Tiskovina, poštnina plačana pri 2322 Majšperk Vesele božične praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti ter uspešen skok v leto 2009 vam želijo županja z občinsko upravo, svetnice in svetniki maj-šperške občine in Uredniški odbor Majšperčana! SEZNAM ZBIRALNIC LOČENIH FRAKCIJ NA OBMOČJU OBČINE MAJŠPERK Podlože - Športno društvo Medvedce - Avtobusna postaja Sestrže - Dom krajanov Ptujska gora - Gasilski dom Doklece - Avtobusna postaja Naraplje - Igrišče Stoperce - Bar Litož Zgornja Sveča - Dolina Vinettu Majšperk Breg - Vulkanizerstvo Korže Majšperk Breg- Mizarstvo Vuk Majšperk Breg - Avtobusna postaja Majšperk Breg - Gasilski dom Majšperk - Gostilna Dolinca Majšperk- Puhov muzej Majšperk - Majšperk 35 Majšperk - Majšperk 54 Majšperk - Majšperk 38a Majšperk - Majšperk 36 Majšperk - Majšperk 32 Majšperk - Pri Gasilskem domu Majšperk - Sola Lešje - Pri tabli Lešje Ločene frakcije lahko občani odložijo na katerikoli ZLF! Več o ločevanju odpadkov pa si lahko preberete v tokratni prilogi Majšperčana. UVODNIK ŽUPANJE Spoštovane občanke in občani! Pred nami so ponovno najlepši prazniki v letu, saj smo v pričakovanju božiča in novega leta, ki sta vsaj zame nekaj posebnega in povezana z običaji, ki dajejo poseben pomen družinam. Želim, da vsi skupaj in vsak posebej uživamo ob krašenju jelk, da nam lučke z drevesc prijazno svetijo v novo leto in nas spomnijo na to, da smo ljudje, ki smo sposobni narediti velike korake naprej le, če to želimo in nam pri tem pomagajo tudi drugi. Naj nas prazniki povežejo med seboj in postanimo skupnost, ki ji bodo lahko tisti, kateri tega ne zmorejo, zavidali in se ji sčasoma pridružili. Leto, ki se izteka, je bilo za občino Majšperk leto številnih prireditev in tudi investicijsko zelo bogato. Kar nekaj časa smo že govorili, kako potrebno je parkirišče ob naši romarski cerkvi na Ptujski gori, ki bo leta 2010 praznovala svojo 600-letnico, in v letu 2008 nam je to investicijo uspelo realizirati. S tem projektom, ki je bil po uspešni kandidaturi sofinanciran tudi s sredstvi Regionalnih razvojnih programov in zraven osrednje investicije pod imenom Turistična infrastruktura Ptujska Gora, katere skupna vrednost je nekaj več kot 1 mio EUR in zajema izgradnjo cca 200 parkirnih mest, Pot miru s postajami rožnega venca, dostopno cesto, del pločnika in javno razsvetljavo, smo dokončali menjavo avtobusnih postajališč, postavili oglasne table, nadaljevali z modernizacijo cestne infrastrukture, kjer smo modernizirali 11 odsekov cest v skupni dolžini preko 6 km, prav tako smo izvedli 4 odseke cestne razsvetljave in del kanalizacijskega sistema na Bregu in v Majšperku. V tem obdobju je bila zaključena tudi investicija v pločnik in javno razsvetljavo v Lešju, I. faza, urejen spodnji del pokopališča v Majšperku, kupili smo starotrško hišo na Ptujski gori, ki jo želimo v prihodnosti urediti in ohraniti v avtohtoni podobi. Tudi v tem letu smo vlagali kar veliko sredstev v opremo naših gasilskih društev in tako sofinancirali nakup vozil za PGD Stoperce in PGD Majšperk ter obnovo doma za PGD Medvedce. Sicer pa v občini Majšperk tudi v tem času poteka kar nekaj investicij. Gradi se krožišče na Ptujski gori, pričenjamo z izgradnjo kanalizacije za naselje Lešje, Geoplin je pričel z izgradnjo drugega voda, kmalu pa se bo povečala tudi trgovska ponudba, saj tečeta dve investiciji, in sicer ureja svoje trgovske prostore v prostorih bivše Planike na Bregu podjetje Žerak iz Podlehnika, v Majšperku gradi svoje nove trgovske in stanovanjske objekte podjetje Jager, s svojo investicijo pa je prav tako že pričela Kmetijska Zadruga Ptuj, ki bo po izvedeni investiciji poslovala na novi lokaciji. December je čas, ko v občinah že pričenjamo s pripravami na novo proračunsko leto, za katero pa si želimo predvsem, da nam bi uspelo uresničiti načrtovane investicije. V občini Majšperk smo si za leto 2009 zadali več pomembnih investicij, kot je gradnja kanalizacije, izgradnja vodovodnega sistema Haloze II. faza, obnova cestne infrastrukture, pričetek gradnje kulturno poslovnega centra, izgradnja krožišča Majšperk in še bi lahko naštevala. Preden vstopimo v novo leto, se želim zahvaliti vsem vam, spoštovane občanke in občani, ki ste tudi v tem letu s svojim delom ali besedo pomagali ustvarjati podobo naše občine. Posebna zahvala gre vsem predsednikom in predsednicam ter članom in članicam naših številnih društev, ki ste skrbeli za organizacijo prireditev, različna izobraževanja in druženje ljudi. Zahvalo izrekam tudi vsem organizacijam, podjetjem in obrtnikom, ki s svojim delo prispevate k napredku in razvoju naših krajev. Vsem želim uspešno delo tudi v letu 2009. Ob koncu želim izreči le še voščilo ob praznikih. Prijetne praznike in naj nam božič podari sposobnost, da bomo razumeli ta svet, ki je iz dneva v dan bolj zahteven, in naj nas obogati z dobroto in razumevanjem drugih. V letu 2009 pa želim vsem tudi veliko uspešnih, zdravih in veselih dni. Vaša županja dr. Darinka Fakin UVODNIK ODGOVORNE UREDNICE Spoštovane občanke, cenjeni občani. če ga imate radi ali ne, najbolj veseli čas v letu je tu. Prinaša vznemirjenost ob pričakovanju nečesa novega, sladkosti ob odpiranju daril, srečo ob pogledu na sijoče otroške oči, s seboj potegne tudi obračun naših dejanj v pravkar iztekajočem se letu. V človeški naravi je, da vedno mislimo, da smo najboljši, da smo zagotovo vsakič ravnali prav, da smo nezmotljivi... Ja, človeških slabosti je izjemno veliko, tega se zaveš šele v posebnih okoliščinah. Se dobro se spominjam seminarja uglednega komunikologa, ki je nam, udeležencem, naročil, naj vsak zase zapiše svoje pozitivne in negativne lastnosti. Seveda nismo imeli pri zapisovanju naših pozitivnih lastnosti prav nobenih težav, saj smo bili vsi požrtvovalni, prijazni, tolerantni, ustrežljivi... V glavnem — vsi smo bili super ljudje. Zataknilo se je pri zapisu naših t.i. negativnih lastnosti. Težko smo našli kakšen ustrezen pridevnik. Dobro se spomnim, da sem zase zapisala, da sem muhasta (pa še ob tem sem v oklepaju zapisala, da sem muhasta le takrat, ko to smem biti). Predavatelj se je iz srca nasmejal in rekel, da je to, kar smo storili, čisto nekaj normalnega in človeškega. Ljudje se namreč vedno vidimo le v lepi in pozitivni luči. Napak oz. slabosti se le redko zavedamo. Te besede so mi dale misliti. Le zakaj se torej ljudje zavijamo v najlepše utvare, vsi drugi okoli nas, ki nas dojemajo take, kot v resnici smo, torej tudi nesramni, netolerantni, egoistični, vzvišeni, muhasti..., pa si le vedno nekaj izmišljujejo, pretiravajo? Kdo ve, najverjetneje je razlog v tem, da je s tako namišljeno utvaro precej lažje živeti, kot pa si pogledati v oči in si priznati, da smo ga tokrat zares pokronali. Najtežje je priznati samemu sebi! Lažje se je izpovedati prijatelju, neznanemu človeku. Biti iskren sam s seboj in se truditi odpraviti pomanjkljivosti — no, to pa so že vrline zares velikih ljudi. Predavatelj je na tistem seminarju povedal še veliko modrih. No ja, priznam, veliko njegovih misli in resnic sem že pozabila. Nisem pa pozabila, da se je potrebno ob vsaki napaki, ki jo storiš, ustaviti, o njej dobro premisliti in jo skušati popraviti, če pa to ne gre, se je potrebno za storjeno neumnost vsaj opravičiti. Opravičilo! Je še kaj težjega spraviti z jezika tisti OPROSTI? Le poglejte malo risanke za najmlajše. Tudi tam imajo risani junaki velike težave pri izreku te besede. Da o odraslih ne govorimo. Kaj vse bi naredili, da bi se izognili opravičevanju! Ljudje smo res smešni. Največkrat mislimo, da se ne smemo nikoli in nikdar zmotiti, zato so napake še toliko težje in boleče. Se spomnite reka, da se je motiti človeško? Seveda, ljudje smo le ljudje, zato delamo napake in če smo pametni, se iz njih tudi nekaj naučimo. Na ta način odraščamo, se oblikujemo v zrele osebnosti, ki za svoja dejanja tudi odgovarjamo. Učimo se namreč s pomočjo napak. Seveda nam drugi ob tem velikodušno delijo nasvete, a kaj, ko je tisto, kar sami izkusimo, največ vredno! Decembrski dnevi so kot nalašč za razmišljanja o teh stvareh. In da ne bo vse tako črno — če se že zmotimo in naredimo napako in če se zavemo, da je bilo storjeno dejanje napačno, nam bo tudi oproščeno. Ljudje, ki nas