.Gorica* izhaja vsaki torek in soboto. Ako padc na ta dneva praznik, dan poprej. Dredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana pinma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujcjo pisma brez podpisa. Rokopifti dopisov se ne vračajo. GORICA TL WON it. 201. .«one»* stane na leto 10 K, za pol lets 6 K, za četrt lcta 2-50. llpravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarn:" N ulica Vetturini St. 9. se plačuje od čveterostoipne petit vrste po 14 vin., za veikratni natis primeren popust. FiiNameznf. ttevilke stanejo 8 vin. in se ptudajajo « raznih gonških trafikah. St. 83. V Gorici, v torek dne 15. oktobra 1912. Leto XIII. ijudslvo na Kanalskem se zahvaljuje. Minulo nedeljo se jc vršil v Plav-jh na Kanals.kcni vcličastcn javni shod, katerega ie skliuiio anliovsko žTipan- stvo. Namen slioda jc bil, da se ljud- stvo na Anhoveni zalivali visoki vladi, deželi in sploh vsem, ki so kaj pripomo- gli, da se je v zadnjih letili zgradilo vcč prepotrebuih cest, napajališč, vodovo- dov in sploh da se je blagostanje ljud- :.tva \r Aulioveni povzdignilo nad o- nim prcjšnjih let, ko so bile mnogc va- sicc v župaiistvu zaprte širšemu svetu. V naslednjem podajenio poročilo, kako se je vršila in.zvršila ta iiiaiiifestacij-1- Ijudstva. Sprejem gostov. Z vlakom oh 11.30 so dosli v Plave in sieer prcblagorodni g. nainestnistve- ni svctnik in voditelj goriškcga okrajne- ga glavarstva Anton Rebe k, g. dežel- ni poslanec in odbornik Ivan B e r b u e deželni poslane in naeelnik eestnega od- bora kanalskega g. Mihael Z e g a, ua- kar je prišel še deželni poslanec g. Mi- liac! M a r i n i č. --¦ Na postaji je ča- kala došle gostc neštevilna množica Iju- di, ki se je zbrala z vseh občiii kanal- skega sodncga okraja. Topiči ;o pokali in Ijudstvo je prijazno pozdravljalo za- stopnika visoke vlade in zastopnike de- želnega odbora in zbora. Tik postaje je bil postavljen velecasten slavolok z mahovjem in drugini zelenjem okrašen. Slavolok je nosil na eni strani na- pis: »Bog živi! Dobro došli!«, na drugi strani pa: »Bog živi!« Od postaje do pi ostora, kjer se je vršil zahvalni javm shod so bili postavljeni maji in visoki drogi, na katerih so vihrale cesarske, dežeine in slovenske zastave. Ob slavo- loku je eakalo goste anliovsko staresin- stvo z žiipanoin g. Veliščekoni in z uči- teljem iz Zapotoka g. Rejem na eeln. Po pozdravu g. župana je pevski zboi »Slow kat. izobraževalnega društva« zapel pesein: »Pozdrav« prav lepo, na- kar jc zaigrala kojščanska godba »Mladi vojaki« in sprevod se je razvrstil proti prostoru, K'i je bil namenjen za shod. Otvoritev shoda in izvolitev predsed- nika. Na nalašč za shod postavljeni oder, ki je bil z zelenjem in z zastavami okrašen so se podali gostje, a pod o- drom se je razvrstilo Ijudstvo, katcrcga se je cenilo okoli Mil) oseb. Opoludne y: oV. (;ril javni .'-hod zastopnik občine g. •I. (irilo. Pozdravil je navzočo nuio- 7M o in prcdliigal za prcdsednika shoda zapotoškega učitelja g. R e j o, za pod- predscdnika g. Ant. (i a b r i j c I e i č a ki sta bila tudi soglasno izvoljena. (losp. prcdscdnik se je zahvalil za izvolitev tor poteni poimenski pozdravljal dosle go- ste iz (joricc in druge deželne po.slauce. Steje si v cast, da predseduje današnjc- mu shodu, ki ima namen izreei zahvalo vsein, ki so kaj priponiogli, da se je ljudstvu v Anhovem odprla pot v si- i'oki svet, ker je bilo dosedaj takorekoc obsoicno v samoto. Poteni je dal besedo županu anhovskemu, ki Je mcd drugini rekel: Namen današnjega shoda je, da so iskreno zahvalimo vsem, ki so kaj pri- Pomogli, da so se naše ceste zboljšalc. ^ zadnjih 10 letih se je na Kanalskem. Ijoscbno v našeni župaiistvii nüiogo sftreineuilo na boljše. Kaj je danes .'> Isti je bilo pred 10 leti. liiiamo želizui- ¦ polja domov. To je bilo trpljenje. Nobe- ne ceste, še kolovozne poti ne. Koliko nesreč se je zgodilo v tistih časih pri nas. Navedem naj, da se je zgodila ne- sreča, ko jc peljal niož voz drvi proti donm. A nanicsto da hi prišel domov zdrav in vesel, so ga prinesli mrtvega zeni v naročje. Revež jc padel pod voz vsled slabe ceste. Kakšno trpljenje pa je bilo za uboge ljudi zlasti za one na (io- lobrdem in v Hritofu. Ljudje m> inoraü čez vodo tudi v najliuisem mrazu. 3D do -10 krat je moral niož vodo j)rebresti, da je zuosil poljske pridelke z onstran Idrijce na to stran. To je bilo grozno tr- pljenje. Kamenje se je prijenialo znirzlih nog ubogih ljudi, ki so bredli vodo tudi v najliujši ziini. Koliko prezgodnjih gro- bov je bilo. Po bivših uaših cestah se jc iiioralo napreči šest volov, ako smo ho- teli pripdjati kaj več hlaga doino\r. O- nicnim še, da je uiož peljal 0 hcktoiitro\ vina po naši cesti. A na nekem niestii se je voz vsled slabe ceste nagnil in sod v.e jc zavaiii nizdolu. Kinalu bi prišel u- bogi voznik poleg viua še ob /.ivljenie. Kar pomnimo mi, se je že 10 oseb iio- nesrečilo po našili klaucih. A sedaj, so hvala Bogu vse tiste ne- varnosti odpravljeue, kajti ceste iniaiuo lepc. Ogrofnne svote deuarja so se po- trosile, da so iz nasih klancev napravili lepe ceste. Zato jc uasa dolžnost. da se zahva- limo v prvi vrsti Njeg. Veličaiistvu cc- sarju in njegovi vladi, ki je z ogronmiuu svotaini prispevala za zgradbo nasili cest. Nadalje Njeg. Prejasnosti gospodu cesarskemu namestnikii prineu Hohen- lohe, ki je na najvišjih mestih toplo pn- !H)roeal naše prošnjc, ki so bile konec- no uslišane. Nadalje se zahvaljujemo tu - kaj navzoeemu našeniu rojaku.vladneniii zastopniku, iiainestnistveneimi svetni- ku in voditelju goriškega okrajnega glavarstvti v