretirani prišli pred sodišče.
Policijsko poročilo ne govori natančneje katere in čigave plakate so aretirani mladeniči trgali, temveč govori samo o tvoldnih plokatih». Stvar je torej dvakrat zanimiva m istočasno dober znak, v znamenju kakšne enenridtranostis in kakšnega favoriziranja bo potekala tokratna volilna kampanja v Trstu.
25. aprila so se že pojavili po vsem mestu, dvovrstni veliki plakati Democrazie cri-sbarte, ki so s svojo vsebino dejanska volilna propagand.a za omenjeno stranko. V nar šem dnevniku smo že povedali, da je policija mirno gledala, kako so skupine fantov lepile omen jene plakate na privatna poslopja in povsod, kamor jim je pač prijalo. To so bili do dneva aretacije edini plakati volilnega značaja. Ce 60 torej arretirani mladeniči trgali te volilne pUrkate, potem je čudno, kako je pomagače, da je pemocraiia cri-stiana dobila dovoljenje zg lepljenje teh «t,-oIiInih» plakatov ie 25. t. m. ko je vendar znan predpis ZVU št. 2137, po katerem je tudi lepljenje volilnih plakatov, kot vsa volilna propaganda, dovoljeno od 2. mojo dalje!
C e pa tl plakati D C niso volilni (s čimer bi pač lahko kdo zavrnil gornjo trditev), potem pa ie spet čudno, da je policija mirno dovolila lepi je-, nje teh plakatov na privatna poslopja, ko je vendar znan občinski oz. conski predpis, po katerem je dovoljeno lepiti plakate (to za čas volilne kampanje ne velja) izključno na za to pripravljene deske* Vse kaze, da se nekatere oblasti v Trstu ravnajo po pregovoru «Quot licet lovi nori licet bori«, uli po domače in v našem konkretnem primeru: »Kor je dovoljeno »Democrorii cristiani» ni do-voljeno drugimi
PONOVEN POZIV ODGOVORNIM KROGOM ZVU
ODSTRANITE FAŠISTE Z ITALIJANSKIH SOL
Italijanska šolska revija Združenja katoliških učiteljev hvali v zvezi z dogodki 20. marca tržaške učitelje, da so najaktivnejši branilci tržaškega italijanstva...
V Italiji, in sicer točneje v Bresci, izhaja revija «Scuola italiana moderna«, ki jo izdaja Združenje katoliških učiteljev. Prav gotovo bi te revije ne o-menjali (saj ni niti po vsebini, niti po ničemer drugem tako važna), da ni objavila v številki z dne 31. 3. 1952 članek z naslovom »Trieste! Trieste!« in ki je v prvi vrsti namenjen tr. žaškim učiteljem.
Vsebina članka je naslednja:
«2e več let je poteklo odkar ni Italijanov družilo eno samo geslo, ki se je danes združilo v skupnem klicu, ki doni po vseh italijanskih trgih in ki je Trst >— Italija. In ta klic nas spominja na vse gorje, ki smo ga v zadnjih letih pretrpeli. Ljubezen Tržačanov do svoje domovine nas je ponovno povezala, njen odmev je prekoračil mejo naše dežele ter združil vse. ki še verujejo v svobodo in pravico odločanja narodov o svojih vprašanjih.
Zato pošiljamo tudi tokrat svoj pozdrave tržaškemu prebivalstvu. predvsem tržaškim učiteljem, ki so najaktivnejši branilci italijanstva v tem mestu ter obenem s pozdravi tudi izraze naše iskrene solidarnosti v želji, da se bo Trst, po dolgih letih mučnega čakanja povratka, zopet lahko čimprej okrasil z italijansko zastavo«.
V članku je tudi omenjeno, da je Združenje katoliških učiteljev iz Trsta poslalo predsed. niku sveta ter zunanjemu ministru sledeči telegram; ((Tržaški učitelji, vključeni v Združenju katoliških učiteljev odločno protestirajo proti barbar, skemu in kolonialnemu načinu, s katerim so preprečili, da bi tržaško prebivalstvo, ob obletnici tristranske izjave izrazilo svoja čustva ter zahtevajo odločen nastop pri zaveznikih) da izpolnijo omenjeno izjavo«.
Ze neštetokrat smo poudari, li, da je italijansko učiteljstvo tisto, ki vzgaja mladino v sovraštvu do vsega kar ni italijansko, da jo vzgaja v protidemokratičnem duhu, ki je v nasprotju z načeli listine Združe. nih narodov. Ze neštetokrat smo poudarili , in tudi s konkretnimi primeri dokazali, da je postala talijanska šola leglo šovinizma in iredentizma. O. menjeni članek te naše izjave še potrjuje.
Ponovno se zato obračamo do odgovornih oblasti, obenem pa tudi do višjih šolskih oblasti z odločno zahtevo, da se s takšnim stanjem v italijanskih , šolah končno preneha. Sola
mora biti apolitična — to so že mnogokrat nešteti odgovorni faktorji izjavili — in te izjave ne smejo ostati za vedno le prazne besede. Kaj lahko takšna napačna in šovinistična vzgoja povzroči in kakšne hude posledice ima lahko šču-vanje mladine, so pokazali že dogodki z dne 20. marca. Zato zahtevamo, da odgovorni krogi to zadevo prouče, da uvedejo v italijanske šole demokratičen duh. predvsem pa, da narede temeljito čistko med učiteljstvom, ki glede na svoje dosedanje delovanje v šolah nima spričevala, niti pravice, da bi še vnaprej vzgajalo mladino
V IS E K
h o minformovske nesramnosti
Kominformovci so te dni delili neke «diplome za partizansko odlikovanje«. Tako odlikovanje so poslali tudi staršem pokojne Vide Pregare, znane antifašistične borke iz Ricmanj. Poleg diplome so poslali še izkaznico.
Starše Vide Pregare je to zelo ogorčilo. Poslali so diplomo in izkaznico na edino pravo Zvezo partizanov in prosili, naj objavimo naslednje:
Diplomo in izkaznico zavračajo, ker se dobro zavedajo, da sta v največjem nasprotju z ideali, za katere se je pokojna Vida borila in umrla. Vida se ni nikoli borilo, za o-ne, ki so izdali našo borbo in se stisnili v bratski objem z
asK
italijanskimi šovinisti ^nrC1' sti, kakor so storili 22,, vji? Starši odklanjajo to »t * fr sko diplomo, ki jo je n. prt” dalijevec sam plačal . ^ vzel, ter jo po drugi ose slal. materi pokojne • j|f Vida je bila venka in neutrudna °.gtic narodne in socialne P fr
Izstavitev te izkaznif*
d in n ime imajo njem ■ ^«1« grobo žalitev njeneg
na■	'fllO,	^
Pri tem naj se o’,'^,-ii<>5‘’ so ti aborci za enakop ( tr na sicer dvojezični o kaznice napisali P° je ” , ime Vidinega očeta, ^vt dolto, ter pripisali s s «aitivistar>. To je P8C. -0 *#<£
ka enakopravnosti k' pri* .j
jo svojim slovenski* ^ šem. Mislimo.	.	tom	,{0
oni. ki kominforrn^ sledijo
če imajo le %.foiwL človečanskega	W
ponosa, tem izdajalo no pokazati hrbet.	jpt
Na izkaznici je nekega Ada Slave ^>eCl V morda tisti Ado o v Bariju prodajal v vino?
  x’
MOTOKLUB »MLA
IZ NABRW'^ležj£*
vabi vse člane,10»	m-
.stanka v sredo :^„,wrib. v uri v druStvemh pr
A D E X
tridnevni 3'-
in ,D a A Ul O
LJUBKA*
znane*
TgŽXgf%SSS*
Ssvero 5 0
Vsem sorodnikom, prijateljem in
29. at*'1
tl«
umrl h8*
njamo, da je v nedeljo 27. t; m. in atari oče
ANTON ŠKE*K
v 78. letu staro*1*
Pogreb dragega pokojnika ho da*1** na domače pokopališče.	jne;	^
•Žalujoče dp“wljn- P
Stark, CnriM«1'	j9J2'
•. 29. «Pr
Kontovel, Nabrežina, Szekesfehcrvar,
NAPISANO
m PRIMORSKI
dnevnik
H
go va atajna knjigan izšla v času, ko je D'Annunzio še živel, t	vendar je želel, da o pravem
D'Annirn1^ Je bil	nekaj	let	[	času izkoristi senzacijo, ki jo
. unzicv osebni	tajnik.	Ko	bo, — kakor je popolnoma u•
° PčStlllr	------- __	I	•m	i	ol	il_
tisa,	tivel,	mu	je	na-
01 ^ienjepis; «La
m n	A"? v*: Kt-e vita se-
Okoli r ?nbrlele D’Annunzio». »ns<cj	fr	prevedel	itali-
hr%L0Tl?in(!l v francoščino. mt*U.s Nouvelles Lit tč-
V ££.\marca ms- ~ to-
mm l°sredno po pesnikovi
t0'n t*er»»P-?ne*1? pod nasl°-‘VretZ/ er mvsterei) kratek kako - V	vornčain
io A	■	■  1 'yvu JW,
Poslal nlnton9lm Pred 5 leti |°2niU rnJmu Pariškemu za-tD'A»r>„l °pti pod naslovom: nifc j”. tnconnu«. Zaloi-to odrtn? pT? fukoj sprejel in
h^je&TOtdarateli tonbo.1%™°} ustavil s pn-ttave,n 'Obvestil vas bom o kor d L 2^”ln zaTes - ka-
•Pfeisni; 1 ;,e y anterfileju. —
til 0(i l€d?re ie založnih do. *°kv ? JI neP°dpisan brit « tiskJZ°CiJ-0m' n°i nndalju-tUiiTg„ ■ Kmalu nato se je unirb ,_uest> da je pesnik tačudi-n p,s?c. enterfileja se tajnih. _„fpIrc"fu)e' po katerih k s0	ai;£o/	zvedel.
Zaodit nnunziu dnevi šteti? 4»ton07°; se .P« tako: Kakor hlini «vi, pise v omenjeni
oTeta>> je-bil S”
)e »csnii-’ J5- PrePr>aan, da Cu „ 0 »»»fenje čisto pri oddal JL zato fr pohitel ter k	p	tisk.	To.
ie Vaču-Lr }zkazal°, da se
°Pt>moaenn BAnrlunzio s« Je
s^anjo	je	odložil	ti-
ie biln °h Sa. rokopisa. Ko pa IS38 , koncu februarja
£**»tio7i JL0ma iasno’ da so
V odposiJvl zares Ueti-’ je "oj se if svoje naročilo,
fr dJgt-ie nadaljuje.
t0» ni i raztimljivih razlo-
. n' h°frl Tom, da bi nje-
pravičeno tudi mislil —; brez dvoma izzvala pesnikova smrt tako v Italiji kakor drugod v svetu. Antongini je pohitel in izkoristil «konjunkturoi> že v začetku.