imajo radi, nas bodo zagotovo razumeli, saj so na naši strani in nam želijo le vse najboljše. Sama sem že pred dnevi napisala seznam stvari, na katere v tem letu nisem preveč ponosna (ampak besede muhasta na tem listu več ni, ker sem to fazo odraščanja že prerasla). Srčno upam, da mi ljudje, ki so mi ljubi in najbližji, teh spodrsljajev niso preveč zamerili. Sem pa popisala še en list. Na njem so obljube, ki se jih bom skušala v letu, ki prihaja, tudi držati. Na prvem mestu je skrb za lastno zdravje, ki mi letos ni preveč služilo. Obljubila sem si tudi, da se ne bom več obremenjevala z nepomembnimi stvarmi, ki mi jemljejo prepotrebno energijo, predvsem pa se bom izogibala ljudi, ki niso pozitivno naravnani. Želim vam, da bi zadnje dni letošnjega leta preživeli mirno, naj bodo vaša srca napolnjena s toplino in ljubeznijo, predvsem pa vam privoščim veliko trenutkov v družbi vaših najdražjih. In ne pozabite — sreča je sestavljena iz drobnih trenutkov. Naj jih bo v letu 2009 čim več. Vse dobro vam želim! Zlatka Lampret, odgovorna urednica Majšperčana MAJŠPERČAN je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32a, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 42 21, GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret UREDNIŠKI ODBOR: Vilma Angel, Lea Gregurec, Marjan Kokot, Nataša Letonja, LEKTOR: Zlatka Lampret, PRIPRAVA ZA TISK: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 040 355 047, TISK: Grafis Rače, NAKLADA: 1500 izvodov. Naslovnica: Fotoarhiv KUD Majšperk. Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN dobi vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98). IZ OBČINSKIH PROSTOROV Iz dela občinskega sveta Na svoji 17. redni seji se je Občinski svet Občine Majšperk sestal 19. avgusta 2008. Po predstavitvi projekta gradnje osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj s strani g. Vidoviča iz Mestne občine Ptuj je občinski svet potrdil predinvesticijsko zasnovo in investicijski program. Sredstva za sofinanciranje projekta bodo v večji meri zagotovljena iz deleža sredstev odprodaje nepremičnin v Biogradu na moru, ki pripadajo Občini Majšperk. V nadaljevanju je bil sprejet Odlok o ugotovitvi javnega interesa za javno-zasebno partnerstvo ter določitvi osnovnih pogojev za izvedbo projektov gradnje širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Občinski svet je sprejel sklep o smernicah dolgoročnega razvoja Občine Majšperk do leta 2025, ki je pogoj za pridobitev točk pri razpisu širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Po razpravi je bil sprejet tudi odlok o varstvu virov pitne vode na območju Krajevne skupnosti Stoperce v Občini Majšperk. Sprejet je bil tudi posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem v k.o. Sveča. Mesec avgust je čas priprav na občinski praznik, zato je občinski svet sprejel tudi sklep, da se podeli plaketa Občine Majšperk za leto 2008 društvu DPD Svoboda Majšperk, priznanja pa Justini JUS, Vincencu DOBERŠEK, Mariji EBERL in Turističnemu društvu Ptujska Gora. V nadaljevanju je bil potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij ter sklep o dodelitvi dela plač za delovno uspešnost direktorici JZ Zdravstveni dom Ptuj. Svetniki so bili tudi seznanjeni s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna za leto 2008. Sledili pa sta še točki Pobude in vprašanja ter Razno. Pri slednji točki je bil sprejet še sklep, da se na podlagi izjav gradbenih odborov, spremeni prioriteto modernizacije občinskih cest, in sicer se iz prioritete črta: delno JP Planjsko - Vildon. Modernizacija v dolži- ni 1300 m in JP Slape - Vuzem (Gliječa). Modernizacija v dolžini 400 m, medtem ko se v prioriteto vključi JP Janški Vrh - Dolena, odcep Kozel. Modernizacija v dolžini 1000 m. Občinski svet se je sestal na 2. izredni seji 9. septembra 2008. Občinski svet je potrdil dopolnitev letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Majšperk za leto 2008, in sicer: Kmetijska zemljišča: pare. št. 217, v velikosti 396 m7, parc.št. 215/2 v velikosti 342 m^, obe pripisani pri Z KV 12, k.o. Kupčinji Vrh, v skupni vrednosti 1.616,25 EUR, nato pa je bil sprejet posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem v k.o. Kupčinji Vrh. V nadaljevanju je bila podana informacija o neurju s točo, nato pa sprejet sklep, da Občinski svet Občine Majšperk pooblašča komisijo, v sestavi Gorazd LADI-NEK predsednik ter Franc KRIŽANEC, Darko REJEC, Marjan NOVAK, Cvetko PEPELNIK, Zdravko HALOŽAN, Jože KOREZ kot člani, da pripravi sklep o razdelitvi sredstev po neurju z deževjem, močnim vetrom in točo dne 15.-16.08.2008 in ga posreduje županji. Na svoji 18. redni seji se je občinski svet sestal 7. novembra 2008. Po predstavitvi Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Majšperk za leto 2007 s pripadajočimi poročili, je občinski svet sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Majšperk za leto 2007 v predlagani obliki. V nadaljevanju je županja dr. Darinka FAKIN podala predstavitev Odloka o spremembah odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 2008, katerega je občinski svet tudi soglasno sprejel. V 1. obravnavi je bil sprejet odlok o ustanovitvi JZ Lakerne Ptuj. Z ozirom na večje število nevključenih otrok v program predšolske vzgoje je občinski svet sklenil, da je lahko število otrok v posameznem oddelku sledeče: - homogeni oddelek 1. starostnega obdobja (1-3 leta) - 14 otrok - homogeni oddelek 2. starostnega obdobja (3-4 leta) - 19 otrok - homogeni oddelek 3. starostnega obdobja (4-6 let) - 24 otrok. Fleksibilni normativi se izvajajo v šolskem letu 2008/2009. Prav tako je občinski svet sprejel sistematizacijo delovnih mest v Vrtcu Majšperk, ki ga je posredovala Osnovna šola Majšperk. Na podlagi poslovnega poročila za leto 2007 in Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja zdravja je občinski svet Občine Majšperk sprejel sklep, da direktorici JZ Lekarne Ptuj pripada delovno uspešnost 70 % dovoljene mase, to je znesek 4.12-3,70 EUR/bruto, v skladu z 18. členom Zakona o razmerju plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti Lekarnam Ptuj odobri povečan obseg sredstev za izplačilo delovne uspešnosti za leto 2008 v višini 18,83 % mase plač Potrjen je bil posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem v k.o. Bolfenk. Sledili sta točki Pobuda in vprašanja. Občinski svet je sprejel sklep, da Občinski svet Občine Majšperk zadolži občinsko upravo in županjo Občine Majšperk, da nemudoma pozove pristojnega požarnega in okoljevarstvenega inšpektorja, da opravi inšpekcijski nadzor v podjetju Albin promotion d.o.o. na Bregu. Občinski svet Občine Majšperk se je na svoji 19. redni seji sestal 2. decembra 2008. Po sprejemu dnevnega reda je bil potrjen zapisnik 18. redne seje s podanimi spremembami. V nadaljevanju je bil potrjen Občinski program varnosti Občine Majšperk, nato je sledila predstavitev in razprava o Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2009, ki je bil sprejet v 1. obravnavi. Potrjen je bil posamezni program prodaje finančnega premoženja za prodajo finančnega premoženja. Sprejet je bil sklep, da se pristopi k Skupnosti občin Slovenije, medtem ko se iz Združenja občin Slovenije izstopi. Sledili sta točki Pobude in vprašanja in Razno. Iz zapisnikov povzela Nataša LETONJA Uradne ure občinske uprave Občinska uprava Občine Majšperk je do sedaj opravljala svoje delo brez točno določenih ur za poslovanje s strankami, kar pomeni, da so lahko občani do zaposlenih v upravi prišli kadarkoli v delovnem času. Z novim letom bomo uvedli uradne ure, v želji po zagotavljanju boljše kakovosti opravljanja storitev občinske uprave. KAJ SO URADNE URE? Uradne ure so namenjene poslovanju s strankami, ki so praviloma določene v okviru poslovnega časa občinske uprave. Po novoletnih praznikih bomo zaposleni na posameznih področjih pričeli za stranke poslovati na sedežu občine v naslednjih terminih: - v ponedeljek od 8. do 10. ure in od 11. do 14. ure; - v sredo od 8. do 10. ure in od 11. do 17. ure; - v petek od 8. do 12. ure. Torek in četrtek sta namenjena delu na terenu in urejanju pisarniških zadev. To pomeni, da lahko občani v teh dveh dneh urejajo zadeve le v sprejemni pisarni, tako osebno kot po telefonu KDAJ LAHKO ODDA STRANKA VLOGO NA OBČINSKO UPRAVO? Kot do sedaj lahko na občinski upravi oddate vlogo vsak dan v času poslovanja občinske uprave, in sicer: - v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure; - v sredo od 7. do 17. ure in - v petek od 7. do 13. ure. URADNE URE ŽUPANJE? Tudi županja dr. Darinka FAKIN ima predviden čas za uradne ure, namenjene za sodelovanje in kontaktiranje s strankami. Obisk pri županji je potrebno predhodno najaviti v sprejemni pisarni občinske uprave. Uradne ure županje so praviloma ob sredah od 16. dalje v nujnih primerih pa se lahko dogovorite za poseben termin. Upamo, da bomo z uvedbo uradnih ur v občinski upravi kakovostneje opravljali svoje delo. Vsem bralkam in bralcem ter uporabnikom naših storitev želimo veselo in prijetno praznovanje božično novoletnih praznikov. OBČINSKA UPRAVA OBČINE MAJŠPERK OBJAVA NAKUPA ALI ZAKUPA NEPREMIČNIN KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ 1. Prostori v poslovnem centru v Hajdošah lb, Hajdina: prostori v prvem nadstropju v izmeri 120,74 m2 in prostori v pritličju v izmeri 35,50 m2 za izhodiščno ceno 125.000 EUR. Za najem znaša mesečna najemnina 8 EUR za m2. 