Ooriei, preblagorediieniu gosp. Antouu R e b e ku, ki je tudi niuo- go pripomogel do uresničenja naših že- Ija. Potem: obema našinia državnima poslancema, ki sta si veliko prizadcvala. se trudila pri raznih oblastniiah in stn s svojim posredovanjem pridobila nai- vplivnejše osebe za napravo novili cest \r našeni kraju. Potcm se zahvaljujemo dežel. zastop. za lepo podporo, dcželnim poslancem in odboruikom. Pozabiti no smeino uašcga sl. cestucga odbora iu njega uačeluika, ki je sprožil in vodii misel o zgradbi novih cest. Iskreno za- hvalo tudi preblagorodneniii gospodn nadinžeuerju M a h n i č u, ki je nino- go časa in truda iinel z našinii cestami delo nadzoroval,. iircdil načrte in \sc tako izpeljal, da je Ijudstvo na snlosno zadovoljno. Potem bodi izrečena iskro- na zahvala deželnemu nadiužcnerji! preblagor. g. 0 I e s i g u, ki se jc ninogM trudil pri veliki zgradbi našili cest. Ko- Mcčuo izrekamo zahvalo vsem, ki so kaj priponiogli, da snio prišli zapusčeni An- hovci po novih ccstah v dotiko z os*a- lim svetom. Izražam upanje, da nam bo kakor dosedaj tako tudi zanaprej visoka vla- da naklonjena pri.zgradbi še nadaljnih uovih cest in nam pomagaia. li koncu pozivam vsc uavzočc. da \p znak naše zvestobe do cesarja in nase iloniovine zakličuno: Bog živi Njegov-j Vuličanstvo našega presvitlega cesarja! Trikratni umebesni živio-klici so pre- tresali ozračje. Pevski zbor je nato za- | pei narodno pesem, nakar je jelo vse Ijudstvo odkritih glav peti cesarsko pe- sem. Bil ie veličasten trenotek. - Naj omeuimo še, da so neprestani živio-kli- ci na posamezne osebe, katere je ime- noval govornik v svojem govoru. pre- trgjivali govor. Drznost in nehv«:ležnost kanalskega žu- pana Križniča. Ko je prt.dscdnik shoda vprašal, ah iina kdo kaj opomniti h govoru g. žu- |)ana \'eliščeka, se je oglasil k besedi kanalski župan Anton Križnič. \' potu svojega ohraza je iccljajc iu natiheni re- kel nekako tako-le: I )raga gospoda! Kar je govoril predgovornik iz Anliovega ie bilo pretirano. .laz kot župan kanalski. rečern, da hvala poslancern ie odveč. Toliko >c ni napravilo, kakor se zdi. 1 »anašnji shod se mi zdi uepotreben in tudi prczgodaj. Zatorej protestiram pro- ti shodu. S tcm je bil Križnič s svojo "govoraiKO'i "fertig". Naprcj ni mogel. Njegovim besedam je pritrdilo kakih 15—20 oseb, \'cčinonia taki. ki so pri njeiu \' službi ali pa na kak drug naciu od njega odvisui. \ si drugi pa so so jcii ciiuno siiogledovati. Slišalo seje vines brizganje in nekdo je hripavo zaupil: »^Živio Križnič!« Lc minii naravi ljud- stva in slovesuenm namenu shoda se ie zahvaliti, da ni prišlo do ucmirov. Naniestništveni svetnik govori. Za besedo ie prosil naniestništveui svetnik in voditelj okrajnega glavarstva v Gorici preblagorodni gosp. Anton Rebe k. Uvodoma se je sreno zahvalil za lep sprejem, kakor tudi županu Ve- hščeku za njegov govor. Potem: Rade- volje sem se odzval povabilu anhov- skega županstva na današnji shod. \e- seli me, da ste sklicali današnii shod, da se zahvalite vsem, ki so kaj priponiogli. da se je v zadnjih desetih letih zboljšalo stanjc ljudstva tega okraja. Vsakdo, brez razlikc nazorov mo- ra priznati, da nekaj se je napravilo. P;1 se ni vsejrn napravilo. to ie jasno. A vsega ne bo mogoče nikoli napraviti, kajti manjkalo bo vedno še to in ouo. Kar se nam ni posreeilo doseči do sedaj. upajmo, da se nam bo to posreeilo do- sea v bodoče. (Zivio-klici.) Delavnosti občin, dežele in države za blagor ljud- stva ne sine biti nikoli konec. Pa naj so napravi kar se hoec. dovolj ni nikoli. Zagotavljam Vas, dragi, da vlad.i bo stala vedno oh strani. ko se bo šlo za gosp Klarski napredek ljudstva. In jt:z bom delal kolikor bo v moji moči, da se bodo Vaše dosedaj še ne izpolnje- ne želje kolikor bo mogoče uresničile. (.¦'ivio-klici.) Zaii|")lji\ o obraeajte se na- me in jaz bodein \rašc prošnje in želic opremil na namestništvo 7 uaiboljšimi priporocili (Odobravanje.) A tudi do Vaših poslancev obra- eajte se, zaupno, kajti Ie zdriiženemti nastopu nas vseh se bo še marsikaj po- sreeilo doseči, kakor se je to godilo ve- dno dosedaj. (/tivio-klici.) .lako lepa in hvalcvredna je bila mi- sel o današnjem shodu. Vlada bo vesela tega pojava med ljudstvom in cim b(. doznala, da tukaj prebiva patrijoticno in livaležno Ijudstvo, bo s tim večiim zaupanjem posvečala svojo pozornost tcniii ljudstvu 4\r sploh celemu okraju. (Živio-klici.) ^ Da pa se blago.stanje tega okraja še bolj povzdignc, priporočam prav iz stca treznost, nosebno-miaciini. Vi, go- spodje župani, podžupani in sploh vsi, ki stojite na Celu kake korporacije, ho- dritc zlasti mladino k varčnosti, zlasti pa k treznosti, ker na varenosti in trcz- nosti sloni ves gospodarski napredek in blagostanje ljudstva. Le trezno in varčno Ijudstvo bo napredovalo. Trez- na mladina naj koraka naprej, kajti le taka mladina je up boljše bodočnosti, je l)ravi napredek. Urnebesni živio-klici so sledili le- l)cniu in navdiišenemu govoru g. svet- nika. Ko je zapel pevski zbor neko pesem, ko ie godba zasvirala veselo ko- račnico in ko se je odmev topičev raz- legal daleč na okoli po hribovju. je po- \zel besedo dežclni poslanec in odbor- nik preblagorodni gospod prof. Ivan B e r b u č. Gospodarski napredek v niestti in v deželi. Spoštovaui zborovalci! (iospod /.u- pan anhovski se je zahvaljeval za do- brote, katere je dobilo zlasti anliovsko županstvo od visoke vlade in od dežel- nega zastopa. Zahvalil se ie še posebej preblagorodnemu g. svetniku Rebeku. 