VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu 5 Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov * P. b. b. H LETNiK XXXVii) CELOVEC, PETEK, 17. JUNiJ 1983 ŠTEV. 24 (2127) Kdo resnično škoduje ugledu Koroške Ne da bi kdo navedel en sam stvaren in podkrepljen argument, je koroški deželni zbor prejšnji teden po kratkih uvodnih izjavah Predstavnikov treh strank brez vsa-ke debate — kot pravi glasovalni stroj — izrekel obsodbo nad televizijskim filmom „Vas ob meji". Hujskaška gonja proti filmu in njego- vim tvorcem je bila z naravnost vzorno troedinostjo, ki pa zaradi okolnosti v konkretnem primeru že skoraj meji na topo zabitost, povzdignjena na raven ..uradnega protesta"; s tem pa je postalo tudi povsem jasno, kdo resnično škoduje ugledu naše dežele. Kreisky:,,Največja nacistična demonstracija' 2e v zadnji številki smo obširno Poročali o tem, kje je treba iskati prave vzroke nebrzdani gonji, ki so jo vodilni koroški politiki sprožili Proti filmu „Vas ob meji": namreč v dejstvu, da je film vsaj malo posvetil za kulise koroške narodnost-"e politike, ko je s slikanjem dogodkov iz 1.1972 razgalil obraz nemškega nacionalizma, ki ga sicer radi skrivajo za krinko zlaganega koroškega patriotizma. Svoje mnenje o tedanjih dogodkih je nazorno opisal tudi bivši kancler Kreisky (ki so ga takrat na ..domovini zvestem" razgrajanju pred celovško delavsko zbornico opsovali z ..židovsko svinjo") — v pogovoru s sodelavcem revije Profil je dejal: „To je bila največja nacistična demonstracija, kar sem jih doživel po vojni. Z zlomljenimi krajevnimi tablami so šli nadme. Pravi nacisti..." Takšno demaskiranje je bilo določenim krogom na Koroškem se- veda preveč — očitno so se čutili prizadete in so po znani taktiki ..primite tatu" namesto tedanjih storilcev in kršilcev zakonov obsodili tiste, ki opozarjajo na takratna za ugled Koroške resnično škodljiva protizakonita dejanja. Ampak dvomljivi branilci koroškega ugleda in časti so spet enkrat ostali osamljeni: po vsej Avstriji, da o mednarodni javnosti niti ne govorimo, so se s svojim donkihotskim protestiranjem pošteno osmešili in celo na Koroškem so njihovi pozivi k „širo-kim protestom" ostali praktično brez odziva. Niti podpisi, ki jih bo morda uspel zbrati KHD s svojo organizirano podpisno akcijo, ne bodo mogli spremeniti dejstva, da se tudi na Koroškem širi krog ljudi, ki si ne pustijo od zgoraj zavezati ust in predpisati mnenja. Odmevi na film „Vas ob meji" vsekakor dovolj jasno kažejo, da ugleda Koroške ne ogrožajo tisti, ki s kritičnim osvetljevanjem razmer in dogodkov utirajo pot resnici o tako imenovani koroški stvarnosti, marveč ga spravlja v nevarnost nekaj drugega: namreč prizadevanja, da bi te kritične glasove prisilili k molku, obenem pa namesto stvarnega prikaza naslikali idilično podobo dežele. Do tega spoznanja bi se lahko dokopali tudi koroški protestniki, če bi bili voljni in sposobni videti in slišati, kako so njihovo neobvladano reagiranje komentirali v ostali Avstriji. Fischer: „Imamo važnejše probleme" V tem oziru bi jim svetovali, da bi se zamislili predvsem nad stališčem, ki ga je podal novi minister za znanost Heinz Fischer. Na opozorilo sodelavca ..Karntner Tages-zeitung", glasila koroške SPO, da se bo moral s filmom „Vas ob meji" morda baviti tudi parlament, je Fischer namreč dejal: „Veste, če pomislim na stanje zaposlenosti in na proračun, potem mislim, da imamo v parlamentu res važnejše stvari.." AVSTRIJA PRED EVROPSKIM SODIŠČEM: 1323-krat obtožena kratenja človekovih pravic V avstrijskem tisku je bilo pred dnevi zaslediti prav zanimivo vest, ki prikazuje našo državo v dvomljivi luči pogostega kratenja človekovih pravic. Na podiagi evropske konvencije o človekovih pravicah je bilo pri evropskem