* O (5LR5ILO SlOVm^KKR DLLfiVSTVK17^ SEi SEi SE> —£^.— Izhaja vsak : petek. : SE^EiSE^SEiSE) Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. SEiSEiSEsSEŠE^ Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 075 Posam. štev. „ 010 SEiSEČESEiSE&Ei V LJUBLJANI, dne 29. januarja 1909. se* se, Leto IV. Našim delavskim organizacijam. Vabimo Vas na veliko delavsko zborovanje, ki se vrši dne 2. februarja v Ljubljani, dvorana S. K. S. Z. Zborovanje se prične točno ob 9. uri dopoldne. Spored: 1. Socialno zavarovanje. Poročevalca dr. Janez Ev. Krek in Jožef Gostinčar. 2. Naše delavske organizacije. Poročata M. Moškerc in Janez Kalan. Mi moramo glede na postavo o socialnem zavarovanju zavzeti stališče. Zato je dolžnost vsakega našega društva, da se udeleži shoda. Obenem naročamo in Vas prosimo, da do 30. t. m. odgovorite na naslov: Tajništvo- S. L. S., Miklošičeva cesta 8, II., na sledeča vprašanja: 1. Ime in sedež društva? 2. Kdaj se je ustanovilo? 3. Koliko članov je štejo koncem prvega leta po ustanovitvi? Koliko članov šteje zdaj? 4. Ko-liko je imelo shodov, predavanj in sej leta 1907 in 1908? 5. Koliko je društveno premoženje koncem leta 1907? 0. Če deli društvo članom podpore, naj se te naznani, kakšne so podpore, naj se te naznani, kakšne so podpore in koliko podpor se je razdelilo: a) leta 1907? b) ves čas, kar društvo obstoji. 7. Koliko članov se udeleži približno shoda? Vodstvo S. L. S. Dr. Ivan Šušteršič, načelnik. Izvrševalni odbor slovenskega krščansko-so-cialnega delavstva: Jožef Gostinčar, načelnik. Državni zbor. Kar je po previdnosti in modrosti naših vlad moralo priti je prišlo. Državni zbor mlati prazno slamo nujnih predlogov, ki se redno vsi odklanjajo. Edino predlog poslanca Kaline, ki meri na to, da se zagotovi podpora udo-vam in sirotam v vojski padlih vojakov je bil soglasno sprejet. Zbornica ima lice puščave v kateri se potnik zastonj ozira po zelenju in mokroti. Na vsili koncih države je nakopičenih nevarnih snovi, ki so v stanu ob vsaki priliki ustaviti ustavni voz. Toda nikogar ni, ki bi imel pogum in moč odstraniti te ekspozivne snovi. Ogromno delo čaka zbornico, ki se bode rešilo morda leta, ker je vsled notranjih razmer in slabosti sedaj nezmožna to izvršiti. Poslanec Gostinčar je vložil predlog, da se nastavijo definitivno davčni eksekutorji in cestarji. Dalje je interpeliral vodjo ministrstva javnih del zaradi zboljšanja provizije idrijskim provizijonistom, voditelja poljedelskega ministrstva pa zaradi definitivnega nastavljenja gozdnih delavcev v idrijskem okraju posebno na Vojskem; ter zaradi oddaje lesa črnovrškim prebivalcem za izdelovanje poljedelskega orodja in posod. Dr. Benkovič je predlagal odpravo narodnostnih ministrstev. Dr. Korošec je interpeliral zaradi razglasa nemškega »Volks-rata« ki ga je pustil nabiti rektor dunajske univerze v avli in v katerem se pozivlje nemške študente da se oglašajo za službe v slovenskem Stajerju. Pišek, Roškar in Grafenauer so inter-pelirali zaradi bojkota, ki ga je razglasila »Siid-marka« proti Slovencem. Interpelacija poslanca Gostinčarja in tovarišev na gospoda voditelja poljedelskega ministrstva: »V c. kr. eraričnih gozdih na Kranjskem, posebno na Vojskera pri Idriji je zaposlenih veliko gozdnih delavcev, kateri že več let prosijo za zboljšanje njih položaja in za definitivno nastavo. Pred eniin letom je tedanji poljedelski minister Nj. ekscelenca dr. Ebenhoch izjavil, da bode primerno število mest gozdnih delavcev sistemizirano. Do danes te besede še niso postale meso in vsa tozadevna prizadevanja delavcev in poslancev so ostala ničla. Najubožnejši kmet skrbi za svoje delavce, le država noče za svoje sužnje v podobi gozdnih delavcev ničesar storiti. Podpisani vprašajo: Ali je c. kr. kmetijskemu ministrstvu znan ne vzdržljiv slab položaj gozdnih delavcev na Kranjskem in posebno na Vojskem pri Idriji? Ali je c. kr. poljedelsko minstrstvo voljno te delavce stalno nastaviti in jih razmere urediti? (Sledi 15 podpisov.) Interpelacija