'Judi jaz se pridružujem teniu in izra- žam svoje zadovolist\'0. da stoji na cch.i luišega politicnega okraja tak mo/., ka- kor je preblagorodni g. svetnik Rebek, ki se iz srea veseli. ko more pomagati ljudstvu. Jaz tudi recein, da se vsega ui na- pravilo. a kdor trdi. da se je nialo ali nič storilo za Ijudstvo, ta ne trdi resnice. O tern govore dejstva. rotem se je govornik spominjal zgodovine preporoda goriškega sloven- stva. Pred 30 leti je bilo, ko se Slovenci v Oorici takorekoč še poznali nisiuo. Drugorodni sodeželani so slovensko Ijudstvo odirali kar se je dalo. Zahtevali so celo ]r>r'< obresti. Spoznali snio. da se mora temu v okom priti, sieer naše Ijudstvo propade. Naš voditelj dr. (1 r e- g o r č i č je vzel stvar resno v roke in moja nialeukost je bila tudi zraven. ko smo ustauovili 1. 1SS3 prvo slovensko banko, »Ooriško ljudsko posojilnico«. Zaceli smo z maliini sredstvi in napre- dovali smo v ]5 letih jako lepo. Pozueje pa je prešla ta banka \" druge sieer slo- venske roke. in sedaj si poiuaga kakor more. Žalostna je bila slika v uiestu. Sta- risi so bili Slovenci, niih otroci pa Lain, ki so zmerjali očeta in mater s »šklaf«. Spet je bil naš voditelj dr. G r e g o r č ič tisti, ki je začel misliti, kako bi se dalo odpomoci, da bi se Slovenci ne potujec- vali. In res. začel je z otrosk'tn \Vtceni in mi smo niu poiuagali. Otvoril je drugi otroški vrtec, prvi raz red liudske sole, drugi itd. Razredi so rastli kakor potok (^b nalivu. In ako pogledamo Gorico, kakšna je danes in kakšna jc bila pred M) leti moramo rcci. da je postal cef preobrat. — Štiri vciika šolska poslopja je sezidal naš voditelj dr. G r e g o r č ič, ki so polna slovenskih otrok. Mi smo mu vedno stali ob strani in smo na- birali za zgradbo »Šolskega Doma« Taka je z g o d o v i n a goriske- ga slovenstva, in le kdor je bil zraven Miiislu obvezala. A vsccno sc bo Italija udeležila vojnc proti Turčiji in sicer ta- ko, üa odpošlje svoje vojaštvo na (ir- Sko, kjer sc bo bojevalo skupno / (irki. Nadalje bode ltalija podpirala Bolgarc v Mali Aziji, ako se jim posred Turka pobiti. Zadržanje Avstrije. Z IHiuaja sc poroea, da so .v niero- dajnili krogih miiciija, da sc Avstrija nc ho muesavala v balkausko /.mcšnjavo, t'okler nc l>o ogrozen "Status quo«. Aku zasedejo v časn vojnih operacij Srbi in Črnogorci sandzak Novipazar, ni šc ^status t|i!()u sprcmciijcn, kcr sc po kou- cani vojski Novipaziir zo])ct laliko pri- klopi TurC'iji. Mislijo si: saj bodo dclüc vclevile in nc balkanskc državicc. (iRŠKA ANrKTIRALA KRI'TO. V včeraj.šnji seii grške poslansKi zbornice« katere zascdan.ia so sc udelc- '/iii tndi poslauci s Krcte, jc izjavil inir. predscdnik Yeuizelos. da je (irska \ - prc.i. !a sklep tmioni.stov na narodncm zborovanju na Krcti tcr da obstoji od- sici naprej Ic ciia po^lanska zhornicn za Cirsko in Krcto. Poslanceni s Kick1 ic narMcil, naj sc vrncjo na "\oi otok, I i •: sc bodo vrsile now \clit\ c na podla^i grskc nvUiYc MiniMerski predscdnik i..' dost:ivil, da bo < n ška hiliko kliubo- vala vseni nevaruostim sedaj, ko 1111:1 inoralno in riatcrialno oporo pri drugih balkan^kili držnvali. Zakai niso druge balkanskc dr/ave šc napovcdale vojskc. Stara izknšnja tiči. da sc ueposred- ii'i prcd kako voisko pokaže situacija v milciši luči. 'I 0 iina svoje posebne w- rokc. ki so takorckoe psihologičiio utc- mcliciii. Ysakciiin provzročilcliu voislw p< »staue lickam Icsno pri sreu, ko spo- zna, da bo odgovoren /a vsc po^lcdk . Zaln ic pri t.tkili prilikab vsakcniu 11.1 tun Ic/lvc. da ^c i.ripisc krivda o iz brulni vniskc nie^ovemu ua^protnikn !i> ic stara zviiača diploinato\, ki '¦: upornbljajo tndi sedai tako Turki kako: Srbi, Bolgari in (irki. Zato diplomatizi- ra.io sc nadalie. Yojska ic sicer ncizo- gibna, imj i/bnilnic dancs. iulri ali /.c teden dni. O ensu izbrnba pa bodo odlo- čevala povelinisiva arniad, kaiti doklcr ni vsc pripravljcno, ni šc čas ugodei:. Yojne priprave sc spopolujujejo (bi re- kcl) pod vodstvom popimatc vojskc di- plomatov. Ti si bodo tako dolgo dopiso- vali. doklcr nc bodo annadni šcfi javili. da so incei ze dovolj ojstri. Ik-scdo do- be diplomatic zopct še-le. ko bo treb;: urcditi razmcrc. ki jib jc nstvarila pisa- va nieča in govor topov. Dopisi. Št. Viška gora. V nedeljo, due 1\ okt. nnirl je v Vrliu ncnadoina gospod Jakob C r v, eden najvcčjili posestnikov tukajšnjega županstva. Pokojnik jc bil zvest pristaš S. L. S. in več let župan. Pred kratkim je pridobil pokojni poštno nabiralnico za Vrb. --- N. p. v 111.! Iz Avč. Ni še pretcklo leto dni, ka; se jc zaeela graditi nova ccsta Avče- Kal in že smo dnc 5. oktobra 1012. do- čakali zu nas Avčane vcseli dan. Ta dan natnrcč bil jc slovesno od- prt 1. del novo zgrajene eeste Avče- Kal. V to bila je Nad-Avčani slovesna sv. maša, koje so se ndeležili naslcdnji gospodje: stavbeni svetnik Maclinitscli. stavbeni oglednik Kvangclist, predscd- nik eestnega odbora M. Zejia; župan Ko\'ačič iz Avč, župan l3irili iz Kala za- stopniki občin in eestnega odbora, pod- načelnik M. Cvetrežnik iz Banjšie, g. podjetnik .losip Oebenjak, taj'nik Ivan- čič in nniogo doinačega občinstva. I}o J'V. niaši blagoslovil je domaci pree. g. vikarij cesto, na kar so se podali ome fjeni gospodje po novi cesti do zvršet- ka iste. Prav koncem nove ceste se je si. komisija ustavila in tu imel je g. stav- beni svetnih Machnitsch primeren go- vor. Zelo laskavo izrazil se je 0 gosp. podjetniku Debenjaku, da je tako lepo in res dobro ter še pred doloeenim ci\- soni izvršil izročeno inn delo, želeč, da l)i gos|). podjetnik šc v tcm okraju ^ra- dii ccstc v tako zadovoljiiosi. Na to iz- 1 očil je dovršcno eesto si. cestnemu od- born \ vzdrževanje. Cestni