Za to je imel tudi svoje. posebne razloge. Vedeti moramo, da je Antongini posloven človek - business man. On je bil že okoli 1905 D’Annunziev založnik in po svojem lastnem priznanju (Segreta str. 721), «per pili di due anni diedi e non ebbi mai nullan (več kot dve leti sem dajal, dobil pa nisem nikoli nič). Četudi ga je pesnik za te nusluges nazval ebiobliopolo incomparabile», ni nič drugega, da je Antongini. skušal izkoristiti prvo priliko, da bi vsaj do neke meje nadomestil pretrpelo škodo.
In glej — senzacija, ki jo je izzvala pesnikova smrt, se je hitro razblinila in s tem tudi zanimanje za njegovo dokaj burno življenje. K temu so se pridružili v svetu še novi, tež. ki dogodki, ki so potisnili njegov spomin globoko v ozadje. In Antonginiju ni preostalo drugega, kakor počakati novo »konjunkturo«, neko morebitno poživitev šovinistične danun-ziotnanije.
Čakal je in dočakal. Po nerazumljivem naključku razmer se je v Italiji ter v svetu D’An-nuhzieva slava kmalu začela ponovno buditi, v začetku sicer bojazljivo, nato pa vedno močneje in odkriteje. S tem je čedalje više rasel kult velikega človeka, kar je prihajalo posebno do izraza v novo narasli iredentistični propagandi, v protijugoslovanskih kampa-
111/
vod stane 2200 lir. V njej je opisanih 20 epizod ali kakor jih sam avtor imenuje, oponašajoč svojega velikega gospodarja, — «beffe».
Kako je prišlo do teh epizod? To nam na več mestih pojasnjuje avtor sam. Po njegovih besedah je Reka v dobi D’An. nunzievega vladanja bila «una citta assediata« oblegano mesto. četudi je to obleganje bilo svoje vrste. Moramo biti namreč obzirni, kajti D’An-nunzio je bil tako s kopnega kakor z morja blokiran od strani bratskih italijanskih sil. Poleg tega je rimska dobrotna vlada oskrbovala prebivalstvo s hrano, ona mu je celo nudi-
pOOOOOOOOOCOOOOOOOOQ
8 VIKTOR CAR EMIN
1
]
U
v
njah, ob raznih obletnicah in podobnem. Popolnoma razumljivo je, da je tudi Tom Antongini že v samem začetku tega nepričakovanega preobrata izkoristil priliko in z nekim novim podvigom poizkušal izpolniti praznine, ki jih je veliki pokojnik zapustil v bilan-su svojega nekdanjega založnika, v nizu izdaj edei tradimen-ti del prestigioso poeta», ki se je na popolnoma upravičene Antonijeve ugovore vedno izgovarjal s smešnim in znanim pregovorom: «Qui nescit simu-lare, nescit regnareh (Segreta str. 722).
Ta, sicer dokaj obširen »preambula, je bil potreben, da se
0 o o
(oooooooooooooooooooc)
bralcem vsaj v nekoliko objasni ona Antonginijeva nuja, da s svojimi «filibustieri» izide prav sedaj, ko je D’Annunzi-jeva zvezda spet zasijala na ob. zorju in v času. ko mnogi italijanski pisuni hitijo, da novo nastali atmosferi dodajo še slabših stvari, kakor je Antonginijeva knjiga.
Lahko rečemo takoj: niti ta knjiga ni dobra, niti popolnoma nova. Tu zbrane stvari je pisatelj že pred več leti objav, ljal v nekem tedenskem listu in — lahklo trdimo — ostale so popolnoma neopažene, tako da se ni Tom upal objaviti jih že tedaj v posebni knjigi. Sedaj pa, odkar je nepopravljiva iredenta ponovno zadela z nekdanjim danuncijevskim bobnanjem, se je pojavil tudi Antongini s knjigo, čije en iz.
la nek »modus vivendi»... Dobro. ali tukaj so tudi legionarji <tdai denti bianchi». in s trebuhi, kakor jame brez dna. Vsak od njih bi pojedel vola. Razen tega visijo na njih same cape. Dočim zima že kaže svoje zobe. Odkod bomo dobili hrano, obleko, obutev? Oboževalci Gabriela D’Annunzia so govorili — to je res — o njem, da je čist. celo naj čistejši in podobno, vendar to ne pomeni, da je bil on brez vsakega najmanjšega madeža. Tako je na primer zelo ljubil denar. Gotovo bolj kot ljubezen samo. V D’Annunzievi knjigi «Vita segreta« je tudi poglavje z naslovom:	«D’Annunzio	in	bog
denarja«. Celo sam pesnik naziva samega sebe «un animale di lusso« — razkošna žival —, kateri je razkošje istotako po.
trebno kakor zrak, ki fia diha«. Ne preostane torej drugega, kakor zadovoljiti tej «potrebi». Ali zlepa ali zgrda! Od tu tudi one «beffe». ki so opisane v knjigi, Toma Antonginija. Beffe? Zakaj pa jih ne bi imenovali z njihovim pravim ime. nom: kraje, ropi, razbojništva. vlomi, piraterije. ki so jih izvrševali poklicni tatovi, filibu-stieri, «predoni consumati«, kakor jih je blagohotno krstil sam avtor? in pojasnjuje še, kako so se ti veliki podvigi vršili z vednostjo samega D’Annunzi.a. Nekateri med njimi izvirajo neposredno iz pes. nikove torbe. Na ostale je vzpodbujal ali jih podprl.
Poskusimo jih prav na kratko prikazati. Predvsem moramo ugotoviti, da so se vse; te lopovščine vršile na škodo italijanske državne lastnine. Na jugoslovansko ozemlje niso vpadali in Ibi bilo odveč reči zakaj. In vendar se je nekemu njihovemu letalcu pripetila nesreča. Moral je pristati na našem ozemlju. Dnevi so tekli, pilota pa od nikoder. D’Annunzio je poslal dva svoja legionarja, da se z na Reki ponarejenimi lažnimi dokumenti pritihotapita na jugoslovansko ozemlje, tam najdeta nesrečnega letalca ter ga pripeljeta spet na Reko, Omenjenima legionarjema je končno uspelo prebiti se do Beograda. Na italijanskem poslaništvu v Beogradu sta zvedela, da je bilo pred kratkim neko letalo prisiljeno pristati nekje pri — Grobniku., Pomislite, slavna D’Annunzieva legionarja sta morala nič manj kot v Beograd, da tam zvesta, da se je njihovo letalo zrušilo nekje v najbližji okolici Reke. Se zanimivejše je to, kar temu sledi. Legionarja sta z zasledovanjem svojega ponesrečenega pilota dospela v glavno raestp ponosne
Telovadci za prvomajsi
ripravljeni i nastop
W»n,
to^iih
so naši telovadci letoš-Prišli precej pozno na ',endar pa so bile sedaj
S* l*to
nd.
tolijj, , tedn'b priprave za-
te, £*°. k0!! intenzivne. Vre-Hss la' bilo 'tudi letos pri k^j, 0 čudno, kakršnega ne i« Pr niti najstarejši ljudje, tt(j jedilo da bi z vajami bi, ^a-eli. Primernih prosto-v. i,	na	razpolago,	za-
Nd tr<vba čakati, da so hfpj toplejši sončni žarki ■k haVa*,i*' mladino in pionit: bje V v&akoletne telovadne
e*
to mir0v°r1VaIii mladina, niso So ^	vaditelji. Ze vso
111 sčstai rripravl’aIi program #ie tein	1 Vaie- Vse letos-
*lsvn«m	ne
. .	vaje sta v
o p0Srt\r!eSt,aviIa neutrudljiva tJUpov	tovariša Olga
Va;. d ln Miloš Stergar, za
/.-•‘Prav;, nalmlajse pionirje
v'čim0 it0V’ °lga' 2e zda^ . viht„,; ’ kako bodo pogum-
11 Diftan« 1._________:________
‘Pjlu ,PlSane zastavice na s° biza Prvi maj. V začet-
stii v malčki še malo
'b sl”310 pa so 86 °P°EU-» tako a* te*ovadbo navdu. v°je m=1 aa so pritegnili še
že14/8 Prijatelje in jih je Vp,. ar iepo število. Ce-S2°, trža*k‘ otroci
‘‘“to VadittiH1 razPOsajene, so u rt- Povedali, da so
v8t V«Seln1Sj1Plinirani in da ie ysalt; al° delof; -	-...a
Ita j'i°Vad tn! neStrpn0 pri' v“f svetR8 lte]Ja.	Jim
Sm bom zadovoljstva, s 55 nam u° povedali o njih. 62 dva dru predstavil> že
,“‘“1 že ^P’na Pionirjev ima c! Jih u 0 zahtevnejše vaje, v!Cer Pa 8?tav» tov. Miloš. i!ta od 1CV a° Že fant’e in de'
1„ v° boril,	Ieta	in	Prav
ta8i' Da nP at° kos sv°ji «a-
bjm0 Pribiti °ri° UŽaIjeni- mo-
ni noh„L ,se tudi čez lansko Vatiiteli Pritožil. let0 so lahko gle-
delati
z njimi, pred
dalci opazili razliko med vajami, ki so jih izvajale mladinke prejšnja leta. Gibi so mehkejši, bolj ženski, kar je vsekakor primernejše za dekleta. Pozna se, da jih je sestavila tov. Olga, ki ima izreden smisel za žensko gimnastiko.
Mladinci se bodo morali letos prav potruditi, če bodo hoteli lepo izvesti vaje, ki jim jih je sestavil tov, Miloš. So zahtevnejše, zato pa nam bodo nudile užitek. Seveda je zdaj 'na'mladincih, kako bodo znali prikazati lepo Miloševo zamisel.	.........