poslanca Gostinčarja in tovarišev na gospoda voditelja ministrstva javnih del. Pri c. kr. rudniku v Idriji se nahajajo ta-kozvani provizionisti, v kolikor mogoče misliti slabih razmerah. Ti ljudje, ki so služili državi 30 do- 40 let zvesto in so dobivali za svoje delo smešno nizke plače, so ddbili ob njihovi nezmožnosti za delo provizije ob katerih bi niti mačka ne mogla živeti. Za vse napore teh ljudi nimajo -merodajni faktorji posluha. Nobena prošnja in nobeno posredovanje poslancev se ni dosedaj vpoštevalo. Podpisani vprašajo: Ali je vodstvo minstrstva javnih del voljno, odpraviti škandalozne razmere starih pro-vizionistov v Idriji in jim zvišati provizije? (Sledi 15 podpisov.) Predlog poslanca Gostinčarja in tovarišev v zadevi stabiliziranja cestarjev. Spoštuj starše! Izvirna povfcst. (Dalje-) »Bog daj! Sedaj, ljuba mati, pa zopet mirno počivajte, zakaj ura je že dvanajst odbila in jaz imam še nekoliko strani prepisati. Obljubil sem gospodu do prihodnjega dne delo dovršiti, ,ker mi je rekel, da mu je na onih spisih mnogo ležeče. Saj veste, kako dober mož je, in kolikokrat mi je že pomagal v potrebi, gotovo bo tudi v prihodnje, kakor mi je obljubil, zame skrbel. Bogu bodi potoženo, tudi on slabo in težko živi, zakaj skoro vsem revežem podeli.« »Ubogi otrok!« vzdihovala je mati in skrivaj brisala solzne oči, da bi je sin ne videl plakati. Leopold je mej tem pridno pisal in delo dovršil, ko je ura na bližnjem zvoniku že davno iti odbila. »Bog bodi češčen,« vzklikne mladenič, »da je delo končano!« Vstane od mize, spravi ravnokar dovršene spise v miznico ter se poda v svojo spalnico. Poprej pa še poklekne pred podobo križanega Kristusa in go- reče moli za lepo čednost potrpežljivosti, prosi pa tudi zdravja ljubi materi. Potem pristopi še k bolni materi, ki je prav mirno spala, ter jo vroče poljubi na blede ustnice. Ko je tako vse Bogu izročil, vleže se na trdo postelj in sladko zaspi. Solnce je že izza gore posijalo, ko se prebudi, hitro vstane ter prav pobožno opravi ju-truanjo molitev. Potem zakuri v majhni pečici, ki je stala v sobi in skuha zajutrek zase in za bolno mater. Ko je delo dovršil in vse po sobi lepo uredil in osnažil, vpraša mater, ako še kaj želi?« »Nič, ljubi otrok!« odgovori mu smehljaje mati. »Danes pričakujem zdravnika, menim, da ga bo zelo veselilo, zakaj danes čutim se mnogo boljšo, nego včeraj. Da bi le že enkrat ozdravela, bi bila precej bolj vesela, da bi tebi vsaj nekoliko težko butaro olajšala.« »Kaj to, ljuba mati; saj znate, da rad delam, in Bog ne pusti nikogar glada umreti; trdno upam, da bo tudi nam pomagal!« Ko je to izrekel, je poljubil drago mater prav prisrčno, ogrnil staro, ponošeno suknjo in vtaknil dovršene spise v žep. Nato je priporo- čil bolno mater neki dobri, v soseski stanujoči ženici in se podal v pisarno. Leopold je bil pisar pri odvetniku Anžonu, kateri je imel svojo- pisarno v T . . . predmestju, toraj je bila to jako dolga pot za našega znanca. Pisal je sleherni dan od osme ure zjutraj do tretje popoludne. Ob tej uri je prišel navadno domov. Ko je mati obolela, si je moral sam kuhati, materi so. pa dobri ljudje vedno kaj boljšega donašali, zakaj v bolezni ne more človek uživati istih jedil kakor v zdravju. Zdravnik, jako pošten in radodaren starček, kateri je skoro celo svoje življenje uboštvu daroval in je imel tudi mnogo raznovrstnih skrbi, je obiskoval bolno vdovo, brez da bi bil kaj plačila zahteval; še sam je kedaj kak denar za zdravila ponudil. V prostih popoldanskih urah si je Leopold še kaj posebej prislužil. Njegov gospod, kateremu je pošteni in pametni mladenič jako dopadel, da je znanim kupčeval-cem priporočil, katerim je mnogovrstne račune izdeloval; delo, koje se je sicer slabo plačevalo, njemu pa le kakšen krajcar doneslo, za kar je potem materi in sebi borno obleko napravljal. (Dalje prih.) Cestarji so izmed državnih uslužbencev najslabše preskrbljeni. Njih delo je za javni promet gotovo velikega pomena in važnosti. Ti ljudje so