odbor sprc- icl je radc volje novo zgrajeno cesto /. vscmi tozadevnimi pripudki v svojo oskrbo. (jospotl Zega kot predscdnik cest. odbora |)ovdarjal jc potrebo cest v naseni okraju in orisal tcz.nje. ki so bile za to delo ter se zahvalil g. svet- niku, da je šel pri tako velikein dclu na roko" cestnemu odboru kakor tndi ob- cina.ni. (iospod zupan s Kala se je s prisrč- niini besedami zahvalil g. stavbencmti svetniku, da se je cesta zgradila do nie- ic ziipanstva Kal ter ga prosil, da bi sc delo v najkrajšein časn nadaljevalo in tako doseglo zboljsanjc gospodarske^a r-olozaja obeine in kalskega litidstva sploli. Slcdnjič sc jc g(js|). zupan Kovači^ iz \\ C zahvalil ^r. svetniku v iinciui cclc obcinc, da ic delo tako lepo naprcdnva- lo i)od njcgoviiu uzornim nadzorMvoin in dobrimi nasveti. Prosil ic ^^^pod.i svetnika, naj bi itoskrbcl. da sc i/\r- sc spodnji del ccstc t. j. liiaiiikuioCi del in naj bi ista, čc Ic mogočc. pcliala sko/.i \ as Avee. (iospod svetnik obljuhil jc nbema ^ /npanonia. da bode delal iki to, ila bo- do oKiiic s potrebniini ccstami prcskr- bljcnc. hal ic upanje, da bode, kolikor sc bode dalo, šcl prcbivalccin obcinc A\ cc na roko, da bi pel.i;il;i ^csta sko/i \ as. Nato odstranili so zatvornice in del nove ceste se je odprl in izročil iavne- 11111 pronictu. / \ csclim upaniem prepustimo ^o- spodoin, da izvedejo obliublicno ccsto \ prilog našiin oliCinain našci dc/.cii po svojem naibolisem spnznanii ter pri - čakujeino zaiiesljivo, da sc do scdaj za- nemarjene in pozablicnc kr"ic- od|M'c- io iaviienni pronictn. da sc puspi^i kmetiiMvo in (ilaisa trpljcuic! liovi dal! Polifični pregled. Dr/avni /bor. Poslaiiska /bornica bo imcla smijo prvo priliodnjo scjo due 22 .1. in. ob 11. nri prcdpolndne. Domaca politika jc z ozirom na zelo \azna vprasauja zu- naj nasih mej nekoliko stopila v ozadic. I »clc^acijc |)osluicjo niirno svojo pot. Pr\a scia drž. zbora je dolueena /a 11. 1. in. Za ta dan je dolocen sledcči red: I. poroCilo zdravstx enega odscka o zakonn za nalczljivc bolczni; 1. prvo c\- tanjc vladnc predloge v^lcde zakona o gospodarskili zadrugah. .\ Prvo citanjc vladne predloge glede ustanovitve splo- snega kreditiiega zavoda za take zadrn- ge. /astopniki uradništva so intcrveni- rali nckatcrc poslance glede ureditve in 'hitre resitve sin/.bene praginatike za nradnikc. I'radniki so za državo potreb- ni in zato jc tndi naloga državc. da za- nje skrbi. Poslanci so odgovorili, da jc izjavil tndi ministerski predsednik ^ro> Stiirgkh, da vlada sama želi Intro in pri - rnerno ureditev uradniškega vprasauja. Na vrsto pa bo prislo seveda takoj tudi finanČMio vprasanje, ki igra v celi u- pravi najveejo ulogo. - Češko-neinska sprava začne zopet tani kjer je končala. V tein tcdnu se snidejo neuiški zastop- niki, ki se bodo zopet posvetovali 0 tein vcčneni vprašanju. V zaeetkii bodo dc- lovali le odseki, poteni širsi odbor in nazadnje se sestane cela nemška dežel- na zveza. Ali bo uspch, o tein se seveda da težko govoriti. Minister Hoclienbur- ger je s svojim znanim jezikoviiini od- lokom vso spravno akcijo prav luido pokvaril. - Cialicija tudi ni mirna. Vo- lilna reforma in pa rusinska univerza, sti dve liudi vprašanji, ki marsikomu ne dasti spati. Načrt cesarjevega pisnia jc že dostavljen rusinskini in poljskim po- litičnim voditeljem. Delegacijski dvorni dine. V soboto ob 6. uri se je vršil dvorni dine, prirejen članorn avstrijske in ogr- ske delegaeije. Cesar je pri »cerelu» na- govoril več dclcgatov ter glede hal- kanskib nemirov izrazil upanjc, da sj bo vzdr/al inir ter da sploli ne pride d.> večjih komplikacii. V pogovoru s češki- ini delegati je cesar izrazil željo in upa- nje, da bo prišlo do sporazuma na Ce- skem. Stajerski deželni zbor živi nckf) čiidiio življenje. Pogajanja se vr^.' /e dolkr(>. a se vedno ne pride do soglasja. Veleposestvo se posebno trudi, da bi prišlo do sklicanja. Neinški na- lodni poslanci so iineli te dni zopet sejo. katere sklepi pa še niso objavljcni. Ven- dar se vidi iz vscga, da s sklicanjem za Ictos ne bo nič; pač pa >e zna z^oditi. da bo dezdiii /.bor šc letos razpii.šeen. Slo\cnci so sc dovolj potrudili, kakor priznaio tudi nckatcri neinški listi. da bi prišlo do sporazuma. Akn nckatcri so- vinivti noCeio Slovcnccui priznati nika- kib pravic, potcm jim sploli ni poma- gati. »Stranka prava« v Palmaeiii zastoiia jira\' ir.odcrno in !;ii(Nko vtalisjc (Nrlcdc rcfonitc za dc/.cl- iiozhorskc volitve. l.ibcralna vcviiia ^i uir \cdnc kro\ori <> nekeüi \ olilncni na- Ortu. a'si nc upa ž niini na dan. Strau- ka pra\a inia toliko 1110Ji za veboi. d't !'i \iiv,rnila razbi'i scdanin /bornico. 110- \c \oiit\c bi ii 'Ui |)i'incsl-j vcčino. Zatn liberalni zastopniki zavlačuieio to akci- jo kolikor pač le inorejo. da sc Ic obdr» /iio šc nckai Jasa na po\ršiu. Lt.kacs postane groi. 1/ Iiudiuipešte ^c ^oroja. da po^ta- nc koncem dele^aciiskc^a zasedaiiia '>- 'Ncm- ci . ki so nastali pred kratkim iz neka- tcrib nczadovolinih elementov v ..Nar. /vc/i . Pred Casom ic hilo politiC'iio sta- liščc Nar. zveze'< precei razdrapano I;; nccnotno in iz tega polo/.aia veil je na- > ta! nov odsdv Mlado-Nemci't. Stališčc \:i'ional-\cibauda • proti Slovanom bo slcj kot prci cuako sovražno. Tudi Čo so razdcljcni v vcč skupin. to niC: ne dc: v nasprotstvu proti Slovanom so bi'i vedno cdini. ltaliiansko-turška mirovna pogajanja. Razbuiaioče vesti. da sc razbijejo pogajanja za inir nied ltaliio in Turčijo. so bile kakor se zdi prerane. nanasnic brzojavno poroeilo iz Rima poroea. da ic Tiirciia odncliala ter da se je dosegel glede sestavc