To so glavne vaje. pri katerih bo nastopilo veliko število telovadcev. Poleg teh pa so še posebne točke, pri katerih bodo sodelovali mladinke in posebej pionirji, tisti, ki so v te. lovadbi že bolj spretni. Tudi te vaje za mladinke je sestavila iznajdljiva tov. Olga, ki ima v svojih zamislih neičr-pen vir. Te vaje so rajalne in bodo s svojo ljubkostjo gotovo navdušile vse gledalce.
Posebne vaje za pionirje pa so Miloševo delo. Gotovo nas bo presenetil s to skupino, ki jo sestavljajo gojenci Dijaškega doma.
Folklora seveda ne sme manjkati, saj je že na prejšnjih telovadnih nastopih bila delež, na največjega priznanja. S pisanimi oblekami in gibi iz starih narodnih plesov vzbujajo posebno v starejših gledalcih spomin na mlada leta, ko so bili v veljavi še lepi narodni običaji. Slovenci na Primorskem imamo v primeri z drugimi slovanskimi narodi manj ljudskih plesov, zato je tov. Olga pripravila stiliziran ples in uporabila zanj različne narodne motive. Pri njem nasto-pajo fantje in dekleta.
Za smeh in dobro voljo pa bodo na nastopu skrbeli pionirji, k-i bodo na stadionu se-be in gledalce zabavali z raznimi igrami.
Na stadionu so zadnje priprave. Na prvi maj bodo zaplapolale zastave, ki bodo da. le še posebno svečano lice našemu velikemu prazniku.
Do zadnjih dni so vadili po vsem terenu v mestu in po va. seh. Vsak dan so vaditelji odhajali v vse smeri, kjer so jih že čakali telovadci. Posebno moramo pohvaliti mladince iz Ricmanj in Boršta, ki so se odzvali v velikem številu in redno obiskovali telovadbo. Fantje iz Steleža so bili tudi draga leta marljivi in tudi letos niso popustili. Med dekleti- pa so najštevilnejše Prosečanke in Nabrežinke.
Uspeh nastopa je pač odvisen od marljivosti telovadcev in njihovega skladnega izvajanja. Ne smemo pa pozabiti naših požrtvovalnih vaditeljev, ki so žrtvovali vse svoje proste popoldneve in večere, da so učili vaje. Njihov dele| pri u-spehu bo prav tolikšen kot delež telovadcev.
Skupna vaja pred generalko je bila v nedeljo. Na stadionu ie bilo vse živo. Od časa do časa je bilo slišati glas vaditelja, ki je pozval svojo skupino na vaje. Eni na travi, drugi na malem igrišču, folklora spet v svojem kotu, vse se je gibalo in obračalo, poskakovalo in se vrtelo. Pravo mrav. ljišče. V posebnih skupinah so vadili tisti, ki še niso prav trdni; vaditelji so jih pilili, da bo prvomajski nastop čim lepši.
2e nedeljske vaje so pokazale. da bo prireditev prvega maja tudi letos uspela. Zdaj pa naj pomaga še sonce, da ne bo kot lansko leto blato onemogočalo telovadcem obratov in gi-
banja po telovadišču, gledalcem pa dež močil glav.
Poleg telovadcev pa bodo za prvi maj nastopili tudi združeni pevski zbori, ki bodo z borbeno pesmijo povzdignili naš praznik.
Na stadionu bodo motoristi na svojih kolesih izvajali akrobacije, tako da bodo tudi ljubitelji tega športa prišli na svoj račun.
Otvoritvena in zaključna točka vsega telovadnega sporeda pa bo mimohod vseh telovadcev.
Prvi maj, naš praznik nas bo na tej manifestaciji, na kateri bosta zbrano ljudstvo pozdravi la tov. Branko Babič in Bor-tolo Petromio, tržaška delegata v Londonu, združil v naši odločni zahtevi: antifašistično prebivalstvo Trsta hoče mir, noče fašizma, noče Italije!
Bosne. Tu sta se ustavila pred jetnišnico ter zapela neko italijansko melodijo. V besedilo same pesmi pa sta vstavila nekaj besed, s katerimi sta hotela povedati svojemu prijatelju, da sta tu. da sta pripravljena mu pomagati ter da ga nameravata izvleči iz ujetništva. Verjemite ali ne, pilotu je s pomočjo te trubadurske pesmi ter še bolj z naklonjenostjo «na-ivnih Sarajevčanov« uspelo priti iz zapora, priti na Reko k D’Anaunziu, ki ga je sprejel ves navdušen.
Zares, vse «beffe» D’Annun-zievih filibustierjev se niso dogajale v takem trubadurskem, nežnem ozračju. Z Velebita ter drugih okolnih gora je čedalje močneje pihala ostra burja ter se igrala s capami, v katere so bili oviti legionarji, ki so čedalje močneje šklepetali s svojimi belimi zobmi. Tej razcapani in od mraza drhteči druščini je bilo treb.a dati junaške, toplejše obleke. Dobro, toda kako priti do plaščev, do obleke? Tu se je znašel D’Annunziev genij. Po njegovem načrtu je moralo nekaj njegovih filibu-stierjev v Trst. Tu so se morali vkrasti na poveljstvo brigade «Lombar-dia». ki je «obkoIjevala» Reko in tudi njega, nadangela Gabrijela, ter s prevaro priti do potretbnih plaščev. Potegavščina je uspela brez večjih tež-koč in ovir. Reški legionarji so se z r.aznimi, na lahek način dobljenimi izkaznicami lahko sprehajali po Opatiji ter se nato prebili do Trsta in dalje. V brigadi «Lombardia» so imeli znance, prijatelje in celo ljudi istih nazbrov: podobno tudi pri drugih'vladnih ljudeh vseh vrst ir. kategorij: častnikov, podčastnikov. železničarjev in drugih. Vse se je urejalo po dogovoru, navadno v kaki točilnici, pri prijateljski mizi, pri kozarcu vina... Tako se je zgodilo tudi z »epizodo tovornih vagonov«, polnih vsakovrstnega blaga. Kot znano, je teren, po katerem teče železniška proga od matulj-ske postaje proti Reki, precej položen. Legionarjem, katerim so tudi ob tej priliki priskočili na pomoč ljudje s sovražnikove strani, je uspelo potisniti tovorne vagone do kraja, od koder so sami stekli do reške-ga kolodvora. S podobno loka-vostjo so legionarji spravili na Reko tudi matoma vozila, konje ter druge potrebščine in to z morske strani in s kopnega.
Pri vsem tem pa pada nekaj v oči, namreč lahkota, s katero so se predajali poveljniki ladij in to celo poveljniki vojne mornarice. Za to je značilna zaplemba »Perzije«. Se bolj značilen pa je primer transatlan-tika »Konje«, ki je prinesel «razkošni živali« nič manj kot 13 milijonov lir, ki so jih izsilili lastnikom ladje.
(Nadaljevanje sledi)
Pionir ji jq pionirke se resno pripravljajo
v.\/.
MietnO uei liaiiifi!
fašisti
taki podleži, da so sloven-tuberkulozno slino v usta,
skemu otroku pljunili ker se je drznil spregovoriti slovensko besedo.
MIHEC PRIPOVEDUJE 0 EKSPLOZIJI
atomske bombe«novam 22. aprila
Pred dnevi so napravili v Združenih državah nav, doslej največ ji poizkus Z atomsko bombo. Udeležila se ga je množica časopisnih poročevalcev, prenašale pa mnoge radijske in televizijske postaje, tako da je mogel biti ves ameriški narod priča ogromnega napredka, ki ga je v zadnjih letih v Združenih državah doživelo atomsko orožje. Znani ameriški radijski komentator, John Korigan, ki je bil sam med očividci, je o-pisal atomsko eksplozijo v Nevadi v svojem ko»i««tar;iu za časopise tako-le:	s)
«Sredi Nevade. sm». na ..Obsežni Yucca planoti, kjer se že vsa leta po vojni vršijo poskusi z atomskimi bombami. Dvaindvajsetega aprila je danes in čakamo na eksplozijo atomske bombe.
Pred nami se v daljavi 10 milj dviga skalnat grič. Komaj 10 milj nas loči od kraja, kjer se bo v nekaj trenutkih izvršil nov poizkus z atomskim orožjem. V rokah imamo posebne varovalne ' naočnike, s katerimi bomo mogli natančno zasledovati potek eksplozije. Sedaj čakamo na znamenje, ko se bo poskus začel. Priče bomo pne atomske eksplozije, ki ji je bil doslej sploh kdaj priča kak časnikar na ameriški celini.
In ko čakamo, se čudimo. Kaj naj časnikar — očividec — o tem poskusu, ki ga bo v kratkem lahko z lastnimi očmi gledalo na milijone Amerikancev v televizijskem aparatu ali ga spremljalo po opisu radijskega komentatorja, kaj naj ob vsem tem še časnikar pove, kaj novega, česar javnost še ne bi videla. Sama po sebi eksplozija atomske bombe ni več nika-ka novost. To bo že sedemin-
dvajseta atomska bomba, name-1 katera koli atomska bomba, ki
njena poskusom, če vključimo v to število tudi obe bombi, odvrženi med vojno na Japonsko, in poskusne eksplozije na Tihem oceanu.
In vendar smo tukaj, komaj deset milj od kraja, kjer bo odvržena bomba, priče zgodovine ... Da ... Ko tako gledam po obrazih drugih časnikarjev — 200 nas je zbranih tukaj — ln ko se enako tudi drugi srečujejo s pogledi med seboj, nas vse preveva zavest, da stojimo pred zgodovino... da smo priče velikemu dogodku.
Ta-atooi*k4- poskus je javen, saj ga bodo milijoni Amerikancev čez nekaj trenutkov doma v svojih televizijskih sprejemnikih spremljali. Predsednik a-meriške komisije za atomsko silo, Gordon Dean. nam pojasnjuje to z'besedami:
«Ta javni poskus se vrši samo zato. da bo ameriški narod mogel veliko bolj stvarno doživljati življenjska dejstva našega časa.«
Ko tako sedimo in čakamo na znamenje za pričetek poskusa. se mnogi od nas spominjamo, da smo tudi v letu 1946, tako čakali in premišljevali, s kakšnimi besedami bi poročali svetovni javnosti o poskusu na Bikinih. Onega poskusa so se tedaj po posebnem povabilu udeležili tudi sovjetski opazovalci. Danes n; nobenega od njih tukaj ... Preveč se je zgodilo od tedaj, preveč v teh zadnjih letih že samo na Koreji in v Berlinu ...
Zavladala je tišina. Dano je bilo znamenje za pripravljenost. V daljavi zagledamo, kako se približuje letalo, ki bo odvrglo bombo, ki bo ob eksplo-, ziji razvila več energije kot
je bila doslej preizkušena.