izpostavljeni vsakemu vremenu in njega posledicam. Njih delo nosi značaj stalnosti. Iz teh razlogov je stalno nastavljenje cestarjev vže dovolj vtemeljeno, dopustno in opravičeno. Podpisani predlagajo: Visoka zbornica skleni: C. kr. vlada se pozivlje, da stabilizira cestarje in jih uvrsti v kategorijo državnih služabnikov. z vsemi določbami stalnih državnih služabnikov. Dunaj, 21. jan. 1909. (Sledi 21. podpisov.) Interpelacija poslanca Gostinčarja in tovarišev na gospoda voditelja minstrstva javnih del. V Idriji vzdržuje c. kr. erar ljudsko šolo, Učiteljstvo te šole je že ponovno prosilo za zvišanje plač, toda dosedaj se na prošnje ni oziralo. Idrija je vsled oddaljenosti od železnice in vsled drugih okolnosti v življenskem Oziru eno najdražjih mest na Kranjskem; zaradi tega je nujno potrebno, da se učiteljstvu pripomore do boljših razmer. Podpisani vprašajo: .Jeli volja ministrstva javnih del, učiteljskemu osebju na rudniški šoli v Idriji zboljšati plače? (Sledi 12 podpisov.) Miši. Slovenske pokrajine so v sedanjem času podobne mišjim letom. Znano je, da so miši velika nadloga v kleti, na vrtu in na polju. Kako odpraviti to nadlogo si je že marsikdo belil glavo in iznašel tudi izborno past, ki pokončuje te same na sebi zelo bojazljive živali. Toda pustimo navadne miši pri miru. Oglejmo si raje one, ki so se prikradle v našo slovensko hišo in hočejo tam vse dobro uničiti. Vera in jezik starih očetov jim nista več svetd. posebno versko naziranje se jim zdi okusno ir, je hočejo z vso vnemo oglodati in pohrustati. Narodnost — jezik jim je samo še sredstvo dobiti v svoje mreže posebno slovenske delavce. Te miši niso domačega izvora, temveč so cepljenke drugih narodov, osobito nemškega in se imenujejo — socialni demokrati. Te živalice same na sebi precej nedolžne in tudi kratkovidne, skušajo sedaj spraviti naše pošteno delavstvo v svoje »brloge«. Da bi se jim to bolje posrečilo, so si nadejali ime prijateljev delavstva. Pod tem ipienom so te miši, — socialni demokratje, začeli z vso silo farbati delavstvo, da so samo oni resnična delavska stranka. To farbarijo more verjeti le oni, ki teh miši ne pozna. Zato pa vidimo danes v socialni demokraciji najneumneje delavstvo. Kdor ima le vsaj za gram razuma, ne gre tjekaj, ker se prej premisli. Kakor povsod drugod, so se te živalice tudi na Kranjskem nekoliko organizirale in si izvolile svoje generale, frajtarje in korpo-rale. Porazdelili so sc v »cuge«, »kompanije« in v male »bataljone«. Ker je za ugled generala skoro potrebno, da ima nekoliko večji trebušček kakor frajtar, so tudi te živalice izvolile, ali bolje, morale izvoliti na Kranjskem generala. ki v tem oziru dela lahko čast vsakemu bogatašu. Korporali in frajtarji se rekrutirajo iz ljudi, ki skrbe za »provijant« gospodom generalom. Za nas je to le v toliko važno, v kolikor moremo iz tega razviditi. da je socialna demokracija podobna panju čebel, v katerem delavke skrbe za trote, dokler jih konečno ne pome-Čejo ven, ker se jim zdi zelo neumno skrbeti za lenuhe. Mi sicer ne trdimo, da so generali socialnih demokratov lenuhi. Oni delajo in še celo pridno delajo, toda samo taka dela, ki škodujejo domači slovenski in krščanski delavski družini. Da vabijo v Ljubljani mlade fante, ki še nimajo svoje volje in razuma tako razvitega, da bi mogli soditi o življenju pravilno in jih zavajajo v razne beznice in jih tam uče, da je bil Kristus socialni demokrat, če tudi njegovih naukov pra vnič ne vpoštevajo. Ako je bil Kristus socialni demokrat, potem bi ga morali socialni demokratje vendar vpoštevati in se ravnati po njegovih naukih, ter bi se ne ženili tako kakor se nekateri. Ne oznanjevali bi svobodne ljubezni, kakor to delajo Socialni demokrati prav povsodi in tudi mladim fantom vcepljajo ta nauk. To je grozna moralna škoda, ki se zna maščevati nad nami, ako ne bomo pravočasno skrbeli, da se onemogoči to delovanje. Za to imamo sredstev dovolj. Treba le, da jih spravimo na dan. Krščansko-socialna delavska organizacija mora biti povsodi na straži in mora skrbeti, da se vsak zaproled socialno-demo-kraških miši zaduši v kali. Mi v tem oziru no bomo knidar apelirali na kakega tovarnarja, to bi bila brezmiseljnost, in nam ti ljudje tudi niso naklonjeni. V Tržiču je gospodar predilnice odslovil iz siužbe dva predsednika kršč.