pogojev za inir mod obc- 111a državania pojioln sporazmu. tako, da bo \ par dndi pogodba podpisana. Domače tn razne vesti. Porocil se je g. traue B i z j a k asi- stciit c. kr. državne želcznici pri Sv. Luciji z gospodiC'iio .Warijo \ uga ik! Sv. l.ucijc. »L' Kco del Litoralcu, glasilo tur- lanske ljudske stranke, je laui bičal v nestctib elankili slabo gospodarstvo go- riskega niestnega svetovalstva ter je dokazal potrebo. da se pri prihodnjib obeinskih volitvab vrže gospodujoea magistratua klika. Tako je 11. pr. laui 15. okt. pisal: »11 popolo di (lorizia non puö tollerare an- cora pin a Itingo, ehe i suoi pseudo-rap- prescntanti spadroneggino a paiazzo iii maniera die esso risenta sempre pin grandi danni inateriali. II popolo deve insorgere contro il contegno dei nostri patres patriae libe- ro-giudaici della greppia dl via Teatro in tutte le questioni cittadine di massi- ma importanza e neccssita e dare ai detti signorotti alle prossime elezioni il ben servito!« Letos so razpisane nove tnestne vo- litve iii s tern je dana priložnost, da se spravi v goriško občinsko zastopstvo vsaj nekoliko mož, ki bi kontrolirali "beinsko gospodarstvo. V ta nanien so se združili Slovenei in Nemci ter so va- bili v svoj krog tudi iurlansko ljudsko stranko. Ko bi bila ta stranka resna in dosledna, bi se pridružila brez obotav- Ijanja svojim slovenskim in nemškim soineščanom, ki bi pomagali napraviti konec pogubnemu gos[K)darstvu seda- njih obeinskih mogotcev. A tega iurlanska Ijudska stranka noče storiti. Pozabila je, kako je njeno glasilo ^tco" slikala italijanske liberalce kot p r o t i a v s t r i i s k o in p r o t i k a t o- 1 i š k o stranko, kako je obsojalo brez- potrebno z a p r a v I j a n j e občinskcga denarja. In zdaj ob volitvah podpira isto liberalno stranko s temi, da se hoče vz- drževati obeinskih volitev in da noče nie slisati o skupnem postopanju s Slo- venei in NeiPei. Laške ..democristiane" lomi strah, da bi deset tisoč Slovencev spravilo tu- di par svoiih zastopnikov v goriški niestni svet! Zato noeeio glasovati proti italiian^kim iiberalcem. (Slasilo italijanskih liberalcev, »II Corricre iriulano¦•¦. izraža svoje z a d 0- \' o I j s t v o s postopaniem furlanske ljudske stranke ... mi pa upamo. da pa- dc inreiia z ocij tudi tistim bozjini vol- kom. ki do zdaj niso dovolj poznali go- riških vtrank. Liberalna surovina. Pretep v Pla- \eh. Minulo ncdeiio popoludnc okoli .-.. nrc. ko so goriški gostje zapustili Pla- - c. so liberalne surovine iz Anhovega napadlc .losipa Staniča iz Oor. Polja. i >va brata sta kra zgrabila in vbogiStanič je dobil grozni bunki po glavi in po 110- su. Kmalu je bil revež ves v krvi. ki 11111 je kar curljala iz nosa in iz list. Napra- vil je še par korakov, nakar se je neza- \ cstcn zgrudil 11 a tla. 1'ritckli so mu na pomoč drugi ljudie. ki so ga prenesli na iilavsko postajo. kjer so mu dali prvo pomoč. Po dolgem času so ga sprayili k za vesti. Liberalni neotesanci so poteni zgra- bili tudi druge naše somišljenike. Celo zadevo preiskuje orožništvo. Par liberalnih zbesnelcev je začelo de- lati nemir že pri odhodu goriških gostov na plavski postaji, kjer se je iz njih ust slišalo hripavo kričanje »2ivio Križnič!« In Križnie je bil tudi na postaji. — Lepa :ast! Kanalski župan v Plaveh. Na diu^cm mestu porocaino, kako netakt- 110 je nastopil kanalski župan Križnič Via nedeljskem sliodu v Plaveh. Priponi- niti jc, da to ui bil kak navaden poli- tični shod, ampak shod, na katerem je hotelo ljudstvo izraziti svojo hvalež- nost vsem ciniteljem, ki so sodelovali in še sodelujejo pri novih gradnjah cest na Kanalskem. Na shod je prišel tudi kaualski župan iu Križničevi delavci iz Podmclca. Križnič ie omalovaževal svo- rieno delo Ijudstvu na korist, njegovi delavci so mu vpili: Živio. Po shodu je Križnič niirno scdel k mizi k ravnoistim poslancem, proti katerim so bile naper- jene njegove besede, katere je izrekel ua shodu. Njegovi delavci in somislje- uiki pa so provzročili krvav pretep. — Res lepa reč je to: kanalski župan gre v drugo občino motit shod, njegovi de- lavci in somisljeniki vprizarjajo krvave pretepe. Delavci bodo kaznovani, a po nasem umenju je dolžnost sodnije, da Doišče tudi niorebitne moraine pro- vzročitelje pretepa. Snaga po goriških ulicah je narav- nost škaudalozna. Ob vseh tlakih je pol- 110 smeti papirja, odpadkov, prahu itd. Pometaei so veeinoina stari, pol slepi ljudje, ki opravljajo svoj posel skrajno nezadostno. Če že drugega niniamo, naj bi vsaj ulice poeedili in sicer inalo prej kot ob 8. uri, ko je ravno najvee ljudi posebno pa otrok na cestah. Res, čuditi se je ljudeiu, ki še podpirajo tako go- spodarstvo. Razstava nove praktične iznajdbe, s katero se vsako staro grozdno stiskal- nico sprerneni v hidravlieno stiskalnico, si vsakdo ogleda v delu v nedeljo dne 20., ponedeljek 21. in torek 22. oktobra 1912 od 8. ure zjutraj do 6. ure popoldne pod verando hotela Union v Qorici. — tega ogromnega narodnega /rtvovanja ve, komu gre zasluga za preporod go- riškega slovenstva. In tako stojimo da- nes ob dejstvu, da nas prebi\a v (lorici lO.OOd Slovencev. V deželni liiši sino poskrbeli, da so je vpoljal popolnejši poljedelski pouk v dež. kniet, šoli, kajti kmečki stau je po- dlaga vsem stanovom. Vsako Icto so daje pouk !SO mladeničem. Osnovali sino v zadnjem času go- spodinjske tečajenadeželni kinetijski so- li. Ti teeaji so volikc važnosti za napre- dek našega knietijstva. kajti znan je pre- govor. da pridna gospodinja dr/i tn hisne vogle po koiicu, mo/, pa le enega. Pa dvignemo živinorejo v de/.eli. sino