sodišču za človekove pravice v StraBburgu do leta 1S82 vloženih skupno 10.210 individuainih pritožb. Od tega je bilo zoper Avstrijo naperjenih kar 1323 tožb ali 13 odstotkov^) od celotnega števila, tako da zavzema naša država ne ravno častno tretje mesto med kršitelji doiočil evropske konvencije o človekovih pravicah. Spričo dejstva, da ima Avstrija le pičlih 7 milijonov prebivalcev, je odstotek omenjenih deliktov, ki odpade na našo državo, v primerjavi s števiiom prebivalstva v drugih državah za Avstrijo vse prej kot dobro spričevalo njene pravne in demokratične ureditve. Pri tem pa števiini primeri eklatantnega kratenja človekovih pravic, kadar gre za pripadnike narodnih manjšin, niti niso upoštevani, kajti na tem področju avstrijske oblasti s svojim pravnim formaiizmom znajo preprečiti, da bi se pripadniki manjšin sploh lahko pritožili na mednarodno sodišče. Omembe vreden pa je v tej zvezi tudi podatek, da je v zadnjem času močno naraslo števiio pritožb na ljudsko pravništvo. Dejstvo, da gre tukaj za pritožbe državljanov zaradi samovoljnega in krivičnega ravnanja raznih oblasti in uradov, zgovorno priča o tem, da kratenje zakonov in mednarodnih pogodb v Avstriji poteka predvsem „po uradni poti". Za državo, ki se rada ponaša s pravno in demokratično ureditvijo, to ni ravno dobro spričevalo. Široko mednarodno gibanje za mir in za razorožitev Bolj se bliža napovedana namestitev novih ameriških raket v zahodni Evropi, bolj se širi in krepi tudi veliko mednarodno gibanje za mir in razorožitev. V Španiji se je 150.000 ljudi udeležilo pohoda pod geslom „Za mir in razorožitev", na katerem so zahtevali, da mora Španija zapustiti atlantski pakt in da so tuja vojaška oporišča na španskem ozemlju nedopustna. Podobne demonstracije so bile in še bodo tudi v vseh drugih državah, posebno .vroče" poletje in jesen pa napovedujejo v Zvezni republiki Nemčiji, kjer se v boj proti novim raketam vedno bolj vključuje tudi socialistična stranka, ki je od zadnjih volitev dalje v opoziciji. Veliko mirovno zborovanje pripravljajo tudi avstrijska mirovna gibanja. Zadnjo nedeljo je bilo vseavstrijsko zasedanje teh gibanj v Salzburgu, kjer so kot pred meseci v Celovcu razpravljali o pripravah za osrednjo mirovno manifestacijo, ki bo 22. oktobra na Dunaju. Na tej prireditvi, ki bo združila udeležence iz vseh zveznih dežel na .pohodu miru", bodo izpovedali protest proti nameščanju atomskih raket in se izrekli za brezatomsko Evropo. Na svojem posvetu pa so zastopniki mirovnih gibanj razpravljali tudi o možnostih posebnega referenduma, na katerem naj bi se prebivalstvo Avstrije izreklo za preusmeritev vojne proizvodnje na miroljubno proizvodnjo. Prihodnji teden — od 21. do 26. junija — pa bo v Pragi svetovno zborovanje za mir in proti atomski vojni, kjer pričakujejo okoli 3000 udeležencev. PREBERITE Občni zbor Zveze slovenske mladine str. 2 Izpodriva turizem našo kulturo? str. 3 Pevsko srečanje v Št. Jakobu str.5 ZKP: Potovanje po dveh kontinentih str. 6 Matura na slovenski gimnaziji str. 8 s,Vodna vojna" med Celovcem in Pokrčami str. 8 Protislovenski izpadi neofašistov na Tržaškem V Italiji bodo 26. junija predčasno razpisane votitve in volilni boj dosega svoj višek po vsej državi. Posebno „vroč" pa je ta boj tokrat na Tržaškem, kjer neofašisti votiina zborovanja zjorabijajo za teroristične napade na tamkajšnje Siovence ter na demokratično in protifašistično usmerjene ljudi. Tako je v zadnjem času prišlo do vrste skrunitev partizanskih spomenikov, nevarno stopnjevanje pa je bilo zabeleženo z neofašističnimi provokacijami najprej v Bazovici in teden dni pozneje še na Proseku, kjer je policija začela streljati proti domačinom in je bil eden izmed njih tudi ranjen. Omenjena kraja za svoje