-soc. strokovne organizacije. Socialnim demokratom pusti ta »katoliški« mož svobodno pot. Morda jih pozna, da niso nevarni njegovim težnjam, po prevelikem dobičku. Iz tega se vidi in tudi jasno sledi, da je socialno-demokraška stranka danes čisto navadno politična stranka, na katero se oslarija celo kapitalizem. Pri tem pa ima značaj miši, da se skrivoma in pritajeno prikrade tje, kjer so ji količkaj ugodna tla. Skrbimo za to, da tacih tal pri nas ne bo. Miši imajo lastnost škodljivcev, popolnoma kakor socialna demokracija. Skrbimo, da nam ne okuži in pokvari delavstva. Prometna zveza. Maribor. Iz delavnice na koroškem kolodvoru se nam piše: Tukajšnji rudečkarji so begali delavce, ko se je šlo za zvišanje delavskih plač, da se bodo iste zvišale samo istim, ki so pri mokraški organizaciji. Zato je pa sedaj kar sapo zaprlo tistim, ki so jim šli na lim, ker se pri tem niso nič ozirali na rudečkarje, ampak se je zvišala plača vsem, tudi nesocijai demokratom. Dober poper, kaj ne? Studenci pri Mariboru. Naše izobraževalno društvo ima na Svečnico občni zbor dopoldne v 4ruštveni sobi. Vabimo vse člane, da se udeležijo. Naše društvo je v preteklem letu navzlic vsem zaprekam lepo delovalo. Izmed časnikov je najbolj razširjen »Naša Moč«, ki jo delavci pazno prebirajo. Kje so delavski groši ? »Proti številkam ne more noben nasprotnik ugovarjati«, tako je pisala rdeča »Arbeiter-Zeitung« pred kratkim, ko je slikala velike dobrote, ki jili uživajo člani socialno-demokratične železničarske organizacije. Tudi mi hočemo, naj danes govore suhe in dolgočasne številke, ki pa bodo danes prav zanimive, ker hočemo računati s številkami, katere so napisali social-no-demokraški železničarji sami. Vsako sumničenje pa, da so morda te številke napačne, ali da smo jih napravili mi napačne, že naprej odklanjamo, ker so bile tiskane v socialno-demo-kraški »Arbeiter-Zeitung«, katere glavni urednik je žid dr. Adler na Dunaju, m smo jih mi le prepisali, in ker smo pri številkah zelo natančni, smo pa malo računali. Toliko, da lahko vsakemu poveste, kdor bi kaj zabavljal. Pišejo, da ima socialno-demokraška železničarska organizacija 51.852 članov. Vsak član plača mesečno 1 K 20 vin., kar znaša mesečno 62.19(8 kron 40 vin. ali letno 746.280 K 80 vin. Pišejo, da znašajo letni stroški 351.671 K, preostanka mora biti torej 394.609 K 80 vin. Toda kje je ta vsota in kaj se je z njo zgodilo, o tem pa gospodje sodrugi prav nič nočejo pisati. Menda sc vendar ta prav lepa vsota ni kam zgubila, tako kot sc zgube solidaritetni in drugi fandi. Mi smo o tem že v novembru pisali, ko še nemški listi o tem nič vedeli niso. In danes imajo tudi nemški listi naš račun kot edino pravi. Konstatiramo: V socialno-demokraški železničarski organizaciji se je izgubilo lansko leto okroglo 400.000 kron. Morda jih je kdo že našel ? Poleg tega računa avstrijskih socialno-demokraških železničarjev pa hočemo danes seznaniti naše čitatelje še s številkami, katere je prinesel v Berolinu izhajajoči list »Germania« dne 25. decembra lanskega leta: »Grmania« piše: »Teorija in praksa, besede in dejanja sc vselej ne skladajo, najmanj pa pri socialnih demokratih. Ta stranka vedno na vse grlo kriči in zabavlja čez slabe delavske plače, čez izkoriščanje itd., in vendar zahteva ta stranka tudi od najubožneišega delavca strankin davek, ki največkrat za veliko presega državni davek. — Od vsacega organiziranega delavca zahteva socialna demokracija letnih najmanj 5 mark strankinega davka in če ne da več, ga ima stranka za manje vrednega sodruga. K temu pa pridejo še društveni doneski, ki so pa še mnogo višji. Po izkazu generalne strokovne komisije, terei korporacije, ki je