ustanovili /ivinorejske razstave in nabavili čistokmie bike. In kdor je vi- del pred leti prvo govedorcjsko razsta- vo v Kanalu in zudnjo, jc moral priznati velikansk napredek. Peželno drevesnico sino osnovali. Poprei so kupovali vinorejei cepljenke po 25 3n K sto; sedaj jili dobe v dežel- ni trtnici po \2 15 K sto. Za proinetne zveze se je tudi nino- go storilo zlasti za kanalski sodni okraj. Zgradila se je cesta ob ldrijci. druga čez Kobališee. Tret ja cesta iJ Avee— (irgar, ki bo velike važnosti. Kdor trdi, da se ni napravilo mnogo, ta ne govori resnice. Za zdravo pitno vodo se je tudi skrbelo. Ljudstvo hira. ako nima dobre pitne \ode. Za Vaš okraj se je v ten: oziru ninogo naredilo. Da ni mogoee od danes do jutri vsega liarediti, je obsebi umljivo. Navedem še tri toeke vladnega pro- graina, ki se nameravajo izvesti in ki bodo zahtevale potroška 5,700.000 K. Te so: cesta skozi Banjšice in Bate, ki se že gradi, potem cesta cd (Irojne sko- zi Brda, ki je tudi že oddana. Zadnja in največja točka pa je regulaeija Soče in njenih pritokov; in s tern delom se bo kmalu začelo. In ravno te dni je bila pri Vas komisija, ki si je ogledala Soeo it; škodo, katero dela. Tudi Kras bo dobil ciobro pitno vo- do. kar bo ytalo okoli \0ii0.000 kron. Kakor sem torej pojasnil, poslanci delajo za ljudstvo in bodo tudi v bodo- ee delali, dokler bode ono vanje zaupa- lo. Vspehi kažejo, da je res to, kar sem rekel. In kdor drugače trdi, ta ne go- vori resnice. (Veliko odobravanje in živio klici.) Deželni poslanec g. M. Zega je govoril poteni, ko je zapel pevski zbor in ko je godba odigrala koračnico. Rekel je med drugim. Prelepim govo- rom o cestah §e par besed. Kjer je ljud- stvo pridno in zemlja rodovitna, tan: vsakdo misli, da je blagostanje doma. Pri nas pa ni tako. Zemija je rodovitna, ljudstvo je tudi pridno, a blagostanja vendar ni bilo, ker cest nismo imeli. — Ljudstvo ni moglo izvažati svojih pri- delkov v svet. Ne da se tajiti, da se je že v prejšnjih časih delalo na to, da bi se zgradile prepotrebne ceste na Kanal- skem, a izgovor je bil vedno tisti: de- narja ni. Kakor je rekel nek general, da za vojsko je treba denar, denar in še enkrat denar, tako je treba tudi pri zgradbi cest denar, deiiar in zopet de- nar. — Ko smo izvedeli še začasa, ko jc bil ministerski predsednik Körber, da se je vlada odločila izvesti znano pomožno akcijo, sestavili smo koj program naših nameravanih cest. In glejte! Vlada je sprejela v znano pomožno akcijo eel naš program. Ko sem bil na Dunaju v cestni za- devi in sem govoril z visokim vojaškim dostojanstvenikom, mi je le ta rekel: »Poznam ljudstvo na Kanalskcm. In ka- kor je potrebna vojaku lepa cesta n; zdrava voda, tako je tega potrebno in vredno tudi ostalo prebivalstvo. Izvr šilo se bo kar želite.« — Ceste, ki se bodo gradile pri nas so proračunjene na 2,000.000 kron. Dočim prispeva vlada drugod za zgradbo cest po 50%, je obljubila, da bo prispevala za nase ceste s 00--70'r in eelo SO',, dežela pa s 20 --Mr <. V kratkem bo eel kanalski okraj preskrbljen z dobro pituo vodo. Seveda, kdor največ plaea tudi najvee ukažV. Vlada da uajveč, oua uka/e. Vsporeduc, s cestami koraka tudi gospodarstvo. \'odo in cesto rabi vsak. Cez 10 let bo mogoče se peljati z vozom skozi celo Kaualsko od vasice do vasice. \\\ se pa to res zgodi. bodi- ino vladi hvale/.ui in ,uisa zvestoba do cesarja naj bo neomajeua. (Navduseui živioklici.) Dr. Grejjorčič pošilja pozdrav. Ožigosanje Križničevega nastopa. Casiiikarstvo. Ko jö godba odigrala valeek in ko jc pevski zbor odpel peseni je govoril g. L. L u k e ž i č iz Uorice. Najprej jc spo- ročil pozdrav državuega in deželnega noslauca in voditelja S. L. S. na Ooriš- keni velee. g. dr. O r e g o r e i e a, ki "so" ni mogel osebuo udeLžiti zahvalnegi shoda, ker je bil zadržau. Zagotovil je. da bo stal svojim volilcem vedno ob strani, ko bodo iskali pri njein sveta i.i pomoči, kakor so stali oni na njegovi strani. ko so ga volili za državnega po- slaiica. (Odobravanje.) Poteni pa je rekel gosp. L u k e 1 i č med drugim: Sicer jako nerad se mo- ram ua današnjein veličastnem shodu dotakniti izvajanj kanalskega župana g. Križniea, ki so se zdela meui in tudi ka- kor se zdi — ogromni večiui Vas, spo- štovani zborovalci, ne na tnestu. Sicer so žc prejšnji gg. govorniki indirektno pobili trdttve kanalskega župana gosp. Križniča, ki je rekel. da današnji za- hvalni shod je nepotreben, je prezgodnji in da je anhovski župan pretiraval. Ka- nalskemu županu g. Križniču povetn, da proti njegovim trditvani glasno govore ceste in vodovodi, ki so se zgradili na Anhovein, govore, da se je ninogo na- pravilo in da to delo zasluži pohvale in zahvale. Ni lepo od kanalskega zupaiui. da stvari, ki jasno in glasno govore. o- malovažuje. Ni lepo, da stavlja v nič dolgoletni trud gg. županov, deželnih in državnih poslancev in tudi trud visoke vlade. Namesto da je kanalski zupan gosp. Križnič danes nastopil ua tern veličast- iiein zalivalnoui shodu kot protigovor- nik, bi mu svetoval, da bi se moral da- nes raje podati v Oorico in svetuvati njegovim liberalnitn kolegoni, bivsiir. odbornikom ali nadzornikoni znaue ne- srečne liberaliie slovenske banke, kate- ro je tudi on, namreč g. Križnič upra- vljal kot svojecasni clan odbora ali nad- /orstva, kak(i bi rešili na sto in sto m*- srečnih družin, kateritn preti gorje. To bi bilo bolj na mestu kakor pa da y: n:\ shodu uastopil kot protigovornik. Potem ko je v svojem uadaljneiu goxoru razkladal poiueu čas.opisja v sc- danjem toku easa ter priporocal eitanje aobrih katoliških listov, in