provokacije si neofašisti niso zbrali le po naključju — Bazovica in Prosek sta dva kraja na Tržaškem, ki sta neločljivo povezana z novejšo zgodovino slovenske narodne skupnosti v Italiji: v Bazovici so že takoj ob prihodu fašizma padle prve slovenske žrtve pod kroglami fašističnih krvnikov in Prosek je bil med zadnjo vojno pravo partizansko naselje. In ravno v ta dva kraja so neofašisti ponesli svoje izzivanje ter izpadali proti tamkajšnjim ljudem; v Bazovici so domačini pregnali neofašistične izzivače, ki so se jim zato ..maščevali" na Proseku. Pri tem pa je za slovensko in protifašistično prebivalstvo še posebno izzivalno dejstvo, da se je policija postavila na stran neofašističnih razgrajačev ter jih je branila pred domačini (nehote se človek spomni dogodkov ob zloglasnem tafel-sturmu teta 1972 na Koroškem, ko se je prav tako dogajalo, da so varnostni organi namesto uradnih napisov ščitili nacionalistične vandale, ki so table podirali). Dogodki v Bazovici in na Proseku so razumljivo povzročili široko ogorčenje med tamkajšnjimi Slovenci in sploh v demokratični, protifašistično nastrojeni javnosti. V številnih protestih, ki so jih objavile razne slovenske in italijanske organizacije, so poudarili, da pomenijo izzivanja neofašistov nevarno kršenje miru, pri čemer velik del krivde pade na odgovorne oblasti, ki so kljub protestom široke demokratične javnosti po dogodkih v Bazovioi neofašistom dovolili ponovno provokacijo še na Proseku. Zaradi izzivalnih dogodkov se je v Trstu sestal tudi odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih ustanov, ki je ostro obsodil politične provokacije na volilnih zborovanjih neofašistov ter poudaril, da imajo ta psevdozborovanja kot edini namen netenje sovraštva in narodnostne nestrpnosti, tudi z nasilnimi dejanji proti slovenski narodnostni skupnosti. Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je v svoji protestni izjavi opozorila, da sega neofašistično izzivanje od mazanja partizanskih obeležij do fizičnih napadov na Slovence. SKGZ spominja, da so Slovenci nad novimi provokacijami neofašistov še posebno ogorčeni, ker so pod fašistično diktaturo že dovolj trpeli in zato ne morejo ostati brezbrižni ob novem sistematičnem fašističnem izzivanju. Fašistične provokacije v Bazovici in na Proseku pa je najostreje obsodila tudi italijanska narodnost v Sloveniji, ki je opozorila na nujnost učinkovitih ukrepov, ki naj v tem delu Italije pomagajo obračunati s ..strahovi iz preteklosti". SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na MLADiNSKO REV!J O v nedeijo 26. junija 1983 ob 14.30 uri pri Čimžarju v DVORCU pri HODiŠAH Sodeiujejo otroci kot pevci, recitatorji, giasbeniki in pripovedniki. Občni zbor Zveze sto v. mladine Umirjeno in brez presenečenj se je zadnjo nedeijo odvijat v Žeiez-ni Kapii občni zbor Zveze siovenske miadine na Koroškem, ki so se ga udeiežiii predvsem deiegati iz Podjune. MEJNi PREHOD LJUBELJ: Spet nestrpnost do slovenskega jezika! Mejni prehod Ljubeij sodi med tiste prehode na dvojezičnem ozemtju južne Koroške, kjer so imeti v zadnjih dveh ietih v primerjavi z drugimi prehodi v tem predeiu razmeroma največ razumevanja za dvojezično posiovanje. Tamkajšnji cariniki so se v giavnem držaii veijavnih predpisov, ki priznavajo siovenščini status enakopravnega uradnega jezika, in sicer tako v pismeni kot v ustni obiiki. Povsem v nasprotju s to dosiej prakticirano korektnostjo pa je dogodek, ki se je pripeti! v soboto 11. junija 1983: omenjenega dne ob 15.40 uri je na ijubeijskem prehodu namreč carinik Aifred Kohtweis reagira) zeio nestrpno, ko se je potnik žete! postužiti iegitimne pravice po uradnem postopku v siovenskem jeziku. Na podiagi tega dogodka je treba vprašati, a!i so odgovorni dejavniki na