socialno-demokraška in torej za sodruge popolnoma verodostojna, so morali plačevati leta 1905. posamezni člani let- ne članarine: Notenstecher 58 mark 95 pfenigov, tiskarji 55 mark 67 pfenigov, litografi 44 mark 32 pfenigov, podobarji 42 mark 55 pfenigov, lesni delavci 46 mark 48 pfenigov, še celo lesne delavke po 15 mark 16 pfenigov. V slučaju. če sta mož in žena oba pri lesni obrti, plačata letno 62 mark. To so številke le nekateiih organizacij, mnogo jih je pa še, ki ravno toliko plačujejo. — Toda s tem še ni konec plačevanja. Pri vsaki večji priložnosti, pri vsaki stavki je treba še posebej sodrugu poseči v žep in plačati v skupnp blagajno. Povodom velike stavke kovinarjev je moral vsak kovinar plačati za stavko tedensko 50 pfenigov, a kmalu že 75 pfenigov, kar je na leto 39 mark. Marsikak so-drug mora na ta način plačati letno skoro 100 mark (116 kron) strankinega davka. Toda pri razdelitvi strankinega davka se socialno-de-mokraško vodstvo prav nič ne ozira na najbolj ubožne delavce; vsi brez razlike, najubožnejši in imovitejši morajo plačati enako. Torej je še slabše v socialni demokraciji, kakor v najubožnejši državi, kjer revež ne plača nič direktnega davka. Kako velikanske vsote nabere na ta način socialna demokracija na Nemškem, izvidi-mo v nekoliko iz poročila generalne strokvne komisije, ki pravi, da so imela strokovna društva leta 1904. 20,000.000 mark dohodkov, leta 1905. pa že 27,800.000 mark. Tu pa ni prav nič vračunan strankin davek in pa zbirke, katerih imajo socialni demokratje prav mnogo. Kam pa se porabijo te ogromne vsote? Človek bi mislil, da v pomoč delavcem, kar pa ni res! Generalna strokovna komisija poroča, da so se dohodki leta 1905., katerih je bilo okroglo 28 milijonov mark, porabili na sledeči način: Za agitacijo 15 milijonov mark. za potne stroške 712.820 mark. za druge stroške (sonstige Zwecke) 1,037.745 mark, za konference in shode 712.798 mark, za plače tajnikom in voditeljem 466.856 mark, za pisarniške stroške 542.064 mark. — Komu torej koristijo te ogromne vsote, ki so v pravem pomenu besede krvavi žulji ubogega zapeljanega delavstva? Te vsote koristijo edinole voditeljem stranke, ki pobašejo ta denar v lastne žepe. Ti voditelji nimajo samo mastnih plač, ampak dobe tudi visoke potnine, ko gredo na shode in konference. Generalna strokovna komisija izkazuje le 5,500.000 mark, ki so se porabili za splošno korist. Ali ni to vnebovpijoče, da sc tako delo s trdo prisluženim delavskim denarjem? Iz teh suhih, pa jako zanimivih števili sc aa prav lahko in natančno sklepati, kako dobro' je biti kak »Obergenosse«. Delavec pa molči in plačai in še plačaj, sicer si mračnjak, ki mora iz »delavske« organizacije in največkrat tudi iz službe, ker ga ne puste drugi teroristi delati, če ne plačuje za strankino blagajno tako visokih davkov.« Tako piše »Germania«, zraven pa še pristavlja, da bi delavstvo samo sebi največ koristilo, če bi obrnilo hrbet socialni demokraciji, ki tako dela z delavskim denarjem, in s tem prenehalo rediti svoje lastne izkoriščevalce, ker Grad'die ajlerdiimsten Kalber W;ihlen sicli ihre Metzger selber!« (Ravno najneumnejša teleta si sama izvolijo svoje mesarje.) Iz rdečega cvetljičnjaka. Zopet eden ! Neki nemški časopis poroča sledeče: Pri tukajšnjem (dunajsko-novemeš-kem) magistratu je bila vložena ovadba zoper socialno - demokraškega načelnika mizarske bolniške blagajne, »sodruga« Mihaela Steiner. Ta je namreč iz imenovane blagajne »pobral«’ (za vedno) 295 K. ki so bile tam naložene kot fond za stavke. Pri reviziji je bila tatvina odkrita in možu se je dovolilo primanjkljaj v obrokih plačevati. Samo ob sebi se razume, da bi bila Steinerjeva dolžnost svoje mesto kot načelnik pri blagajni odložiti. Toda ko so ga za to naravnost pozvaii, je odgovoril, d a na t o niti ne misli. Mož namreč ne kaže nič spoznanja, da je storil krivico. Se pač drži so-cialno-demokraškega nauka: Proč s privatno lastnino! Zopet lep zgled iz »najbolj poštene« stranke rdečih. Ej te bolniške