K očem pristavimo temne varnostne naočnike, vsi se skrbno obrnemo v nasprotno smer od kraja, kjer bo padla bomba m čakamo na naslednje znamenje.
Tako. Sedaj je bila bomba odvržena. Se trenutek tesnega predpisanega pričakovanja... Obrnemo se in pogledamo. Fantastično žareč oblak se dviga navzgor in širi v obliki dežit-ka.
Toda sedaj pride reakcija. Trdno se primemo, da nas ne prekucne zračni sunek, ki sledi atomski eksploziji. Najprej pride topel val iz daljave, nato sunek, ki je dovolj močan, da te podere, če nisi pripravljen nanj. Naslednji trenutki so dolgi kakor ure. Sele nato prični počasi ugašati sončni sij, ki ga je naredil človek. Na peščeni planjavi pred nami čakajo znanstveniki, da bi natančno premerili in dognali učinke eksplozije. V jarkih, skopanih v zemljo čakajo vojaki, od prostakov do generalov, da stopijo na plan in izvedejo taktični manever. Nad nami krožijo letala in se pripravljajo, da odvržejo padalce na planjavo, kjer bodo vojaške vaje.
REDNI PROMET S HELIKOPTERJI
V Los Angelesu se bo v kratkem začel redni promet s helikopterji. To bo prva redna prometna služba te vrste v ZDA. Helikopterje bodo uporabljali za prevažanje potnikov iz okoliških mest do letališča v Los Angelesu, kjer bodo prestopali v navadna potniška letala. V vsakem helikopterju bo prostora za deset potnikov.
sku*nJe mladink
so pokazale gracioznost vaj
“* kota zaostajali
za svojimi nBajiimi tovariši
Sredi preteklega stoletia ih glejte, kakšno čudno in zanimivo naključje — ravno pred str leti je odkril Medo Fucič, drubrovriiški pesnik, da živi na vzhodnih obronkih Apenin v pokrajini Molise nekaj tisoč ljudi, ki že od davnih časov govorijo neko staro štokavsko-ikavsko narečje srbskohirvat-ekega jezika. Gre za tri kraje: Aquaviva Collecroce (Kruč), San Felice Slavo (Stifilič) in Montemitro tMundimštar). ki so jih pred mnogo stoletji naselili slovanski begunci z Balka-
na.	.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so začeli prihajati v Molise razni evropski slavisti, da bi proučili zgodovino in jezik tega zanimivega slovanskega jezikovnega otoka. Od naših ljudi je bil tam nekajkrat, prvič leta 1884, prof. Risto Kovačič iz Risna v Boki Kotorski. Od drugih učenjakov je treba predvsem omeniti znanega našega slavista prof. Milana Reše-tarja, ki je bil v Aquavivi in drugih naselbinah leta 1907 ter je rezultate svojega dela objavil v eni, slavistom zelo dobro znani študiji, ki jo je izdala Akademija znanosti na Dunaju.
Posebna zasluga, da je naša širša javnost zvedela za izgubljene in pozabljene brate v A-peoinih, velja znanemu narodnemu borcu iz Dalmacije, dr. Josipu Smodlaki. Ta je bil prvič v Aquavivi že leta 1904. pozneje pa je ustanovil tam tudi majhno srbskohrvatako knjižnico, ki. je še danes ohranjena v hiši posestnika g. Riste Vet-ta, (Posestnik Vetta je dobil pri krstu srbsko ime Riato v
Stare slovanske naselbine v Apeninih
čast Riste Kovačiča, ki je prav takrat prvič obiskal Aquavivo).
8 * *
Navdušeni od člankov in pripovedovanj dr. Smodlake, so še nekateri javni delavci Splita obiskali te tri naselbine in je tako tudi naš slikar Emanuel Vidovič leta 1906 naslikal kraj Mundimitar.
Na temelju dosedanjega raziskovanja lahko z gotovostjo trdimo, da so stari kolonisti, ki so naselili ta tri naselja, prišli v Italijo v prvih desetletjih 16. stoletja. Ni pa še znano. s katere točke na naši obali so prišli. Zelo je verjetno, da so prišli od izliva Neretve in s polotoka Pelješca, kakor je to navajala Rešetarjeva lingvistična analiza. Dr. Smodla-ka je tudi ugotovil, da govorijo ob izlivu Neretve po starih izločilih še danes, kako je pred več stoletji »vojvoda Mirko odvedel ljudstvo na ono stran morja.« V zvezi s tem je umestna pripomba, da je v slovanskih kolonijah v Molisi ime Mirko zelo često.
Minilo je že 40 let in nekaj let od Rešetarjevega in 30 let on zadnjega obiska dr. Smodlake, ko sem neke januarske nedelje 1. 1949 imel priložnost, da iz Rima odidem na vzhodne obronke starih samnitskih gora. Zelo sem želel obiskati kraje, kjer so pored nekaj stoletji pristajale ladje iz Dalmacije in so se iz njih izkrcevali premnogi ljudje, ki so na svojem begu pred Turki onstran
morja iskali nove domove. Edini vzrok poti čez Apenine je bila žalostna radovednost, če je tam še kaj ostalo od Reše-tarjevih in Smodlakovih časov, to je, da bi se prepričal, če govori morda še danes kaka-, star-ka jezik svojih pradedov, ali pa je roka italijanskega fašizma pograbila te slovanske kmete in z njimi tako nasilno ravnala, da jim je iztrgala iz grla tudi zadnjo besedo pradedov.
Ko sem prišel v Aquayivo, o kateri lahko rečemo, da je kulturno, in gospodarsko središče Slovanov v Apeninih, je bil nedeljski dopoldan in ura, ko se navadno konča, maša ter zvonovi naznanjajo zapuščenim njivam, da so se verniki napotili s trga domov k svojemu nedeljskemu priboljšku. V Aquavivi pa ni bilo slišati zvonov in tudi drugi glasovi niso motili miru, ki je, kakor se mi je zdelo, ležal nad hišami in ozkimi ulicami.
V neki stranski ulici tega kraja sta enoličnost kamnitih poti, obdanih od kmečkih enonadstropnih hiš oživeli dve ženski postavi. Gledal sem za njima, kako sta, črnooblečeni. z ruto čez ramo, nosili na glavah velike vedrice vode in se pogovarjali. Pohitel sem in ženski se na srečo nista obrnili, temveč hiteli naprej ter nadaljevali svoj razgovor.
«E-e-e, sestra moj! Haje (zakaj) ni on doša?«
To je bilo prvo in vse. kar sem slišal, nadaljnjemu razgo-
voru nisem mogel slediti, ker se mi je zdelo, da je okrog mene vse oživelo. Slišali so se klici otrok, na malih balkonih pa so se pojavljale gospodinje v naglicah svojega nedeljskega dopoldanskega opravka’. Aqua-viva je nehala biti mrtev prostor nekakšnega pozabljenega arhiva in postala je kraj, ki sredi Italije živi s svojo posebno živahnostjo. Bilo mi je, kakor da je neka nevidna roka dvignila s kakega dalmatinskega otoka celo kamnito ulico ter jo. skupaj -s tema dvema ženama v črnem čez morje prenesla sem v to deželo, ki je navajena, da že stoletja veruje v vse mogoče in nemogoče čudeže.
Ko sem stopil v majhno trgo vino — eno od tistih majhnih vaških trgovin, kjer so na isti polici postavljene petrolejke in in obuvala, se je pred menoj pojavil majhen deček, ki se je z rokami uprl ob prodajalno mizo ter se zagledal v staro ženo, ki je položila svoje ročno delo na mizo, da bi otroku postregla.
«Sto oš, dičal?« (Kaj hočeš, dete?) je vprašala starka.
»Tet, maš sigaret?« (Tetka, ali imaš cigarete?) je vprašal otrok.
Starka je vzela iz otrokove roke papirnat denar, ga počasi preštela in rekla: Centoventi-cinque, potem pa iz škatle polagoma stresala cigarete na mizo:
»Jena, dva, tri, četir,., osam,
devat, desat.«
Ostal sem v trgovinici, kakor da iščem še po žepih potreben denar. Medtem pa so prihajali drugi ljudje, kar sem tudi želel, kupovati to in ono ter vsi brez izjeme govorili «po na-šu». Zanje namreč materni jezik ni ne hrvatski ne slovenski, temveč «po našu«. Nisem seveda vsega razumel, ker je njih govorica pod leksičnimi, akcent-skim in morfološkimi vplivi italijanskega jezika dobila skozi stoletja posebno obeležje. Zaradi tega me tudi starka za
mizo ni takoj razumela, ko sem se nanjo obrnil s pravilnimi srbsko-hrvatskirai besedami. Razumela pa je, da sem človek iz stare njihove domovine. Bila je presrečna in takoj je začela klicati ljudi, ki So stali zunaj.
»Mikel, Jiva! Hote simo!« in. ko je kazala name, je govorila: «Je naš brat, je pur Sčavun pa on!« (je Slovan tudi on). Roko sem podal svojim prvim znancem v Aquavivi ter šel z njimi na ulico. Kmalu se je zbrala okrog nas velika gruča mož,
c«ir»*
pum
e
... V-l-k
V	-
(A«»aviiiv
••fSŽflNTJ
____________________ »u
mmm
NAfOfcV;
POTItfZA . „
- V«
iži
....
■jim, ■ 'tv*
žena in otrok.
«Ne bojte se. da bo našega jezika tako hitro konec,« me je prepričeval nekam melanholično vaški učitelj Michele Mad-dalone (Mikel Madalu). — «Za naše otroke je še danes materin jezik «po našu«, italijanskega pa se učijo šele. ko pridejo v osnovno šolo. Skoda je samo. ker se ničesar ne stori za kulturo materinščine. Glejte, jaz sem po prvi svetovni Vojni poleg šolskega dela prostovoljno učil otroke našega jezika. Otroci in starši so bili navdušeni, ali...»
Učitelj je zamahnil z roko, kakor da hoče reči: Kaj bi o tem govoril! — Pozneje mi je povedal, da so ga šolske oblasti preganjale in konec je bilo pouka materinščine.
