7> ö ns i er Ljubljana, torek. 20. aprila 1948 (jBSUMSTVO JLN UPBiTli LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ST2V. | TELEFON tS-S DO SS-M ROKOPISI 8B NB VBACAJO CZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA MMm plačan» v pitoftal Leto IX., štev. 94 — Posamezna številka 2 dinarja SILO O B I L N B F R B B N I B INSEUAI.N1 UOOKLEK LJUBLJANA rELEFON Ct-U H-9 POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBICAM ŠTEV (-9IHI.1 OGLASI po ceniku UESECNA NAROČNINA ii DIN Organizacije OF so pred II. kongresom okrepile io razširile svoje vrste OF v celjski okolici je podala obračun o svojem delu in prevzela nove obveznosti V nedeljo se ie sestal v Celju II. plenum OsvoEodilne fronte okraja Celje-okolica. Zastopniki krajevnih organizacij OF in ostalih množičnih organizacij so ob prisotnosti delega-fa GO OF tov. Kunsta in članov okrajnega odbora kritično pregledali svoje delo in uspehe, potrdili izvoljene delegate za H. kongres in sprejeli nove obveznosti za nadaljnje delo. Po referatu tov. Kunsta o političnem delu OF v preteklosti, je sekretar OF tov. Zoran Žagar orisal vlogo OF pri reševanju težkih nalog od osvoboditve do danes. Odbori OF so sodelovali pri izvajanju agrarne reforme, ki je dala ljudstvu 8500 ha zemlje. Posebno skrb je OF posvetila razvoju zadružništva. Danes je 15.200 članov OF v zadrugah, iz osmih naproz je zrasla močna zadružna mreža z 72 kmetijskimi zadrugami Na pobudo Or gradijo v okraju 20 zadružnih domov. V zadnjih mesecih so se delovne množice okraja Celje-okolica še tesneje strnile okrog organizacije OF. Število članstva je od leta 1945 naraslo za 1l8'7o. Število krajevnih odborov OF, ki jih je bilo prvotno 64, je z reorganizacijo in ustanovitvijo vaških odborov naraslo na 168, po priključitvi dela šmarskega in konjiškega okraja pa je vaških odborov 204. Vsebina političnega dela fronte se je odražala v prostovoljnem delu na raznih objektih. Samo pri delu na glavnih cestah so člani OF opravili skupno 220.000 ur dela, v vrednosti 2.200.C00 dinarjev. Mladina je v 216.000 urah izvršila dela v vrednosti 2.500.000 dinarjev. Razen tega so bile izvršene številne druge delovne akcije pri obnovi našega gospodarstva, pri čemer so samo sindikalne organizacije opravile nad 2,000.000 delovnih ur v skupni vrednosti 20,000.000 dinarjev. V pomoč Albaniji so zbrali člani OF 1,300.000 dinarjev, za Socialni fond pa 456.0C0 dinarjev. Člani OF in njenih množičnih organizacij sprejemajo še vnaprej nove delovne obveznosti, predvsem za gradnjo zadružnih domov. Doslej so se zavezali za 165.407 ur prostovoljnega dela v vrednosti 1.984.000 dinarjev, cd česar je izvršenih že za 694.000 dinarjev dela. Učinek dela je tu mnogo večji, kakor je razvidno iz poročil, ki so zelo pomanjkljiva. Po podatkih, ki so na razpolago, ie bilo skupno izvršenih 2,493.893 delovnih ur v vrednosti 25,394.716 dinarjev. Plenum jc potrdil 47 delegatov za H. kongres, ki so jih izvolili krajevni odbori. Potrjeni so bili tudi predlogi, ko so jih podali delegati med razpravo. Predkongresni plenum OF radgonskega okraja V Radgoni je bil dobro obiskan okrajni predkongresni plenumOF; udeležili so se ga tudi izvoljeni delegati za II. kongres OF. Razpravljali so o razvoju OF v okraju, o pomenu II. kongresa OF ter o nalogah OF na vasi. V zvezi s tem so bili sprejeti razni predlogi in sklepi. V referatih so bili poudarjeni najvažnejši dogodki OF radgonskega okraja, ki so vplivali na širitev in okrepitev Osvobodilne fronte. V času L kongresa je bilo včlanjenih v_OF 30 % volivcev, danes jih je že 75 %. S tem. da je Fronta razkrinkala svoje politične nasprotnike in jih spravila pred sodišče, se je politično in organizacijsko okrepila. S krepitvijo Fronte se dviga porast sindikatov; od prvotnih treh se je število dvignilo na 300 z 2200 čiani. Treba pa jih b0 politično in kulturno dvigniti. Priznanje gre tudi mladini (primer: trikrat udarna radgonska brigada). Nad 100 % je naraslo število članstva AFŽ. od 3000 na 6800. Več pozornosti bo treba v bodoče posvetiti gasilcem, lovskim društvom, RK in Še drugim organizacijam, ki so bile sedaj osamljene. Najvažnejša naloga je poživitev dela na gradbiščih zadružnih domov. Doslej je bilo na vseh gradbiščih opravljenih 40.000 ur prostovoljnega dela, zbranega je bilo pol milijona dinarjev, 340.000 kosov opeke, ’2070 ms gline, 200 m3 kamna, 700 m3 lesa in 7 vagonov apna. Ti uspehi kažejo, da se hoče naš človek gospodarsko in kulturno dvigniti. Podprl bo delo kmetijskih zadrug ter se seznanil z okrajnim petletnim planom in skrbel za njega izvrševanje. Fronta naj bi dala v tem letu več ur prostovoljega dela kakor v vsem razdobju od I. do II. kongresa. Ugotovilo se je, da se dve tretjini članov Fronte še nista vključili v delo za gradnjo zadružnih domov. Med najboljšimi odbori OF, ki redno plaču jejo članske prispevke po 5 din. so Apače. Grabe, Gornja Radgona, Ihova. Lutverci, Mele. Orehovci, Pogled. Plitvice, Radenci, Sio-govci. Ščavnica, šratovci, Trotkova, Vratja vas. Žiberri in Žepovci. Plenum ie sprejel sklepe o razširitvi OF, o poživljenju dela na gradbiščih ter o razmahu kulturno-prosvetnega dela. II. kongres naj bo prelomnica dela OF v vaseh našega okraja za dosego_ končnega cilja, za zboljšanje življenjske ravni našega ljudstva. Predkongresne obveznosti v novomeškem okraju Dne 18. t m. je bil v Novem mestu plenum okrajnega odbora OF, katerega so se udeležili izvoljeni delegati za II. kongres. Kot glavna naloga plenuma je bil kritičen pregled uspehom OF v vsem okraju od I. kongresa dalje. Organizacijsko in politično poročil« je podal predsednik okrajnega izvršnega odbora OF tov. Zemljen. Iz poročila je razvidno, da je Fronta v novomeškem okraju kljub raznim manjšim napakam dosegla po osvoboditvi prav lepe uspehe. V letu 1946 je sodelovala pri izvedbi agrarne reforme, po kateri je bilo razdeljenih med zemlje potrebne male kmetovalce 1300 ha orne zemlje. Na pobudo Fronte je bilo v okraju nacionaliziranih 9 večjih in manjših podjetij. Pri obnovi našega podeželja in drugih delih so člani Fronte napravili nad 300.00 prostovoljnih delovnih ur poleg ostalih prostovoljnih del, ki so jih opravili člani sindikatov, mladine in AFŽ. Slabša pa se je Fronta pokazala letos pri pripravah za gradnjo zadružnih domov, kar je dokaz, da se te tako važne akcije nismo lotili z vso resnostjo. Tudi pri drugih gospodarskih ukrepih ni sodelovala dovolj intenzivno po vsem okraju. Ponovno se je pokazalo, da v področju, kjer so med narodno osvobodilno vojno največ žrtvovali za našo stvar, tudi danes pravilno pojmujejo vse gospodarske naloge. Tako n. pr. je v plačevanju davka najboljši KLO Poljane, kjer so plačali 121°/# davka, Lipje (Suha krajina) in Dolenjske Toplice 103 %>, Žužemberk, ki je bil med vojno pozorišče neprestanih bojev, 91 %, dočim so bolj premožni KLO kakor Dobruška vas, Gradišče; Sela, Ratež in drugi dosegli komaj 50o/o- številčno se je Fronta v okraju dvignila od 127 odborov s 13.275 člani v letu 1946 na 148 odborov s 16.519 člani v letu 1947. Plenum OF v Trebnjem Dne 18. t. m. smo imeli v Trebnjem prvi plenum OF. Tov. Mihelič, sekretar odbora OF, je v svojem poročilu podal pregled dela, ki ga je izvršila OF1 od leta 1941 dalje. Množične organizacije so na pobudo OF napravile v letu 1945 3836 prostovolinih delovnih ur, v letu 1946 36.085 ur, v letu 1947 pa 108.691 delovnih ur, kar znese skupaj 1 milijon 287.710 prostovoljnih ur. Po teh poročilih je tov. Širca pozval vse navzoče, naj se pridružijo predkongresnemu tekmovanju s tem, da pritegnejo v OF še ostalih 30 «/o, ki so še izven organizacije OF, da se lotijo s čim večjo vnemo gradnje zadružnih domov in vseh del, ki so v načrtu petletnega plana. K&ngffes Ljudske front® Emm in Hercegovine Sarajevo, 19. apr. Včeraj se je sestal v Sarajevu kongres Ljudske fronte Bosne in Hercegovine. Kongres je oivorii predsednik pokrajinskega odbora Ljudske fronte Djuro Ptičar - Stari. V ijnenu Izvršilnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije in maršala Tita je kongres pozdravil minister zvezne vlade Vicko Krstu-lovič. Po izvolitvi delovnega predsedstva je imel predsednik Djuro Pucar referat o delu Ljudske fronte Bosne in Hercegovine. Ta kongres, je rekel, ima nalogo proučiti delo frontovskih organizacij -po I. kongresu in posta-viii nove naloge za leio 1948. Fronta je lani prevzela obveznost 3,382.000 delovnih dni, vrednost dela pa se ceni na 417,954.000 din. Na koncu leta se je ta vrednost povečala na 464,199.400 din Ljudska fronta Bosne in Hercegovine je svoj fronfovski plan uresničila lil%>no. Na vsakega prebivalca LR Bosne in Hercegovine odpade 187,25 din pri uresničevanju frontovskega plana. V teh številkah pa ni vračunano delo Ljudske mladine, ki je delala 2,643.838 dni v vrednosti 264,383.333 din. Skupni prispevek Ljudske fronte Bosne in Hercegovine pri izgradnji naše države v letu 1947 znaša torej 728,583.200 din, kar pomeni, da odpade na vsakega prebivalca povprečno 354,25 din. Omeniti moramo tudi nedostatke našega dela, ie nadaljeval Djuro Pucar, da bi lahko plan Fronte v tem letu uspešno končali. Prva napaka je, da so bila naša okrajna frontov-ska vodstva pri izdelovanju svojih načrtov preveč birokratska, ker se ne posvetujejo dovolj z ljudstvom, ki ga na ta način tudi ni moglo proučiti in podati svojih pripomb. Zaradi tega je prišlo v plan to, kar ni bilo za ljudstvo najvažnejše, hkrati pa plan tudi ni upošteval moralnopolitičnih prednosti, ker ni sodelovalo ljudstvo. O nalogah ,ki čakajo Ljudsko fronto Bosne in Hercegovine v letu 1948, je Pucar med drugim izjavil: V zvezi z državnim planom za leto 1946, 8i ]e mnogo obširnejši kakor lanski čaka frontovske organizacije več važnih nalog: 1. Pri izdelavi delovnega načrta moramo upoštevati prav vsakega človeka in omogočiti podjetjem potrebno število delavcev. 2. Vsakodar moramo prepričati o potrebi varčevanja z materialom. 3. Naša podjetja morajo letos delo organizirati in preprečiti neracionalno izkoriščanje delovne sile, s tem pa tudi doseči cenejšo proizvodnjo. Ker je fronfovski plan za letos večji kakor lani, sta delovna organizacija in boljša evidenca neobhodno potrebni. Frontovske organizacije bodo morale pospeševati zadružne organizacije, ker bo zadruga izpolnila svoje naloge samo v primeru, če bo vse članstvo aktivno sodelovalo in če bo nadziralo in podpiralo zadružno vodstvo. Frontovske organizacije morajo po-sveiiti več pozornosti obveznemu odkupu, od katerega sta odvisna pravilna preskrba delavcev ter delo naše industrije. Upoštevajoč lanske uspehe Ljudske fronte, sem prepričan, da bodo naše frontovske organizacije tudi v tem letu častno izpolnile svoje naloge. Dels zskstftgđaJ&Hš!* Gähsrnv Lpiske skispšelise FLft Jugoslavije Beograd, 13. apr. V odborih za gospodarski pian in finance Zveznega sveta ic Sveta narodov so včeraj končali razpravo o predlogu vsedržavnega proračuna v 1948. letu v podrobnosti. Nato so sprejeli predlog o zaključnem računu za 1946. Zakonodajni odbor Zveznega sveta je včeraj sprejel predlog zakona o zdravstveni inspekciji. V obrazložitvi predloga tega zakona je rečeno: »Izpolnitev petletnega plana gospodarskega razvoja naše države, zidanje delavskih naselbin po novih izkušnjah, gradnje železniških prog, cest, jarkov za namakanje, zgraditev stanovanjskih poslopij in kul-turno-socialnih ustanov zahtevajo, da se ustanovi organ, ki bo zagotovil kontrolo nad izvajanjem določenih zdravstvenih norm. Posebno bo moral skrbeti za pravilno izbiro zdravega terena za zgradbe, za preskrbo novih naselbin z vodo, za kubaturo in površino, za ureditev zaščitnega zelenega pasu, za pravilno zdravstveno organizacijo, kanalizacijo, za odvažanje smeti itd. Zgraditev železniških prog, cest, melioracijskih del in kanalov zahteva poostreno nadzorstvo zdravstvenih organov, ker bi mogla v rovih, ki ostanejo po izkopavanju zemlje za nasip, nastati nova velika malarična legla, kakor se je prej dogajalo. Zdravstvena inspekcija bo sestavljena po posameznih panogah. Naša zdravstvena inspekeija bo morala rešiti probleme zdravstvenega nadzorstva nad obnovo pomr.sr.ih mest is vasi in nad graditvijo stanovanjsko-komunalnih zgradb in socialno-kuitnrnih ustanov. Rezultati, ki smo jih doslej dosegli v gospodarski ali kulturni izgradnji, nam omogočajo in nalagajo uvedbo epidemiološke službe na trdnih in planskih temeljih. Borba zoper nalezljive in druge bolezni, ki so nam ostale zaradi zaostalosti in nemarnosti stare Jugoslavije med ubožnimi sloji, je ena izmed važnih ln prvih nalog naše zdravstvene službe v celoti. Te velikanske probleme bo reševala novoustanovljena zdravstvena inšpekcija kot operativni in kontrolni organ, ki obsega epidemično službo ter sanitarno in higiensko nadzorstvo«. Odbor je nato sprejel tudi predlog zakona o ureditvi ljudskih sodišč. Zakonodajni odbor Sveta narodov je razpravljal o predlogu zakona o zasebnih in trgovskih podjetjih. V obrazložitvi tega zakona piše med drugim tole: »Naše gospodarsko življenje ln njegov razvoj temeljita na načrtnem gospodarstvu. Načrt zajema vse gospodarsko delovanje in ga prilagaja zaradi izpolnitve splošnih planskih nalog. V skladu s tem temelji tudi načrt zakona o zasebnih trgovskih podjetjih na načelu, da vodi organizacijo trgovine država in da temelji ta organizacija na načrtu trgovinske mreže, ki je izredno važno sredstvo za preskrbo prebivalstva. Zato se morajo tudi zasebna trgovska podjetja podrediti potrebam načrta trgovinske mreže. Zasebna trgovinska podjetja bodo delala pod nadzorstvom pristojnih državnih organov. Načrt zakona določa, da ne more nihče dobiti dovoljenja za zasebno trgovsko podjetje na debelo.