blagajne! To so vir dohodkov za socije. Povsod jednako. Tudi pri nas. Srečaš na cesti človeka brez dela. Kdo je to? Eden iz bolniške blagajne. Vidiš zopet enega cel božji dan v deželnem zboru, ki nima drugega dela kot motiti poslance. Gdo je to? G. X. iz bolniške blagajne. Seveda, če se žc ne more naravnost krasti, se pa nastavljajo razni nepotrebni »uradniki«, ki služijo za raznašalcc »obrambenih številk« itd. Rudar. Idrija. V zadnji številki našega lista smo dragim čitateljem predstavili kakšne dolžnosti imajo glede vplačevanja mesečnih prispevkov" zavarovanci, ki so v času od 9. julija 1898 do 1. januarja 1902 (po razpredelnici la) in po I. januarju 1902 (po razpredelnici Ib) § 34 pravil bratovske skladnice v rudniško službo vstopili: danes pa poročamo, kakšne dolžnosti glede vplačevanja mesečnih prispevkov imajo člani, ako hočejo, da zadobijo njih soproge v slučaju njih smrti pravico do naslednjih preskrbnin: Članov zadnji razred V i s o < 0 s t v d c v s k e 1 e t n e p r e s k r b n i n e Plačilni fr ** Vi CJ ka Du Razpredelnice I a Razpredelnice I b Vdova br. otrok z enim z dvema s tremi Vdova br. otrok z enim z dvema s tremi K h K h K h K h K h K h K h K h HI. razred b III. 90 07 135 10 | 180 14 202 65 92 52 138 78 185 04 208 18 III. »» a .... . IV. 108 34 162 51 216 68 243 76 112 01 168 01 224 02 252 03 II. b v. 130 98 196 47 261 96 294 70 135 88 203 82 271 76 305 73 11. » a . VI. 158 — 237 — 316 - 355 50 164 12 246 18 ; 328 25 369 28 I. b VII. 189 39 28+ 08 378 78 426 12 196 74 295 11 1 393 40 442 67 I. ,, a VIII. 225 15 337 72 ■150 31 506 59 233 73 350 60 467 47 j 525 90 I. „ a 1 IX- 247 80 371 70 405 60 557 55 257 60 386 40 j 515 20 579 1 60 Da zadobi torej vdova po umrlem soprogu najmanj tretjino njemu pripadajoče preskrbni-ne, sirota eno šestino, oziroma sirote brez očeta in brez matere po eno tretjino do visokosti treh četrtin očetove preskrbnine, sc mora dokler soprog dela, vplačevati mesečno nazaj preskrninski blagajnici prispevek, kateri se za vsako zakonsko dvojico na podlagi razpredelnice lila oziroma 11Ib. (katere pa so nom vsled njih obširnosti nemogoče v našem majhnem listu ponatisniti) tako določi, da se v teh razpredelnicah navedeni zneski množijo s 3‘/:>. Ako namreč oženjeni polnopravni član ni v Prvem, temveč v višjem preskrbninskem raz-redu, mora od časa uvrščenja v istega plače- vati ne le po razpredelnici lila oziroma IHb odmerjene prispevke za pridobitev pravice do letne vdovske preskrbnine 66 K 66 v, temuč mora tudi za pridobitev pravice na daljno tretjino višje preskrbnine soprogove kot vdovsko preskrbijino plačevati mesečni prispevek, kateri se ravno tako po razpredelnici lila oziroma IIIb navednimi številkami množi. V svrho pojasnil takih vplačevanj naj vam služi za informacijo sledeči preračun 25letnega člana, ki sc z 18-, 20-, 25- oziroma s 30-letnim dekletom oženi ter se v lil. preskrbninskem razredu 1111» plačilnega razreda nahaja, in vsakih pet let v višji plačilni kakor tudi v višji preskrbninski razred prestopi. °bč v ('JOSP()du Starusu, podravnatelju Rial konsumnegad ruštva ni po volji, ko smo ga t, , 0 J*brcali v »Naši Moči«. Poslal je dne 24. na ' , sam si ne upa odgovarjati nekega čla-■adzorstva konsumnega društva, da ga je Razred Letna pre- skrb- nina vdov Mesečni prispevki v Razpredelnice I n vinarjih Letna pre- skrb- nina vdov Mesečni prispevki v Razpredelnice I b vinarjih Plačilni j Preskrbninski j Starost moža Rudniških jamskih delavcev Zunanjih delavcev Jamskih delavcev Zunanjih delavcev Jamskih delavcev Zunanjih delavcev : Jamskih delavcev Zunanjih delavcev Starost moža Jamskih delavcev Zunanjih delavcev ] Jamskih delavcev j Zunanjih delavcev Jamskih delavcev ] Zunanjih delavcev Jamskih delavcev Zunanjih delavcev K v Starost soproge K v Starost soproge i 25 18 20 25 30 25 18 20 . 