2. Prostori v prvem nadstropju poslovnega centra v Zg. Koreni 25c, Zg. Korena, v izmeri 150 m2 za izhodiščno ceno 75.000 EUR. Za najem znaša mesečna najemnina 5 EUR za m2. 3. Prostori v prvem nadstropju poslovnega centra Videm 42,Videm pri Ptuju v izmeri 186,70 m2 za izhodiščno ceno 120.000 EUR. Za najem znaša mesečna najemnina 6 EUR za m2. 4. Poslovni objekt v celoti (trgovina KZ) Majšperk 25, Majšperk za izhodiščno ceno 90.000 EUR. 5. Poslovni prostori (trgovina v pritličju) Krempljeva 2, Ptuj, v izmeri 85,51 m1 2, cena mesečnega najema 12 EUR m2 in poslovni prostori v notranjosti objekta v izmeri 35,50 m2, cena mesečnega najema 6 EUR m2. 6. Dve hladilni komori vsaka kapacitete 360 m3 4 na Rogozniški cesti 27,Ptuj. Cena mesečnega najema po komori 600 EUR. Pisne ponudbe pošljite na Kmetijsko zadrugo Ptuj z.o.o., Miklošičeva ul. 12, 2250 Ptuj, Za dodatne informacije lahko pokličete Ljubomirja Čučka , tel. 041 212 126. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru. J\ Dimnikarske storitve in poslovno svetovanje JT ARTY RODOŠEK S.p. T* Maistrova 8, 2319 Poljčane, www.dimnikarstvo-maribor.si MAJŠPERK Majšperk 32 2322 Majšperk OBVESTILO 0 IZVAJANJU DIMNIKARSKIH STORITEV V OBČINI MAJŠPERK: Spoštovane občanke in občani! Na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe št. 01403-73/2008, z dne 13.10.2008 z Vlado Republike Slovenije smo koncesionar za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe - dimnikarske službe, za območje občine Majšperk. DIMNIKARSKA SLUŽBA je obvezna državna gospodarska javna služba in je namenjena izvajanju meritev, pregledovanju in čiščenju kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstvo človekovega zdravja in varstva pred požarom. NAROČILO ZA IZVEDBO DIMNIKARSKIH STORITEV: Arty Rodošek s.p., Maistrova 8, 2319 Poljčane Tel: 02/234-07-86, Fax: 02/234-07-77, Gsm: 051-415-437, 051-415-435 www.dimnikarstvo-maribor.si Za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe - dimnikarske službe vas seznanjamo z obveznostjo vpisa kurilnih naprav v evidenco kurilnih naprav 32.čl. Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe... (Uradni list RS, št. 129/2004,57/2006,105/2007). • Uporabniki storitev dimnikarske službe morajo zagotoviti, da je mala kurilna naprava, ki jo uporabljajo, vpisana v evidenco kurilnih naprav, ki jo za Ministrstvo za okolje in prostor vodi koncesionar. • Mala kurilna naprava se ne sme uporabljati, če ni vpisana v evidenco. Koncesionar zagotavlja BREZPLAČEN vpis kurilne naprave v register do 9. januar 2009, Naprošamo vas, da izpolnite spodnji obrazec s pravilnimi podatki in si tako zagotovite brezplačen vpis obstoječe kurilne naprave v register. S tem se izognete stroškom vpisa kurilne naprave in hkrati omogočite pripravo na kvalitetno izvedbo storitve. Po izteku navedenega roka, bomo opravljali vpis kurilnih naprav izključno na podlagi opravljenega prvega pregleda kurilne naprave in strošek obračunali v skladu s Tarifo dimnikarskih storitev (Uradni list RS št. 71/07), ki znaša med 78,86 € in 156,00 € V primeru, da vam je koncesionar do prejema tega obvestila že izvedel dimnikarsko storitev na kurilnih napravah, smatrajte obvestilo za brezpredmetno. -K------------------------------------------------------------------------------------------- Uporabnik kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav Ime in priimek - Podjetje Ulica in številka Številka pošte in kraj Davčna št. (podjetje) Tel., gsm Poštnina plačana. Pogodba j št. 159/2/S i Dimnikarske storitve in poslovno svetovanje ARTY RODOŠEK S.p. Maistrova 8 2319 Poljčane Dimnikarske storitve, katere izvajamo na območju občine Majšperk so: ■ redna in generalna čiščenja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, • meritve dimne emisije, ■ odstranjevanje katranskih oblog iz dimovodnih naprav, ■ notranji pregledi dimnikov z dimniško kamero in možnost posnetka na CD, ■ protikorozijska zaščita kurilnih naprav, • redni letni pregledi kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, ■ svetovanje na področju kurilnih in dimovodnih naprav, ■ prvi pregledi za vpis kurilnih naprav v kataster. Dimnikarske storitve izvajamo v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti: • Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št 39/06) • Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) • Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/04,57/06,105/07)-uredba o dimnikarski službi • Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 71/07), velja od 08.08.2007-cenik dimnikarskih storitev • Uredba o emisijah snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07 in 81/2007) - uredba o emisijah dimnih plinov • Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 128/04,18/05)-pravilniko dimnikarski službi • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/1996, 71/2000, 99/2001, 17/2003) - pravilnik o meritvah • Odredba o obliki poročil o meritvah v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak (Uradni list RS, št. 72/00) - odredba o obliki poročil Vrsta goriva Označite s križcem X Tekoči naftni plin Zemeljski plin Trdo gorivo El. kurilno olje Drugo (klima, Moč kurilne naprave Označite s križcem X Do 50kW Nad 50kW Označite, če imate daljinsko ogrevanje - skupna kotlovnica Vrsta goriva X Naslov - kotlovnice, ulica, hišna številka: El. kurilno olje Zemeljski plin Tekoči naftni plin Trdo gorivo IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE NA OBMOČJU OBČINE MAJŠPERK V ZIMSKI SEZONI 2008/2009 Zimska služba na območju Občine Majšperk, ki obsega pluženje snega in posipavanje ob poledici na lokalnih cestah in javnih poteh, se bo tudi v zimski sezoni 2008/2009 izvajala po določenem prioritetnem vrstnem redu. Razporeditev cest v posamezno prioriteto je ostala enaka, kot je bila v zadnji zimski sezoni. Izvajalci zimske službe na posameznih območjih so naslednji: Cestno podjetje Ptuj d.d. izvaja zimsko službo (pluženje in posipavanje) na vseh pomembnih povezovalnih lokalnih cestah v občini, in sicer: LC Sestrže — Mostečno, LC Podlože — Sestrže (Lokanja vas), LC Majšperk — Vrhe, LC Žetale — Vabča vas, LC Cirkovce — Jurovska vas, LC Ptujska Gora — Slape, LC Vrhe — Savinjsko -Spodnji Gaj ter LC Stogovci — Ptujska Gora. V primeru morebitnih zapletov pokličite 02/ 788 0 800 ali GSM 041 677 930. Jožef ŽOLGER s.p. izvaja pluženje cest v naseljih Breg, Jelovice, Koritno, Lešje, Majšperk, Preša, Skrblje, Sp. Sveča in delno naselje Sitež (Bergont). Navedeni izvajalec izvaja tudi posipavanje cest ob poledici na območju celotne občine. V primeru morebitnih zapletov lahko pokličete na 02/ 795 0 250 ali GSM 041 648 835. Strojni krožek "ŽETALANEC" s svojimi člani izvaja pluženje cest v naslednjih naseljih: - na celotnem območju KS Stoperce, ki zajema naselja Dol pri Stopercah, Grdina, Kupčinji vrh, Stoperce in Zg. Sveča. Izvajalca sta Srečko TACIGA, GSM 031 764 384 in Martin LORBER, GSM 031 299 468; - delno na območju naselja Sitež (Vinarje) ter naselja Sp. Sveča (Rabuda); - v naseljih Sestrže, Medvedce in Podlože ter