mejnem prehodu Ljubeij in na ceiovški finančni direkciji odstopiti od pozitivne prakse, ki so jo uveijavijaii v zadnjih dveh ietih? Aii pa carinikom, ki na novo nastopijo siužbo na mejnih prehodih na dvojezičnem ozemiju, „pozabijo" aii nočejo obraziožiti obstoječih zakonskih predpisov in jih zadoižiti, da se morajo tudi do siovenskih potnikov obnašati enako kot do osta-iih? Za navedeni „spodrsijaj" Aifreda Kohiweisa so vsekakor odgovorni njegovi nadrejeni in upamo, da bodo v najkrajšem času njemu in tudi drugim novim uradnikom primerno dopovedati, kako morajo upoštevati predpise giede uporabe siovenskega jezika na mejnih prehodih. Kakor smo izvedeti, bo prizadeta stranka zaradi omenjenega dogodka na Ljubeiju viožiia pritožbo na dežeino finančno direkcijo kakor tudi na finančno ministrstvo na Dunaju. LJUBELJ TUDi Z DRUGE STRANi: Spomin na žrtve nacifašističnega nasilja Kot je bilo razvidno iz tajniškega poročila, ki ga je prebral predsednik Marjan Pečnik, je Zveza slovenske mladine priredila (oz. se udeležila) od zadnjega občnega zbora (4. maja 1981) naprej skupno nad 35 prireditev, akcij in srečanj. Med temi izstopa seveda delovna akcija za preureditev Peršmanove domačije v Lepeni nad Železno Kaplo. Bila je prav gotovo ena izmed najučinkovitejših in najmnožičnejših akcij, saj je sodelovalo okoli 160 mladincev s Koroške in ostale Avstrije ter iz Slovenije. Peršmanova domačija, v kateri je edini muzej NOB na Koroškem, je tako tudi izraz tesnega mednarodnega sodelovanja in sodelovanja med manjšino in matičnim narodom, kot pač to odgovarja načelom ZSM. Med akcije, ki so pozitivno odmevale, štejejo tudi jazz-koncert v Žitari vasi in razna predavanja o političnih vprašanjih v Celovcu, Šentprimožu V Sloveniji kot v ostalih jugoslovanskih republikah in pokrajinah bo mladina tudi letos sodelovala pri najrazličnejših mladinskih delovnih akcijah, ki bodo kakor v prejšnjih letih spet potekale tako na republiški kot na zvezni ravni. Letošnje zvezne mladinske delovne akcije so se začele že 5. junija. V Sloveniji bo letos pet takih akcij, in sicer Kozjansko, Posočje, Suha krajina, Slovenske gorice in Istra. Na teh akcijah se zbira mladina iz cele Jugoslavije, tako da je to poleg opravljenega dela tudi lepa priložnost in oblika medsebojnega spoznavanja in utrjevanja bratstva. Poleg zveznih delovnih akcij pa bodo tudi republiške mladinske delovne akcije, ki jih bo v Sloveniji po številu še dosti več kot zveznih. Posebno mesto v okviru letošnjih republiških mladinskih delovnih akcij v Sloveniji pa bo brez dvoma zavzemal mladinski delovni tabor ,,Trebče 83", ki bo potekal v času od 17. julija do 6. avgusta v Bistrici ob Sotli. Od običajnih delovnih akcij se bo razlikoval po tem, da bo na njem možno sodelovati tudi za krajši čas in brez starostnih omejitev; da ne bo enotnega urnika življenja za vse udeležence, temveč si ga bodo krojili Obisk znanstvenikov Sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani so se prejšnji teden mudili na dvodnevnem infor-mativno-delovnem obisku na Koroškem. Vodil jih je direktor inštituta Silvo Devetak. Obiskali so vrsto ustanov in organizacij koroških Slovencev, kjer so bili seznanjeni s položajem in problemi slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem na narodnostnem, kulturnem, šolskem, gospodarskem in drugih področjih. in Železni Kapli. Na negativni strani pa je bil zabeležen med drugim lanski mladinski festival v Globasnici, ki res ni uspel. Zastopniki ZSM so priredili tudi srečanja zastopnikov slovenske miadine sosednjih držav, udeležili pa so se tudi raznih kongresov in srečanj v Jugoslaviji in Italiji. Mladini na Ra-dišah in šentprimožu pa so med drugim posredovati 2000 knjig, ki so jih zbrali sovrstniki v Kranju. Člani ZSM so se udeležili tudi mirovnih akcij ter ..