nadalje po- tem, ko je omeujal tudi nasega presvit- k-ga cesarja, ki je dal lep vzgled krsčan- stA-a o priliki I:\iiaristiCMiega kongresa ua nunaju — so se razlegali uaokoii urnebesui živioklici in odobravanja ni hotelo biti kouca, kajti mno/ica je ko- maj čakala, da se kateri oglasi proti ne- otesanini zalitvani kanalskega zupan» Križniča. Križnie je hotel še govtM'iti. a pred- sednik mu tii liotci dati lvj?ede, ker i. bilo ljudstvo razburjeno i"»roti župaun Kri/niC'ii. Konec. Ko je predsednik gosp. Rcja pre- eital brzojavni pozdra\r nadinzenerja g. M a h n i č a in opravičil drž. iioslanca g. V o n a, ki se ni mogel udek-ziti shoda,. je prečital resolucijo, ka- tero priobčimo v prih. šievilki, ki je bi- la soglasno in nauvdušeno sprejeta. - Zahvalil se je zborovalceni in zakliucil shod, s trikratnim živio na pres\r. cc- t sarja, nakar je ob,ciustvo glasno zapeh) peseni »Hej Slovani«! S tern je bilo lepega shoda konec. Poteni so se gostje podali v gostil- no, kjer se je vršil obed, katerega so se udelezili iioleg goriskih gostov skorai vsi župani kanalskega okraja. kakor tu- di mnogi podžupani. \rstile so se na- pitnice, gcdba je igrala, topiei so pokali in pevei so peli. Tak(i lepega in navdiišenega shoda še ni bilo na Kanalskeni. Vojna na Balkanu. Črnogorci zmagujejo. Iz Skadra niso Turki odposlali '•' Tuzi nobenih ojačenj. Zato se je morala posadka v Tuziju po hudem boju udati Črnogorcem. Tudi posadke v Yranji in Kaščaniku so se udale Polkovnik \'eskovie je prekoračil mejo pri Plavi in (josinju ter zavzel Di- zidor. Crnogorci so zaplenili i)ri tern šti- ri strojne puške, mnogo pušk in muni- cije. Črnogorske izgube. V prvih petili dneh bojevanja so imeli Crnogorci 256 mrtvih in 800 ra- njenih, ki so pa večinoma lahko ranjeni. Pričelo se je že prcvažanje ranjencev v Cetinje. Med njimi se nahaja tudi mno- go turških ranjencev. V bolnišnici v Podgorici se nahaja 30 Turkov, 40 Malisorov in 356 Crnogorcev ranjenih. Postelj je le za polovico ranjencev, tako da morajo mnogi ležati na tleh. V ti bolnišnici se nahajajo 4 zdravniki. Novopazarski Turki se selijo v Rosno. Iz Sarajeva se poroča, da je prišlo tja 25 uglednih Turkov z družinami iz sandžaka Novipazar, ki izjavljajo, da vlada vNovem pazariu popolna anarhija ter da tamošnji Turki niso varni življe- nja. Turki prestopili srbsko mejo. Iz Belgrada se uradno poroča, da so Turki včeraj ob 5. uri zjutrdtj preko- račili srbsko mejo med rnestoma Risto- vac in Qornji Vertovac ter da so nava- lili na Srbe. Boji se tarn nadaljujejo. Utis tega koraka v Belgradu. Vest, da so Turki prestopili srbsko mejo, se je v Belgradu hitro razširila in je bila tudi uradno potrjena. Ta čin tur- škega vojaštva je vse presenetil ter se smatra kot odgovor Turčije na srb- sko noto, ki je bila odposlana Tur- čiji. 12.000 Srbov se bode ždružilo s Crno- gorci. Iz Belgrada se poroča, da ima srb- ski general Živkovič nalogo, vpasti v sandžak Novipazar ter se združiti s er- nogorsko arrnado pri Prijepolju. Pro- stovoljne čete se nahajajo pri Ivanjic: ter so sestavljene iz novopazarskih Srbov. Bolgarske čete v Makedoniji. Iz Sarajeva poročajo, da so se \' Makedoniji prieele gibati bolgarske ee- le. Vršilo se je že več bojev med njiim in turškiini vojaki. Te čete so si nadele nalogo. da bodo prestrašili turš. seljake, ki naj bi iskali zavetja v mestih, zapu- stivši svoje domove. Zatrjuje se tudi, da so te eete zavzele utrdbo Kresnica. Tudi v Bolgarijo so že udrli Turki. Iz Sofije poročajo, da so navalili v nedeljo zvečer turški vojaki bolgarsko posadko pri Gjunskoj-u. Bolgarski vo- jaki so se odstranili brez izgub, ker so imeli nalog, naj se izogibljejo vsakemu konfliktu. Še vednö se pogajajo. Medtem ko govorijo ob mejah to- povi, se balkanske države razun Črne- gore še vedno pogajajo s Turčijo. Od- poslale so bile I'lireiji noto, v kateri zalitevajo od nje, da izvrši v evropskili provineijah sledece reforme: 1. Vsaka provincija dobi svojo ustavo. 2. Zako- nodaja se uredi potom ljudskih zastop- stev, ki naj se uvedejo \' vsaki provin- ciji. 3. V vsaki proviuciji naj bi nacelo- val krščauski guverner. 4. Narodom se priznava popolna verska prostost in u- >edejo se reforme na kiilturiiem polju. v-'. Kvropske velesile \r sporazimm z balkauskiuii dr/.avami bodo uadzoro- vale izvršitcv goreoineiijeuih reform. 0. Turčija naj takoj demobilizira. Odgovor Turčije. Na to noto je Turcija odgovorila, da jc pripravljena izvršiti reforme, ki bi bile v dobrobit narodov. Toda ui ji prav, da bi se umesavale tuje države v to akcijo. Turcija neče |)riziiaii veljav- nosti člena 2.^ berolinske pogodbe, Zato namerava udejstvili zakon za turške provincije iz I. INSO. Kouečuo omenj.i turški odgovor, da sedanja vlada nima nobene krivde na sedanjili la/inerali, ki jih pa hoec iioijolnoma odstrauiti. Mneiije diplomatov. \ diploiuatiCMiih krogih niso s tur- skim odgovorom uic kaj zadovoljm. Najprej jim ne ugaja, da odklanja Tur- cija ingereuco tuiili držav. Uporaba za- kona iz I.' lvSM). pa nndi ninogo mani, kot so pa zahtevale balkanske države od Turčije. Velesile spozuavajo \' tern le prazuo obljubo. da naiiieraxn TurOij-i izvesti reforme. Zato se dvoini, da se bo dalo izogniti se splosni vojski na Bal- kanu. Bolgariia ne bo odstopila oil svo- jih zahtev, ki so iste kot srbske in gr- ške zahteve. Prieakuje se, da za|)ii>tijo turski zastopuiki v Sofiji, Belgradu i'l Atenah \- uajkrajsem času svoia mesta. Bo!garski ultimatum. \/. merodajne strani se poroča iz Sofije, da poda Bolgarija Turciji jutri svoj ultimatum, ako ne dobi od Turčije zadovoljivega odgo\'ora. Bosanci