delno v naseljih Ptujska Gora (Vrhe) in Doklece (Trebež). Izvajalec je Robi ŠIREC, GSM 041 537 705. V primeru morebitnih zapletov se lahko obrnete tudi na vodjo strojnega krožka Izidorja ŠTAJNBERGER, GSM 041 554 300. Viljem ŠELIGA (GSM 041 547 476,1 izvaja pluženje cest na območju KS Ptujska Gora v naseljih Bolečka vas, Doklece, Janški vrh, Ptujska Gora, Slape in Stogovci ter v naseljih Stanečka vas, Naraplje in Planjsko (Vildon). Marjan Verdenik s.p. (GSM 041 364 118) bo poskrbel za dovozno cesto in okolico Doma krajanov in gasilcev na Ptujski Gori ter Trg Ptujska Gora, po potrebi pa bo čistil sneg na cestah in javnih površinah tudi na drugih območjih Občine Majšperk. Plužijo in posipavajo se samo tiste ceste, ki so v kategorizaciji občinskih cest (Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Majšperk, Uradni list RS, št 38/99), razen tistih odsekov cest, ki so v zimskem času nefunkcionalni. Za pluženje dovoznih poti do posameznih hiš se morajo občani dogovoriti z izvajalcem na posameznem območju. Podrobnejši seznam cest in javnih površin, ki so v programu zimske službe v sezoni 2008/2009, je objavljen na oglasni deski Občine Majšperk. S strani Občine Majšperk si želimo, da bi izvajanje zimske službe tudi letos potekalo v medsebojnem sodelovanju in brez zapletov, zato občanom predlagamo, da se v primeru zapletov pri izvajanju zimske službe, najprej obrnejo na posamezne izvajalce in pokličejo na zgoraj navedene kontaktne številke. Občinska uprava DOGODKI V OBČINI Asfaltiran odsek dovozne ceste na relaciji Sestrže 71 do Sestri 69 Končno je uspelo tudi »nam«. Letošnji avgust je bil za nas, krajane tega dela Sestrž, nepozaben. Z veliko truda in s prigovarjanjem krajanov nam je uspelo zbrati dovolj podpore za izgradnjo in asfaltiranje ceste v dolžini 250 metrov, in sicer na relaciji Sestrže 71 do Sestrž 69. Določili smo gradbeni odbor in se (eni bolj, drugi manj) aktivno in z veseljem lotili pripravljalnih del. Uredili smo vse potrebno za pripravo tampona ter pričeli zanj zbrati potrebna finančna sredstva. Kljub težavam pri zbiranju finančnih sredstev s strani tukaj živečih krajanov in ostalih, ki cesto redno uporabljajo, nam je vendarle uspelo zbrati dovolj sredstev za izgradnjo tampona, čeprav nekateri še vedno niso plačali svojega dela dolga. Za asfaltiranje cestnega odseka smo se po pomoč obrnili na Občino Majšperk, ki se je tudi tokrat »izkazala« in priskrbela finančna sredstva za asfaltiranje cestnega odseka. Pri našem delu nikakor ni šlo brez težav, pa smo kljub temu vztrajali in z delom nadaljevali. Sedanji pogled na lepo asfaltirano cesto znova potrjuje, da požrtvovalnost in složnost zagotovo rodi uspeh. Uspeh in velik dosežek za nas vse, saj se bomo od sedaj naprej lahko varneje in prijetneje pripeljali do naših hiš in zemlje, ki jo vestno obdelujemo. Zagotovo pa bo »naša« asfaltirana cesta v zadovoljstvo tudi marsikateremu obiskovalcu naših krajev. Zavedamo se, da brez pomoči in podpore naše Občine takšne investicije sami nikoli ne bi zmogli, zato gre izredna zahvala naši občinski upravi pod vod- stvom županje dr. Darinke Fakin. Posebna zahvala za posluh in pomoč pri zbiranju finančnih sredstev pa gre tudi referentu za okolje in prostor gospodu Darku Rejcu. Za dobro in korektno delo se zahvaljujemo tudi Jožetu Žolgerju in njegovim delavcem ter Cestnemu podjetju Ptuj. Milan Kamenšek, v imenu gradbenega odbora in krajanov Sestri Takšna je videti cesta z asfaltno prevleko na Sestržah. — Srečanje starejših občanov v Stopercah Tako kot že vrsto let do sedaj je tudi letos KO RK Stoperce organiziralo letno srečanje starejših in onemoglih krajanov. To je bilo 25. oktobra 2008. Člani upravnega odbora se še posebej trudimo, da bi naredili ta dan čim bolj prijeten, sproščen in vesel. Da lahko na tem srečanju vsak najde svoj trenutek, doživi razvedrilo in si najde sogovornika, nam dokazuje vedno znova velik odziv povabljenih in ravno tega smo vsi, ki sodelujemo pri organizaciji, najbolj veseli. Kot je že v navadi, se vse skupaj začne s sveto mašo v farni cerkvi. Tudi letos je trpeče in preizkušene v besedi krepčal domači duhovnik p. Alojz Klemenčič ob pomoči patra kapucina iz Ptuja. Ob vsakodnevnih preizkušnjah pride še tako prav beseda tolažbe in upanja ter vere, da ima vse svoj namen. Zavedati se je potrebno, da na tej poti nismo sami. S tem zagotovilom se je srečanje nadaljevalo v domu krajanov, kjer je sledil kratek kulturni program. Seveda so ravno otroci tisti, ki so v besedi najbolj iskreni in najbolj prisrčni, zato so imeli priložnost povedati, kaj čutijo in mislijo o babici in dedku. To jim je tudi uspelo, saj so jih starejši poslušali s smehom na obrazu. Kako je bilo nekoč, ko so se v vsaki vasi ob praznikih veselo vrteli ob glasbi, pa so jim v spomin priklicali folkloristi. Pa ne le, da so obudili spomin, celo zavrteli so se z njimi ob lepem valčku. Za vse te polepšane trenutke se iskreno zahvaljujem učencem in učiteljicam OS Stoperce ter folklorni skupini KPD Stoperce. Srečanja se je udeležila tudi predstavnica OZRK Ptuj in gospa županja, ki sta s svojimi besedami prav gotovo vsakemu obrnili pogled v pozitivno smer in v novi jutri. Ob skromnem kosilu in kasnejšem druženju je bilo obujenih veliko starih spominov, veselega klepetanja, izmenjave izkušenj, svetovanja, zaupanja stisk in bolečin in ko ob vsem tem čas tako hitro mineva, je človeku kar žal, da je takšno srečanje le enkrat letno. Sicer pa so pred nami prazniki, ki nam bodo ponovno omogočili stike in srečanja. Ob tej priložnosti želim vsem starejšim čim več topline in lepih doživetij, da ne bi čutili osamljenosti, predvsem pa zdravja, da se bomo ponovno srečali na drugem letnem srečanju. Angela KITAK, predsednica KO RK Starejši občani iz Stoperc Delo članic 112 Leto 2008 se počasi izteka. Za nami so naporni treningi, uspehi na tekmovanjih in tudi razočaranja. V prejšnjih številkah Majšperčana ste že veliko brali o naši ekipi in o naših uspehih, ki smo jih dosegle v tem letu. Prejšnje članke so večinoma pisali naši navijači, ki vse to podoživljajo z nami in se veselijo našega uspeha. Članice 112 smo se tokrat odločile, da vam same predstavimo naše delo in naša doživetja na tekmovanjih ter na treningih. Že v letu 2007 smo si na regijskem tekmovanju v Bukovcih priigrale vstopnico za državno tekmovanje, ki je potekalo 18. maja v Ravnah na Koroškem. Naše vaje so se začele že meseca marca, saj smo punce v zimskih mesec malo lenarile. Do našega nastopa na državnem tekmovanju pa smo si morale nabrati ogromno moči in kondicije. To nam je s pomočjo našega novega kondicijskega trenerja Leona Lampreta tudi uspelo. Naporni treningi in veliko dobre volje so pripomogli k naši najboljši vaji, saj smo se v rekordnem času približale rezultatu še vedno aktualnih olimpijskih prvakinj — Hajdošam. Svojega zanje in izkušenj nismo nabirale samo na velikih in pomembnih tekmovanjih, kot so pokalna in državno, ampak tudi na lokalnih tekmovanjih v Gerečji vasi in v Žetalah. Pred državnim tekmovanjem nas je čakala še ena pomembna tekma v sklopu šestih pokalnih tekmovanj. Odpeljale smo se na Dolenjsko v Kamence. Na vajo smo bile dobro pripravljene, a nas je izdala trema, zato je bil rezultat nekoliko slabši od pričakovanj. Kljub neuspehu smo ostale optimistične glede nadaljnjih tekmovanj. Državno tekmovanje se je bližalo in trenirale smo v želji, da bi bil rezultat čim boljši. Prišel je dolgo pričakovan dan oz. naše najpomembnejše tekmovanje v letošnjem letu, saj bi nas dobra uvrstitev popeljala vse do kvalifikacij za gasilsko olimpijado. V Ravne na Koroškem smo prispele dobre volje in v pričakovanju dobrega uspeha. Na vajo smo bile zelo dobro fizično pripravljene. Skrbel nas je spolzek teren, saj smo bile seznanjene s poškodbami drugih udeležencev na tekmovanju, zato smo bile pri izvedbi vaje previdnejše. Ta previdnost nas je popeljala na šesto mesto izmed 44 ekip, ki so tekmovale v naši konkurenci. Čeprav smo bile razočarane, smo se končne uvrstitve vseeno veselile, saj je bilo pred nami še mnogo tekem oz. tekmovanj. V zelo kratkem času nam je uspelo odpraviti večje napake in vajo »izpiliti« do potankosti. 