« Slovesnosti ob dograditvi prvih dveh zadružnih domov Slovesna otvoritev zadružnega doma v Dolu* Predmeji na Primorskem Zadružniki gorske vasi Dol-Pred-meja na robu Trnovske planote, so v nedeljo 18. t. m. slovesno odprli svoj zadružni dom. prvi na Primorskem. Prebivalci te vasi, ki so že med narodno osvobodilno borbo dokazali svojo zavednost in pripravljenost žrtvovati vse za osvoboditev svoje domovine, so se tudi po osvoboditvi izkazali s svojo marljivostjo in zavednostjo, s katero se borijo za lepše življenje vsega delovnega ljud- vodil vso gradnjo. Poleg njega so se odlikovali tudi številni drugi prebivalci, tako Bruno Bizjak, Srečko Černigoj, Milan Likar in Jolanda Likar, ki so' prispevali vsak po 35 prostovoljnih delovnih dni. Tem ih drugim požrtvovalnim delavcem so na dan otvoritve vsi prebivalci izkazali hvaležnost in priznanje ter jih odlikovali z zlatimi, srebrnimi in bronastimi značkami. Tako je prejelo 24 najbolj požrtvovalnih delavcev zlate stva. Vas Dol-Predmeja je bila med vojno požgana in je izmed 156 stanovanjskih hiš ostalo celih le še 30. Prebivalci, ki so še ostali, so morali ob velikem pomanjkanju napeti vse sile, da so lahko gospodarsko zopet dvignili in obnovili svojo vas. Do danes so obnovili že nad 70 % porušenih poslopij, ostala poslopja pa bodo še v letošnjem letu obnovljena. Tako velike uspehe v obnovi so lahko. dosegli zato, ker so enotni in združeni v svoji obnovitveni zadrugi požrtvovalno delali. Prebivalci te vasi so v začetlcu letošnjega leta sklenili, da si sami zgradijo tudi zadružni dom. tako da bodo lahko še uspešneje vodili svojo zadrugo in dvignili kulturno raven svoje vasi. Delati so začeli 5. marca. Takrat so sklenili, da bodo dom postavili do 1. maja. Pozneje so spre, jeli obveznost, da bodo postavili dom do 27. aprila. Napovedali so tudi tekmovanje ostalim vasem, ki gradijo zadružne domove, in so med tekmovanjem skrajšali rok do 18. aprila. Stoodstotno so sledili pozivu Osvobodilne fronte in vsak dan so v velikem številu prihajali na gradilišče. Seveda so se med gradnjo pojavile tudi ovire, vendar so ob pomoči ljudske oblasti, številnih podjetij iz go-riškega okraja, kakor tudi s svojo požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo vse te ovire premagali. Tako na primer niso imeli načrta za dom. ki bi ga moral izdelati »Zidgrad«. 'Kljub temu so začeli delo po svojih zamislih oziroma po načrtu, ki so si ga sami izdelali. Le na ta način jim je uspelo, da so do roka, ki so si ga postavili, zgradili svoj zadružni dom. Pri gradnji so sodelovali prav vsi prebivalci od pionirja do zgrbljenega starčka. Zato je ta dom res njihova last. Nekateri izmed teh požrtvovalnih delavcev so bili od začetka gradnje vsak dan na gradbišču. Najbolj se je odlikoval tajnik obnovitvene zadruge tov. Franc Bratina, ki je značke, 42 srebrne in 35 bronaste značke. To nedeljo so slovesno odprli novi zadružni dom. Slovesnosti so prisostvovali številni gostje, tako tov. minister Janez Hribar in minister za delo tov. Ivan Regent, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS tov. France Bevk ter številni drugi gostje. ki so jih navzoči toplo pozdravih. Ob otvoritvi je govoril minister tov. Janez Hribar, za njim pa podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine tov. France Bevk. predsednik zadružne poslovne zveze goriškega okraja tov. Soklič in predsednik Kmečke zadruge Dol-Predmeja tov. Bizjak, ki je opisal potek gradnje zadružnega doma. Sekretar okrajnega odbora OF tov. Jože Primožič je ob zaključku dopoldanske svečanosti podelil najboljšim in najbolj požrtvovalnim delavcem zlate, srebrne in bronaste značke. Nato so si gostje, med katerimi so bile delegacije vseh okrajev na Primorskem, ogledali prostor zadružnega doma. Popoldne je bila v novi dvorani zadružnega doma kulturna prireditev z zelo pestrim sporedom. Nastopila sta pevski zbor LŠM iz Ljubljane ter pionirska godba iz šiške. Posebno so se prebivalci vasi Predmeje veselili kinomatografske predstave. Ogledali so si naš domači umetniški film »Slavica«. Zadružni dom v DoluPredmeji naj služi za zgled vsem ostalim vasem in združnikom, ki si gradijo svoje zadružne domove, obenem pa tudi za zgled, kako se lahko s preprostimi sredstvi premagajo vse težave in dosežejo veliki uspehi. Kdor je bil tri dni pred otvoritvijo zadružnega doma v Predmeji, ne bi verjel, da bo dom dograjen do 18. aprila, toda s požrtvovalnostjo in z delovnim poletom, ki je plod visoke politične zavesti prebivalcev, je bil zadružni dom zgrajen in bo stal kot spomenik bodočim generacijam, ki se bodo učile na delih svojih prednikov. Štiri obmurske vasi so si postavile lep in ponosen zadružni dom Vas Cven so v bivši Jugoslaviji poznali le tisti, ki so se zanimali za konjske dirke. Danes pa je Cven znan vsakemu človeku, ki spremlja napredek našega kmetijstva. Kraj Cven — ki ima v svojem območju še vasi Moto, Spodnje in Gornje Krapje, ie sezidala sebi v korist svoj zadružni dom. Pet in petdeset dni so delal), v teb 55_ dneh so iz temelja zgradili zadružni dom na Cve-nu. Človek temu skoraj verjel ne bj Udarniki, ki so odlikovani z zlato značko — Branko Puconja, Franc Kovačič. Roza Zorčeva. Janez Marinčič. Vojislav Borovje, Janez Skrlec iz Cve-na, Franc Bratina iz Gornjega Krapja in Zadravec iz Ljutomera; tisti, ki so odlikovani s srebrno značko: Franc Ljpovec, Janko Škrge iz Spodnjega Krapja, Janko Špur, Karel Rus, Ignac Smodiš Katika Peterka, Ljudmila 2u-ravlova iz Mote, Terezija Erjavec, Franc Krištofič, Frančiška Stanjkova, Janko Sabotin, Frančiška Kosi, Roman Magdič iz Cvena, mizar Novak, polirja Ivanjšič in Belovič iz Ljutomera, Alojz Brumen iz Gornjega Krapja in Alfonz Celhofer; in tišti z bronasto značko: Anjca Rus, Filome-na Slana, Peter Prelog, Alojz Slana, Cilka Stanjko, Anton Farkaš. Alojz Novak, Frančiška Anderlič, Pavla Marjanovič iz Mote, Franc Sever, Jan. ko Karba, Franc Fras iz Gornjega Krapja, Janez Cmrekar. Matija Belec, Franc Tršovec, Tomaž Lipovec, Anica Novak iz Spodnjega Krapja, Jožefa Novak in Cilka Lešnik iz Cvena ter vozniki Dušan Rajh, Ješko Žitko iz Mote, Marija Makoter, Stanko Slavič iz Cvena, Matija Babič. Janko Ozmec, Franc Babič, Franc Makoter, Franc Brumen in Franc Makoter iz Gornjega Krapja — vsi ti v pogovoru povedo isto, kar sta v nedeljo povedala minister za kmetijstvo inž. Levstik in sekretar Prezidija Ljudske skupščin« LRS France Lubej: »Za nas je važno, da stopamo kar naravnost — po najkrajši P°ti naprej v gospodarski graditvi.« Na Cvenu je bilo v nedeljo lepo. Ljudje so prišli iz vseh koncev in krajev. Znašli so se ob zadružnem domu, kjer so jih sprejeli najboljši graditelji doma iz teh štirih vasi Be-6eda je dala besedo in verjemite, da so tisti ljudje, ki imajo >v rokah« zadružne domove v ostalih krajih naše dežele in so prišli na slovesnost, priznali, da so v marsičem slabo delali. Niso znali ljudem dopovedati, kaj je zadružni dom, niso znali dopovedati mladini, kaj je dvorana, kjer se bodo zbirali ljudje, ki niso nikoli v svojem življenju gledali življenje. zato je zadružni dom na Cvenn prvi. Tukaj imamo Branka Puoonjo, predsednika krajevnega odbora za zgraditev zadružnega doma, z njim vštric gredo ostali člani odbora in še nekaj! Okrajni odbor za gradnjo zadružnih domov v tem okraju se je zares potrudil. Saj ni bilo minute, da ne bi ta ali drugi član tega odbora stal pri gradnji. Pa nj samo stal! Zidak je vzel v roke. Na pionirje, ki so res delali in se veselili tega'praznika, ne bo naš narod pozabil. Iz šole — po urah računice in kaj se še ve -# so pohitel in našemu ministru tov. inž. Levstiku obljubili, »da bodo še v bodoče najboljši učenci v ljutomerskem okraju. Lepo je bilo ta dan na Cvenu. Ljudje, ki so prišli na obisk doma, so bili videti zadovoljni. Ogledal; so si zadružno trgovino, in kar je največ vredno: v prelepi dvorani so se morali zaustaviti. Gledali so udarnike doma in malo kasneje Nušičevega »Doktorja«, ki so ga mariborski dramski igrale; res dobro dali. Saj ni daleč dan, ko bo Gorinšek iz Mariborskega gledališča ves zadovoljen gledal kako bodo domačini igrali v svojem zadružnem domu. In še pomagal jim bo a svojimi prijatelji! Cvenčane so obiskali ljudje od daleč in blizu. Baltinčani so jim zaplesali naše plese, dobre volje ljudje iz Murske Sobote so jim zapeli in na koncu konca: vsi so bili veseli in zadovoljni da je zadružni dom na Cvenu prvi, kj je bil letos iz temelja zgrajen in dograjen. Dom na Cvenu je dokaz, da se naše dobro ljudstvo, ki tam živi ne bo dalo zapeljati! Prlekija je dobro začela in tako dopovedala ostalini krajem: »Brez dela in brez ljubezni do zemlje — n; zadružnega doma!« Kreditno poslovanje kmečkih zadrug Komite za zadružništvo pri zvezni vladi je izdal pravilnik o hranilno-kreditnem poslovanju kmečkih na-bavljalnih in prodajnih zadrug. Uvedba tega kreditnega poslovanja bo kmečkim zadrugam bistveno olajšala trgovanje po vezanih cenah, ker bo zadruga zbrana sredstva iz hranilnih vlog lahko uporabila za dopolnitev svojih obrtnih sredstev, za nakup industrijskega blaga in za odkup kmetijskih pridelkov, in bo zmanjšalo potrebo naše zadružne nareže po kreditih pri državnih kreditnih ustanovah in v precejšnji meri tudi razbremenilo državni proračun. .Doslej so kreditne zadruge posvečale malo pozornosti zbiranju hranilnih vlog ali pa jih niso pravilno izkoriščale. Hranilno in kreditno poslovanje bodo opravljali posebni odseki kmečkih zadrug za varčevanje in kredit. Upravni odbor zadruge, ki bo ustanovila tak odsek, bo predložil svoj načrt okrajni poslovni zvezi in bo o ustanovitvi odseka in o možnosti vlaganja hranilnih vlog obvestil zadružnike. Po pravilniku so lahko hranilne vloge neomejene. Sprejemajo pa se tako od članov zadrug, kakor tudi od ostalih oseb in množičnih organizacij. Zadruge lahko zbirajo hranilne vloge tudi na ta način, da zadružniku po njegovi želji prenesejo kupnino za odkupljene kmetijske pridelke ali del te kupnine na hranilno knjižico, zadružnik pa lahko pozneje na breme svoje vloge kupi v zadrugi industrijske izdelke. Tako lahko zadruge vnovčujejo kmetom pridelke in jim prodajajo industrijsko blago brez uporabe gotovine. Zadruga lahko daje svojim članom tudi posojila, ki smejo doseči do 40°/o skupne »-šote zbranih vlog. Posojila se dajejo samo tistim zadružnikom, ki svoje pridelke prodajajo preko zadruge in se oskrbujejo v zadrugi. Prvenstveno se odobravajo posojila v gospodarske svrhe, kakor za nabavo semen, živine, kmetijskih strojev in orodja, umetnih gnojil itd. Posamezni zadružnik lahko dobi posojilo do 5000 din na eno leto, obrestna mera na sme znašati največ 5%. Okrajne poslovne zveze morajo pravočasno dati navodila za poslovanje hranili no-kreditnih odsekov in morajo to zadružno poslovanje nadzirati ''Parlamentarne volitve v Italiji De fiasperiiev reakcionarni blok se je posluževal pri volitvah velikih prevar in potvorb Volivne sleparije duhovnikov in »častitih« sester. — Pritisk policije in karabinjerjev na ljudstvo Rim, 18. apr. (Tanjug) Danes ob 8. so se začele v Italiji parlamentarne volitve. V olive/ glasujejo hkrati za skupščino in senat. Zastopanih je 23 političnih strank. Na vseh voliščih so policijske straže. V Rimu in drugih mestih so policijske sile in karabinjerji v pripravljenosti. Dopoldne so potekale volitve v Rimu in po vsej državi v relativnem redu. Na voliščih v središču Rima je bilo dopoldne ©pačiti veliko število častnih sester in duhovnikov. Na ulicah so nastopal; hitri policijski oddelki v bojn; opremi, predmestja pa so obiskovali kamionj polni stražnikov. Odstotek volivcev v Rimu je mnogo večji v predmestjih kakor pa v središču mesta. Dokončni rezultati volitev bodo objavljeni t sre. do zvečer. Prj volitvah se poslužuje krščansko-demokratska stranka prevar in potvorb. V mnogih krajih je dobilo prebivalstvo volivne lističe, na katerih je že v naprej podčrtan kandidat krščansko-demokratske stranke, tako da n; mogoče glasovat; za nobeno drugo stranko. Ta sistem volivnih prevar je množičen zlasti na področju Ancone. V Rimu izvajajo ta sistem prisilnega glasovanja za vladno stranko zlasti v onih četrtih, kjer jma demokratična fronta na svoji strani ogromno množico volivcev. Samo v voiivai enoti v ulici Ponte Regula v klimu je moralo na ta načjn od S00 vpisanih volicev glasovati za krščan-sko-demokratsko stranko 300. Razen tega sistema prevar se izvaja tudi eistem dvakratnega glasovanja, pri čemer so zlasti aktivni duhovniki jn tako imenovane častite sestre. Prevare teh duhovnikov so bile tolikšne, da je morala celo policija popoldne aretirati 20 duhovnikov. Demokratična fronta je protestirala pri ministru za notranje zadeTe Scel-b; proti množičnim votivnim prevaram in potvorbam po vsej Italiji. Minister prejema obenem protestne brzojavke iz vse države. Scelba je zavrnil zahtevo demokratične fronte, da naj po radiu izda nalcsf volivnim komisijam, naj /zročijo volivne lističe odprte v roke volivcev, da b; bile tako preprečene prevare in prisilno glasovanje za vladno stranko. V severni Italiji je pričela policija z odkritimi izzivanji in nasiljem. V dveh volivnih enotah so bili uničeni vsi votivni listi; ti dve voljvn; enoti sta v delavski četrti, kjer je nedvomno vse prebivalstvo glasovalo za demokratično fronto. V Vidmu so fašistični izzivalci napadi; sedež vatikanske organizacije »Katoliška akcija« v namenu, da bi imela vlada povod za represalije proti pristašem demokratične ljudske fronte. Ugotovili pa so, da je ta napad pripravila in organizirala kr-ščanskedemekraiska stranka. Po ulicah Rima, Milana in drugih mest krožijo kamion; in oklopna vozila z oddelki policije in karabinjerjev Po podatkih rimskega radia je volilo v Rimu do 20. 