štafete Hirošima" in sodelovali pri protestnih akcijah ob obletnici zakona o narodnih skupinah in opozorili na manjšinsko vprašanje ob zadnjem volilnem nastopu Kreiskega v Celovcu. Zveza slovenske mladine se srečava trenutno z vrsto organizacijskih in političnih problemov, ki se izražajo tudi v tem, da število aktivistov v zadnjem času ni naraslo in da v nekaterih krajevnih združe- udeleženci sami glede na svoje delovne in prostočasne interese in obveznosti; da udeleženci ne bodo organizirani na načelu brigad, temveč jih bo združeval interes, da pomagajo manj razvitim krajem. V okviru programov izgradnje spominskega parka Trebče in Kozjanskega bodo udeleženci delovnega tabora sodelovali pri gradnji kanalizacije v Bistrici na Sotli, pri ureditvi spominskega parka in pri izgradnji električnega omrežja, poleg tega pa bodo lahko pomagali domačinom pri poljskem, gozdarskem in drugem delu. njih ne uspeva, kot je ocenil na zborovanju tudi zastopnik Zveze slovenskih organizacij dr. August Brumnik. Samokritično pa je dejal, da se bo ZSO v bodoče bolj trudila za redno sodelovanje in koordiniranje dela z mladinsko organizacijo. Nadalje je poudaril Brumnik, da moramo vsi skupaj najti odgovore na številna odprta vprašanja.. Kot gostje so se udeležili občnega zbora tudi predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, predsednik SPD Zarja Miha Travnik, predstavnik ZSM Slovenije tov. Grilc, predstavnik KSŠ v Celovcu Mirko Štukelj in tajnik KSŠŠ na Dunaju Igor Schellander, ki je med drugim dejal, da je mladino treba vzgajati v bolj kritičnem duhu in k večji narodni zavesti, kar pa pomeni, da mora postati zanjo deželna in državna politika bolj prozorna. Glede političnega šolanja je zato zahteval osredotočenje na specifični manjšinski položaj na Koroškem, kritiko pa je imel tudi na račun premnogih reprezentativnih srečanj. V splošni diskusiji se je pojavita tudi kritika na trenutnem odnosu Slovencev do strank, ki velikokrat sloni le na osebnih interesih, manj pa na interesih manjšine kot celote. V tem vprašanju je premalo načelnega odnosa, je dejal eden izmed članov in dostavil, da je to nevaren čoln, v katerem se vozimo. Za bodočnost je predsednik Marjan Pečnik formuliral sledeča težišča: treba bo iskati alternativne oblike kulturnega delovanja, več angažmaja bo potrebno za delavsko in kmečko mladino ter za aktualna družbena vprašanja, prav tako pa še nadaljevati antifašistično in mirovno delovanje med slovensko mladino na južnem Koroškem. Občni zbor ZSM je dal staremu odboru, razen v finančnem vprašanju, razrešnico, v novi odbor pa je občni zbor izvolil sledeče mladince: Pečnik Marjan (predsednik), Franci Polcer (podpredsednik), Franci Picej (poslevodeči tajnik), Marko Krištof, Zdravko Haderlap, Stanko Portsch (člani izvršnega odbora), v razširjeni odbor pa je bilo izvoljenih še 9 članov iz krajev v Podjuni in Rožu. Po občnem zboru je zaigral mladinski ansambel Zmeda iz Šentpri-moža, za koncertni del pa je poskrbel znani kantavtor Marjan Smode. Istega dne, ko je prišlo na avstrijski strani ljubeljskega mejnega prehoda do zgoraj omenjenega pripetljaja, je bila na jugoslovanski strani na kraju nekdanjega koncentracijskega taborišča spet tradicionalna spominska slovesnost. Kakor vsako leto, se je na tem kraju žalostnega spomina tudi letos zbrala velika množica ljudi. Prišli so nekdanji zaporniki, interniranci, izgnanci in borci, množično se jim je pridružila mladina in skupno so se spomnili časov nacizma ter počastili spomin neštetih žrtev, ki jih je tedanje nasilje terjalo od slovenskega in vseh drugih svobodoljubnih narodov. Med udeleženci so bili tudi predstavniki bivših protifašističnih borcev in žrtev fašizma