Da je učitelj Maddalone glede na vitalnost slovanske besede v svojem kraju govoril živo in ganljivo resnico, sem se prepričal na poseben način v hiši starega Petra Mastrostefa-no. Sprejela me je snaha. Italijanka iz nekega bližnjega kraja, ki ni znala govoriti «po našu«. Njen mož se je vrnil iz ujetništva šele pred nekaj meseci in devetletna hčerka Nina do nedavnega ni niti videla svojega očeta. Dekletce je raslo v hiši z materjo Italijanko in e starim osemdesetletnim dedom. Nina se je z materjo raz-govarjala italijansko, a ko je iz kuhinje stari Mastrostetano zaklical: «Nina-a-a, Nina-a-a!» je vnukinja odprla kuhinjska vrata in v moje veliko veselje zavpila, ker je bil starec na pol gluh:
BRANIMIR GABRICEVIC
(Nadaljevanje sledi)
l/r\ r UP	Vremenska napoved za danes:
V I A/l r	1,e ^lno Oblačno ali povsem
T IV L. 1*1 L	lasno vreme. — Temperatura
brez bistvene spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 21; najnižja pa 16 stopinj.
STRAN I
ZADNJA
j.........^
^ ' 1*1
■nW\
^  : " . ; ‘
POROČILA
lil
aa. APRILA 1952
pa .-y|»	p
jw	
	
Ir aFI "H	
Hi IH	
Sil NI
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15:
Violinist Josip Jankovič in pianist Gojtnir Demšar. 20.00: Bi-zet: «Carmen» opera v 4 dej. — Trst II.: W. • Grieg: Koncert v a-molu. 21.00: I. Tavčar: Cvetje v jeseni. — Trst I.: 19-25: Koncert Ondine Otte. Slovenija: 16.00: Popoldanski koncert jug. simfoniv ne glasbe. 20.15: Komorna oddaja ruskih avtorjev.
JAPONSKA ZOPET SVOBODNA IN NEODVISNA DRŽAVA
Uveljavljenje mirovne pogodbe
Protest sovjetskega poslanika v Washingtonu - Podpis mirovne nacionalistično Kitajsko in Japonsko - Razpustitev zavezniškega poveljstva
med
Tokiu
WASHINGTON, 28. — Z današnjim dnem je postala Japonska zopet svobodna in neodvisna. Po skoraj sedmih letih zavezniške okupacije je biv-ša sovražna država postala ob 16,30 po našem času suverena država, in sicer v trenutku, ko je severnoameriški zunanji mi. nister Dean Aeheson položil v državni arhiv ratificiran doku. ment o mirovni pogodbi z Japonsko. Truman je pozdravil uveljavljenje mirovne pogodbe z Japonsko got «ve!ik dogo. dek, ki bo okrepil prijateljske vezi ameriškega naroda z japonskim«,
S tem je konec okupacije in zavezniškega nadzorstva ter začetek vzpostavitve ameriško japonskih diplomatskih odno. sov prvič po desetih letih. Obenem je uveljavljen tudi a-meriško japonski pakt, ki ima namen obvarovati novo japonsko državo proti vsakršnemu napadu.
Predvideva se. da bo predsednik Truman takoj podpisal proglas, s katerim bo uradno objavljen konec vojnega stanja z Japonsko, ki je veljalo od dne japonskega napada na Pearl Harbour. se pravi od 7. decembra 1941.
Današnji ceremoniji v zunanjem ministrstvu je prisostvoval med drugimi general Mac Arthur, ki je z ameriškimi armadami zavojeval Japonsko. Pri ceremoniji ni bil navzoč predsednik Truman, toda Dean Aeheson je prebral izjavo, v kateri predsednik zatrju. ije, da se s tem trenutkom začenja nova doba v japonski zgodovini. »Japonska«, pravi nadalje Truman. «bo zasedla mesto enakosti in časti med svobodnimi državami sveta v trenutku, ko je imperialistični komunizem zasužnjil ogromna področja in mnoge nesrečne narode ter skuša še nadalje raztegniti tiranski sistem izkoriščanja z direktnim ali indirektnim napadom. Upajmo, da bo japonski narod vedno pazil na to nevarnost m bil priprav. Ijen dati na razpolago vse svoje sile proti njej«.
Takoj po tem, ko je bil_ ratificirani dokument položen v arhiv, je Riuji Takeuči izročil Achesonu poverilna pisma kot predstavnik Japonske. Ostal bo glavni japonski predstav, nik, dokler Tokio ne bo imenoval poslanika v ZDA. Takeuči je prebral posebno poslanico japonskega ministrskega predsednika Jošide v kateri izraža hvaležnost Japonske Združenim državam, ki so omogočile uresničenje mirov, ne pogodbe. Tudi poslanica Jo. šide se zaključuje z ugotovitvijo. da je to pomemben dan za Japonsko in japonski narod.
Danes bodo japonskim funk. eionarjem izročeni ključi uradov nekdanjega japonskega po. slaništva, ki so ga ZDA zasedle 7. decembra 1941. medtem ko so Japonski sežigali tajne dokumente.
Mirovna pogodba z Japonsko dovoljuje tej državi da or.
n ih, pomorskih in zračnih sil in ne terja od nje težkih reparacij. Odvzema pa ji vse pravice do Formoze, do otokov Pe-seadores, Kurilov. polotoka Sa. halina in drugih nekdanjih japonskih posesti v Tihem oceanu. Mirovna pogodba je stopila v veljavo za Argentino, Avstralijo Kanado, Francijo, Mehiko. Novo Zelandijo. Pakistan, Anglijo. ZDA in Japonsko Ostale države bodo verjetno ratificirale mirovno pogodbo z Japonsko še v tem letu. Predvideva se. da bo Japonska skušala čimprej vključiti se v OZN. Predvideva pa se tudi. da bo Sovjetska zveza, ki ni hotela podpisati pogodbe v San Franciscu, nastopila z vetom.
Eno uro po uveljavljanju mi. rovne pogodbe z Japonsko je sovjetski poslanik v Washing-ton Aleksander Panjuškin preko tiska razširil vsebino protesta proti razpustitvi komisije za Daljni vzhod. Panjuški-nov protest je naslovljen _ na Maxwella Hamiltona bivšega predsednika komisije, ki je bila razpuščena pretekli teden. Poleg tega obtožuje Panjuškin ZDA, da «podpihujejo japonske militaristične elemente, ki mislijo na maščevanje« in da ((na besedo izpuščajo japon. ske vojne zločince«.
S svoje strani obljublja Indija. da bo z Japonsko sklenila separatno mirovno pogodbo v najkrajšem času. Spričo tega je indijska vlada danes javila uradno konec vojnega stanja z Japonsko, vzpostavila diplomatske stike in preimenovala dosedanje japonske mi. sije v Indiji v poslaništva.
0"priliki uveljavljenja mirov ne pogodbe je tiskovni urad japonskega zunanjega ministrstva izdal danes brošuro z naslovom «Japonska v današ. njem svetu«. Med drugim je v brošuri rečeno, da bi Japonska ne mogla zavzeti nevtralnega stališča med ZDA in Sovjetsko zvezo.
Ob 15,26 je bila podpisana tudi mirovna pogodba med na. cionalistično Kitajsko in Japonsko. Dokument so imenovali «mirovno pogodbo« kakor so zahtevali Kitajci in ne »prijateljsko pogodbo« kakor je bila želja Japoncev. V pogodbi je rečeno, da se Japonska odpoveduje vsem posebnim pravicam na Kitajsko, toda za o-stalo se nanašal tekst le na »kitajsko republiko«, odnosno na področja Taivan (Formo-za) in bližnje otočje pod nacionalističnim nadzorstvom.
LONDON, 28. — V-zunanjem ministrstvu izjavljajo, da v nasprotju s trditvami nekaterih časopisov, ima potovanje stalnega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Paula Masona v razne prestolnice, med katerimi tudi Moskvo, edi. ni namen nadzorovati glavne diplomatske sedeže v Severni Evropi, ker je on načelnik za
ta sektor v zunanjem mini-ganizira poljubno število kop- strstvu.
MIROVNA POGAJANJA M PAN MUN JOMU
Plenarna seja ndlnžena
za nedoločen čas
Sastanki častnikov in podkomisij brez uspehov. „Stalingrajska črta" preko Severne Koreje
PAN MUN JOM, 28. — Potem ko so zavezniki včeraj ple. narno sejo odpovedali zaradi «neogibnih okoliščin« in napro. sili severnokorejsko delegate naj bi potrpeli do nove odločitve, sta se delegaciji sestali danes ob 3 zjutraj po našem času To je prva plenarna seja po dveh mesecih, ki je imela na. men rešiti težaven položaj v za. stalih pogajanjih.
Pod admiral Tumey Joy ir« severnokorejski generalni major Nam II sta se tako znašla zopet iz oči v oči. potem ko je bila včerajšnja seja odložena. Kakor poročajo, je bila včerajšnja plenarna seja odložena na željo zaveznikov, da bi omogočili funkcionarjem v Washing. tohu posvetovati se z drugimi predstavniki Združenih narodov glede morebitnih novih navodil namenjenih pogajajoči se skupini. Toda ameriški predstavniki so znova poudaTili gvo. je nepopustljivo stališče glede vprašanja repatriacije vojnjh ujetnikov, četudi bi s tem ponovno zavlekli zaključek pre. mirja, odnosno obnovili sovražnosti na Koreii. Po istih vesteh obstaja verjetnost ameriškega posredovanja v Moskvi in sicer v upanju, da bi Kremelj pritisnil na Severnokorejce , na) Popustijo pri pogajanjih in s teni omogočijo prehod z mrtve točki Do današnje seje je prišlo na željo Združenih narodov. Ki so jo nasprotniki takoj sprejeli. Uradno poročilo, objavljeno v Munsanu pravi, da ie poveljstvo OZN predlagalo skupno rešitev za vsa vprašanja, ki so ostala še sporna. Poročilo dostavlja. da je predlog sprožil admiral Joy na popoldanski plenarni seji. Kmalu po tej- ponudbi admirala Joya je severnokorejski general Nam II predlagal odložitev seje za nedoločen čas. Predlog je bil sprejet in datum bodoče seje bodo določili Severnokorejci.
Pogodba imenuje državljane kitajske republike prebivalstvo Formoze in bližnjih otokov in ne govori o Kitajcih kontinentalne Kitajske, ki je pod oblastjo komunistov.
Zavezniško glavno povelj, stvo v Tokiu je danes izdalo zadnji ukaz, in sice( ukaz, ki govori o razpustitvi tega poveljstva.