31. maja smo v Hajdošah osvojile zavidljivo 1. mesto. Veselje je bilo nepopisno, saj smo le za 0,08 s premagale državne prvakinje. Tekmovanja za pokal Slovenije so se vrstila eno za drugim. 7. junija smo v Kamniku dosegle najboljši čas vaje, vendar so nas kazenske točke popeljale na 8. mesto. 14. junija se je v Slovenski Bistrici zgodba iz Kamnika ponovila — naredile smo najboljšo vajo po času, vendar nas je 10 kazenskih točk popeljalo na 2. mesto. Pred poletnimi počitnicami nam je ostalo še eno tekmovanje v ligi. 21. junija smo tekmovale v Štrekljevem Lepo sončno vreme nam je dalo veliko energije, kar se je pokazalo v izvedbi vaje. Odmerjen čas 40,4 s je bil naš najboljši dosežen čas na tekmovanjih. Vaja je bila odlična, vendar brez kazenskih točk očitno ne gre. Naredile smo napake, ki so nam prinesle 15 kazenskih točk in to nas je vrglo na 7. mesto. S tem tekmovanjem je bil del lige do jeseni zaključen. Da bi čez poletje ostale v dobri formi, smo se udeležile prijateljskih tekmovanj v Dornavi, Šikolah in Smolniku, kjer smo dosegale odlične rezultate. Še ena velika preizkušnja pred zadnjim tekmovanjem v ligi nas je čakala, saj smo se morale dokazati na domačem terenu. Na občinskem tekmovanju smo osvojile 1. mesto. S tem smo potrdile, da smo dobro pripravljene na zaključno tekmovanje v ligi 13. septembra v Škofji vasi. 13. september je bil turoben dan. Razpoloženje v naši ekipi ni bilo najboljše, saj smo vedele, da nas čaka naporna tekma. Ko smo prispele v Škofjo vas, je pričelo rahlo deževati. Vedele smo, da moramo za dobro uvrstitev vajo opraviti čim boljše. Ko smo prišle na progo, je začelo deževati. Spojke, cevi, teren... vse je bilo mokro in blatno. Kljub slabemu vremenu in zelo slabi opremi smo se na koncu vseeno veselile skupnega 3. mesta, ki smo ga dosegle v skupnem seštevku Pokalnega tekmovanja. Za našimi dosežki stoji veliko ljudi. Najbolj zaslužni za naš uspeh so naši trenerji (Vlado, Aljaž in Leon) in naši starši, ki so bili z nami potrpežljivi in so vedno verjeli v nas. Zahvalile bi se tudi Upravnemu odboru in članom našega društva, ki skrbno bdijo nad nami in nas spodbujajo na naših tekmovanjih. Zelo vesele pa smo bile tudi sprejema v šotoru ob občinskem prazniku, kjer nam je čestitala županja dr. Darinka Fakin in vsi ostali. Članice 112 Naši humani gasilci Majšperški gasilci na strehi gasilskega doma v Majšperku V letu 2008 smo se gasilci PGD Majšperk še posebno izkazali na vseh področjih. V začetku leta je naše vodstvo skupaj z operativo izpeljala akcijo za nabavo in predajo novega vozila. Članice pa smo po svojem programu izvajale vaje in kondicijske priprave za tekmovanje. Novi avto smo pripeljali v sredini meseca julija in zato smo še pospešili priprave za veliki dogodek ob predaji vozila. Vse priprave so nam lepo uspevale, prebarvali smo vrata in spodnji del stavbe, prav tako smo prebarvali garaže. Za to delo smo porabili kar nekaj dni in na koncu smo bili vsi zadovoljni z lepim videzom. Dogovorimo se, da naslednji vikend naredimo še vse ostalo in v miru počakamo na predajo vozila. Vremenskim nevšečnost-nim pa ni mar za naš dogovor. Ko se 15.8 vračamo z uspešnega tekmovanja v Dornavi, vidimo, da se pripravlja močno neurje. Veter in toča ne prizaneseta našemu kraju. Članice odhitimo domov in neurje se prične. Našim operativcem najprej stolče avtomobile pred gasilskim domom. Nato se oglasi sirena in gasilci že odhitijo pomagat sokrajanom v Lešje in Majšperk. Nihče več ne pomisli na svoje avtomobile in na svoje hiše, pred sabo imajo le pomoč ljudem v nesreči. Na terenu ostanejo skoraj vso noč. Vsem naenkrat ne morejo pomagati, zato se ob 5. uri odločijo za počitek. Prespijo dve uri in ob 7. zjutraj so že na terenu. Prekrivajo strehe s folijo in pomagajo krajanom reševati, kar se še rešiti da. Pred gasilskim domom razdelimo folijo in napotimo ostale enote, ki pridejo od drugod, na delo. Tudi na hrano ne pozabimo. Naši gasilci delajo ves dan in se izmučeni vrnejo zvečer v gasilski dom. Že potekajo priprave za drugi dan. V nedeljo zopet pokrivajo strehe in tako teče delo naprej še vse do srede, ko se akcija prekine. Počistimo dom, postavijo šotor in že je tu sobota, 23.8, ko predamo novo vozilo svojemu namenu, še prej pa pripravimo tekmovanje v curkometu. Curkomet izpeljemo v lepem vremenu, a predaja vozila se začne v nevihti. In zato naši gasilci zopet odhitijo na pomoč krajanom. Ko se vrnejo premočeni, je naša prireditev že pri koncu, a nič zato, saj smo si enotni: najprej pomoč drugim, potem pa vse ostalo. Prireditev lepo uspe, mi pa smo z mislimi že na naslednjih tekmovanjih. 7. 9. 2008 organiziramo občinsko tekmovanje in tam zelo uspešno tekmujemo. Ze je tu občinski praznik, zopet postavimo šotor in prevzamemo parkiranje ob prireditvi. Me, članice, pa istega dne še uspešno tekmujemo na zadnjem tekmovanju. Ko pospravimo šotor, malo pomislimo, da smo ostali brez dela, a ni tako. Že se organizira skupina gasilcev, ki bodo našim članom ob naslednjih koncih tedna pomagali prekrivati hiše in gospodarska poslopja. Vsako soboto smo na drugi strehi, ob petkih pa delamo načrte za naslednji konec tedna. Ko prekrijemo kar nekaj streh, se začne v sredini oktobra velika akcija - prekrivanje našega gasilskega doma. Vse je pripravljeno in v petek popoldne začnemo. 3 dni delajo skoraj vsi gasilci, tako operativci, ki so na strehi, tisti nekoliko starejši okrog gasilskega doma in me članice, ki pomagamo in pripravljamo hrano. V nedeljo ob 12. uri skoraj ne moremo verjeti samim sebi, da je naše delo končano in streha pripravljena za mojstre, ki jo v naslednjih dneh pokrijejo s pločevino. Danes vsi ponosno pogledujemo streho na našem domu in si rečemo, to je naše delo. Do prvega novembra prekrijemo še dve strehe v Dolinci in delo naših gasilcev je skoraj pri kraju. Tako so naši gasilci v leto 2008 dokazali, da ne poznajo samo operativnega gasilskega dela, ampak da imajo svoj poseben dar, pomagati ljudem ob elementarnih nesrečah in predvsem pomagati svojim prijateljem pri nevarnem delu, kot je delo na strehi. Najbolj pa nas veseli, da so po opravljenem delu v gasilski dom prihajali brez poškodb, seveda če odmislimo raztrgane hlače in bluze. Naši člani ne poznajo plačil, največ jim pomeni beseda HVALA. Čeprav ima ta beseda skoraj premajhno težo, kajti ure, ki so bile opravljene za pomoči drugim, so nenadomestljive. Člani PGD Majšperk - hvala vam še enkrat za vse, kar ste opravili v tem letu, me, članice, smo ponosne na vas, tako kot ste vi ponosni na svoja dela. Članice PGD Majšperk Konec tekmovalne sezone v društvih upokojencev Ptujskogorski upokojenci so odlični športniki Tudi letošnje leto se je, kar se tiče tekmovanj med društvi upokojencev kot tudi regijskih tekmovanj, končalo zelo uspešno za športne sekcije v Društvu upokojencev Ptujska Gora. V ruskem kegljanju so se naši kegljači - tako moška kot tudi ženska ekipa - pomerili v ligi »Spodnje Podravje-vzhod«. Tekmovanje se je odvijalo dvokrožno, razdeljeno v spomladanski in jesenski del, v katerem so se ekipe pomerile enkrat na domačem, nato na tujem terenu. Naši ekipi sta osvojili prvo mesto po zbranem številu točk, pa tudi največ kegljev smo podrli. Udeležili smo se več turnirjev po severovzhodni Sloveniji, na katerih smo dosegli odlične rezultate. Naši strelci pa so se pomerili na regijskem tekmovanju z zračno puško na ptujskem strelišču, na katerem so se zelo dobro odrezali, saj so v močni konkurenci osvojili drugo mesto. Tudi naši šahisti so dosegli odličen uspeh s prav teko osvojenim drugim mestom na regijskem tekmovanju na Ptuju. Pokala za odlično uvrstitev sta obe drugo uvrščeni ekipi sprejeli na srečanju upokojencev Spodnjega Podravja v Moškanjcih, podelil pa jim ga je predsednik PZDU Spodnje Podravje Franc Koderman. Tekmovalni del v ligi ruskega kegljanja pa smo sklenili na kegljišču v Kidričevem, kjer je DU Kidričevo organiziralo zaključni turnir za leto 2008, na katerem smo prejeli pokale prav tako iz rok predsednika PZDU Spodnje Podravje. Ocenjujemo, da je za nami izredno uspešna športna sezona, upamo, da si bomo čez zimo nabrali novih moči za naslednjo sezono v kateri se bomo spet borili za dobre uvrstitve. Sodelovanje na takšnih prireditvah pa je tudi dobra predstavitev našega društva in našega kraja. Daniel Uran, DU Ptujska Gora Srečanje jubilantov