iz Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Tokratno srečanje pod Ljubeljem je bilo v znamenju žalostnega „ju-bileja", saj mineva letos 40 tet, odkar so nacisti iz taborišča Mauthausen pripeljali v podljubeljsko po- družnico prve internirance. Bili so predvsem Francozi, Poljaki in Čehi, pa Slovenci in Rusi, ki so takrat kot sužnji nemškega „herren-volka" gradili predor. V taborišča pod Ljubeljem so trpeli in umirali -* pa vendar niso zgubili upanja rta boljše čase; mnogi izmed njih so se pridružili domačim partizanom in se skupaj z njimi bojevali za osvoboditev izpod nacizma. Vsem, ki so takrat trpeli in se borili, velja vsakokratna spominska slovesnost. Toda srečanje nekdanjih zapornikov, internirancev, izgnancev in borcev ni le spominja* nje na nekdanje čase, kakor je pod* daril govornik na sobotni prireditvi, temveč je obenem tudi opozorite vsem, da varujejo mir in pridobitve, za katere so takrat trpeli tudi interniranci pod Ljubeljem. In govornikove besede so podkrepile tudi pesmi, ki sta jih v okvirnem kultur* nem sporedu izvajala pevski zbor in godba na pihala. Na beograjski konferenci Unctad iščejo poti iz težav svetovnega gospodarstva V Beogradu zaseda trenutno 6. konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, kratko Unctad, ki ji pripada velika in odgovorna naloga, da bi poskušala najti možnosti in poti za reševanje sodobnih gospodarskih problemov, ki čedalje bolj resno opozarjajo na nevarne zapletenosti današnjega sveta. Z vseh celin so se v jugoslovanski prestolnici zbrali visoki in najvišji državniki, da bi v deklarativnih izjavah in predvsem v osebnih medsebojnih pogovorih povedali svoje mnenje in predložili svoje zamisli, kako vidijo položaj v svoji lastni državi in kako si predstavljajo rešitve v širokem mednarodnem okviru. Brez dvoma je v svetovnem gospodarskem sistemu mnogo takega, kar bi bilo treba spremeniti. Tukaj je predvsem pereči problem Sever-Jug, se pravi odnosi med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi deli sveta. Prepad med njimi je danes tako globok, da še nikoli tako. Dežele v razvoju so prezadolžene: še leta 1970 so dolgovi, ki so jih bile primorane dežele v razvoju najeti na medn. tržišču kapitala, znašali „samo" 64 milijard dolarjev; v naslednjem desetletju so se povzpeli že na 460 milijard dolarjev in se lani približali celo 700 milijardam dolarjev. Tudi perspektive glede prihodnje zunanje zadolženosti dežel v razvoju so zelo črne in napovedujejo, da bodo skupni dolgovi teh dežel leta 1990 znašaii že več kot 1250 milijard dolarjev. Toda bogate države za potrebe revnih niso kazale pravega razumevanja v preteklosti niti ga ne kažejo danes — čeprav morajo hkrati priznati, da gre v bistvu za skupno stvar, za skupno usodo in prihodnost. Kljub temu ostajajo razviti slej ko prej na svojih utrjenih pozicijah in niso pripravljeni odreči se pravicam močnejšega pri vodenju svetovnega gospodarskega mehanizma. To so dovolj jasno demonstrirali na svojem pripravljalnem sestanku v ameriškem Williamsbourgu, kjer so se zbrali šefi vlad najbogatejših držav sveta. Sicer so priznali, da tudi sami čutijo posledice težav, v katerih se nahajajo dežele v razvoju (saj v nerazvitih delih sveta vedno bolj izgubljajo izvozna tržišča), toda njihove diskusije niso veljale toliko gospodarskim problemom, marveč so vse preveč časa porabili za razpravljanje o odnosih Zahod-Vzhod, konkretno o namestitvi novih ameriških raket v zahodni in novih sovjetskih raket v vzhodni Evropi. In tako se pač ni treba čuditi kričečim neskladnostim današnjega sveta: 68 odstotkov človeštva danes strada ali je na meji nadohranje-nosti — in vendar je človeštvo pred d verni leti namenilo kot pomoč za odpravo lakote samo 7,7 milijarde dolarjev, hkrati pa razmetalo za