25 30 411 b III 66 23 66 41 87 31 80] 29 84 29 77 27 77 27 70 25 70 25 60 22 66 25 66 86 87 34 80 32 84 33 77 30 11 ■ 30 70 28 70 28 60 24 90 07 118 109 113 104 104 95 95 82 92 52 121 112 117 107 170 98 98 84 III a IV 30 Starost soproge 30 Starost soproge 3 2 5 30 3 5 23 25 30 35 18 27 28 25 27 24 ‘24 21 21 19 19 49 30 27 29 26 26 23 23 20 i 108 34 146 134 140 128 128 116 116 101 112 01 151 139 146 133 133 121 121 104 Starost soproge Starost soproge II b 35 28 30 35 40 35 28 30 35 40 V 22 64 41 38 40 36 36 31 30 27 23 87 43 40 42 37 37 33 32 28 130 98 187 172 180 164 164 147 146 128 135 88 194 179 188 170 170 154 153 132 ; II a VI 40 Starost soproge 40 Starost soproge 3 3 3 5 II 40 45 33 35 40 45 27 02 60 55 57 52 49 45 I 41 38 28 24 63 57 60 54 51 47 43 40 158 00 247 227 237 216 213 192 187 156 164 12 257 236 248 224 221 201 196 172 1 b VII 45 Starost soproge 45 Starost soproge 8 40 45 50 38 40 45 50 31 39 85 77 81 73 68 62 55 51 32 62 89 80 84 76 71 64 i 58 53 189 39 332 304 318 289 281 254 242 207 196 74 346 316 332 300 292 265 254 225] In 1 n VIII IX 1 50 Starost soproge 50 Starost soproge 13 1 * 4 5 >0 >5 43 45 50 55 35 76 127 115 119 108 | 97 88 77 70 36 99 1321 119 123 111 100 91 80 73 225 15 459 419 437 397 378 342 319 277 233 73 478 435 455 411 392 356 334 298 55 Starost soproge 55 Starost soproge 48 50 >5 60 48 50 i r >5 60 22 65 107 98 98 90 79 73 62 56 23 87 113 103 103 95 83 77 65 59 247 80 566 517 535 487 457 415 381 333 257 60 591 538 558 506 475 433 399 357 »Kršč. gosp. društvo« češ da je račun naš. Prinesel je mož tudi račun nazaj, ter zahteval češ, da moramo račun mi obdržati, ker smo mi blago sprejeli, ali v resnici mi smo 'blago prejeli od dotičnega trgovca ter tudi račun od blaga, pa z natančnim naslovom »Lobi. Christli-elier Wirtschafts - Verein« katerega smo tudi že plačali. Mi pa račune s takim naslovom ne sprejmemo ter ga tudi ne poravnamo, ako je napravil dotični trgovec pomoto da je račun tudi na g. pri konsumu poslal naj oni gospodje vdotičnemu nazaj pošljejo, da se njim še kaka bolj neljuba pomota ne napravi čez kakih deset mesecev, ko bode dotični trgovec zahteval poravnavo od dotičnega društva, na katerega je račun poslal. — G. Štrausu pa povemo, da kadar bode kam poslal kakega moža da naj pošlje takega da bode povedal kar mu je naročeno ne vse drugo očital kar ne spada k stvari., (i. Štraus pa naj nikar ne mislijo da bodemo mi račun kateri je na njih konsum naslovljen poravnali, mi kar smo blaga od dotičnega trgovca prejeli imamo tudi račun v rokah z natančnim našim naslovom, ter je tudi že iporavnan z dnem 24. dec. I908. '» fr »S i*» > Sijajna maškarada »Ljubljane« se vrši v nedeljo, dne 7. februarja v veliki dvorani hotela »Union« pod naslovom »V pravljični noči«. Kakor smo čuli, bo dvorana čarobno dekorirana in bo že to samo vredno, da si ogledamo, v tej prav-ijični noči pa bodo ob zvokih celotnega orkestra »Slovenske Filharmonije« nastopale tudi skupine iz najlepših naših narodnih pravljic. Zanimanje za to izredno prireditev je velikansko — zato dne 7. februarja zvečer v bajno »pravljično noč« v veliko dvorano »Unionovo«! •v**« A. Lukič -sV^V" veft n ,e, H \COV\o^ 4 □ % o** Ljubljana Pred škofijo 19. [p) (?) FPlft?) PllPlBBlBlBlPllhlligiOBlBligiia Dobroznana deželna lekarna pri „Mariji pomagaj Ljubljana, Resljeva cesta št. 1 poleg jubilejnega mostu Mr. Ph. Milan Leusteka priporoča: Antiseptična Melousine-ustna in zobna voda................................ Tannochinin-tinktura za lase .... Železnato China-vino, velika steklenica Želodec krepčujoče vino, velika steklenica ................................. Planinski zeliščni sok, steklenica . . . Odvajalne krogljice, škatljica .... Želodčna esenca, steklenica it 0 Sl 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 uauaaaaaaanaaaaaaaaiaaiaaaaiaaaai 9 SL.OBČIHSTVU SE VLJUPHO PRIPOROČA ŠPECERIJSKA TRGOVINA Melousine-niazilo in milo za lica —•50 -•£0 1'20 — 80 . - 50 . —21 . --10 a — 35 0 0 0 3 ,0 0 !0 © m !