Oklic japonske neodvisnosti so sprejeli v Londonu povolj-no, vendar z nekakšno zaskrbljenostjo, da bi se Japonska ne zatekla znova K nekdanjim metodam. Sicer priznavajo, da so ameriška prizadevanja kolikor toliko demokratizirala Japonsko, toda japonska vlada zavzema od časa do časa še vedno stališče, ki ne vzbuja popolnega zaupanja. V tej zvezi poudarjajo v Londonu antagonistično stališče japonske vlade nasproti pekinški vladi, ki je izraženo v želji po zaključku mirovne pogodbe z nacionalistično Kitajsko.
»is**
!&&:. v - ■
Kmalu po eksploziji atomske bombe v Nevadi dne 22. aprila letos-, so se vsule na področje poizkusa vojaške čete pod poveljstvom generala. P. Storkeja, ki je nadziralo operacije iz helikopterja. -Se pred tem pa so specializirani oddelki pregledali področje in ugotovili, da se
ni bati škodljive radioaktivnosti.
'1RČENJE DVEH AMERIŠtilH VOJNIH I.ADIJ
Morje je pogoltnilo
ladjo in 176 mornarjev
Rušilec «Hobson» se je zalete! v letalonosilko «Wasp»
WASH‘INGTON, 28. — Na Atlantskem oceanu, kakih 700 milj od Azorov, sta včeraj trči. li dve ameriški vojni ladji, in sicer 27.000-tonska letalonosilka i(Wasp» in 1600-tonski rušilec {(Hobson*. Slednji se je potopil.
Uradno poročilo ameriške mornarice javlja, da je bilo na krovu rušilca 237 mož posadke in da so jih cd teh rešili samo 61. Pogrešajo jih torej 176 in po zadnjih vesteh ni več upanja, da bi še koga našli pri življenju na odprtem morju, koder so križarile reševalne ladje in letala vse od trenutka nesreče.
Ladji sta se zaleteli ob 4.08 po našem čjsu. Obe ladji sta bili namenjeni s skupino drugih ladij v Sredozemsko morje. Medtem ko se je rušilec takoj potopil, je odnesla letalonosilka «Wasp» 25 m dolgo poškodbo, zaradi katere je morala ta-
koj odpluti proti ZDA. spremlja jo ruiilec »Rodman« s preživelimi 61 mornarji si «Hobso. na«. Ostalih 25 ladij iz te skupine bo verjetno nadaljevalo svoj pot v Sredozemlje, kjer bodo nadomestile nekatere e-note šeste ameriške flote.
Poveljstvo ameriške mornarice je objavilo seznam preživelih mornarjev «Hobsona». Med temi ni imena poveljnika Tier-neya, ki je verjetno izginil v morju skupno s svojo ladjo. Sodeč po številu človeških žrtev, je to ena najhujših nesreč. ki je zadela ameriške mornarico v mirni dobi.
Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Washingtona in ki se naslanjajo na izjave poveljnika letalonosilke «Wasp», je ta za. dela s klunom v rušilec «Hob-son« in ga preklala na dvoje, »Hobson se je potopil v štirih minutah.
H =- 1 • ##' Sil
Šahovske droblinc
V JUGOSLOVANSKEM NOGOMETNEM PRVENSKI) NAJBOLJŠI SIGURNO VODIJO
Visoke zmage Dinama ter
■
Arheološko odkritje v Egiptu
KAIRO, 28. — Med odkoPJ
vanji pri slavni Zoscrjevi P . midi y Sakkari, ki je 6000 let, »o odkrih se piramido, pripadajočo » egiptovski prestolnici Arheolog, profesor Goneim, trdi, da je
eno najvažnejših arheo ®jjj;
odkritij v zadnjih
mida je varjetao««*® ■
serjevega naslednika -^r.^ Tudi ta je zgrajena stoPn’”*^
Prof, Goneim je iziav4» tos ne bodo nadaljevali^ lom in da bo sele pn vanjih prihodnje !eto ugotoviti, kateremu pripada najdena groonu je v resnici SanaHitovk _,r. mer je arheolog skoraj!**^ čan, bo osvetljen dobro^j,, doslej nepoznane eOT*' ^ zgodovine, lo je.
Zoserjevo stopničastoif ■ , v in velikanskimi piramida® ^ Gizi. Kakor znano, so like piramide grajene 3733 do 3633 pred našim'•'Jjjjo Do novega odkritja 1® , je letos februarja. nizka in obdana s k1?“ je zidom. Staro mesto 5"*“ jš stalo okrog 25 km J118” Kaira.
Partizana
Hajduka
Napeta borba med LoKomotivo in Vojvodino. V drugi sKupini sta BSK in Zagreb igrala neodločeno
General Nuckols je izjavil, da nikakor ni potrebno, da bi od-ložitev trajala predolgo.
Podrobnosti o «splošni rešitvi«, ki so jo predlagali zavezniki, niso znane. Toda sporna vprašanja, glede katerih se nikakor ne morejo zediniti, so š>3 vedr o izmenjava vojnih ujetnikov, prepoved obnove letališč na Severni Koreji in vključi, tev Sovjetske zveze v nevtralne nadzorne skupine.
Brez predhodne napovedi so se danes sestali častniki vrhovnih poveljstev in razpravljali o vprašanju vključitve Sovjetske zveze v nevtralne skupine. Sejo podkomisij pa so zavezniki prekinili, ker so Severnokorejci kršili dogovor o tajnosti razgovorov.
Poveljstvo otnie armad.? jav.
1 ja danes, da gradijo v Severni Kareji «Stalingrajsko črto« z nad 750.000 možmi posadke. Poročilo dodaja, da 50 bile nasprotnic sile ojačene do take mere, da bi mogle povzročiti zaveznikom resne preglavice in poudarja naslednja dejstva: Severnokorejci razpolagajo z izdatnimi množinami letal, topov, tankov, motoriziranih sredstev in utrdb; morala čet Se je izboljšala, ker ne trpijo več pomanjkanja v hTani, obleki in zdravilih. V nekaterih prime- _ rih se je pokazalo, da delijo če. j te živila celo civilnemu prebivalstvu. Letalsko delovanje na. sprotnika v zadnjih mesecih je poraslo, ker razpolagojo Severnokorejci s 1500 letali, odi katerih je polovica na reakcijski pogon
VVAŠHINGTON. 28. — Obrambni minister Robert Lovett je izjavil danes na tiskovni konferenci. Pogajanja za premirje na Koreji so zašla v tako delikatno fazo, da bi ne bilo pametno komentirati jih javno. Nadalje je Lovett dejal, da se je treba pripraviti na najhujše lil upati na najboljše.
Prva skupina: Rabotnički je doživel katastrofo proti Partizanu. Zgubil je z rezultatom 8:Q (5:0). Napadalci Partizana so bili nerazpoloženi (!) in so zapravili nekaj stoodstotnih prilik. Gole so dali: Bobek (3), Herceg in Valok (2) ter Belin (1).
Podobna je bila druga tekma v Zagrebu, kjer je Dinamo visoko porazit Mačvo z rezultatom 5:1 (l:0L, vendar je pri tem razočaral s-svejo igro- Mačva je bila ves čas podrejen nasprotnik.
Kvalitetno najboljša je bila tekma med Lokomotivo in Vojvodino, ki se je končala z zmago prvih z 2:1 (1:1). Lokomotiva je zaigrala izvrstno, medtem ko so igralci iz Novega Sada kot običajno lepo kombinirali, a premalo streljali na gol. Zlasti je bil razburljiv drugi pol-
I. SKUPINA:
Dinamo	8	6	0	2	20:12	12
Partizan	8	5	0	3	20:12	10
Lokomot.	8	3	0	3	13:9	10
Vojvodina	8	4	0	4	16:10	8
Rabotnički 8 2 1 5	8:22	5
Mačva 8 116	9:21	3
Druga skupina: V Splitu Je Hajduk odpravil Sarajevo z rezultatom 4:0 (4:0). V drugem polčasu domačini niso forsirali in so pustili gostom do diha.
Na stadionu Partizana sc je po dolgem času zbralo okrog 30.000 gledalcev. V prvi tekmi sta BSK in Zagreb igrala neodločeno 0:0. Igra je bila 0stra in sta obe ena.istorlci imeti obiti prilik za dosego gola. Najboljši igralec je bil zagrebški vratar Kralj.
V. drugi tekmi jc Crvena zvezda porazila Vardar z 2:0 (2:0). Vardar je igral zelo dobro In bi zaslužil boljši izid. Tudi v tej tekmi se je odlikoval vratar Lovrič, ki je povsem nepričakovano na stara leta zopet v izvrstni formi.
II. SKUPINA:
in Corsi. Inter tako ni imel težkega dela in je že v 8. minuti prišel z Bimberjem v vodstvo. Povišal je v 21. minuti Cafagna, v 40. p.etrucci. V drugem polčasu je bil v 5- minuti zopet uspešen Bimber, v 15. Cafagna in v 40. Bimber. Inter je pokazal lepo igro in je resen kandidat za prva mesta na turnirju.
Po tej nedeljski tekmi so ostali v borbi še: Inter, Opčine, Zarja in Sv. Ana. V polfinalnih tekmah bedo nastopili prihodnjo nedeljo:	Inter	-	Opčine,
Zarja - Sv. Ana.
Inter je igral v tej postavi:
Intemazionale:	Andreutti,
Delneger, Campagna, Generut. ti, Massaria, Leneger, Masset, Bimber, Petrucci, Massart, Ca-fagna.
Hajduk	8	6	0	2	21:7	12
Cr. zvezda 8	6	0	2	16J2	12
BSK	8	2	2	4	12:8	6
Vardar	8	3	0	5	10:17	6
Zagreb	8	2	2 4	5:10	6
Sarajevo	8	3	0 5	8:18	6
ODRED NA CELU
Rezultati tekem slovenske nogometne lige: Sloga - Mura 3:2 (3:1): Železničar Lj. - Železničar M. 3:2 (1:2); Rudar -Nafta 0:0, Kladiva« . Branik 2:1 (1:1); Odred . Korotan 5:2 (2:1). Z nedeljsko visoko zmago je Odred prišel v vodstvo. Lestvica:
Odred	7	5	1 1	28:10 11
Nafta	7	4	12	12:8
Rudar	7	4	1 2	8:6
Branik	7	3	13	13:9
Železničar (M.) 7	3	13	15:13
Korotan	7	3	13	13:15
Železničar!Lj.) 7	2	3 2	11:14
Kladivar	7	2	2 3	3:9
Mura	7	1	2 4	9:19
Sloga	7	115	6:19
Preden gre v pozabo
— Ste zapustili Jugoslovan-sko ozemlje «boječ se najhuj-iega», kot pravi italijanski tisk?