na Ptujski Gori Na zahvalno nedeljo, 9. novembra 2008, smo se na Ptujski Gori zbrali zakonci jubilanti, ki smo praznovali 25, 30, 40 in 50 let skupnega življenja. Maše se je udeležilo deset zakonskih parov z otroki, vnuki in drugimi sorodniki. Zahvalili smo se Bogu in Materi Božji za vse, kar smo preživeli na skupni poti, in hkrati prosili, da nam Bog nakloni še mnogo skupnih Jubilanti v Marijini cerkvi na Ptujski Gori let v zdravju, trdni veri in medseboj- se spomnili vsega, kar smo obljubili na priložnosti naj se v imenu vseh jubi- nem razumevanju. Mašo je daroval p. poročni dan. lantov iskreno zahvalim sodelavcem Gavdencij, ki je poudaril, da je v zako- Po maši smo bili jubilati povabljeni v Karitas za pripravo srečanja, ki nas je nu potrebne veliko ljubezni, pozorno- samostansko obednico, kjer je sledil res obogatilo in povezalo. Hvala jim, sti, potrpežljivosti, če želimo, da bo kulturni program in družabno sreča- ker so poskrbeli, da je bilo naše obha- uspeval. Po nagovoru nas je povabil k nje, ki ga vsako leto pripravi župnijska janje obletnice resnično prijetno, obnovitvi poročnih obljub; tako smo Karitas skupaj z župniščem. Ob tej Emica Rodošek Letos smo krstili mošt v stoperški farovški kleti Celo leto je treba trdo delati, da si ob koncu leta lahko natočiš kozarček ruj-nega vinca v svoji kleti. Vsak gospodar si želi, da bi bil njegov pridelek v steklenici čiste barve in žlahtnega okusa. Dobro vince pridelajo tudi stoperški farani v farovškem vinogradu. Letos se je s pomočjo članov župnijskega pastoralnega sveta uredila tudi klet pod župniščem. Vse to je prispevalo k temu, da smo se po dogovoru s p. Alojzem odločili za krajevno Martinovanje v farovški kleti, ki so jo organizirali člani Etnografske sekcije KPD Stoperce. Sredstva so prispevali udeleženci in tako se je vesela družba zabavala pod šotorom ob pestrem kulturnem programu, v katerem so nastopili ljudski pevci »Prešmentani faloti«, ljudske pev- ke, člani folklorne skupine ter seveda dramski igralki Marjanca Kamenšek v vlogi »škafa« in Marinka Pšeničnik v vlogi »lakernce«. Sledil je običajen krst mošta, ki ga je opravil Miran, blagoslov novega vina pa je opravil p. Alojz Klemenčič. Družina Jernejšek, družina Tacigovih ter Nada Golob so pripravili Martinove dobrote, nato pa se je seveda prilegla kapljica domačega. S kozarci, ki so jih udeleženci dobili v spomin, smo nazdravili in zapeli tisto resnično, tisto znano kitico: »Kolko kapljic, tolko let... Veselili smo se nato ob prijetnem kramljanju in ugotovitvah o kakovosti letošnjega pridelka vse do poznih nočnih ur. Anica Rejec Škaf in lakernca Športno društvo Podlože - Ribiška sekcija Ribiči ribiške sekcije ŠD Podlože smo bili v letu 2008 dokaj aktivni. V letošnji sezoni smo priredili pet tekmovanj. Na koncu sezone smo organizirali družabno srečanje, na katerem smo podelili pokale najboljšim tekmovalcem. 1. mesto je dosegel Boris Gajšt, 2. mesto Stojan Kodrič in 3. mesto Marjan Strašek ml.. V ligi je tekmovalo 14 tekmovalcev. Najtežji ulov je bil težak 5850 g. (Boris) Na tem srečanju smo opravili letni pregled dela in izvolili novega vodjo ribiške sekcije. V naslednji sezoni ste vabljeni vsi zainteresirani (ribiči po duši), da se pridružite naši sekciji. Ribiška sekcija VAM ŽELI SREČEN BOŽIČ IN USPEŠNO LETO 2009. Boris Gajšt, vodja sekcije Najboljši ribiči Sveti Miklavž v Majšperku Sv. Miklavž je skupaj s parklji obiskal naše najmlajše Miklavž, kakor pri nas imenujemo svetega Nikolaja, je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove - pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkeljnov. Na ta Miklavžev večer, v petek, 5. decembra 2008, je prišel tudi v naše kraje in obdaroval vse pridne otroke. Priložil pa je tudi šibo, za vsak slučaj! Ponovno so ga otroci pričakali v dvorani TVI-AP Majšperk, kjer so si poprej lahko ogledali še igrico, ki so jo pripravile vzgojiteljice Vrtca Majšperk. Darila za otroke so Miklavžu pomagali kupiti posebni dobrotniki, katerim se iz srca zahvaljujemo: OBČINA MAJŠPERK, ŽOLGER JOŽEF S.P., PICERIJA ŠPAJZA, JANEZ VUK S.P., PREVOZNIŠTVO PAJN-KIHER KARL S.P., TATJANA VELE S.P., ZDENKO VELE S.P., ŠTEFAN GALUN S.P., KARMONT D.O.O., JOVANOVIČ LILJANA S.P., MIZARSTVO AVGUŠTIN MARJAN S.P., SVIT - ZOLAR IVAN, MIZARSTVO VUK ANTON S.P., DOLINA WINETTOU, JANEZ LAMPRET S.P., DEJAN VUK S.P., ACD DECIAL D.O.O., VUK LIDIJA S.P. TRGOVINA DOMAČIJA, ŠIVILJSTVO MANDLC JOLANDA S.P., LORBER IDA S.P., SAJKO BOGOMIR S.P., STROJNI OMETI MARKO BEZ- JAK, DEMOL IN d.o.o., GOSTILNA GAJSER RAVKO s.p., VETERINARSKA AMBULANTA HERNJA STANKO s.p. »Otrok je knjiga, iz katere beremo in v katero pišemo«, je povedal Peter Rosseger. V Kulturno-umetniškem društvu Majšperk smo veseli in hvaležni, da lahko skupaj z vsemi sponzorji ohranjamo spomin na svetega Miklavža in ga vtisnemo tudi v te otroške knjigice. Čez nekaj let, ko bodo listali po preteklosti, se bodo prav gotovo radi ustavili na tej strani in mlajšim prebrali kakšno vrstico. KUD Majšperk Miklavž pri Stoperčanih 5. december leto 2008. Miklavžev večer. Dež lije kot iz škafa. Kljub vsem vremenskim nevšečnostim je treba na pot. Tokrat odhajamo na pot v organizaciji dramske skupine KPD Stoperce,- Miklavž in parkeljčki, fotograf in šofer. V teh vlogah svojo dobro voljo kažejo Matjaž, Lea, Marinka, Peter in Ana. Pripravljenih je 124 paketov, v katerih so sladke dobrote in sadje, ki jih je s svojo vztrajnostjo za vse pridne od sponzorjev pridobila Lea Gregurec. Sponzorji naših polnih vrečic so bili: Orbico d.o.o., Podravka d.o.o., Mercator Emba d.d., Mercator SVS d.d., Elenkel Slovenija d.o.o., Josef Manner d.o.o. Vsem naštetim se iskreno zahvaljujemo. Zgodnji večer se je po drvenju od hiše do hiše kaj hitro prevesil v zgodnje jutranje sobotne ure, ko je utrujeni Miklavž zaključili z delom. Zal pa ni mogel obiskati vseh. Nekateri so nas opazovali skozi okna, drugi so nam odprli in obstali presenečeni, tu in tam smo darilo nastavili na kljuko ali na okno. Najbolj pa smo bili veseli škornjev, ki so le tu in tam čakali na hišnem pragu, da bo »Miklavž« vanje nastavil darila kot v starih, dobrih časih. Takrat niso pisali pisem, temveč so nastavljali škornje ali pa »slamjače«. Kdor je bil celo leto leto, je dobil darilo, kdor pa je bil poreden, ga je v škornjih čakalo blato. Danes so časi drugačni. Otroci so Miklavžu podarjali risbe, izročali pisma, nekateri pa so se zahvaljevali z nežnim ihtenjem, ki smo ga še kako dobro razumeli. Miklavž pa ni obiskoval le otrok, ampak tudi odrasle. Sv. Miklavž je v Stopercah obiskoval pridne otroke Tema te noči je prinašala svojo moč, dobra volja je krepila pogum, srečni obrazi pa so bili dota, da tega običaja ne bo mogoče kar tako opustiti. Anica Rejec Prišla bo pomlad... Izkušen čebelar v družbi mlajšega ljubitelja čebel Dnevi se krajšajo, sonce izgublja poletno razigranost, narava se umirja in zaspano izgublja zardelo jesensko podobo. Tudi naše čebelice že rahlo dremuckajo. Le tu in tam mlada zagreta čebelica Maja pokuka iz panja, rahlo zavije svoj nosek in smukne v bližnji gozdiček, poprosit jesensko vresje za zadnjo kepico cvetnega prahu za mirno zimsko spanje. Mlada čebelarja Za hrano v mrzlih zimskih dneh je že jeseni poskrbel čebelar. Tudi za toplo odejo in mir pri čebelnjaku je odgovoren čebelar. Zaspane čebelice, zadovoljne s svojim dosedanjim delom, so se pogreznile v mirno zimsko spanje, v obetajoče sanje o novi cvetoči pomla- di. Sanjajo težko pričakovano zmago sonca nad mrzlo zimo. Čakajo tople pomladne sapice, da bodo stopile sneg in privabile na dan zvončke, trobentice, vijolice in drugo pomladno cvetje. Na veselo pomladno praznovanje, začetek nove sezone dela, da s svojim neutrudnim delom poplačajo čebelarju njegovo skrb za preživetje majhne čebelice Maje. Naj dopolnim sanje naših majhnih prijateljic čebelic z željo vseh čebelarjev naše občine Majšperk, da vsi občani in občanke v sreči in veselju praznujejo vesele božične praznike in srečno novo leto 2009. V prihodnjem letu si želimo sodelovanja vseh občanov na čebelarskem prazniku vseh čebelarjev Slovenije, ki bo prihodnje leto 23. maja v Majšperku. Prišli bodo čebelarji iz vseh krajev Slovenije. Izkažimo se, da znamo v našem najlepšem kraju Haloz v Majšperku