65 odstotkov, v Bariju 60 odst., v Turinu 70 odst., v Milanu do 21. 60 odst., v Cosenzi 50 odst. v Cataniij (Sicilija) do 18. ure 50 odst. Volitve se bodo nadaljevale v ponedeljek ob 7. in bodo trajale do 14. pop. Politično tajništvo demokratične fronte je - objavilo — kakor poroča Reuter — poročilo, da so krajevne oblasti v Vidmu vpisale v volivne sezua. me 300 oseh ji Trsta, ki nimajo votivne pravice. V štirih srezih na področju Ancone so našli volivne lističe, na katerih je bil že določen kandidat kr. ščansko demokratske stranke. Kljub volivnim goljufijam v korist krščansko-demc-kratske stranke, je italijansko ljudstvo ostalo hladnokrvno. Vsa izzivanja in incidenti so bili onemogočeni že takoj v začetku, tako da se doslej ni zgodilo ničesar pomembnega. Kakor so pokazali podatki o odstotku udeležencev na volitvah včerajšnjega dne, je odstotek volivcev, ki so doslej že glasovali, precej visok v vseh provincah in mestjh, kjer je zmagala na volitvah demokratična fronta. Vladni blok in minister za notranje zadeve Scelba sta ponovno pozvala volivce naj gredo vsi volit Rim- ska radijska postaja je opozarjala vso noč in danes zjutraj, da morajo vej, ki še niso volili, pohiteti do 14. ure, češ da zakon določa težke sankcije za one, ko ne bodo volili Krščansko demokratska stranka je vzela v svojo službo tudi »Rdeči križ«, ki je prevažal s kamion; 6tarčke in bolnike na volišča. Krščanski demokrati so nagnali na volišča celo umirajoče ter bolnike iz bolnic, ki imajo težke nalezljive bolezni in tifus. Navajajo, da je do 13. po vsej državi volilo 87%> volivnih upravičencev. Na voliščih v Rimu so ugotovili številne nepravilnost;, ki jih je zagrešila v glavnem duhovščina. Tako so na volišču v četrti Tusculano prekinili to. litve, ker so odkrili, da je 300 volir. cer prejelo volilne l/stke, na katerih so bili že znaki krščanskih demokratov. Isto se je dogodilo tudi v predelih Rima PrimaTalle, Trastevere in na volišču št. 24S. V San Sabi so aretirali nekega duhovnika, ki je volil že četrtič. Vsakokrat je jamčil zanj predstavnik krščanskih demokratov, ki je bil prav tako aretiran. Na nekem volišču so razveljavili volitve, ker so ugotovili, da so bili v volivni skrinjici že pred začetkom volitev listki v korist krščanskih demokratov. V istem predelu je bila aretirana redovnica, ki je volila z listkom druge osebe. Tudj v drugih predelih so aretirali številne duhovnike. Tudi v Milanu je prišlo do številnih nepravilnosti na voliščih, k; so jih v glavnem zagrešili krščanski demokrati. Tudi tu 60 aretirali mnogo duhovnikov, ki so hoteli večkrat voliti V kraju Cassino v pokrajini Turin je prišlo do tragičnega dogodka. Pristaši krščanskih demokratov so privlekli na volišče bolnega starčka. Še preden je utegnil voliti, je v volivni kabini izdihnil. Fašistična izzivanja v Gorici Gorica. 18. apr. (Tass) V soboto so se dogodila v Gorici nova fašistična izzivanja. Fašisti, oboroženi z angleškimi puškami in granatami s solznim plinom, so poizkušali napasti poslopje komunistične partije in njene številne podružnice, vendar je bil fašistični napad odbit. Nato so fašisti več ur oblegal; poslopje komunistične partije ter streljali in metal; granate v okna poslopja, dokler jih prebivalstvo ni razgnalo. Policija, ki je prispela šele po incidentu, ni aretirala nit; enega fašista, pač pa nekaj pristašev komunistične partije. Nov poskus ZDA za rešite? monarhofašlzma v Grčiji Monarhofašisii so začeli veliko ofenzivo v Rumeliji Atene, 19. aiprila. (AFP) Dobro poučeni krogi trdijo, da je SofoMes Venizelos predlagal kralju Pavlu sestavo nove vlade, v kateri naj hi bili v okviru koalicije liberalcev in populistov zastopani novi ljudje. V zvezi s tem izražajo druga poročila prepričanje, da se je Venizelos ravnal po navodilih, ki jih je dobil med. svojim bivanjem v ZDA, kar pomeni nov poskus za rešitev monarho-fašizma v Grčiji Po uradnih atenskih poročilih se je 16. aiprila pričel velik napad enot 1. korpusa grške kraljevske vojske v Rumeliji. Operacije vodi poveljnik prvega korpusa general Cekalotos. Napad spremljajo operacije velikih letalskih sil. Vojaške operacije obsegajo tudi planinske predele pri Varduzi. Po poročilih tiska je operacijski načrt izdelal pomočnik načelnika generalnega štaba Kitrilakis, odobril pa ga je ameriški general Van Fleet. V Kalavriti uničen bataljon monarhofašistov Atene, 19. apr. Vrhovna komanda demokratične armade Grčije poroča, da so enote peloponeško komande napadle 11. aprila utrjeno monarhofaši-stistično oporišče Kalavrita, ki so jo branile močne sovražnikove sile. Po večurnem boju so demokratične sile zavzele Kalavrito in popolnoma uničile sovražnika, ki je imel po dosedanjih podatkih 88 mrtvih in nad 150 ranje. nih. Vse orožje in oprema bataljona je bila zaplenjena, med drugim 4 težke strojnice, 5 minometalcev s 500 granatami, 22 puškomitraljezov, 300 pušk, 95.000 nabojev ter velike količine vojaškega in sanitetnega materiala. Na albansko ozemlje padajo topovske granate Tirana, 19. apr. (ATS) Dne 9. aprila oh 11. uri je neko tuje letalo, ki je preletelo iz Grčije, krožilo nekaj časa nad mesteci Longo, Lovina in Klisera, na kar se je oddaljilo proti Murini. 10. aprila so grški vojaki izstrelili iz težkega minometalca iz vasi Kastanje 5 granat v smeri Kosovi-c-e. Granate so padle 250 m daleč na albansko ozemlje. Istega dne so izstrelili iz grške vasi Kerasovo ‘2 topovski granati, ki sta padli 300 m daleč na albansko ozemlje. Pol ure pozneje so grški vojaki izstrelili .iz grške vari Kerasovo še 9 topovskih gTanat, ki so padle v bližini stare obmejne stražnice v KosovicL 15. aprila so grški vojak; izstrelili iz grške vasi Kerasovo dve topovski granati v smeri obmejnih kamnov št. 41 in 42 na sektorju Kosovice. Granate so padle 30 m daleč v notranjost albanskega ozemlja. Istega dne je neznano letalo preletelo mesto Konispol ter kraje Čiilik in Mursi, nato pa se je oddaljilo v smeri Krfa ZDA vsiljujejo na konSeread za svefesis tiska svojo voljo Ženeva, 18. apr. (Tanjug) Na sobotni plenarni seji konference OZN za svobodo tiska in obveščanja so proučevali predlog generalnega komiteja o postopku na plenarnih sejah. Predstavnik Sovjetske zveze Bogomolov 6e je odločno uprl predlogu generalnega komiteja, da naj bi smeli posamezni delegati govoriti le 10 minut in predlagal, naj govorniki govore o najvažnejših vprašanjih vsaj 30 minut. Glasovalni stroj je O'dkloiKl ta predlog in s tem vnovič dokazal, da nasprotuje slehernemu sporazumu. Na popoldanski seji komiteja št. 4 za pravna vprašanja so nadaljevali s proučevanjem uvodnega dela ameriškega predloga o načrtu konvencije. Glasovalni stroj je zaradi trdovratnosti ameriškega delegata zavrnil vse dodatne predloge poljskega in beloruskega predstavnika, ki določajo, naj seiustavijo v koovencijo temeljna na- čela o nalogah tiska v borb; proti vojnim hujskačem. Z večino glasov je bil ameriški predlog sprejet v celoti. Fo objavi glasovanja je jugoslovanski predstavnik SteTan Dedijer izjavil, da prepušča sedaj sprejeto besedilo vse države s slabše razvitimi sredstvi za obveščanje na milost in nemilost močnejšim. Razen tega ni v tem načrtu niti enega izmed temeljnih načel, kakor je borba proti vojnim hujskačem in so tako ostala popolnoma odprta vrata za širjenje lažnivih in popačenih vesti na škodo dobrih odnosov med narodi Na Češkoslovaškem bo v najkrajšem času ustanovljena enotna delavska fronta Sporazum o združitvi komunistične partije češkoslovaške vaško socialno-demokratske stranke in češkoslo- Praga, 19. apr. (Tanjug) Predsedstvo centralnega komiteja komunistične partije Češkoslovaške in predstavništvo socialnodemokratske stranke sta objavili naslednji razglas: »Naše delovno ljudstvo mest in vasi je spoznalo v februarskih dogodkih silo, ki je rešila republiko pred rušilno reakcijo. Naravna posledica tega je elementarna želja delovnega ljudstva, da se izvede popolna politična in organizacijska združitev. Predstav, niki KP Češkoslovaške in češkoslovaške socialnodemokratske stranke so ugodili splošni želji ter so se na skup. nem sestanku sporazumeli o potrebi združitve obeh strank. Slovesno izjav- ljamo, da bomo »družitev izvedli v najkrajšem času. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi odbor 6 članov, v katerem so po trije predstavniki obeh ßtrank. ki bo pripravil vse potrebno-za združitev. Fo-dobni odbori bodo ustanovljeni v vseh okrožjih, okrajih in mestih.^ Centralni odbor za združitev bo določil smernice glede izvedbe združitve. Skupna ideološka podlaga ho nauk Marsa, Engelsa in Lenina-Stalina, zmagonosno orožje socializma. Organizacijsko podlago za združitev bo tvorila komuni, stična partija Češkoslovaške. Začenjamo zgodovinsko del®, začenja se noTO obdobje v delavskem socialističnem gibanju v nalj državi. V interesu kapitalizma je bilo, da b; bi!_ delavski razred razdvojen in razbit. Naš uspešen razvoj k socializmu omogoča politično in organizacijsko združitev delavskega razreda in mu daje_ veliko moč pri ustvarjanju njegove važne naloge. Naša enotnost bo utrdila^ prerojeno ljudsko fronto in bo močna opora ljudske demokratične ureditve ter jamstvo za miren in nagel razvoj k_socializmu, srečnejšemu življenju češkoslovaškega ljudstva, za kar so se borili, trpeli in umirali najboljši sinovi mnogih pokolenj. lidanll in Bevin sta se sporazumeta o združitvi francoske eoue z bfftonijo Pariz, 19. apr. (Tass) V soboto je bila pod* Bevinovim predsedstvom v Parizu plenarna seja konference 16 držav - udeleženk Marshallovega načrta. Udeleženci konference so na hitro podpisali 4 dokumente, ki jih je pripravil delovni odbor in sicer sklep druge seje komiteja za evropsko gospodarsko sodelovanje, sporazum o evropskem gospodarskem sodelovanju, o juridičnih pravicah in prednostih organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, o finančni »neodvisnosti« organizacije itd. Konference sta se udeležila tudi predstavnik biconije general Robertson in predstavnik francoske okupacijske cone general König, ki sta podpisala omenjene listine za svoji coni. Ob 5. popoldne so imeli predstavniki 16 držav zaključno sejo, na kateri so razpravljali o nadaljnjem delu organizacije. V soboto je bila tudi seja predstavnikov petih držav, ki so podpisale bruseljski sporazum. Pred sejo sta se sestala Bidault in Bevin. Dasi je bil njihov razgovor v največji tajnosti, je diplomatski urednik časopisa »Ce Soir« zvedel, da sta se Bevin in Bidault dokončno sporazumela, o spojitvi francosko cone z biconijo, kar predstavlja prvi korak k ustanovitvi zahodno-nemške države. Poleg tega sta proučila rezultate Spaakovega obiska v Washingtonu glede vojaške pomoči ZDA zahodnemu bloku, glede razširitve bruseljske pogodbe in novih članov, v ©tv; vrsti De Gasperije-ve Italije in Čaldarisove Grčije. Organ komunistične partije Italije »Unita« piše, da jo italijanska vlada uradno privolila v pristop Italije k bruseljsk; pogodbi. Pogodba govori tudi o spremembi vojaških določb mirov, ne pogodbe z Italijo, enotno oboroži, tev, sestavo vrhovnega štaba zahodnih velesil, ki so podpisale pogodbo, zgraditev letalskih oporišč v južni Italiji s finančno pomočjo ZDA. Vse italijanske kolonije bodo vključene v »afriški konzorcij«, ki bo tpod britansko upravo. „Odbor vojnih zgoil®Yinar]ev“ obnavlja Hitlerjevo armad® Praga, 18. aprila. (Tass) »Obrana Lidu« potrjuje nedavna poročila, da zahodne države obnavljajo Hitlerjevo armado. Tako so ustanovili _ n. pr. v Kasslu po ukazu angloameriških komandantov tako imenovani »Odbor vojnih zgodovinarjev«, ki predstavlja deiansko štab nemške oborožene armade. V odboru so bivši načelnik generalnega štaba Hitlerjeve armade generalni polkovnik Franz _ Walden, generalni polkovnik Kesseiring, ge-nerallajtnant Karl von Brendt, general'Günther ter drugi višji oficirji bivše Hitlerjeve armade. V bližnji bodočnosti bo stopil v odbor tudj maršal Rundstedt, ki se mora vrniti iz Anglije. Nemški generali in oficirji v odboru se ukvarjajo s stvarmi, ki so daleč cd zgodovine. Sestava tega odbora spominja na sestavo bivšega nemškega generalnega štaba. General Günther, ki je do nedavnega poveljeval nemškim četam v ameriški okupacijski coni, se ukvarja skupno 6 polkovnikoma Riegenom in Goslau-erenom z vojnimi pripravami. Von Brendt proučuje zalege orožja. Orlder pa izdeluje sistem bodeče nemške armade. Maršal Rundstedt, ki ga smatrajo Angleži za enega jzmed najboljših nemških vojaških strokovnjakov, bo postal načelnih štaba, ki ima sedaj nedolžni naziv »Odbor zgodovinarjev«, dejansko pa pripravlja obnovo nemške armade. Utajena konferenca v Bogoti proti ameriškemu sistemu vojaške svese Bogota. 