— Ne.
— Ste bili pod policijskim nadzorstvom?
— Ne.
— Ste bili res v zadnjem času nekajkrat zasliiani?
— Ne!
— Zvedeli smo že, da sle prispeli z rednim potnim listom...
— Da. tu je, poglejte.
Drugega nismo hoteli vedeti
od biviega jugoslovanskega pr-vaka v metu kladiva in diska Danila Žerjala — Cerealija, čigar primer je že tako znano, da ga ne bomo ponovno obravnavali.	\
S tem bi zadeva za nas morala biti zaključena, vendar mislimo, da smo dolini našim bralcem majhno pojasnilo: Zakaj namreč imenujemo tega lahkoatleta slovemskega vodu (rojen v Dutovljah) tudi z italijanskim priimkom, kar za Slovenca ne bi smelo biti ravno Častno. Na naše vprašanje, če sc čuti Slovenca, jc namreč Cereali odgovoril, da se ne za-
nima za politiko.
— Dobro pa saj narodnost vendar nima nobene zveze s politiko!
— Na take stvari ve odgovarjam, jaz sem pošten delavec, ki skrbi za svojo družino, drugo me ne zanima.
Imamo torej opraviti z novo «športnoi> varianto. Nekdo (Mitič) se je po sedmih letih spomnil, da se ne strinja s politiko Jugoslavije, vendar je verjetno ostal Hrvat. Drugi, Žerjal, je pa dejal, da nima nič proti politiki Jugoslavije, vendar se ne čuti Slovenca.
V nadaljevanju pogovora smo zvedeli, da aCerealin še nima načrtov za bodočnost, da ni govoril z nobenim predstavnikom italijanskih klubov ter dc bo morda sledil očetu v Argentino. Prosil nas je, naj napišemo, da je njegovo društvo vedelo za tuje državljanstvo in. da so drugačne vesti netočne, kar radi ustrežemo.
Po končanem pokrajinskem prvenstvu v lahki atletiki, ki je bilo v nedeljo zjutraj na stadionu pri Sv. Soboti, je ((Cereali« za trening metal kladivo. Metov mu sicer niso izmerili, vendar se je videlo, da se je orodje nekajkrat zaporedoma dotaknilo zemlje približno pri razdalji 55 metrov.
EDINA TEKMA POMLADAN SKEGA TURNIRJA ZDTV
Inter-Giuliana 6:0 (3:0)
Giuliana je na tej tekmi nastopila nepopolna, manjkala sta ji najboljša igralca Fonda
Tenis
Finci iščejo pomoč
pri sosednjih trenerjih
HELSINKI, 28.	—	.	Kalle
Schroeder, bivši švedski teniški, as, je prispel danes na Finsko, kjer bo treniral tamkajšnjo teniško reprezentanco, ki bo od 8. do 10. maja nastopila proti Jugoslaviji. V moštvu bodo igrali; Sakari Salo, 1’entti Fortman, Kurt Lincol in Erik Berrier. Schroeder. ki je bil svojčas prvak Amerike Veliko Britanije, Nemčije in Francije bo dal finskim igral cem zadnje tehnične in taktične finese. Šveda so poklicali šele pred dnevi, ko Je upanje na finsko zmago postalo močnejše.
Problemi in težave športa v italijanskem parlamentu
O Na, mednarodnem žgaho-i-skem turnirju o Rio de Ja-neiru jc bilo doslej odigranih sedem kol in je trenutni vrstni red naslednji:	Engele 6
točk, Trifunovič 5.5 . točke, Rossrto, Jacobo Bclbcchat, in Eliskases 5 toč itd.
O V poslednji partiji prvega dela tekmovanja za šahovsko prvenstvo zahodnega sveto, v New Yorku je Najdorf dosegel prvo zmago nad Reshev-skim, po devetih odigranih Partijah vodi Reshevski 7:2. Druga polovica tekmovanja bo v Mexico Cityju.
G V šestem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Beogradu so bili doseženi naslednji rezultati: Puc - Ma-tanovič 1:0, Stoltz - 0’Kelly remi, Fuderer - Karaklajič remi, Bogoljubov - Gruemfeld remi, Nedeljkom! - Germek remi, Golorribek. - Pirc remi, Janoševič - Udovčič 1:0, Mili č - Andric 1:0, Pilnik - Lob 1:0, Porecca - Alexander remi.
Po teh rezultatih vodi argentinski mednarodni mojster Pilnik s 5 točkami. Za •njim so Nedelikovič in Bogc-Ijubov 4.5, Stolz, Fuderer, 0'Kelly, Puc, Milič in Jano-ševič 4 itd.
Z zmago nad Legnanom Triestina varnejša
Prvo si oglejmo to, kar nas najboljj zanima: zmaga Triesti-ne nad Legnanomts 3:1 (3:0). Tržačanf sa na nevtralnem igrišču v Paviji zaradi zelo slabe nasprotnikove obrambe že v 21. minuti vodili s tremi goli. To je zadostovalo, da so kljub slabi igri v drugem delu obdržali naskok in s tem zmago, ki je potisnila Triestino v sredino lestvice, kar pa seveda nikogar ne more jn ne sme varati. V nevarni coni je sedaj ker deset enajstoric; prejšnjim se je namreč pridružil po nedeljskem porazu v Turinu tudi Palermo, ki bo v nedeljo v Padovi izrekel odločilno besedo.
Slabo stoji Udinese, k; je doma igrala neodločeno s Spa-lom 1:1, svojo prihodnja tekmo pa bo odigrala v Milanu proti Interju. Atalanta bo najbrž v nedeljo prišla do točk proti Le-gnanu, velika borba bo na tekmi Lucchese - Bologna. Triestina bo sprejela v goste Napoti in kdor je videl slabo igrp tržaške enajstorlce v zadnjih tednih ve, da bo le s težka zmagala.
1-0
3-2
2-1
3-1
2-0
3-0 2-1
4-2
2-0
1-1
PRED ZADNJIM KOLOM NOGOMETNEGA PRVENSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA
Izola in Piran sigurno na prvih dveh mestih
Predzadnje kolo nogometnega I kami: 1. Ravalico (Piran) 15.2;
prvenstva Istrskega okrožia ni poteklo brez presenečenj. Enaj-storica Partizana, ki je imela dobre izglede za četrto mesto se je nepričakovano poražena vrnila iz Brtonigle. Z dvema točkama so si mladi nogometaši Brtonigle končno zagotovili pravico obstanka v okrožnem prvenstvu.
Težak posel je moral opraviti Strunjan, ki je šele v dru-
gem polčasu premagal bojevito
RIM, 28. — Na nočnem zase. danju italijanskega parlamenta sta se dotaknila kar dva govornika delikatnega športnega problema v Italiji. Prvi je govoril poslanec Saggin, ki je med drugim poudaril negativne rezultate v raznih panogah športa, odkar je le ta postal neke vrste industrija. Nadalje je dejal, da so mnogi porazi na mednarodnih tekmovanjih posledica slabega vodstva športne organizacije. Vključitev tujcev v nogometna moštva je znatno poslabšala kvaliteto domačega nogometa. Go. vornik je zaključil s predlogom, naj bi se ustanovil posebni vladni organ, ki bi poleg CONI skrbel, da bi se vcepil funkcionarjem in tekmoval-
cem večji smisel za odgovornost ter večja borbenost in do. stojanstvo pri mednarodnih tekmovanjih.
Poslanec Preti (PSDI), je obravnaval predvsem socialno plat problema. Omenil je visoke plače nogometašev, kakršnih nimajo v nobeni drugi državi, ki so v - kričečem nasprotju z nizko življenjsko ravnjo italijanskega človeka. Poslanec. Preti ni idealist in ve, da italijanska nogometna federacija ne bo mogla podvzeti ukrepe, ki bi spremenil položaj; zato bi bilo po njegovem dobro ustanoviti posebno komisijo, ki bi prevzela to nalogo. Govornik je zatem predlagal celo vrsto mer, ki bi dvignile raven italijanskega nogometa.
Rdečo zvezdo. Kljub porazu Zvezda še ni izgubila upanja za moznosi rešitve. Zadnje k do bo odločilo, kdo bo izpadel poleg Novega grada: Rdeča zvezda ali Buje.
Aurora je z lahkoto odpravila moštvo Solin, ki na tujih igriščih nima veliko sreče. Piran je kot pričakovano obračunal z Bujami in si tako zagotovil drugo mesto, ki mu po prikazani igri tudi pripada.
Rezultati predzadnjega kola: v Izoli: Izola - Umag 6:0; v Kopru: Meduza - Novi grad 2:0; v Ankaranu; Strunjan - Rdeča zvezda 2:1; v Kopru: Aurora -Soline 6:0; v Brtonigli: Brto-nigla - Partizan 4:2: pri Sv. Luciji: Piran - Buje 3:1.
Lestvica: Izola 39 točk, Piran 33 Umag 29, Aurora 24. Partizan 23, Strunjan 20, Meduza 17, Soline 16, Brtonigla 15, Rdeča zvezda in Buje 10, Novi grad 5.
PNS
REZULTATI;
Atalanta - Fiorentma Juventus • Bologna
Cento Sampdoria Triestina - Legnano Lucchese - Pro Patria Milan - Padova«
Napoti - Lazio Inter - Nova ra (igrano v petek)
Torino - Palermo Udinese - Spal Lucchese « Bologna, pro Patria - Como, Spal - Fiorentina, Atalanta . Legnano, Juventus -Milan, Triestina - Napoti, Lazio - Nova ra, Padova - Palermo, Sampdoria - Torino, Inter-UčJinese.
LESTVICA:
Juventus	31	23	5	3	87 27	51
Milan	31	18	10	3	72 29	46
Inter	31	19	5	7	74 32	43
N~poli	31	14	6	11	48 35	34
Fiorentina	31	13	8	10	39 29	34
Lazio	31	11	H	9	48 40	33
Spal	31	11	11	9	44 39	33
Sampdoria	31	12	8	11	40 34	32
Nov ar»	31	12	8	11	50 52	32
P. Patria	31	10	11	10	37 52	31
31 9	IF	11	34	42	29
31 11	6	14	39	50	28
31 10	8	13	32	45	28
31 12	3	16	40	57	27
31 9	8	14	33	44	26
31 9	8	14	31	41	26
31 10	6	15	34	50	26
31 8	10	13	35	53	26
31 8	8	15	35	57	24
31 2	7	22	27	71	11
TEKME PRIHODNJE NEDELJE :
Lucchese-Bologna, Pro Patria-Como. Spal-Fiorentina, Ata-lanta-Legnano, Juventus-Milan, Triestina-Napoli, Lazio-Novara. Padova-Palenno, Sampdoria-To-rino, Inter-Udinese.