© ;© 0 0 0 0 prišel zagovarjati v pisarno »Kršč. gospodarskega društva«, ter se jezil zakaj da smo dali v list da Štraus ali ne razume ali ne zna brati nemško ko je poslal neko Fakturo z natančnim naslovom »Lobi. Konsum Verein«, na našo mm Tomcu TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4. Angleško skladišče oblek 0. Bernntouic Ljubljana, Glavni trg 5. Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke. Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg št. 10 priporoča svojo trsovino s klobuhi in čeulji Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene. Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje. Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. i » Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25.000 ton Amerika ... . „ 24.000 „ President Lincoln . . 20.000 „ President Grant .' . . , 20.000 , Vožnja Ljubliana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 11/2 dneva ter ima potnik prav'co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Egerj naprej. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje lastna glavnica K 354.645-15 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po 4 VI. brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-Hranilne položnice na razpolago. n Velika zaloga. Nizke cene! Radi velike zaloge znotno znižane cene Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd. Velika izbira drobnega in modnega blaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike. Priporoča se velespoštovanjem j F. MerJdl, Ljubljana. Mestni trg štev. 18. i Velika zaloga. Nizke cene! Fotografski umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15, Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interierjev itd. Vsa dela se izvršjejo točno tudi v '■ na.jvečji množini. :: :n: Mr & Mejač 'j Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ------ m?- novosti v konfekciji za dame. Ustanovljeno leta 1862. Milko Krap eš urar Podružnica | • 11. • Podružnica Resljeva cesta it. 2 V 1411 M 11 JJUl Resljeva cesta št. 2 prej S- Jos. Černe. J J prel g. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula« in nikelnastih ur. verižic, stenskih in nihalniti ur. uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato In srebru. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. — — Glavno za- stopstvu za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre. Pozor, slovenska delnuskn drnžtun! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni :: trgovini: :: 3eml(© Cc$nil( (pri Česniku) Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnižje. |ooo| [ooo| |ooo| |ooo| |oooj |ooo| loooj looo| |o°o umi • 1 * Mesni trs st. 19 reg. zadruga z om. por. Mesni tri; St. 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/t°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron ===== 50 vinarjev na leto. -------------- = Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje --------------—— -- prekinilo. ============= Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Medenje. Kanonik R. Kalan 1. r„ Kanonik R. Sušnik 1. r., predsednik. podpredsednik. ||ooo| |ooo} 1ooo| |ooo| [ooo] l°°°l |ooo| loool loool loooj Pivovarna J. PERLES Ljubljana. Prešernove ulice 7, Ljubljana priporoča ■ -.........—---- izvrstno marčno pivo steklenicah. NajstarejSa svečarska tvrdka. — Ostan. pred 100 leti. FR. ŠUPEVC priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče za cerkev, pogrebe In procesije, voščene zvitke, izborni med-pitanec koii se dobiva v steklenicah, škatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči. Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova lili. f l Prva slovenska modna trgovina Engelbert Skušek Ljubljana, Mestni trg št. 19 se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence. 4-4 4.4.4,4.4.4.4.4.4-4 • t •f Na drobno! Na debelo! t f 4* t 4* 4* Glavna trgovina: ZaloškaoestaI Fllijalka: Martinova oesta 24 A. Šarabon Ljubljana Velika zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov. + Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. 4 Vsak dan sveže žgana kava. ir Glavna zaloga rudninske vode. "mm + .4. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.