18. apr. (Tanjug) S premišljeno kampanjo v zvezi z vseame-riško konferenco so si prizadevale Združene države Amerike pokazati svetu, da države Latinske Amerike povsem soglašajo s smernicami zunanje politike NVashingfona in so pri-pravljene sprejeti vodstvo in poveljstvo ZDA nad zahodno poloblo. Toda zasedanje v Bogoti je zadalo včeraj s tem, da bo vseameriška konferenca izvedla svoj načrt o ustanovitvi »stalnega vseanteriškega vojaškega organa«, Združenim državam Amerike hud udarec. Mehiški minister Bodel se je odkrito izjavil proti sleherni akciji, katere smoter bi bil, izpremeniti vse-ameriško organizacijo v »ameriški DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR ln LJUDSKA UNIVERZA priredita v četrtek, dne 33. aprila ob 30. zvečer predavanje tov. dr. Bratka Krefta: ,/A. N. OSTROVSKI ich 12S letnici rofstva) V Mladinski dvorani (Frančiškanski ulici). sistem vojaške zveze«. Opozoril je, da bi bila takšna akcija naperjena proti Ustanovni listini Združenih narodov, ki so jo podpisale vse države Latinske Amerike. S stališčem mehiškega predstavnika se je strinjalo mnogo delegatov, ki sodelujejo na »okrnjenem« zasedanju v Bogoti. To vprašanje bo vsekakor »eno izmed najbolj delikatnih«, s katerimi se ukvarja konferenca. Reuter poroča v svojem kratkem poročilu iz Kolumbije, da so uporniki zasedli petrolejske vrelce pri mestu Brabanquilu. Vrelci so bili last družbe »Shell«. Kitajska ljudska vojska obkolila Sun j ang Severni Sensi, 13. apr. Agencija Nova Kitajska poroča, da so enote narodno osvobodilne armade 13. aprila osvobodile okrožno mesto Sun-jang na reki Han v jugovzhodnem delu Sensija. Reparacijski sporazum med FLRJ in Madžarsko Budimpešta, 18. apr. (Tanjug). V soboto so v prostorih jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti slovesno podpisali reparacijski sporazum med vlado FLRJ in vlado republike Madžarske. Ob podpisu sporazuma ie madžarska brzojavna agencija objavila komentar, ki poudarja, da je vlada FLRJ s tem dejanjem, kakor že večkrat doslej, dokazala svoje iskreno prijateljstvo in razumevanje za ^razvoj ljudske demokracije na Madžarskem. Letna skupščina jugoslovanskih frontovcev v Sofiji Sofija. 18. apr. (Tanjug) Danes ja bila v Sofiji v navzočnosti predstavnikov Domovinske fronte letna skupščina sofijskega odbora Ljudske fronte Jugoslovanov v Bolgariji Na skupščini so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da bodo frontovci v Bolgariji še nadalje delovali za spoznavanje in zbližanje bolgarskega naroda in jugoslovanskih narodov ter napeli vse sile za izvedbo jugoslovanskega (petletnega in bolgarskega petletnega gospodarskega plana. S skupščine eo poslali pozdravni brzojavki maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu in predsedniku bolgarske vlade Georgiju Dimitrovu. Varnostni svet še ni sprejel odločitve glede Palestine New York, 18. apr. (Tass) Navzlic vzfrajni zahtevi ZDA, da bi Varnostni svet sprejel predlog o premirju v Palestini, ki ga je izdelal predsednik skupno s predstavniki ZDA. Francije, Velike Britanije in Kitajske, je Varnostni svet 15. aprila končal z delom, ne da Bi sprejel odiočiiev o tem predlogu. Ko je predstavnik židovske agencije »Sertok« predlagal dodatne predloge, so predstavniki Ukrajine in Sovjetske zveze zahtevali, naj se odločitev o tem predlogu odgodi. Varnostni svet je sprejel ukrajinski predlog. Predlog o premirju prepoveduje vsako vojaško in politično delovanje v Palesiini, Veliki Britaniji pa nalaga izpolnitev pogoje;/ o premirju, dokler bo še imela v Palesiini mandatno oblast Francozi imajo v Indokini že 60.000 izgub Šanghaj, 18. apr. (Tass). Vietnamska informacijska služba poroča, da je predsednik republike Ho Ši Min izjavil tujim dopisnikom, da so imele francoske oborožene sile doslej 60 fisoč žrtev v bojih z vietnamskimi četami, medtem ko so imele vietnamske sile, ki se borijo na gverilski način, samo neznatne izgube. Francoske čete nadzirajo samo velika mesta, medtem ko nadzira vse ostalo ozemiie vietnamska vlada. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanja 19. aprila: Slovenija je v področju med visokim pritiskom s središčem nad Ukrajino in nizkim pritiskom s središči pri Portugalski in škotski. V višinah pihajo vlažni južnovzhodni vetrovi, zato ima naše vreme nestalen značaj. VREMENSKA NAPOVED za torek 23. aprila Po večini jasno, teplo. France Novšalt: Ha severni mej! slovenstva S poti po Slovenski Koroški V samotni dolinici Slovenske Koroške na zahodni strani Vašinje gore sem videl svojevrsten spomenik, dokaz za germanizacijo koroških Slovencev. Ni to edini dokaz, pač pa tipičen. Kako dosledni in natančni so germanizeiorji pri svojem delu, nam pretresljivo pove kapelica na polju pri Vašinji gori. Kapelica je pač kot so vse take stvari, kamenit steber s štirimi stranicami in streho iz opeke, v vsaki siranici preprosta freska. Ena kaže sv. Antona, druga sv. Trojico, tretja sv. Florijana in četrta božje oko. Površen opazovalec bi šel mimo kapelice, ne da bi opazil kaj posebnega. Meni pa je obstal pogled na napisih nad freskami. Ko sem pogledal natančneje, sem videl, da so biti prepleskani. Prvotna barva pa je bila močnejša in je udarila skozi barvo, s katero je napis prepleskal ger-manizator, da bi skril slovenski obraz dežele. In nad vsako fresko je bilo prav dobro vidno čitati napise, značilne za verovanje preprostega ljudstva. »Sv. Anton,, varuj nam našo živino!« »Sv. Florijan, varuj nas ognja!« »Božje oko vse vidi!« »Bodi hvaljena in češčena presveto Trojica!« Ce bi ležala ta kapelica ob prometni poli, bi se še ne čudil, toda leži sredi polja v samotni dolini, kjer so vsega skupaj štiri hiše, vsaka daleč druga od druge. Prav redki so časi, da bi se človek približal kapelici. Toda germanizator je bil dosleden. Mislil je pač, da je ljudi mogoče ponemčiti samo s tem, da se na javnih krajih prepleskajo napisi. Ljudje v samoti pa so kljub vsemu Slovenci in bodo tudi ostali. In tam okoli ležijo raztreseni kraji Vovbre, Encelna vas, trg Grebinj. Na zunaj je videti vse nemško. Slovenske besede pred tujcem ne spregovori nihče. Šele na slovenski nagovor je možno dobiii slovenski odgovor. Slovenec, ki stopi prvikrat na tla Slovenske Koroške .občuti že takoj ob svojem prihodu pritisk nemštva nad slovenskim narodom. Ta pritisk je nekaj izredno rafiniranega, jezuitskega, posledica v stoletjih ustvarjenega stanja. Gospodarska premoč Nemcev, rasna nadutost in grabežljivost nemštva so prešli v odkrito nasilje in skozi stoletje izumili nešteto oblik zatiranja Slovencev, prav drobnih, skoraj nevidnih, do krvavih, težkih zločinov. Se današnji veljaki na Koroškem skrivajo svoje lopovščine v rokavice formalnih predpisov, ki so bili izdani vsi v škodo ali za diskriminacijo Slovencev. Svojo formalistično korektnost, ki spominja na Vas Otok na Vrbskem jezeru krutost inkvizitorjev in na blaznost fanatikov - šovinistov, izvajajo nad slovenskim ljudstvom z jezuitsko zahrbtnostjo. Tako je bilo nekoč, tako je še danes, pod britansko-avstrijsko upravo. Naravno je, da se zdravo slovensko ljudstvo bori proti vsem oblikam nemškega nasilja in pritiska. Koroško .vprašanje’ za Slovence seveda ni takšno vprašanje kot za avstrijske diplomate, ki se trudijo, da bi še za naprej uzakonili zatiranje in zapostavljanje Slovencev. Avstrijski diplomah oziroma njihovi časo- pisni zvočniki postavljajo to .vprašanje’ popolnoma drugače, približno takole; .Koroških Slovencev ni več kot 5000. To so samo takšni, ki jih vodijo ljudje okrog OF. OF je hujskaška, Avstriji sovražna organizacija, ki terorizira Avstriji zvesto prebivalstvo. Večina tako imenovanih Slovencev pa se čuti Avstrijce in zato ni nobenega razloga, da bi jim Avstrija ne dala možnosti, da ostanejo pri njej. Vzorna ureditev manjšinskega vprašanja v Avstriji po švicarskem vzorcu je jamstvo za popolno zadovoljstvo Slovencev! Govoril sem z ljudmi na Sloven-j skem Koroškem, za katere trdijo Av-j strijci, da so zadovoljni. Njihovo za- j dovoljstvo je v tem, da imajo samo j še eno željo; kako bi se rešili avstrijske .pravičnosti’ in .demokracije’. Mali pionir Liksej me je ob prihodu na Koroško vprašal: « »Gospod, ali ste vi .tovariš’?* Ko sem mu potrdil, sva takoj postala prijatelja in dejal mi je: »Veš, pri nas smo vsi tovariši.« Vsi slovenski otroci na Koroškem pa žal niso tako srečni, da bi znali, tako lepo slovensko. Gospodarska odvisnost staršev od Nemcev je tudi \ važen činitelj ponemčevanja. Tako govorijo doma slovensko, ko pa stopijo na cesto, govore taki ljudje nemško, ne iz ljubezni do Nemcev, temveč zato, ker se bojijo za kruh. Šovinizem ne pozna meja. In take ljudi šteje avstrijska statistika med .domovini zvesto prebivalstvo’, ki ga »terorizira« OF. Kakšen pa je teror OF v resnici? »Teror« obstoji predvsem v slovenskih kulturnih prireditvah. Slovenska prosveta na Koroškem je hud trn v peti ponemčevalcev. Nedavni hrup celovške policije okoli novoizvoljenega odbora Slovenske prosvetne zveze je povsem prepričal Slovence o »dobri« volji vodilnih oblastnikov na Koroškem. Avstrijska demokracija se pač na poseben način odlikuj tudi s tem, da njena policija vtik svoj nos v notranje zadeve sloven skih kulturnih organizacij. Primem bi bilo to reč označiti kot kultur: škandal, če bi se razmere r.a Ko roškem na splošno razlikovale o znanega postopka celovškega var nostnega ravnateljstva. To, kar bi drugih deželah, kjer imajo ljudje š kolikor toliko razvit čut dostojnost imenovali škandal, pa imenujejo m Koroškem .enakopravnost za Slo vence’. »Teror« OF pa s slovenskimi ku! turnimi prireditvami in raznimi teča še ni končan. Slovenski »teroristi« s na povratku s kulturnih priredite branijo pred gorjačami wurfkoman dovcev, pojejo partizanske pesmi i podobno. Da nacistična ušesa n prenesejo partizanske pesmi, ni čude Bolj čudno je pa, da avstrijski orož niki, ki so varuhi »demokracije«, na lagajo slovenskim ljudem, ki se bra nijo pred prenapeieži, globe. Na Koroškem človeka presenei množična prisotnost Angležev. -An gleški mali in Ježki kamioni — to ji poglavitno prometno sredstvo ni Koroškem. Angleških vojakov je vsi polno, v Celovcu samem pa je pro met samo zaradi angleških vozil ma ione velemestni. Celovec kaže s svo. rimi nemškimi napisi tuj obraz. L< imena, napisana z nemškim pravo' pisom, so mnogokrat zelo domača -naša- (Se nadaljuje Nadaljnji korak v razvoin fizkaltonega gibaaia I. kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije Je v soboto končal svoje delo. Na popoldanskem zasedanju so podale poročila komisije in so sprejeli nc'n pravila zveze, pravilnik za materlalno-iinančno poslovanje in pravila športnih zvez. Nato Je kandidatna komisija predložila kongresu nove člane centralnega odbora Delegati s0 soglasno izvolili 105 članov odbora, kasneje pa bodo kooptirali še 5 članov npravnega odbora telovadne zveze, d’11 člana upravnega odbora Zveze planincev in predsednika ali sektretaria športnih zvez. V imena novo Izvoljenega centralnega odbora je govoril Vladimir Dedijer. Med drngim je dejal: Fizkultura mora tesno navezati nase ljudstvo s takšnim programom, ki bo Until vsestransko telesno vzgajal. Zato je treba pomagati pri razvoju in krepiti te-lcrndno organizacijo, ki j0 je sklenil ustanoviti kongres. Fizkulturno gibanje je treba razširiti predvsem med delavsko in kmetsko mladino. Prav posebno skrb pa je treba posvetiti moralnemu Uku našega fizkultura !l;a. V narodnoosvobodilni berbi in v stremljenju za izpolnitev petletnega plana se vzgaja lik novega človeka, ki je zaueden in ponosen na veliki čas, v katerem živimo, na čas borbe za uresničenje socializma pri nas. Država je določila za razvoj fizkulture velika den2rna sredstva. Ta velika pozornost in pomoč naše države, ki jo uodi maršal Tito še bolj v*?