oboroževanje 350 milijard dolarjev! Ali še drugače: v dveh letih dosežejo izdatki za vojne namene več denarja, kot znaša dolg vseh držav v razvoju, kjer pa živi več kot tri milijarde ljudi ali dve tretjini človeštva. V minulih desetih ali petnajstih letih so zunanji dolgovi dežel v razvoju tako silovito narasli, da presegajo danes že 20 "/o vrednosti družbenega proizvoda teh dežel. To ima za posledico, da se je vse več dolžnikov znašlo v položaju, ko kreditov ne morejo več sproti vračati; zaradi tega se novi krediti vse težje dobijo in so vedno dražji-Najhuje pa je, da so razvojni programi dežel v razvoju spričo vsega tega močno skrčeni, če ne celo povsem ohromljeni. Tako se prepad med razvitimi in nerazvitimi še poglablja in prav kmalu bo kar 4,5 milijarde ljudi živelo v prezadolženih in revnih deželah oziroma več kakor poldruga milijarda ljudi bo živela v tistih državah, ki jih uvrščajo med „svetovne reveže". O teh in o mnogih drugih problemih sodobnega sveta teče sedaj živahna razprava v Beograda, na katero so se udeleženci oziroma skupine udeleženih držav brez dvoma dobro pripravile. Kakor se te skupine držav med seboj razlikujejo P** stopnji svoje razvitosti, tako so različni tudi nji* hovi pogledi na obstoječe probleme in zlasti nj* poti, po katerih naj bi našli izhod iz sedanju* težav. Kar zadeva dežele v razvoju, se prav gotovo ne morejo več zadovoljiti z drobtinicami % mize bogatašev; zato je tudi razumljivo, da bp* gati ne bodo mogli trmasto vztrajati pri svojm dosedanjih stališčih in videti samo svoje lastnf koristi. Torej bodo morali eni in drugi iška" skupno govorico, kajti gre za skupno bodočnost vsega človeštva in so zato potrebne skupne re* šitve. Med najaktivnejšimi so čiani ZSM iz Žeiezne Kapie Slovenska mladina pomaga manj razvitim krajem in pokrajinam Zaključna prireditev akcije,Bralnih značk' v Dij aškem domu SSD V sredo 8. junija 1983 je bil v dijaškem domu mladinski bralni večer kot zaključna prireditev akcije ..bralnih značk". Udeležila se ga je večina sodelujočih in nekaj drugih zainteresiranih. Uvodoma se je Vida Polanšek zahvalila v imenu Slovenske študijske knjižnice vsem bralcem in bralkam, da so tako marljivo sodelovali in je bilo s tem mogoče že petič zapovrstjo izpeljati to akcijo. Potem je predstavila gosta večera, mladinska pesnika Nika Grafenauerja in Janeza Kajzerja, prvi je tudi urednik mladinske knjige, drugi pa urednik mladinskega programa Založbe Borec in glavni in odgovorni urednik mladinske revije Kurirček. V literarnem sporedu sta se omenjena pesnika predstavila z izvlečkom iz svojih del. Po tej točki je bila na programu diskusija s pesnikoma, v katero so se vključevali predvsem mlajši bralci. Hoteli so vedeti kako nasta- ne knjiga, kako pesem, kakšen je občutek biti znan itd. Ob koncu pa sta Kajzer in Grafenauer podelila zvestim bralcem bralne značke, ki jih je dala na razpolago Zveza bralnih značk Slovenije in knjižne darove, ki jih je Slovenski študijski knjižnici podarila Kulturna skupnost Slovenije. Skupno je bilo v šolskem letu 1982/83 v dijaškem domu 37 tekmovalcev za bralno značko, kar je več kot polovica vseh gojencev. Vsekakor je zamisel akcije uspela: mladini približati slovensko knjigo in ji s tem odpreti pot v obsežno in zanimivo področje slovenske literature in kulture. Mlade bralce, ki so segali po slovenski leposlovni in drugi knjigi, bomo navedli tudi imensko, saj tako pozornost brez dvoma zaslužijo, za to govori tudi število tekmovalcev. Bronasto Cicibanovo značko so prejeli: Blajs Anton, Brucknig Mari- Umrl je pisatelj Miško Kranjec Min^/i teJen je v ZjMh/jani MmrZ eJfM TMjpomftMhMejših s/ovfn.shih /Jsate/jcv — A/7šho Nr^njec. Z wji?M je s/ovensC? hnjiževnost ZzgMhi/% ?M/'-/JoJov;7ejšeg% soci%/Meg<2 re