sprejeti vse obiskovalce, jih pogostiti in razveseliti. Vsem občankam in občanom želimo srečno novo leto! Stanko Vedlin st., čebelarsko društvo Majšperk Jesenski nastopi folklorne skupine KPD Stoperce V Folklorni skupini KPD Stoperce smo v septembru po kratkem poletnem oddihu znova nabrusili pete in začeli pridno vaditi nove plesne korake. Jesen nas je bogato nagradila s pravimi odrskimi nastopi, katerih smo še posebej veseli, saj z njimi pridobivamo za naš še kako potrebne izkušnje. Vsak plesalec se na odru pred občinstvom popolnoma drugače počuti, velik del drugačnosti in pomembnosti dodajo tudi folklorna oblačila in nenazadnje vedno prisotna, a včasih manj zaželena trema. Tako smo v zgodnjo jesen zaplesali na osrednji prireditvi ob prazniku Občine Majšperk. Sodeč po odzivih občinstva smo dobro prebili led. Naša vaditeljica in avtorica odrskih koreografij Maja Glaser nas je v sredini septembra presenetila z novico, da se nam ob koncu meseca obeta prvi nastop izven meja naše države. Prvi hip se nam je zdelo, da smo za tak nastop LOČUJMO ODPADKE - ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE ! Namen navodil, »LOČUJMO ODPADKE - ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE«, je seznaniti občane, kako pravilno ravnati z odpadki. Urejeno in čisto okolje je ogledalo vsake občine in njenih prebivalcev. V kakšnem okolju bomo živeli, je odvisno od nas samih. Potrebno bo veliko skupnega truda in dobre volje, da bomo živeli v bolj prijaznem in zdravem okolju, zato naj to navodilo služi vsakemu posamezniku kot pomoč k pravilnemu in odgovornemu ravnanju z odpadki. Vrste namenskih posod Skoraj vsak odpadek lahko postane v drugačni obliki spet uporaben. Na zbiralnicah ločenih frakcij »ekoloških otokih« so nameščeni ustrezni zabojniki: VZABOJNIKZAZBIRANJE PAPIRJA ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: s časopis, v revije, v prospekte, v kataloge, *" zvezke, v »knjige«, v' brošure, v pisarniški in računalniški papir, v' pisemske ovojnice, V papirnate nakupoval ne vrečke, v' embalažni papir in kartonsko embalažo in lepenko vseh vrst in velikosti-ki jih je pred odlaganjem potrebno raztrgati, y druge izdelke iz papirja in kartona. I I X embalaže za tekoča živila (npr. mleka, smetane, sokov, čajev, vode in drugih brezalkoholnih pijač, paradižnikove mezge, mehčalca za perilo ipd.), X z živili pomazanega ali prepojenega papirja (jedilnega olja, drugih tekočin in ostankov živil) papirnata in kartonska embalaža (pladnji, kozarcev in skodelic za enkratno uporabo, embalaže globoko zamrznjenih živil ter jedi ipd.), X ovitkov od čokolade, x samokopirnega, povoščenega in plastificiranega papirja, celofana, X natronske vreče lepila, cementa, apna, krmil ipd. sipkih izdelkov, x tapet, higienskega papirja (papirnatih brisač, prtičkov, robčkov ipd.) IZ 1000 KG ODPADNEGA PAPIRJA DOBIMO 900 KG NOVEGA PAPIRJA. Z A 1000 KG PAPIRJA JE TREBA POSEKATI 17 MAJHNIH OZIROMA DVE VELIKI DREVESI1. V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE STEKLA ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: ■S vse vrste steklenic, v' steklenice živil, ^ pijač, v' kozmetike in zdravil, v kozarcev za vlaganje in druge v steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele, v' druga steklena embalaža. Steklo mora biti čisto. I I X okenskega stekla, X avtomobilskega in drugega ravnega stekla, x stekla svetil (stekla neonskih halogenskih in žarilnih žarnic, steklenih senčnikov svetil), pleksi stekla, X karbonskega stekla in drugih vrst stekla iz umetnih mas, x laboratorijskega in drugega ognjevarnega stekla, keramike, kamenja ipd. Steklo se razkraja več kot1000 let! V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE PLASTIKE IN TETRAPAK EMBALAŽE ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: v plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač in živil, v' plastične kozarčke in lončke, v' plastične vrečke in folije, v' embalažo za tekoča živila, v' tetrapak vseh vrst (potrebno stisniti, saj tako pridobimo 50 % več prostora v zabojniku). [eht#i 1 z . X plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov (motornih in drugih vrst mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin - pesticidov, barv, lakov, redčil ipd.), X kosovnih plastičnih predmetov (otroških igrač, polomljenih plastičnih stolov ipd.). Plastična embalaža se razkraja 100 let. Lahko pa iz 50 plastenk odpadne plastične embalaže izdelamo vrtni sončnik. V ZABOJNIK ZA PLOČEVINKE ODLAGAMO: v' pločevinke vseh vrst živil in pijač, v konzerve. Pločevinke in konzerve morajo biti čiste. NE ODLAGAMO: x pločevink in konzerv z vsebino, X večjih kovinskih odpadkov, X kovinskih doz z razpršili. Pločevina se razkraja 200 let. Iz predelane embalaže 150 pločevink lahko IZDELAMO ROČNO KOSILNICO. IZ 350 PLOČEVINK PA VRTNI ŽAR. Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku. Sicer pa jih smemo odlagati edino in le v dodatno posodo BIOLOŠKI ODPADKI, ki jo naročimo na Čistem mestu Ptuj. V ZABOJNIK ZA BIOLOŠKE ODPADKE ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: S ostanki hrane, kruh, s ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje breztekočin, ^ ostanki od priprave hrane: zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov..., v' jajčne lupine, v' ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambeni proizvodi, v kavna gošča in kavni filtri, ^ čaj in čajne vrečke, v' volneni in bombažni ostanki, v' lasje, perje, s serviete, papirnati robčki, v odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, •/ obrezano vejevje dreves, žive meje, grmičevja, žagovina. (vejevje mora biti pred odlaganjem zrezano na manjše kose). X pepela, X vseh vrst tekočin, X olj in masti, X sanitarnih izdelkov, x kosti, X plenic, X vsebine sesalnikov, x drugih sestavljenih bioloških odpadkov. V zadnjem času so se na tržišču pojavile namenske vrečke za biološke odpadke. Izdelane so iz koruznega škroba, v katerih lahko v gospodinjstvu zbiramo biološke odpadke, ki jih nato skupaj z odpadki odložimo v posodo za biološke odpadke ali na domači kompostnik. Namenske vrečke so izdelane iz organskega materiala, zato se skupaj z odpadki predelajo v kompost. V posodo z nalepko »ostali odpadki«, ki jo mora imeti vsako gospodinjstvo, pa odlagamo OSTALE ali mešane odpadke, (to so odpadki, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek). Ti odpadki končajo na odlagališču. Zbirni center za individualni dovoz odpadkov CERO Gajke Obratovalni čas: ® vsak delovnik od 8. do 20. ure (letni), ® vsakdelovnikod8.do 17.ure.(zimski), © v soboto od 8. do 14. ure. ■ * Na zbirni center lahko občani, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, pripeljejo brezplačno vse vrste komunalnih odpadkov ( kosovne odpadke, manjše količine gradbenih odpadkov-do 0,5 m3, folijo,...), razen ostalih odpadkov, za katere imajo posodo doma. V kolikor pa ni možen lastni prevoz, ga lahko občani posebej naročijo na Čistem mestu Ptuj na telefonsko številko 78090 20. Vtem primeru je potrebno poravnati le stroške prevoza. Čisto mesto Ptuj izvede vsaj enkrat letno tudi posebej pripravljeno akcijo zbiranja odpadkov, kot so: NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI (odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, hladilne tekočine, kozmetični izdelki, akumulatorji, živosrebrni termometri, baterijski vložki, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva...), KOSOVNI ODPADKI (bela tehnika, pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa,...). O akciji so gospodinjstva pravočasno obveščena. Nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki vrši komunalna inšpekcija. Zoper povzročitelja, ki nepravilno ravna s komunalnimi odpadki, je zagrožena kazen, in sicer: globa 400,00 eurov za fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika. globa 1.400,00 eurov za pravno osebo. V ZAVESTI SODOBNEGA ČLOVEKA JE VSE BOLJ PRISOTNO SPOZNANJE, DA VAROVANJE OKOLJA NI LE MODNA MUHA AMPAK NUJA. POSLEDICE ČLOVEKOVEGA DEJANJA SE VEDNO BOLJ KAŽEJO NA OKOLJU IN ŽE VPLIVAJO NA KAKOVOST NAŠEGA ŽIVLJENJA. Z LOČEVANJEM ODPADKOV BOMO INDUSTRIJI ZAGOTAVLJALI STALEN VIR DRAGOCENIH SUROVIN IN ENERGIJE, ODLAGALIŠČE PA BO MANJ OBREMENJENO IN TAKO LAHKO DALJ ČASA NUDI PROSTOR