Palermo
Triestina
Torino
Como
Bologna
Lucchese
Atalanta
Udinese
Padova
Legnano
tek na 100' m: 1. Ravalico (Piran) 11.8, 2. Ražman (Piran) 12.0; tek na 400 m: 1. Ravalico (Piran) 55.0; tek na 1500 ni: 1. Benedetti (Piran) 5:7.2; skok v višino:	1.	Končtlja (Piran)
1.60 m: skok v daljino: 1. Ravalico (Piran) 5.17 ni.
Zenske: tek na 80 m: 1. Zo-maro (Piran) 11.4; tek na 600 m: 1. Rožman (Portorož) 2:6.2: met krogle: 1. Coleva (Piran)
(Piran)
diska;
m.
1. Coleva PNS
Lahka atletika
Veliko število tekmovalcev
na tekmovanju v Kopru
Velik uspeh je žela otvoritvena lahkoatletska prireditev, ki je bila v nedeljo na koprskem stadionu. Preko šestdeset lahko-atletov iz vsega okrožja se je zbralo, da bi pridobiti vstop v reprezentanco Istrskega okrožja za bližnja tekmovanja.
Najboljše rezultate so dosegli Olivieri, Ravalico in Concilja, ki so prepričevalno zmagati v svojih disciplinah. Med, ženskami je bila ponovno najboljša Pirančanka Coleva.
Tehnični rezultati:
Moški: tek na 80 m z zapre-
Brajnik najboljši med
mladimi kolesarji Istre
Mladi kolesarji Proleterja so se spoprijeli na naporni progi Koper - Buje - Piran - Izola -Koper, skupno 63 km.
Kot je bilo pričakovati je zmagal Brajnik, ki je bil vseskozi najboljši. Po 30 km je imel! defekt, a je že po desetih km zopet ujel pobeglega Miklavčiča, ga na piranski strmini zapustil in se pojavil sam na cilju v Kopru.
Pohvale je vreden tudi Miklavčič, ki se je s svojimi zad njimi nastopi izkazal med najboljšimi kolesarji Proleterja. Razočaral je Izolpn Dagri, pra katerem je bilo opaziti pomanjkanje treninga.
Uradni vrstni red: 1. Brajnik Oreste. ki je jprevozil 63 km v 2 urah 4 min.; 2. Miklavčič Mirko po 2:15; 3. Zucca Mario po 4:35: 4. Bandelj.
Po dirki se je sestala tehnična komisija, ki je določila predstavnike Proleterja, ki bodo sodelovali 2. maja na dirki v Opatiji: Brajnik, Perone, Miklavčič, Zucca, Vižintin in Bandelj.
KINO
V TBST® . jg Rossetti, 16.30:	«Se0ce 0»
stom«, Felga Lauri. Excelsior, 15.30: »David 10 bca«, G. Peck.	,nVntt>-
Nazionale. 16.30: «Reneea«>w menje«, R. Monialbafl.
Penice. 16.00; «Vetiki **
M. Lanza.	-obj^'
Fillodraminattco. 16.00: me močno«, W. Holderc. „o(l0j Arcobaleno, 15.30: «Bes*. h ^ Astra Rojan. 16 30: »Zadnje«, R. Hayworth.	<f
Alabarda. 16.00: (cLegtO® novefi«, Anne Vernon. ^ (r Armonia. 15.15: «MaJSy“' nega orla«, R. Brazzt jgs Ariston. 16.00:	«Bilo je
bra», J. Fontaine. ^ vurora, 15.15: «Kim», E-Garibaldi. 15.00: »Medte« r sto spi«. R. Conte.
Ideale. 16.00: «Sreča j« r , ska«, L. Turner.	jtfib
Impero. 16.30:	«Rojena
J. Holliday.
Italia. 16.00: »Deklica * ^ Marina Rokk.
Kinjo ob morju. 16.00: banditi!«	igte*1
Moderno. 16.00: «Vzn«nirl še«, H. Albers.	.
Savona. 15.00: »FrinC Sn Errol F]ynn.	mfr1
Vlale. 15.30: «Rekrtili t>a M. Berti.	eilRtdm
Vittorio Veneto. 15.30: «sl" jezera«, G. Ford. .^ne’ Azzurro. 14.00: (iMadem01 ' Barry» R. Skelton. tra>, Belvedere. 16.00: «KleoPa Colbert.	.»i	r
Marconi. lo.OOr »Ljubez^ Iudij«, M. Berti. . pF Massimo. 16.00: »Prih*)*”	.
W. Chiari.	-nc	W
Novo cine. 14.00: ((Polko lister«, Gary Cooper. ■ Odeon. 13.15: «Rcmanti«‘
oKO»'
V.
*ia<*
HELSINKI, 28. — Olimpijska vročica se je šele danes pojavila na Finskem. Zjutraj so namreč začeti s prodajo vstopnic. Opolnoči so bili le najbolj vneti pred vrati agencij. Prinesti so si s seboj zložljive stole in čakati na jutro. S tem trenutkom je bil lov na vstopnice odprt. Vrsta se je nato kmalu občutno povečala,
Boriiperti in Annovazzi
med izvoljenimi
RIM, 28. — Tajništvo FIGC sporoča; Naslednji igralci naj se zberejo 1. maja v Padovi za trening reprezentance A in študentovske državne reprezentance:
Bologna: Cappello; Fiorentina:	Magnini; Internazienale:
Fattori, Giovannini, Lorenzi; Juventus:	Boniperti Ferrario,
Mari, Piccinini; Milan: Anno-vazzi. Burini, Grosso; Napoti: Amadei; Novava: Piola; Sampdoria: Moro; Spal: Bugatti.
Študenti: Atalanta: C.ade, Rota:	Brescia: Azzini; Catania:
Soldan, Toncelli; Fiorentina: Viciani; Internazionale: Neri; Juventus: Caprile, Corradi; Lazio: Antonazzi; Lucchese: Nuo-to; Modena: Brighenti Sergio; Padova: Ganzer; Palermo: Gi-mona; Piombino: Biagioli; Pisa: Barranco; Pro Patria: Larosa; Roma:	Cardarelli, Venturi;
Spal: Fontanesi; Torino: Nay, Pratesi: Triestina: Nuciari: Ve-nezia Cappelli; Verona: Piva-telli; Vicenza: Gratton.
KOŠARKA
Italija osvojila Mairanov pokal
Z visoko zmago nad Francijo si je Italija zaslužila Maira-nov pokal v košarki. Rezultat odločilne tekme je bil 50:29 (31:13). Jugoslavija je končno zmagala nad Svioo z rezultatom 60:33, medtem ko si je Grčija zagotovila drugo mesto po dveh podaljških na tekmi s Turčijo. Rezultat 40:36. Končna lestvica:
Italija	3	5	0	238	161	10
Grčija	5	4	1	217	173	9
Franci ia	5	3	2	229	225	8
Turčija	5	2	3	200	214
Jugoslavija	5 1	4	214	220
Svfca	5	0	S	166	271
Nazzari.
Radio. 16.00: «Oko za Carlo.
Venezia. 16.00:	»Lovci
Dietrich.	_,td
Vittoria. 16.00: »Vojna 1 loma«, F. Mac Murrar-
RADI?
J lUOgiOVAJjffš
CONE
254,6 m ah 11**
TOREK, 2». aprU* ‘
6.45 Jutranja gUSba. ^5 ličila. 13.30 Poročila- J* jiA glasba. 14.00 Igra °[	i4,35	,Lj-
v. Josipa Jankoviča. v U Komorni zbor Iz Trsta L «3» j( da Vrabca. 18.00 Kult ijiik jj di, 18.15 Violinist J£e>r. ‘ii-in pianist Gojmir 30 ? Igra orkester GaUo- ‘ la. 20.00 Bizet: «CarJre(j 4 dej. 21.30 Nočni in plesne 8l«be- 2 • zj ^ poročila. 23.10 Glasba noč.
msf 11
306,1 m ali 98°, .ranja »fjJ
7.15 Poročila. 7.30 1 w. 'r ba. 11.30 Zabavna * j^ega ^ Novi svet. 12.10 Za
kaJ' V*-4* poro«Ui &
k c-:
■seK
Poročila,
20.45 Glasba 21.00 2. nad.
22,00 Puccini:
za
Štiri
Cvetje
d T2l1oar;Komor^
Živ'
23.15 Poročila-tk
7,
ml
.45 Jutrarda *la5gijsb*. .jiP;!
11.45 Baletna
po željah. 14-°,.15 Gr|ef: Plesna glasba. veseja i cert v a-molu. 18-	_ 34. .j(
ba. 19.00 Angle5č#oa etx,v. ^
<8SP*-“
•St
M I«
O v
E * 1
12.00 Igra
202,1 h1’
212,* 1
327,1 m;	pražil
Lahka glasba. o'rKe*j*rer. mavrica. 14 25 o0 orkes* ^ (F Spored BBC. IB.f Glas Ameri|ie'f.pesirii,G dine Otte.	21-0°	°
je iz Culver vity ,jSpa.
ura. 23.30 Plesna| j s
jl»;
jim ansamblom- oi. l^ft j*!) I 12 40 Zabavna g «*	til
domači napeji. P^fgpoK ke glasbe, l*-™ l6.00 p s<-Zabavna S^ugijslo^^rii^V
ski koncert j j0 Na gicartjr
nične	P0^
in oboo lg£ var. l^m In Masko H<*e (ranc<fKjVna K č
ne arl*,na
19.30 Poroči^jsKl f**J
ba. 20.0°	^	rU^V^
Komorna od«ji.'-’ ~ ^‘pfklavi^pVpV'--
lil nad — Telefon štev. 93-8U8
olpca za
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700. celoletna 8200 lir. Fed. Uu(L repub. Jugoslavija: izvod i®'^tmske«a PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — z» Jugoslavijo: Agencija demokratičnega^
Ljubljana TyrSeva 34 - tel. 2009 tekoči račurf pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trža5K’Va
21°
tiska nZ° -