Ž9 fizkulturnike Jugoslavije. da bodo vse svoje sile posvetili delu za razvoj fizkulture, za zgraditev Kaše srčne in ponosne domovine. S tem Je bilo delo II. kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavje končano. Na svoji prvi seji so člani centralnega odbora izvolili Izvršni Odbor, m sicer za predsednika Vladimira Dedljera, za, podpredsednika generalmajorja Ivana šibla. člana centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Mišo Pavičeviča in člana centralnega sveta Ljudsko mladine Jugo. slavijo Joco Bačiča, za generalnega sekretarja pa Miroslava Kreačiča. člani predsedstva so: dr. Ivko Pustišek Neda Krm-potlč, Mirko šuštič, Viktor Vrhovac, Vojan Rus, Vladimir Spajlč dr Katko Villčlč, Savo Obradovič, Pero Ložica, podpolkovnik Slobodan Ceklč Nemanja Markovič, polkovnik Gustav Vlahov, Zlatko Pintar, polkovnik Vule Mičunovič, Branko Polič, Radivoje Markovič, major Božo Švare Miloš Veličkovič, Jovan šcekič, Milan Kova-čevič llamadan Vraničič, Edo Ljublbratič, Josip Lukatcla, žarko Vrcan, Anton Lange, Andre Bcvsan Zoran Polič, Maks Gruden, Vladi» Jurančič. Vehi a Delibeguvlč, najru-dln Džumbur, Bogdan Maksimovič Jovan Vujadinoviič, Savo Franovlč, Mišo Bralia Dimče Bolovski, strate Arsovski ter Panta Polene!;. Ustanovljena je telovadna zvesa Jugoslavije V nedeljo je bila v Beogradu ustanovna skupščina telovadne zveze Jugoslavije, katere so se poleg velikega števila delegatov II. kongresa FZJ udeležili podpredsednik Prezldlja Ljudske skupščine FLTtJ Josip Rus, minister za kmetijstvo zvezne vgade Petar Stambullć. zastopniki JA in množičnih organizacij. Skupščino je otvoril dosedanji predsednik odbora zx splošno vadbo pri FISAJ-u, dr. Irko Pustišek, nato pa sta v Imenu JA in Enotnih sindikatov govorila generalni major Rafko Vujovič in Josip Cazl. Dr. Ivko Pustišek je prebral referat o usta-noutvi In nalogah telovadne zveze Jugoslavije. V zvezi z ustanovitvijo je poudaril, da pomeni to novo fazo pritegovanja najširših ljudskih množic k fizknlfcurncmu gibanju. Telovadna zveza bo vzpostavila najtesnejše sodelovanje z ljudskimi oblastmi. množičnimi organizacijami In drugim! organizacijami FZJ. Glavini namen telovadne zveze bo izpopolnjevati članstvo v telesnih vajah, pri čemer se bodo uporabljale tri metode: telovadna, športna m metoda Športnih iger. Hrbtenico telovadne zveze bodo tvorila društva. Višji organi telomdne zveze bodo ustanovljeni v okrajih in republikah. Kot ena najvažnejših nalog telovadne zveze pa se pojavlja vprašanje zveznega učiteljišča za fizkulturne vzgojitelje, ki bodo delovali v telovadnih društvih In višjih organizacijskih enotah. Po referatu in razpravi so sprejeli pravila telovadne zveze Jugoslavije. Na koncu so izvolili vodstvo: za predsednika je bil Izvoljen minister zs kmetijstvo zvezne vlade Petar Stambul’č. za podpredsednika Josip Cazl za sekretarko pa Neda Krmpo-tič. V imenu vodstva telovadne zveze Jugoslavije je govoril minister Petar Stam-bullč Boksarsko prueias^wo Joaijosiasaraske armade V soboto so bile v Beograda finalne tekma za prvenstvo Jugoslovanske armade v boksu. Tekmovalci so se dobro pripravili za tekmovanje. Rezultati borb so bili: Comor je v mušji kategoriji premagal Kolundera. V bantam kategoriji je Lekič premagal Petroviča. Popovič je v peresno lahki skupini premagal Kaleniča. Jovanovič je v lahki kategoriji premega! Rabiča. Prvak v welter kategoriji je postal Cindrlč z zmago nad Zivkovičem. V srednji kategoriji je VozarcviS premagal Vukeliča. V po! težki katcgorjl jo postal prvak Degec. z zmago rad šahanovičeni. V težki kategoriji je Cirlioviž premagal Cvetlčanlna. NAMIZNI TENIS Prveeisihjo Slovenije V soboto In n?delio je bilo v Celju pn -stvo Slovenije v namiznem tenisu. Zarr.ri; pomanjkanja žogic je bila udeležba niinjša ket prejšnje leto. Nastopilo je 62 igralcev in igralk iz v?e Slovenije. Moštva : Igralo je devet roošten ki so se plasirala takele: 3. Kladlvar (Bradeško. Bogataj, čoh), 2 Gregorčič (Vojnič, Šimmb], Jeram), 3. Enotnost (Strojnik R. dr. Krečič. Recek, Kunst), 4. Polet (Medvešček, K oh, Tomovič, škof) Za naslov prvaka se le borilo 31 igralcev. Izmed krterlh so r-rlšlf v četrtfinale Bradeško, štrumbl. Medvešček in Cofc. ki so s Strojnikom vred igrali vsak z vsakim. Izmed 13 moških dvojic sta v finalu zmagala Bradeško Čeh nad štrumbl Jeram. Ženske: Od petth nastopajočih družin j’ bil končni vrstni red tale: 1. Enot-nrr.t (Scvšek, Pogačar). 2. Udarnik (Urbar, Erdenk), 3. Kladfvar Rfht-r. Meško. Der-ž°k>. 4. Gregorčič (Struxnhl. Fedorenko). 1" igralk je tekmovalo za prvenstvo posamezne. Vrstni red najboliših je bil naslednji: 1. Pogačarjeva, 2. Sevi’kova, 3. Bcdmkova, 4. Urberieva. Izmed fce«t*h ženskih dvojic sta v finalu zmagali Sevšek-Pocačar nad Urbar-Bedenk. Mladinci : Igrala so štiri moštva !n so sp plasirala takole: 1. Udarnik. 2. Gregorčič. 3. in 4. Kladlvar «n Gregorčič. Iz-m^d 16 mTadincnv v konkurenci posameznikom so bil! najboljši: 1. Podobnik, 2. Gramatčikov. 3 R*bič. 4. Kosmač. Izmed sedmih dvojic sta. Ahačič Petrovčič v fin?Ju premagala dvojico Ahačič Korbar. V disciplini mešanih dvojic se j© borilo za pr enstvo 13. parov v finalni igri je zmagaj par Rihterjeva Bradeško nad Pogačarjem in Strojnikom R_ F^awslni đvofeaj üagreb s Beograd V roboto in nedeljo je bil v Beogradu plavalni dvoboj med reprezentancama Zagreba in Beograda. Doseženi so bili nekateri prav dobri rezultati. Najboljše čase so inieH: Moški: 4Pb m prosto: Vidovič 5:00.5, 200 m prsno: Bjellč 2:47.2, 100 m hrbtno: Jerrmič 1:19.1, 4 x 60 m rvosto: Beograd 1:56.1, 4 X 50 m prosto mladinci: mrtvi tek štafet Zagreba in 3eograda v času 2:04.8, ICO m prsno: Laslo 1:14 ICO m prosto: Skanata 1:01.3. 200 m prosto mladinci: ?.Ia-tejič 2:33.9, ICO m prsno mladinci: Korpes 1:20.1, 3x100 m mešano: Beograd 3:33.9. Zenske : 100 metrov prosto: Stannjeva 1:17 2, 100 m prsno: Paškvan 1:30 3 x 10O m mešano: Bccgrad 4:35.3. 2C0 m presto: Sta-nojeva 2:50 (boljše er] državnega rekorda), IGO m hrbtno: Lazarevič 1:37. 200 m prsno: Paškvan 3:15.1, 4x 50 m prosto: Beograd 2:25. Drobne zanimivosti Enotnost prrak Ljubljane v odbojki. V soboto in nedeljo 39 bilo končano prvenstvo Ljubljane v odbojki. Mad tremi ženskimi ekipami jo zmagala Enotnost, med desetimi moškimi vrstami pa prav tako moštvo Enotnosti I. Zastopek je zmagal na crossu v Spaju. Na velikem mednarodnem crossu v kopališču Spa v Belgiji, ki se ga je udeležilo T4 tekačev iz petih držav, je zmagal Zastopek (CSR). ki je pretekel 10 km v rekordnem času 36:01,4. • Mestni fizkultura! odbor Ljubljana, odbor za igre obvešča prijavljena društva, da bo prvenstvo v odbojki za mladince in mladinke v soboto 24. t- m. ob 15 na telovadišču Enotnosti v Tivoliju. Sodniki: Erbežnik. Bergant, V.'eisbaher, Žitnik. Rodič in Šinkovec; vodja Erbežnik, dežurni: Štajner. Frvenst¥® Jugoslavije v sabljanju V petek, soboto In nedeljo je bilo v Ljubljani tekmovanje za ekipno prvenstvo države v sabljanju. Borbo med udeleženci v posameznih skupinah so bil*» estre, vendar je končno prišla do izraza tekmovalna rutina, ki je v mladinski in članski skupini prinesla zmago zagrebški Mladosti, med članicami pa so sl ekipno prvenstvo države osvojile zastopnice Proletera iz Zrcnjanina. Med posamezniki se je odlikoval inž. Pengov, ki mu je uspelo premagati državnega prvaka Mažu rn niča. Mladinci so se borili samo v floretu. V izločilnih tekmah jo Dinamo prcmagiS Polet 8:7. Proleter pa F.notnost 9:4. Rezultati dvobojev za plasma so bili n«; slednji: Proleter : Dinamo 12:4. Mladost proti Dinamu 14:2, tekmi med favoritoma za prvaka Mladostjo in Proletcrjem na jo z 8:8 ostala neodločena, vendar je bl»a zmaga prisojena Mladosti, ki jo dal en zadetek več, kakor Proleter. Vrstni red moštev jo naslednji: 1. Mladost (Zagreb). 2. Proleter (Zrcnjanin), 3. Dinamo (Zagreb). 4. Enotnost (Ljubljana). 5. Polet {Maribor). Za ekiono prvenstvo članov v floretu s^e je borilo pet moštev. Rezultati so bul naslednji: Mladost : Dinamo 13:3, Mla- dost : Crvena zvezda 14:2. .Mladost : Enotnost 10:6. Mladost : Krim 14:2. Enotnost orotl Krimu 13:3. Enotnost : Dinamo 12:4, FTnotnost : Crvena zvezda 12:4, Crvena zvezda : Dinamo Crvena zvezda proti Krimu 10:6, Dinamo : Krim 9:7. Vrstni red moštev je tale: 1. Mladost 2. Enotnost, 3 Crvena zvezda (Beograd). 4. Dinamo, 5. Krim (Ljubljana). Za prvenstvo članic v floretu 6e je borilo pet ekip. Tekmovale so po sistemu izpadanja. Enotnost je premagala Polet 5:1, Proleter pa Spartakn 7:2. V finalni igri je Proleter premagal Enotnost 5:4. Dvoboj za tretje mesto med Spartakom in Poletom se je končal z rezultatom 5:4 ra Spartak. Vrstni red ženskih ekip je naslednji: 1. Proleter, 2. Enotnost, 3- Spartak, 4- Polet. Tekmovanja s sabljo so se udeležila tri moštva: Mladost je premagala Spartaka 10:2 In Dinama 12:4. Spartak pa Dinamo 3:6. tako da jo vrstni red tale: 1. Mladost, 2. Spartak. 3. Dinamo. MM sieMfsMlt f&©g£instiiih telcem Preteklo nedeljo je bil bogat prvenstven! 5Pored v nogometu. Zaradi omejenega prostora objavljamo samo rezultate, ki so naslednji: I. zvezna liga V Zagrebu: Dinamo : Partizan 1:0 (3:0) V Beogradu Crvena zvezda : Vardar 2:1 (1:0) V Subotici: Metalac : Spartak 2:1 (1:C) V Sarajevu: Sarajevo : Lokomotiva 2:2 (0:1) Tekma med Hajdukom ln Ponziano v Trstu je bila odložena. II. zvezna liga V Titogradu: Budućnost : Dinamo 2:2 (1:1) V Skoplju: Sloga : Rabctničkl 4:1 (2:0) V Zemunu: Naša krila : Metalac 2:0 (0:0) V Varaždinu: Tekstilac : 2elezničar 1:1 (0:1) V Splitu: Mornar : Enotnost 5:0 (3:0) Slovensko prvenstvo I. skupina V Ljubljani: Garnizija : Polet 4:0 (2:0) železničar : Kladlvar 0:0 V Mariboru: Železničar : Krim 3:1 (3:1) V Dolnji Lendarf: Nafta : Kudar 1:8 (1:0) II. skupina V Murski Soboti: Sobota : Udarnik 4:1 (2:0). V Postojni: Postojna : Elan 8:2 (6:0). Prvenstvene tekme MFO MLADINA Krim : Železničar 1:3 (1:3) Enotnost : Litija S:1 (4:0) I. MOŠTVA Krim : Miličnik 3:2 (2:1) Enotnost : Borovnica 17:0 (8:0) St. Vid : Medvode 3:0 p £. Prvenstvo univerze Medicina : Tehnika 3:2. Na sporedu so še tekme: Tehnika Ekonomija 20. t. m.. Medicina : Ekonomija 22. t. m. Začetek obakrat ob 15 na igrišču Enotnosti. Poljska : ČSR 3:1 (2:0) V nedeljo je bila na vojaškem stadionu v Varšavi mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Poljske in češkoslovaške v okviru balkangko-srednjeevroprftih iger. Poljska reprezentanca jo zasluženo zmagala z rezultatom 3:1 (2:0). Na tekmi Je bilo navzočih okrog 40.GC0 gledalcev, med njimi tudi predsednik Poljske republike Bcleslaw Bicrut, predsednik vlade Josef Cyrankiewlcz, maršal Mihail Zimlerski Jn drugi člani vlade diplomatski prpdstaTpik« «lovaTisklh ln ««talili držav ljudske demokracije s sovjetskim veleposlanikom Lebedjevom na čelu. Neielja vgmmv Nedelja Jc minila v znamenju mungih crossov, na katerih je nastopilo na stotine tekmovalcev. CROSSI FD ENOTNOSTI V zadnjih dneh je FD Enotnost priredila več crossov, katerih se je skupno udeležilo okrog 803 tekmovalcev, članov društva in njegovih aktivov. Udeležba na nekaterih crosslh je bila zadovoljiva, na drugih pa so je pokazalo, da bi bilo mnogo bolje organizirati sknpen cross. TUDI ŽELEZNIČARJI SO TEKLI CROSS Ljubljanski Železničar Je priredil cross, na katerem je nastopilo 276 tekmovalcev in tekmovalk. Med mladinci je zmagal nadarjeni Bardutzky. ki Je zmagal tudi na članski progi izven konkurence. Cross jo bil dobro organiziran. CROSS RDEČE ZVEZDE V MOSTAH Na sobotnem crossu Rdeče zvezde Je teklo 16i tekmovalcev, med katerimi so odkrili nekaj tekačev, ki bodo s sistematskim treningom gotovo dosegli lepe nspebe. Posebno so se Izkazali: Jakič Slavko. Blaž Vera in Lamberger Jožica. Cross jo v celoti dobro usp’ei. PRVENSTVO UNIVERZ V CROSSU V nedeljo le bilo v Zagrebu prvenstvo univerz FIR.J v crossu, na katerem je zmaga! Beograd z 21 točkami pred Zagrebom s 66, Ljubljano z 84 In Skopljem s 120 točkami. V tekmovanju žensk je prav tako zmagal Beograd s 34 točkami proti Zagrebu s 45 in Skopljem z 92 točkami. Ljubljanska ekipa je bila nepo- polna. Na progi 2869 m za ženske je zmagala Dušica Stojkovič (Beograd) v času 6:44 min., na progi 450-3 m za meške pa Veljko Ilič (Beograd) V času 12:31.8. POMLADNI CROSS FD TRIGLAVA Uroša FD Triglava t Zg. šiški se je udeležilo 130 tekmovalcev In tekmovalk. Proge so tekle okrog stadiona, start In cilj pa sta bila /v bližini fizkuiturnega doma. AVTOMOTO CROSS Avtomoto društvo Ljubljane Je v nedeljo priredilo cross na 7.» km dolgi progi. Sodelovale Je veliko šicviio avtomobilistov in motociklistov, ki so pokazali svoje znanje na ostrili ln strmih zavojih med žažarjem In Dobrovo. Med motoristi so brez kazenskih točk vozili Ponikvar Leo. Jakopič Gusti. Černe