na strani Srbov in Crnogorcev. Iz Sarajeva se poroea, da je nad 1000 Bosancev odšlo k srbskim in črno- gorskim četani. da se bojujeio proti Tur- ciji. Garibaldinci za Srbijo (?) Y/. laskili listov se posnemlje, da se bo 20.000 garibaldincev udele/.ilo voj- ske na strani Srbov. Izo Boljetinac ponuja Turkoin 100.000 mož. Angleškemu listn »Times» se poro- ča iz Carigrada, da je voditelj albanske- ga gibanja Izo Boljetinac pouudil Tur- ciji, da zbere 100.000 mož, s katerimi napudc Srbijo. Turki so baje to pouudbo vsprejeli. Turki pobijajo kristjane. Milanski »Secolo« ima poročilo iz Sofije, ki pravi, da Turki v Makedoniji ropajo in plenijo ter da koljejo kristjane. Turški konzulat v Odesi zažgan. Iz Petrograda poroeajo, da je v Odesi izbruhnilogeujv poslopju turškega konzulata. Sumi se, da je bilo zažgano. Plamenac v Gružu. V soboto je dospel črnogorski po- oblaščenec v Carigradu, Plamenac. ki se nahaja na potu v Cetinje, v Grtiž. Ž njim se je pripeljalo tudi 300 Crnogor- cev, ki so bili na Turškem, ter se podajo v vojsko. Vse polno dubrovniškega in gruškega ljudstva je pričakovalo dohod parnika. Vršile so se navdusene ovacije in pela se je ernogorska himna: »Ona- mo, onamo, za brda ona___« Plamenac se je s parnika zahvaljeval množici. Kaj naredi Italija, ako se mirovna po- gajanja s Turčijo razbijejo. Italijanski oficiozni krogi zatrjujejo, da obstoji resna nevarnost, da se mi- rovna pogajanja med njo in Turčijo raz- bijejo. Odločitev o tern vprašanju pade danes ali jutri. lsti krogi zatrjujejo tifdi, da ne bo prieela Italija, v slučaju da se pogajanja razbijejo, nikakc akcije proti Albaniji ali jadranski obali, ker se je vsled dogovora, ki se je vršil pred 15 leti v Monzi med Goluchowskim in Vi- sconti-Venosto, nasproti Avstriji v tein Ttammi'püdaimzammy/ ___ 5/ ba y 2806, f:///L V (/ / Tovarniška znamka. Vstop prost. — Ravnateljstvo enotehni- čnega zavoda na Dunaju. Občni zbor Goriške podružnice »Društva slov. profesorjevu se bovršil v nedeljo 27. t. tn. ob 10. dop. v citalnici hotela Siidbahn. K obilni vdeležbi vabi odbor. Mesnice v (lorici bodo od 1. no- venibra t. 1. do M. niarai 19U ob iic- neljah eel dan zaprte. ()b delavnikih se bodo zapirale ob b. uri zvečer. Pri naknadnem naboru v soboto sl je zglasilo Mt mladeničev. od katcrih k bilo 1(1 potrjenih. Novo vino se bo sinelo toäti po ^o- stiliuih v (lorici še-lc začenši s 1. no- venibrom t. 1. Tako je odredil Loriš!;i municipij. »Gospodarska zadruga za goriško okolico« s sedežein v Vrtcjbi jc iniel) niiniilo ncdeljo svoj občni zbor, na ka- tcrem so bili predložcni racuni o letoš- nji prodaji krompirja. (lovorilo se je tudi o drugih kmcčkih potrebah; ker nam je došlo poročilo prepozno za da- našnjo št.. je priobčimo prihodnjie. Zborovanja se je udeležilo nad _;on Ijudi. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za Ijndske in mesčanske sole v Gorici se izpiti za učno usposobitev n e priOno. kakor je bilo javlieno, due 4. novenibra. ampak šele v pondeljek, dne 11. noveni- bra t. !. Pozor občinarji kanalskega župan- stva? Minulo nedeljo je razglasilo »Sad- jarsko društvo« v Kanalu, da se bü v kratkem vršil ^bčni zbor. Naše posest- nike in člane sadjarskega društva opo- zarjamo. da pazijo, koga izvolijo v od- bor. Kakor dosedaj ne more iti dalje. Saj je vendar »Sadjarsko dru.štvo« usta- novljeno, da deluje, da drži v uzornem redu drevesnico in da nudi svojim čla- nom najboljše ugodnosti. Zatorej: Izvo- lite v odbor delavne, požrtvovaine in razutnne inože, ki so se že pokazali kot veščaki v sadjarstvu. Nedelavncga dru- štva ne bo niliče upošteval! Poletni poštni urad v Sesljanu so zatvorili danes. Za povzdigo prometa v tržaški luki so bila ta teden posvetovanja na Duna- iu. Raziin strokovnjakov iz trgovinske- ga in železniškega ministerstva so se vdeležili teh posvetovanj tudi zastop- niki raznih trgovskih zbornic kot n. pr. iz Trsta, Prage, Dunaja itd. (joriške tr- govske zbornice, ki gotovo tudi pride v poštev, ni zastopal nihče. Predloženi so bili različni nasveti in načrti, ki naj bi slu/.ili v povzdigo tržaške trgovine. Če je še kaj prostora. Knjigovez je dobil pismeno naročilo, naj preskrbi trak za žalni venec z napisom: ->Poči- vaj v miru! —- Na svidenje.« Cez 2 un je dobil knjigovez brzojavko: »Prosim, dostavite k svidenju še v nebesih če ie še kaj prostora^. Naslednji dan so po- grebci čitali na traku z zlatimi črkami: )>Počivaj v miru! Na svidenje v nebe- sih, če je še kaj prostora.a Prijet begun. Iz prisilne delavnice v Ljubljani ubeglega Jožefa Urabca iz Dutovelj, 221etnega postopača, je za- sledilo orožništvo v Stari žagi pri Čer- mošnjicah. Priznal je, da je utekel iz pri- silne delavnice in da je obleko daleč od Ljubljane vrgel proč in ukradel drugo na nekem podu. Iz zanesljivega vira je dobila so- botna »F.dinost« vest, datirano 11. t. m., da bo Jukič in sicer minulo soboto 12. t. m. obešen. Obenem pravi dotično po- ročilo, da je bila odbita prošnja za po- miloščenje. V nedeljo pa javlja »Edi- nost« zatrdilo »z zanesljive strani«. da je Jukic pomilošČen ter da inn bo pri- sojena dolgoletna ječa. Cerkveno pravo bode na novo ko- dificirano. Preurejevanja so že toliko iz- gotovljena, da bode prvi del kmalu iz- dan. Ta de! obsega pravo cerkvenih o- ^cb. P'apcz jc uaročil še revizijo tega od- delka, katoro i/\ rse škofi po posatnez- nili cerkven'h provincah. Taka revizij- ska konferenca se \ rši sedaj v Solno- gradu pod predsedstvom kardinala dr. Kat sell thaler ia in obsega mariborsko. graško, celovsko, tridentinsko in solno- graško škofijo ozironia nadškofijo. Križarko »Saida