Jure, Dobovičnlk Ivan. Malič Mirko. Ciher Vida. Minodraž Alojz. Modrijan Frane, Pere Peter. Pajk Rudolf. Otrnba Stane. Dolničar Joško. Delorenzo Ludvik in Jakšo Rajko, med avtomobilisti pn Klopčič Milan, dr. Boh Alojz. Bcvčar Alojz in Dular Franc. KRIM JE PRIFEDTI, KOLESARSKI CROSS FD Krim je v nedeljo priredil kolesarski pomladni cross za trajni pokal. Sodelovalo je lepo število športnih In tn-rističr.h kolesarjev. Proga je v dolžini 7 km tekla iz Tivolija čez Rožnik in po Večni poti nazaj do cilja pri .Jakopičevem paviljonu v Tivoliju. V skupini športnih koles je zmagal Stirn Tomaž, med turisti pa Govekar. KULTUBN1 PBSOLBD Premiera Beethovnove opere šTidelio«, ki se je vršila dne 3. aprila, je dokazala, da uspehi poslednjih premier v našem opernem gledališču niso le osamljeni kvalitetni podvigi v zgodovini naše operne reprodukcije, ampak da se je celotni nivo tega pomembnega kulturnega zavoda močno povzpel. — Tako je bila premiera »Fidelia« ne le skrbno pripravljena, temveč že odtehtana in izpiljena v tolikšni meri, da so se sodelujoči- mogli večinoma sprostiti in podati svoje vloge prepričevalno. Očitno je, da se taka stopnja podajanja da doseči le s kolektivno voljo po čim večjem napredku in z zavestjo odgovornosti do vloge in do občinstva — svetel trenutek v našem kulturnem življenju. Hkrati moramo ponovno poudariti, da so mlajši solisti (Vidmarjeva, Franci, Cuder., Smerkolj) dorastli zaupanim jim vlogam v pevskem in igralskem oziru in se k izkušenimi glasovnimi solisti (Hejbalova, Janko, Lupša) stapljajo v umetniško že dokaj zaokroženo celoto. Niti zbor, niti orkester ne zaostajata in ni slučaj, da je zbor jetnikov v I. dejanju izredno ugaja!; orkester pa je pod vodstvom ravnatelja M. Poliča ne le zadostil 6voji delikatni vlogi spremljevalca pevcev ln sotoimačd dejanja (pohvaliti je treba rogove), temveč da se je povzpel v medigri drugega dejanja (Leonorina uvertura štev. 3) do tako pristnega koncertnega muziciranja, da zasluži vso pohvalo. Nadaljnji razveseljiv pojav je pozornost, zanimanje in odobravanje, ki ga je občinstvo prisodilo izvedbi. Opera »Fidelio« ni le ob svojem rojstvu pred poldrugim stoletjem in še nekaj let pozneje naletela na nerazumevanje in pičel uspeh. Se danes jo razni narodi in razni sloji drugod neenako sprejemajo in ocenjujejo. Mnogim merodajnim kritikom posebno romanskih dežel Fidelio ni »opera« v pravem smislu (posebno v Italiji, v rojstni deželi opere), ker njihovemu značaju in temperamentu odgovarja naturalistično obdelana scena in temu primeren afekt tudi v glasbi (verizem). Niti v germanskih deželah se število predstav »Fldelia« ne more kosati s plehkejšimi, toda v svojih čutnih efektih do banalnih skrajnosti stopnjevanih reprezentančnih delih zapadne Evrope in Italije — kljub obče priznanim glasbenim vrednostim. V Fidelljn so pač glavni liki v tako vzvišeni meri nosilci idealov plemenitosti, požrtvovalnosti, svobodoljubja in resnicoljubja, da v njih ni dovolj mesa in krvi za naturalistično podajanje človeških strasti. Edini Pizzaro, v katerem je vtelešena vsa zloba, deluje teatralno v običajnem smislu te besede. — Da je delo pri našem občinstvu neobičajno uspelo, gre deloma na račun splošne prevzgoje v pojmovanju umetnosti in kulture, smemo ga pa pripisati tudi vplivu ruske operne tvornosti (Glinka: Susanin, Borodin: Knez Igor Prvenstvu mladine v vajafc na orodju V nedeljo so bile v Ljubljani tekme za mladinsko prvenstvo Slovenije v vajah na orodju. Tekmovali so telovadci in telovadke I. in II. razreda v obveznih vajah in* sicer mladinci na bradlji krogih, drogu, konju z ročaji, v preskoku čez konja In v prosti vaji ter mladinke na gredi, dvo-višinski bradlji, krogih v preskoku In v prosti vaji. Lepe uspehe so zabeležila pokrajinska društvi tako v ekipnem tekmovanju kakor tudi v plasmaju posameznikov, pri čemer se je s svojo odlično priPravUenostl° iz’ kazal zlasti Franc Hafner iz Kranja. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Mladinci: I. razred: Nastopila sta le dva tekmovalca, izmed katerih je Ivan Copf (2rgicnom drža'»ne oblasti in dr, žxvne uprave, ustanovam m podjetjem Utkalnega pomena ter vsemu zadružnemu in pri rute;emu sektorju. Zarad* tega naj okrajrt *n mestni ljudski odbori -se zadevne prošnje, kj &o Jim * b:lo pilane in za katerih rešorcn;e niso pretojnl v smislu teg* pojasnila, odstopijo Ministrstvu z«a lokalni promet. Radio Ljubljana, Maribor in SL Primorje SPORED ZA TOREK 6.00 Veder jutranji spored, vmes pc*ro-čla. pregled dnevnega sporeda in jutrscla telovadba 7.00 Radijski kole-ar. iz dm.iš-njih Čs-sop'-eov. ob.1e.re 7.10 Glasba slovanskih narodov. 7.30 Napoved Čas* in o^rečvla 7.45 Nekaj Smetanove glasbe. 12 30 Napoved č?sa in pore* la. 12.45 Z^ba.vna glasba, mšli og^i in objave. 13 00 Igra godba n« ~i* ha!« Rad:fl Ljubljana pod vodstvom R Stavča 13.30 Kulturni prerled, 13.40 Sa-mospavi sovjetskih flklada.teljev’. 14.00 Iz italijanskih oper. 14 30 Ns-poved Časa. p>> ročila in obliva spruda. 14 45 Lrraro vurir'ške orgle- 18 00 Oddala za pionirje: Kopilemko: »Sonce* (Odlomek :z ppvpst’) 13 20 17 kemorpih del TudwJj» van Beethovna 19.00 Rad*.1cfci dnevp«. 19.10 Bolgarska vokalna e’*»*br«uredne noje Rnmeri Petrovčič. «oreml 1 a «’■■hcW)*. v? -ie bilo dolcoono t-»." čcTrii>k «b 29 40. T»rc=t»vllM)'> ha d»-no.« "ri-roik 20 »urila "h 21 JO uri. ZAHVALA. — Ob smrti rašega dragega brata, strica in cvaka IGNACA METELANA izrekamo vsem. ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, mtTpoklonili vence in nam izrazili sočustvovanje, najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala g. župniku za poslovilne besede. Gomilsko, 15. aprila 1948. ŽALUJOČI OSTALI. Važno sftorasil® Opazili smo, da okrajne zadružne ln poslovne zveze :takor tudi ostala trgovska podjetja menjajo svoja naročila, poleg tega pa se je tudi izbira blaga v naših skladiščih znatno razširila, tako da bi bile z izvršitvijo starih naročil prikrajšane številne zadruge. Na osnovi tega ter v sporazumu z ->Ii-nistrstvom trgovine in preskrbe FLRJ in Komiteja za zadružništvo pri vladi FLRJ razveljavljamo vsa naročila okrajnih zadružnih in poslovnih zvez, ki so došla ali bodo dospela do 22. aprila letos, a niso bila izvršena do tega roka. Pozivamo vse okrajne zadružne poslovne zveze kakor tudi ostala trgovska podjetja, da se nemudoma zainteresirajo za izbiro blaga v naših skladiščih, da bi tako lahko po 22. aprilu 1948 obnovila In razširila svoja naročila po vezanih ln komercialnih cenah. Da bi olajšali delo okrajnim poslovnim zvezam in jim omogočili, da^bi bile lahko postrežene v samem skladišču, smo razširili delokrog naših skladišč, tako da bodo v bodoče določena skladišča lahko sama sprejemala naročila. Zato prosimo okrajne poslovne zveze, da se z naročili obračajo na SKLADIŠČA GLAVNE DIREKCIJE ZVEZNE INDUSTRIJE USNJA IN GUfSE Zagreb, Adžljina 6, tel. 23-152, za okraje: Zagreb-Zapad, Zagreb-Istok, Karlovac, Sisak, Varaždin, Čakovec, Bjelovar, Slunj, Vrgin Most, Vojnič, Donja Stubica, Dugo Selo, Jastre-barsko, Klanjec, Samobor, Sv. Ivan Zelina, Velika Gorica, Petrinja, Glina, Koprivnica, Križevci Vrbovec, Djurdjevac, Garešnica, cazma, Kutina, Daruvar, Grubiško ’Polje, Pakrac, Novska, Ivanec, Krapina, Zlatar, Ludbreg( Prelog, Pregrada, Dvor na Uni, Hrvatska Kostanjica, Otočac, Donji Lapac, Perušič, Gospič in Titova Korenica. Osijek: Avgusta Cesarca 15, tel. 23-10, za okraje: Osijek, Slavonski Brod, Vinkovci, Djakovo, 2upanja, Slavonska Požega. Virovitica, Podravska Slatina, Slavonska Grahovica, Našice, Donji Mlholjac, Valpovo, Vukovar, Beli Manastir, Nova Gradiška, Darda ln okraje v Bosni: derventski, brčanski, gračanički, bcsansko-brođski, gračački, bosansko-šamački, bijeljinski, logarski in ođžački. Split, Pod Dobrič 10, tel. 31-58, za okraje: Split, Šibenik, Zadar, Imotski, Knin, Benkovac, Sinj, Supetar, Jelsa, Vis, Drniš, Makarska> Gračac, Dubrovnik, Metkovič, Korčula, Janjiri.a-Lastovo. Rijeka, Mamelli 6, tel, 21-38, za okraje: Sušak, Opatija, Benj, Krk, Rab, Delnice, Buzet, Poreč, Pazin, Vedrijan, Lošinj, LaDlri, Ogulin, Brinje, Crikvenica. Ljubljana, Star! trg 7, tel. 47-06, za okraje: s Ljubljana, Kranj, Jesenice, Škofja Loka, Kamnik, Kočevje, Grosuplje, Trbovlje, Rakek, Črnomelj, Novo mesto. Krško, Postojna, Ajdovščina, Tolmin, Sežana, Idrija, Ilirska Bistrica. Maribor, Partizanska cesta 28, tel. 24-78, za okraja: Maribor, Celje, Ptuj, Murska Sobota, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Radgona, Mozirje, Prevalje, Dolnja Lendava, Ljutomer,-Šmarje pri Jelšah. Glavna direkcija zvezne industrijo usnja in gume Beograd. itd.), ki je pognala pri nas 8 svojim realističnim tolmačenjem v dejanju in glasbi ter s svojimi etično-nacionalnimi težnjami globoke korenine in nam tudi Fidelia po snovi in načinu glasbene obdelave zopet približala. Opera Fidelio je sestavljena iz glas-beno-scenskih točk, ki jih podajajo in prikazujejo solisti dejanju primerno posamič ali združeni v duetih, tercetih, kvartetih itd., deloma pa zbor — sam ali v družbi s solisti. Te glasbene točke so muzikalno zaključene enako kot pri Beethovnovih predhodnikih (Mozart) in oblikovno pretehtane. Ne narekuje jih zgolj potek in polet besedila in njega čustvena podlaga. Ta odloča le o osnovnem nastro-jenju, ki je vsaki glasbeni točki lasten. Glasba sama pa se razvija ob bogatem prepletanju melodij, ob posnemanju glasov med seboj, ob harmonskih okretih, cb ponavljanju ln variiranju (reprizah) tako, kot je to za klasično glasbo splošno značilno v vseh panogah njenega udejstvovanja od simfonije do koncertne arije. Glasba torej poteka dejanju in besedilu vštric v lepem skladu z njima, ne da bi se popolnoma podredila ali hotela potek dejanja nazorno posnemati In slikati. V tej samoniklosti je njena velika vrednost, pa tudi dobršen del njene hibe predvsem zaradi zmanjšane teatralne učinkovitosti. Nekatere točke zato delujejo kot pravi koncertni biseri ln tudi na opernih deskah zgubijo mnogo na lepoti s patetično ali običajno-odrsko čustveno, nekoncertno interpretacijo. Režija ima težko nalogo, premostiti s kretnjo in gibanjem to statičnost, ne da bi zapadla s pretiravanjem v protislovje z značajem dejanja in glasbe. — Tu herojska lika požrtvovalne žene Leonore in težko preizkušenega Fiorestana, pa pri-rodno-člcveško čuteči ječar Roko in dobrohotni minister Don Fernando, tam na opero buffo spominjajoči »lladi zaljubljeni par Marceline in itaklna, tam zopet zlobni in zločinski Don Pizzaro, naposled Izmučeni zbor jetnikov v I. dejanju ln navdušeno ljudstvo v II. dejanju, — to so momenti, ki zahtevajo še kontrast v igri, gibanju, osvetljenju in . tudi pevski interpretaciji, ki pa nudijo hkrati'dovolj prilike, da se tudi z njim podajanje poživi. Dirigent in režiser (C. Debevec) sta na te momente navezala in vešče vskla-dila dejanje in glasbo. Le tu pa tam je še motil glasbi preveč očitno podrejen korak, preogiata gesta, pretirano kretanje. Pezi nadlog in morečemu vzdušju odgovarja masivni grajski dekor v I. dejanju in mračna globina hladne ječe v II. dejanju, dočim pisana zaključna scena brez posebno izbranih pripomočkov poudarja svetlobo, prostranost, prerojenje, veselje ngd zmago dobrega nad zlim, lučjo nad mrakom, svobodoljubja nad tlra- „Priroda, človek in zdravje” V Sloveniji je tradicija zdravstvene vzgoje, posebno pa zdravstvene beseda skromna, šele po osvoboditvi smo začeli resno z delom na tem področju. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS je pri- čelo izdajati mesečnik »Priroda, človek in zdravje«. Okoli njega raste celotno zdravstvenoprosvetno delo v Sloveniji. Oba dosedanja letnika pričata o lepem razvoju zdravstvenovzgojnega tiska pri nas. Od skromnih začetkov se je izkristaliziralo načrtno zdravstveno vzgojno delo, ki sistematično širi ljudstvu znanje in mu dviga zdravstveno zavest. Konferenca slovenskih zdravnikov-zdrav-stvenoprosvetnih delavcev je uvedla v tem delu še vf jo sistematiko, ki je že razvidna Iz zadnjih številk revije. Običajno so vse revije pri nas na Slovenskem, posebno pa še takšne, ki so jim določene specialne naloge, trpele na kvaliteti zaradi pomanjkanja sod.3la\cev. Revija »Priroda, človek in zdravje« od številke do številke po svoji pestrosti in širini dokazuje, kako so se slovenski zdravstveni delavci, posebno pa zdravniki, vključili v zdravstvenoprosvetno publicistično delo. Uredništvo je okoli revije zbralo in vzgojilo že lep kader avtorjev, ki skoraj vsi zelo dobro obvladajo stil poljudnega pisanja o problemih iz področja zdravstva. Sestavki, ki jih pišejo številni avtorji, so zraven vzgojne vrednosti za široke plasti ljudstva tudi gradivo zdravstveno-prosvetnim aktivistom za njihovo zdrav-stvenovzgojno delo na terenu (šole, RKS, zdravstveni aktivisti, tovarniški higieniki, množične organizacije). Uredništvo skrbi za bogato opremo revije. Po opremi, zanimivosti, pestrosti, življenjski stvarnosti ln lepem jeziku j< moramo priznati med slovenskimi revijam! lepo mesto. Vsi sestavki se berejo prijetno,, napfsani so živo. skozi vse pa se vije kot rdeča nit skrb za ljudsko zdravje v tematiki, jezikovno in stilno pa skrb za kleno, jasno in živo slovensko besedo. Predaleč bi vodilo in seglo preko okvira tega splošnega pregleda dveh letnikov revije »Priroda, človek in zdravje«, čs bi se hotel ustavljati ob posameznih avtorjih, čeprav bi bilo tudi to zanimivo. Vsi svojo nalogo rešujejo dobro in iz vseh člankov z lahkoto razbereš njihovo skrb, da bi bili v svojem pisanju jasni, razumljivi, ljudstvu blizu. Kakor razberem iz zadnjih številk revije, je zanimanje zanjo pri ljudstvu veliko, saj Izhaja v nakladi preko enajst tisoč Izvodov, ki jo je pri nas dosedaj dosegla in obdržala redko katera med revijami. Od časa do časa so posameznim številkam priložene zdravstvenovzgojne knjižice, kf obširneje obravnavajo važnejše zdravstvene probleme. Tudi te so pisane živo. zanimivo in so lepo opremljene. Revija »Priroda, človek in zdravje«, k! jo urejuje dr. Dušan Seja, je prav gotovo na področju našega kulturnega ustvarjanja važen doprinos ln lep uspeh. Hove knjige ln revije Prejeli smo: Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja profesorski zbor juridične fakultete, XXII. let. Strani 277. Ljubljana 1948. \ Mail oplaši SLUŽBE IŠČEJO ZAKONCA BREZ OTROK, statistični manipulant, vešč statistike, evidence, obračunavanja mezd, kalkulacij in v splošnem administracije in žena, »Leica« portrait specialistka, vešča samostojno opravljati vsa fotografska dela, iščeta namestitve takoj kjer koli v FLRJ Pogoj opremljena soba. Ponudbe pod Samostojna moč na podružnico SP Celje. 11208-1 SLUŽBO DOBE VEŠČEGA POSLOVODJO za takojšen nastop sprejme Kmečka zadruga Komenda. Plača po dogovoru. Nadaljnja pojasnila v zadrugi Komenda 11157-2 URARSKEGA POMOČNIKA sprejmemo takoj. Plača po uredbi ali 50% po izvršenem delu. Mestno podjetje »Urarstvo«, Murska Sobota. 11049-2 MESTO UPRAVNIKA Krajevnih podjetij v Kranjski gori razpisuje KLO Kranjska gora. Pismene ponudbe na navedeni naslov. 11048-2 S KUHARICI za menzo sprejmem. Naslov v podr. SP Kranj 10764-2 SAMOSTOJNO GOSPODINJO ali dobro gospodinjsko pomočnico iščem. — Plača in oskrba dobra. Kveder, Tržna ulica 8-1. 11219-2 POSTREŽNICO dnevno od 8. do 12. sprejmem. Dr. Švara, Bleiweisova c. št. 50-1 11221-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA ali pomočnico in frizerko sprejme Mihael Godnov, Tržič. 11184-2 VEČJE ŠTEVILO moških in ženskih delovnih sil, veščih v mizarski in šiviljski stroki — sprejmemo. Samska stanovnja in hrana zagotovljena. — Tovarna igrač, Novo mesto. 11204-2 KMEČKO DEKLE in hlapca sprejmem takoj. Plača in hrana dobra. Tomačevo številka 27 pri Ljubljani, Babnik. 11173-2 GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR sprejme takoj na delo večje število gozdnih delavcev, sekačev, tesačev In drugih. Plača po uredbi. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. Potne stroške do delovnega mesta in nazaj povrnemo. Reflektanti naj se takoj javijo pri gozdnih upravah v Slovenskih Konjicah in Rušah ali pri ravnateljstvu v Mariboru, Trubarjeva 15. — Nadalje sprejme na delo takoj še večje število voznikov. Reflektanti naj se takoj javijo pri upravi v Rušah ali pri ravnateljstvu v Mariboru. — Končno sprejme v službo še poslovodjo za magazin za gozdne delavce v Slovenski Bistrici. Ponudbe je poslati na naslov ravnateljstva v Mariboru. 11047-2 Knjižno omaro veliko, lepo, temno - kupimo. Ponudbe na upravo Sl. por. pod: »Knjižna omara«. 2363'1 ZASLUŽEK DOJILJO iščem za mesec in pol staro deklico. Dogovor od 9. do 11. Kolodvorska 12-1. 11115-4 DOJILJO za 3 krat dnevno iSčem. Naslov v osrl. odd. lil07-4 POUK za nešivilje ln krojenje nudi Salon »Kuclar, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 4. 11171-4 ČISTILKO, pošteno, za enkrat tedensko, iščem. Naslov v oglasnem oddelku SP. 11039-4 POSTREŽNICO za lahka dela z nekaj znanja kuhe sprejmem Dnevna zaposlitev od 8. do 14. Naslov v oglasnem oddelku. 10971-4 ItADIOTEHNIKA za mala popravila Iščem. Naslov v ogl. odd. 11247-4 PRODAM DOBERMAN PSIČKI, 6 tednov stark čistokrvni, izrecno policijski psi. in 7 mesecev stara volčnjakinja. dobra čuvarica. naprodaj. Avgust Mavrič, Ljutomer. Stari trg 14. 11063-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, brezhiben, naprodaj. Votič, Campova 14. 11077-5 PREPROGE, perzijske ln domaće, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirman Šah«, pasaža Nebotičnik. SP 47-5 KLAVIR, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 11252-5 ZENSKE ČEVLJE št. 37, skoraj nove, usnjen kovčeg, kuhinjsko mizo, otroško mizico in stolček, lesene stopničke, karniso, rabljeno preprogo, kopalno pločevinasto kad in drugo — prodam. Naslov v ogl. odd. 11220-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, lep, nov, prodam. Tyrševa (Dunajska cesta) 60-1, levo. 11256-5 KOVO MOŠKO KOLO prodam zaradi odpotovanja. Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 11253-5 STEGLJIVO MIZO, štiri stole in pred-sobno steno prodam. Poljanska cesta št. 15, stopnice V, št. 3. 11254-5 JEDILNI SERVIS za šest oseb, lepe »štora« zavese in žimo za eno žimnico, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11240-5 SALONSKO ZOFO In šest foteljev — najboljši material, prodam. Ponudbe pod Čisto na oglasni oddelek. 11242-5 MOŠKE ČEVLJE št. 42, zlat poročni prstan in novo otroško košaro zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11224-5 LESTENEC za 6 žarnic — prodam. — Ponudbe pod Luč na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«. UL235-5 SPOMLADANSKI DEKLIŠKI PLAŠČ, visoke čevlje in šolsko haljo prodam. Gajeva 3, podpritličje. Ogled od 8. do 12. ure. 11236-5 DOBRO SENO PRODAM. Grad Alojzija, Beričevo. p. Dol. 11237-5 DVE BIRMANSKI OljLEKCI, lepi, beli, dolgi, dobro ohranjeni, s pajčolanom, za 10—14 let. naprodaj. Mestni trg 15-III. 11222-5 ZENSKE OBLEKE, amerikanske, moške čevlje št. 44. In ženske št. 35 ln 37, predam. Naslov v oglasnem oddelku SP. 11196-5 CRNE MOŠKE ČEVLJE, nove. moderne, št. 43 ali 44. ugodno prodam. — Ogled od 13.30 do 15.30. Jugopetrol, Tvrševa 33. 11198-5 GASILSKI VOZ za cevi, na dveh kolesih. nerabljen, skoraj nov, — po ugodni ceni naprodaj. Gasilska četa Trnovlje pri Celju. 11209-5 RADIO, petcevnl, z gramofonom, v kovčegu, nov, naprodaj. Ciril Metodova 23-11. 11186-5 DIFERENCIAL Opel Olimpija s petimi kolesi, prodam. Zaloška cesta številka 21. 11187-5 KRASNO BELO OBLEKCO za 7—8 letnega dečka, prodam. Celovška cesta št, 139, levo. 11188-5 ŽENSKO KOLO prodam. Ogled v trgovini, Stari trg 26. 11193-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avto-model, dobro ohranjen, prodam. — Pod gozdom 6, šiška. 11185-5 VOZ-DIRO na gume, nosilnost do 2400 kilogramov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11199-5 KONCERTNI PIANINO, brezhibno ohranjen, prodam. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod 45. 11200-5 DINAMO, 24 voltni, za nabijanje akumulatorjev, prodam. Spundič, Maribor, Koroška cesta 43-11. 11172-5 NOV ŠPORTNI VOZIČEK prodam. — Rečna 8. 11176-5 NOVO MOŠKO KOLO prodam. Ogled od 13. do 15. ure. Naslov v oglasnem oddelku 11177-5 VEČ 100 kg KRMILNE PESE prodam. Tomačevo 27 pri Ljubljani. 11174-5 SIVO MOŠKO OBLEKO, predvojno blago, dobro ohranjeno, za srednje-vitko postavo, prodam. Bleiweisova cesta 48, pritličje, levo. 11231-5 KROJAŠKI STROJ Singer z okroglim čolničkom poceni prodam. — Veršič, žabjak 3-III, levo. 11228-5 MOŠKO KOLO, brez gum, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku. 11189-5 BLAGAJNA, jeklena omara, naprodaj. Prešernova ul. 3. 1179-5 ČEVLJARSKI STROJ Singer 16 K 55 prodam. Kumer Lovrenc, Litmerk 14, p. Ormož. 11062-5 LEPO VISOKO KNJ12NO OMARO iz trdega lesa prodam. Naslov v podružnici SP Celje. 11051-5 MOŠKO KOLO zamke Mielle naprodaj. Puharjeva 14, klet. 10970-5 MARELIČNE SADIKE, 30 kg krompirja, čebulo, zavese in drugo prodam. Nunska ulica 19. 11217-5 MOŠKO KOLO, skoraj novo, in otroško harmoniko na 8 basov znamke Meinl Herold, prodam. Celovška cesta 26, pri Bedenu. 11218-5 MOŠKO KOLO prodam. Cerkvena ulica 1, Ljubljana. 11214-5 RADIJSKI APARAT 6+1, prodam. — Gosar Franc, Selo štev. 34, pošta Vodice. 11215-5 LONČENO SOBNO PEC, skoraj novo, in močno ročno dirco prodam. Gerbičeva ulica 20. 11212-5 NAMIZNI PRT za jedilno okroglo mizo, ročno delo, prodam. Smartinska cesta 8. 11234-5 RADIJSKI APARAT »Philips in zbirko cerkvenih not prodam. Vprašati: Ljubljana, Rimska cesta št. 5, pritličje, desno. 11232-5 NEKAJ KROMPIRJA in dvodelno kuhinjsko umivalno mizo, prodam. — Gajeva I-VIi, vrata 707. 11250-5 CRN SPOMLADANSKI PLAŠČ za tovarišico 18 do 20 let in črne salonarje št. 36, prodam- Naslov v oglasnem oddelku. 11246-5 PRECIZNA ŠVICARSKA URA ugodno naprodaj. — Ambrožev trg, v trafiki. 11243-5 RADIO Hornyphon, 5-eevni, z magičnim očesom, prodam. Rožna dolina, Cesta 11-39, pekarna. 11244-5 KUPIM PSA, dobrega čuvaja, mladiča, največ do 1 leta, starega, kupim. — Naslov v ogl odd. 11085-6 2 DO i DOBRO OHRANJENE birma-ske obleke za deklice 10—12 let kupim. Ponudbe na ogl odd. pod Plaćam takoj. 10455-6 KOMISIJSKA TRGOVINA JOB. ROJ IN A. Prešernova 32 sprejema in prodaj» dobro ohranjena oblačila lo druge lepe predmete. SP 45-6 SAMSKO SPALNICO, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe poslati podružnici SP Kranj pod: Samska spalnica. 10644-6 (“WKUijis. domače m perzijske »upuje in prodaj» ter sprejema v komisijo Tr govina »Kirman Sad«, pasaža Nebctič. ni> SP 48-6 ZLATO VERIŽICO s križcem kupim. Ponudbe pod S križcem na oglasni oddelek. 11261-6 CANKARJA, Propileen: Kunstge- schichte, Valvasorja (I. izd.), kupim. Ponudbe pod Kompletno na oglasni oddelek. VEČJO OMARO za obleko kupim. Ponudbe pod Omara 100 na oglasni oddelek. 11239-6 MOŠKI PLAŠČ Iz balonske svile, ev. trenčkot, za srednjo postavo, kupim. Ponudbe pod: 11224 na oglasni oddelek. , 11223-6 SPALNICO, novo ali dobro ohranjeno, iz trdega lesa kupim. Ponudbe na: Leskovšek, Celje, Mariborska cesta štev. 120. 11210-6 DVE NOVI ŽIMNICI kupim takoj. — Hrvatin Jože, Radomlje pri Kamniku, 11166-6 GOJZARJE, oziroma smučarske čevlje št 43, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe med 15. in 17. Naslov v ogl. oddelku. 11076-6 ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, kupim. šokič, Zrinjskega št. 8. 11213-6 KOMISIJSKA TRGOVINA I. SAX — Ljubljana, Mestni trg 19, sprejema in prodaja obhajilne obleke, harmonike, pisalne stroje in druge lepo ohranjene predmete. 11249-6 ELEKTRIČNI APARAT za britje, po možnosti holandski, kupim. Pismene ponudbe pod Prima okrogli na oglasni oddelek. 10923-6 JEKLENO ŽIČNO VRV dolžine 60 m, debelost najmanj 6 mm, kupim. — M. Vrečko, Polzela. 11211-6 ZAMENJAM KOČIJO, dobro ohranjeno, zamenjam ali prodam za strešno opeko ali zidake. Ponudbe: Kovor št. 29, p. Križe, Golnik. 11206-7 POHIŠTVO za kmečko »obo, skoraj novo, iz mecesna, zamenjam za živila oziroma prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11230-7 NOVO ZIMO, najboljše vrste, zamenjam za šivalni »troj ali harmoniko. Ponudbe pod »Zima na oglasni oddelek SP. 10990-7 NEPREMIČNINE MANJŠE POSESTVO, hiša, gospodarska poslopja in inventar, naprodaj na Ponikvi pri Celju. Poizve se pri Zdolšek Mariji, p. Ponikva. Slatina 28. 10991-8 ENQSTANOVaNJSKO HIŠICO Z VETOM v Ljubljani ali neposredni bližini Ljubljane kupim. Besne ponudbe brez posredovalca, ker plačam dobro. Ponudbe na oglasni oddelek pod Hiša z vrtom. 11156-8 ZA STANOVANJE zamenja hišo lastnik »Mej vrt« 6. Novo mesto 10866-8 PARCELE V ŽALCU blizu kolodvora, parcele pri Ptuju, Slovenji vasi, Mariboru, po ugodnih cenah naprodaj. Zagorski, Maribor, Meljska cesta številka 3 1ivnv_s HIŠO V 'LJUBLJANI-ŠIŠKA v bližini železnice in tramvaja, proda za 300 tisoč din — Zagorski, Maribor, Melj-ska, 3. 10202-8 ZEMLJIŠČE 7300 m2 v Vižmarjih'prodam po 15 din. Naslov v oglasnem oddelku. 11169-8 PARCELO v Bohinju, poleg hotela Zlatorog«, obsega 17.000 m2, prodam resnemu Interesentu. Naslov v oglasnem oddelku. 11168-8 HIŠO, takoj vseljivo, prodam. Ponudbe pod 500.000 na oglasni oddelek Sl. poročevalca. 11233-8 SOBE - STANOVANJA * v OPREMLJENO SOBO brez perila v centru ali ob tramvajski progi išče za takoj ali pozneje študent višjega semestra. Ponudbe na oglasni oddelek pod Resen. 10942-10 VEČJO PRAZNO SOBO — stopniščih vhod, v centru, išče uradnik. Letno je nekaj mesecev doma. Naslov v ogl. odd. 10917-10 DVOSOBNO STANOVANJE z lepim vrtom v Kranju, zamenjam za enako v bližini Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku. 10722-10 VEČJO PRAZNO SOBO išče mirna, ves dan odsotna uradnica. Ponudbe pod Zelo nujno — M. na oglasni oddelek. 10070-10 VEČJE STANOVANJE v Radovljici zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Selitev piačam. Ponudbe pod Maj-junlj-julij na ogl odd 10069-10 OPREMLJENO SOBO brez perila, išče tovarišica. Naslov v oglasnem oddelku SP. 11258-10 DVOSOBNO STANOVANJE, s kabinetom, zamenjam za enosobno. Ponudbe pod Balkon na ogl. odd. 11257-10 OPREMLJENO SOBO brez perila išče mirna in poštena uradnica, po možnosti s souporabo kuhinje. Ponudbe pod Brez perila na oglasni oddelek Slov. poročevalca. 11255-16 VDOVA PO PROFESORJU srednjih let, nujno prosi za manjšo prazno sobo. Ponudbe pod Brezdomka na oglasni oddelek. 1123S-10 OPREMLJEN KABINET event, kosilo, nudim za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod Sporazum na oglasni oddelek. 11197-10 OPREMLJENO SOBO išče študent medicine. Ima lastno perilo; plača v na turali jah ali z denarjem — po pogodbi. Ponudbe pod Dalmatinec na oglasni oddelek. . 11194-10 UPOKOJENKA ali starejša' postrež-nica dobi brezplačno vso oskrbo pri dveh zakoncih proti pomoči dopoldne v gospodinjstvu. Pranja ni. Naslov v oglasnem oddelku. 11181-10 PRAZNO SOBO za takoj ali pozneje išče monter. Naslov v oglasnem oddelku. 11182-10 PRAZNO SOBO za takoj ali pozneje išče šivilja. Naslov v oglasnem oddelku. 11183-10 SKROMNO SOBO kjer koli v Ljubljani iščem. V prostem času lahko pomagam pri hišnih delih. Ponudbe pod Miren I na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«. 11175-10 VELIKO SOBO, sončno, parketirano, v bližini tramvaja, zamenjam za manjšo. Vprašati od 8. do 10. dopoldne. Naslov v oglasnem odd. 11165-3 0 STANOVANJE, svetlo, dvosobno, v centru Beograda, zamenjam za enosobno v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem odd. 11190-10 KABINET v centru oddam ženski srednjih let; protlusluga — dopoldanska postrežba za doplačilo.' Ogled vsak dan od 15,—17. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 11225-10 PRENOČIŠČE pri gledališču nudim zaposleni tovarišici, ki bi mi zjutraj malo pomagala pospravljati. Ponudbe pod značko S priporočilom na oglasni oddelek. 10992-10 OPREMLJENO SOBO, mirno, s prostim vhodom, brez posteljnine, išče študentka medicine. — Ponudbe pod Bližnja periferija na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«. 10973-10 SKROMNO SOBICO, — prazno ali opremljeno išče mirna uradnica. Ponudbe pod opremljeno v Celju ali bližnji okolici Nujno I, na oglasni oddelek. 11164-10 ENOSOBNO STANOVANJE, mansardno, sončno, v lepem delu Ljubljane, z velikimi stranskimi prostori, zamenjam za večje. Plačam stroške selitve. škrabčeva 5. 102SS-10 DVOSOBNO STANOVANJE, lepo komfortno,- v Spodnji šiški, zamenjam za enako na Mirju ali v Rožni dolini. — Černetova št. 30. 11216-10 SKROMNO SOBICO s hrano oddam proti pomoči v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 11248-10 RAZNO POZABLJENO LISTNICO v trgovini Mela z okrog 5000 din. zlato uro, dve znački Samac—Sarajevo in raznimi drugimi dokument), je proti dobri nagradi vrniti na: Cernak Vida, Do-brunje 19. 11251-14 PREKLICUJEM oglas v Slov. poročevalcu de 16. aprila pod št. 10717-14 ker je bila ura najdena. 11260-14 ŠOP KLJUČEV sem izgubil na Blei-weisovi. Gajevi ali Beethovnovi ulici. Najditelj naj jih vrne v oglasnem oddelku SP. 11170-14 NAJDITELJU PAKETA v mreži v II. razredu opoldanskega vlaka Ljublja-na-Jesenice-Bohinjska Bistrica, plačam nagrado proti vrnitvi. Vsebina: pumparice, veterni jopič, ki je last gorske reševalke. Odda naj čimprej »Oddelku za najdene predmete« na ljubljanskem kolodvoru, kjer istočasno prejme nagrado. 11205-14 RAZVELJAVLJAM tovarniško izkaznico na ime: Brlek Slava, Pragersko. 11201-14 NAOČNIKE sem našla v Šiški Dobe se Celovška cesta štev. 74, pritličje, levo. 11178-14 NAJDENO JE BILO v Sadinji vasi, pošta Dobrunje, žensko kolo. Dobi se pri Antonu Vrečarju, Sostro številka 83. 11167-14 ICGUBILA SEM v. petek 16. aprila na trgu ali v tramvaju proti št. Vidu denarnico z denarjem, osebno izkaznico št. 048040, kolesarsko knjižico št. 32706. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne na naslov, ki je na izkaznici, denar naj obdrži za nagrado. . . 11192-14 IZGUBILA SEM 18. aprila ob pol 22. na tramvajski postaji na kolodvoru rdečo denarnico s 1600 din in osebno izkaznico št. 510. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na naslov v oglasnem odd. 11191-14 RAZVELJAVLJAM kolesarsko knjižico štev. 48.767, ki sem jo izgubil od Semiča do Lokev na ime Lovrin Jože. 11050-14 RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno osebno izkaznico na ime Bernik Rozalija, Breg št. 7, Litija. 11046-14 IZGUBILA SEM oblačilno nakaznico na ime: Keglovič Alojz, Količevo 74: štev. potrošniške nakaznice 204713, štev. registra 405 in Keglovič Vera, Količevo 74: št. potrošniške nakaz. 204714, štev. registra 406. Najditelja prosim, da jih vrne. 11098-14 NAŠLA SEM šop ključev v rjavem etuiju. Interesent naj se zglasi pri Homan Olga, Sv. Petra cesta št. 81, Ljubljana. 11105-14 IZGUBILA SEM oblačilno karto na ime Slabe Vinko, Cesta na Brdo 137. Poštenega najditelja prosim, naj ml jo vrne proti nagradi na naslov: Slabe Malči, Ljubljanska tiskarna, — Frančiškanska ulica 6. 11068-14 IZGUBIL SEM listnico z dokumenti na ime Verčnik Jeronim. Najditelja prosim, naj Jo odda proti nagradi vratarju Slov. poročevalca. 11245-14 POZIV GLAVNE DIREKCIJE ZVEZNE TEKSTILNE INDUSTRIJE, BEOGRAD Zaradi pravilnega oskrbovanja s tekstilnim blagom za prodajo (po vezanih in komercialnih cenah) poziva ta direkcija vse okrajne poslovne zveze, kmetijske zadruge, ki opravljajo prodajo po vezanih cenah (okrajni in mestni magazini, delavsko-nameščenske potrošniške zadruge in vsa ostala podjetja, ki opravljajo prodajo po komercialnih cenah), da glede na novi in razširjeni asortiman blaga pošljejo našim skladiščem, začenši z 22. aprilom t. 1., nova naročila. V teh naročilih naj kupci navedejo tiste količine blaga, ki so jim potrebne in ki jih morejo naenkrat prevzeti. Da bodo ta naročila čim bolj realna, naj se kupci pozanimajo na naših skladiščih za asortiman blaga. Naročila bodo sprejemala tale skladišča Zvezne tekstilne industrije Beograd: BEOGRAD — Ulica 7. Julija 1939 NOVI SAD — Suvoborska ulica 26 NIŠ — Dimitrije Stjinkoviča ulica I PRIŠTINA ZAGREB — Trg Jože Vlahoviča I OSIJEK — Augusta Cesarca ulica 18 LJUBLJANA — Frančiškanska ulica 4 SARAJEVO — Jeličeva ulica 2 KOTOR — Skal jari 115 SKOPLJE — Ulica 106 a štev. 6. V zvezi z gornjim in sporazumno z ministrstvom za trgovino in preskrbo FLRJ in komiteja za zadružništvo pri vladi FLRJ razveljavljamo vsa naročila zgoraj označenih podjetij, ki so dospela ali bodo dospela do 22. aprila t. 1. in še niso izvršena, razen tistih naročil, ki dospejo te dni in ki jih bodo naša skladišča pismeno potrdila. Glavna direkcija zvezne tekstilne industrije, Beograd. AVTOMOBILISTI - MEHAN1ČARSKE ZADRUGE! V prosti prodaji po nižjih enotnih cenah lahko kupite VROČE LEPILO za vulkamziranje v vseh skladiščih Glavne direkcije zvezne industrije usnja in gume VINOGRADNIKI Uredite o pravem času vinograde! Zahtevajte od svojih zadrug, da vam o pravem času zagotovijo tele potrebščine: CEVI ZA ŠKROPILNICE, MEMBRANE, ravne in bombirane, BATE, ravne in bombirane, PLOŠČICE ZA VENTILE, TRAKOVE ZA CEPLJENJE. Naročila po nižji enotni ceni v prosti prodaji se sprejemajo v vseh skladiščih Glavne direkcije zvezne industrije usnja in gume Delavsko - uslužbenska nabavljalna in potrošniška zadruga z o. j. TTT rajona, BEOGRAD-CENTER Predstavništvo za LRS LJUBLJANA, Gregorčičeva 17c Telefon 49-14 kupuje za svoje številne prodajalnice vseh panog, vse nerac'-onirane proizvode in svobodne viške široke po-trošnje: Sadje, sadne sokove, alkoholne pijače, manufakturo, pohištvo, galanterijo, suho in pleteno robo, igrače, ščetke, čipke, železnino, keramiko, porcelan, kozmetiko, spominčke itd. PROIZVODNIKE PROSIMO ZA IZČRPNE PONUDBE GLAVNA DIREKCIJA lesne industrije LR Slovenije razpisuje natečaj za izdelavo Idejnih osnutkov sodobnega pisarniškega pohištva v lahki izvedbi, in sicer za: 1. pisalno mizo, 2. omaro za spise, S. mizico za pisalni stroj, 4. klubsko mizico. Merilo osnutkov 1:10. karakteristični detajli 1.1. Osnutki morajo vsebovati vse potrebne risbe, tako da je iz njih popolnoma razvidna konstrukcija in oblika pohištva. Vse risbe morajo biti podrobno kotirane. Osnutkom Je priložiti: 1. tehnično poročilo, 2. razpredelnico z izmerami posameznih kosov. 3. Seznam uporabljenega materiala za vsak kos posebej in skupno. Osnovne smernice za izdelavo osnutkov so: 1. množična tovarniška produkcija, 2. racionalna in ekonomična uporaba materiala (razen furnirjev naj se v vseh primerih uporabijo tudi vezane in lesovinske plošče), 3. enostavna konstrukcija, 4. smotrna in praktična. ureditev. 5. estetsko oblikovanje. Osnutke je predložiti zložene v formatu 21x30. v zgornjem desnem kotu opremljene z geslom. Priložiti je natančni naslov projektanta v zapečateni kuverti, ki je opremljena z istim geslom kakor osnutki in priloge. Rok za oddajo osnutkov je 10. maj do 12. ure na naslov: Glavna direkcija lesne industrije LR Slovenije, Ljubljana, Parmova ulica št. 37. Za najboljše osnutke razpisuje Glavna direkcija lesne Industrije LRS nagrade v skupnem znesku 45.000 din in sicer: I. nagrada 20.000 din, II. nagrada 15.000 din, III. nagrada 10.000 din. Ostali ustrezajoči osnutki bodo odkupljeni. — Nagrajeni in odkupljeni osnutki preidejo v izključno last Glavne direkcije lesne industrije LRS, nenagrajeni bodo vrnjeni lastnikom. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: 1. zastopnik Glavne direkcije lesne Industrije LRS, 2. zastopnik Ministrstva za gozdarstvo in lesno Industrijo LRS, 3. zastopnik Projektivnega zavoda pri MG — LRS, 4. mizarski strokovnjak Iz produkcije, 5. zastopnik Glavnega odbora 3not-nib sindikatov LRS. Natečaja se lahko udeleži vsak državljan FLRJ. Opomba! Z ozirom na prvotno objavljeni tekst dne 11. aprila posebej opozarjamo, da smo Iz razpisa zaradi kratkega termina opustili izdelavo osnutka, za stol in naslanjač. Ljubljana, 10. aprila 1948. GLAVNA DIREKCIJA LESNE INDUSTRIJE LR SLOVENIJE VSEM AVTOPREVOZNIKOM! , V smislu »Odredbe o izrabi prazna vožnje tovornih motornih vozil« z dna 6. aprila 1948 — Uradni list FLR Jugoslavije št. 217-29-48, in na podlagi točke 1 odredbe ministrstva za lokalni promet’ objavljene v »Slovenskem poročevalcu« z dne 17. aprila 1948, obveščamo vsa prevozna podjetja, da bo na območju Mestnega ljudskega odbora Ljubljana-glavno mesto, izdajalo posebna dovoljenja za prazne vožnje tovornih motornih vozil v eni smeri Poverjeništvo 2» lokalni promet pri Mestnem ljudskem odboru, Ljubljana, Tjrševa cesta St. 86. Poverjeništvo za lokalni promet MLO POTREBUJEMO 1 POSLOVODJO za industrij, magazin Z PRODAJALCA in več različnih pisarniških moči. Nastop službe takoj. Plača po uredbi ter še poseben dodatek. — Za hrano in stanovanje preskrb* Ijeno. — Prijave na: PODJETJE »KAMNIK« v Kamniku Umrl je naš sodelavec in tovariš ALBERT JAGER član nadzor, odbora, OPZ Ljubljana-okolica. Zvestega tovariša In sodelavca boi mo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, 19. aprila 1948. Upravni in nadzorni odbor OPZ Ljubljana-okolica. + Po kratki mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi, ljubljeni mož, dobri oče, stari oče in stric PETER ŽIDAN pleskar Pogreb dragega pokojnika bo ob 17. uri v torek, 20. aprila z Zal, iz kapelice sv. Andreja. Ljubljana, 20. aprila 1948. Žalujoča žena Ivana, sin Peter, vnuk Petrček, snaha Mimi in ostalo sorod. + Dotrpel je naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak LEOPOLD MEHLE Pogreb bo v torek ob 16. uri iz hiše žalosti, Hruševska cesta 8, na pokopališče k Božjemu grobu v Stepanji vasi. Ljubljana, 19. aprila 1948. Žalujoče družine: Mehle, Galič, Bradač, Anzelc, Gabrič in ostalo sorod. ★ Zapustil nas je naš dragi oče,, stari oče, stric itd. IVAN NERED Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 21. aprila ob 4. uri popoldne z Zal, kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Beograd, Split, dne 19. aprila 1948. Globoko potrti Ivan, Albin, Gusti in ostalo sorodstvo. + Umrl je naš skrbni oče in ljubljeni soprog JOSIP VERBIČ profesor učiteljišča v pok. Pogreb bo v sredo, 21. t. m. ob pol 17. uri iz kapelice sv Antona na Zalah k Sv. Križu. Ljubljana, 19. aprila 1948. Žalujoči: Verbičevi, Kramarjev! in ostali sorodniki. + Po dolgem trpljenju je Bogu vdano umrla moja dobra sestra, naša teta ln svakinja ALOJZIJA BAŠA učiteljica v pokoju Pogreb bo v sredo, 21. aprila 1948 ob 17. uri z Zal. iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Bitinje, Trst, Celje. Ljutomer, 19. aprila 1948. Žalujoči Alojzij Baša brat in sorodniki. Po dolgi, težki bolezni mi je • umrl moj ljubljeni mož, brat, stric in svak ALBERT JAGER žel. uradnik v p. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 20. t. m. ob 15. uri iz kapelice sv. Frančiška k Sv. Križu Borovnica 19. aprila 1948. Globoko žalujoča žena in sorodstvo. Ivan Ribič Stojan: Ljudje onkraj reke Roman 130 . £ »Mhm.