OSTANKOM ODPADKOV. Skupna občinska uprava Komunalna inšpekcija še "premladi", a Maja nas je dobro pripravila in tako smo se v soboto, 27. septembra, z avtobusom podali proti hrvaški meji na nastop v kraju Sračinev v Občini Varaždin. Tam so imeli tisti vikend več prireditev ob godovanju sv. Mihaela. Da nam je bilo lažje, sta nas na poti spremljala in pred nastopom še zadnje napotke dala izkušena folklorista Folklornega društva Rožmarin iz Dolene. Tako smo se najprej skupaj z ostalimi nastopajočimi v povorki ob zvokih pihalne godbe sprehodili skozi kraj. Vsaka skupina se je tudi predstavila občinstvu s krajšo koreografijo, nato pa je v kulturnem domu vsako skupino čakal odrski nastop. Zraven nas je sodelovala še pihalna godba, tamburaška skupina, tri folklorne skupine iz Hrvaške in več skupin mažo-retk. Polna dvorana gledalcev se je na vsak nastop odzvala z zelo pristnim navdušenjem. Se posebno navdušenje in sodelovanje publike je bilo čutiti ob našem nastopu. Tako je bila začetna trema kaj hitro premagana in sledil je res sproščen nastop. Na odru smo uživali, kar se je poznalo tudi pri sami izvedbi koreografije. Nagrajeni smo bili z zares ogromnim aplavzom. Gostoljubje in prijaznost hrvaških kolegov sta se nadaljevala tudi po prireditvi v prazničnem šotoru, kjer so nas najprej pogostili s hrano in pijačo, tik pred našim odhodom pa smo si ogledali še veličasten ognjemet. Spet smo sedli na avtobus, a tokrat bogatejši za veliko izkušnjo nastopa v tujini, bogatejši za telefonske številke folkloristov hrvaških folklornih skupin, ki jih bomo v prihodnje morda gostili v Stopercah, in kar je najpomembneje - bogatejši za veselje v naših srcih. Zahvaljujemo se tudi gospe županji, ki nam je omogočila brezskrbno potovanje z avtobusom. Naslednji nastop je bil ob otvoritvi obnovljene zasebne vinogradniške pre- še na Mestnem Vrhu pri Ptuju. V oktobru in novembru pa smo še dvakrat zaplesali pred domačim občinstvom v Stopercah. Prvič na srečanju starejših občanov, ki ga vsako leto prireja Rdeči križ in drugič na martinovanju pred župniščem, ki ga je organizirala etnografska sekcija KPD Stoperce. Za vsak nastop smo tistim, ki nas povabijo, zelo hvaležni, saj smo še vedno na začetku naše plesne poti in z vsakim nastopom postajamo zrelejši, odgovornejši in seveda tudi boljši plesalci folklornih plesov. Nataša Bedenik Predstavitev nove zgoščenke in kasete ljudskih pevk DU Ptujska Gora Ljudske pevke smo imele 7. decembra 2008 predstavitev 2. zgoščenke in kasete. Ta projekt smo izvedle s pomočjo donatorjev, katerim se iskreno zahvaljujemo. Promocijo naše druge zgoščenke so popestrili še Ljudske pevke KD Sela, Ljudski pevci KD Grajena, društvo Trstenk Podlehnik, Podgorski vaški pevci DU Podgorci, Ljudski pevci FD Rožmarin Dole-na, Ljudske pevke KD Rače Taščice, KUD Maksa Furjana Zavrč, skupina Trta, ljudski pevci Prešmentani faloti KPD Stoperce, KD Ložnica Gmajnari. Posebej bi se zahvalile Ani Karneža za lepo petje in Tajdi Kozoderc za igranje na harmoniko. Našo skupino vodi Adela Pulko, prepevajo pa še Cilika Krivec, Marica Dajnko, Pavlika Lampret, Angela Medved, Cvetka Lešnik in Angela Unuk. Skupina prepeva že 5 let, zato smo poleg izdaje naše druge zgoščenke proslavile še našo peto obletnico našega skupnega delovanja. Nastopamo, kamor nas povabijo. V domači občini in izven nje. Prepevamo stare ljudske pesmi v upanju, da se ohranijo za mlajše rodove. Ker nas pesem veseli in združuje, jo bomo ohranjale, dokler nam bo zdravje dopuščalo. Ljudske pevke DU Ptujska Gora Črno beli svet 70 let Stojana Kerblerja Prepričana sem, da ni veliko občank in občanov, ki ga ne bi poznali. Srečujemo ga na prireditvah, ko se trudi ohraniti lepe trenutke na fotografijah. Rad sodeluje z mladimi in jih skozi mentorstvo vodi v čarobni svet fotografije. S svojimi uspehi pa je v svet ponesel tudi košček nas, naše ljudi, naravo in lepote. In čeprav z ženo Milko živita na Ptuju, sta predvsem poleti zelo rada na Ptujski Gori. Letos praznuje svojo sedemdesetletnico. Stojan Kerbler seje rodil 23. novembra 1938 na Ptujski Gori v učiteljski družini. Prvi film na družinski fotoaparat posname leta 1953, dve leti zatem pa postane član ptujskega fotokluba. S fotografijo se je začel ukvarjati že v dijaških letih, bolj intenzivno pa po letu 1957, ko je v Ljubljani začel študirati elektrotehniko. Po diplomi, leta 1965, se zaposli v Tovarni aluminija v Kidričevem in postane član fotokluba Maribor. Leta 1969 je prvič proglašen za najboljšega razstavljalca v Sloveniji in 1970 v Jugoslaviji (A F LAP). Kerbler je že jeseni leta 1971 pripravil samostojno razstavo z naslovom Portreti s ptujskih ulic. Skozi teleobjektiv je opazoval Haložane, ki so se na semanje dni podali v mesto, polno stojnic z bogato ponudbo, po nakupih. V naslednjih letih je Stojan Kerbler fotografiral Haložane v njihovem domačem okolju. Drugačnost življenja v Halozah je v obiskovalcih njegovih razstav vzbujala predvsem revščino in zaostalost, vendar Stojan Kerbler vedno znova ponavlja, da je fotografiral Haložane takšne, kakršne je opazilo njegovo fotografsko oko. »Moji Haložani so srečni,« je pogosto zagotovil. Med letoma 1974 in 1981 deluje kot predsednik Fotokino zveze Slovenije. Leta 1979 dobi nagrado Prešernovega sklada za ciklus Haložani, leta 1981 pa je pripravil samostojno razstavo z naslovom Koline, ki je vzbudila veliko pozornost likovne kritike. Prav tako so obiskovalci te razstave pogosto odhajali šokirani zaradi prizorov, katerih v mestih niso bili vajeni. Leta 2000 se upokoji in začne pripravljati monografijo. Na mojstrovih fotografijah so najpomembnejše človeške zgodbe in tudi haloška pokrajina. Vse do danes je veliko razstavljal, njegove fotografije hranijo mnogi muzeji in galerije, izšle so tri monografije in dve mapi izvirnih fotografij. Njegovo delo je zelo obsežno in raznoliko. Marjeta Ciglenečki je med drugim o njem zapisala: »Stojan Kerbler je osrednja osebnost sodobne slovenske fotografije. Poznavalci in kolegi cenijo njegovo ustvarjalno moč, poznavanje zgodovine fotografije in sodobne produkcije in spoštujejo njegovo popolno predanost fotografskemu mediju. Brez dvoma smemo Kerblerja predstaviti kot enega najpomembnejših Ptujčanov, zasluži pa si tudi posebno mesto v zgodovini tovarne aluminija v Kidričevem, kjer je od konca študija do upokojitve (1965-2000) delal kot energetik. Pomemben je njegov prispevek v Fotoklubu Maribor, ki je prav v drugi polovici šestdesetih let, ko je Stojan Kerbler postal njegov član, dosegel svoj ustvarjalni vrh... Stojan Kerbler pa velja tudi za najbolj uspešnega slovenskega fotografa. Takšen sloves si je pridobil z neverjetno dolgim seznamom nagrad in priznanj. V njegovem obsežnem opusu je nadvse zanimivo kronološko slediti nagrajenim delom, od prvega priznanja leta 1960 za Skupno pomlad, toplo pripoved o mladostni in radostni ljubezni, ki se na starost prevesi v umirjeno naklonjenost, do portreta fantiča v prevelikih oblačilih (Sam, 1966), skorajda pravljično neresnične Deklice s Haloz (1972), ki so jo mnogi izbrali za naj ljubšo med Kerblerjevimi kompozicijami in še vrste drugih... Razen zgodnjih del se Kerblerjeve fotografije Foto: Alenka Slavinec NEKATERE POMEMBNEJŠE NAGRADE IN PRIZNANJA: 1964 zlata medalja lil. Singapore International Študent Salon ofPho-tography, Singapur 1966 prva nagrada XX. Salon Foto-grafico Balneario de Panticosa, Bal-neario de Panticosa, Španija 1971 Zlata ptica za razstavo Portreti s ptujskih ulic 1972 Zlata medalja 5. E.A. International Salon of Photography, Hong Kong Podeljen naziv mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije Podeljen naziv odličnik Mednarodne organizacije za fotografsko umetnost EFIAP 1973 glavna nagrada Central Was-hington 17. International Exhibi-tion of Photography, Takima, ZDA 1975 red zaslug za narod s srebrno zvezdo 1978 zlata medalja 75. Jahre Kamera Klub Linz, Linz, Avstrija 1979 nagrada Prešernovega sklada za fotografski ciklus Haložani 1980 zlata medalja International Photographic Exibition-Vigex I, Geelong, Avstralija 1994 Valvazorjevo priznanje kot začetniku sistematičnega zbiranja fotografske dokumentacije in pobudniku poglobljenega raziskovanja fotografije na Slovenskem 1995 Ažbetova plaketa za dolgoletno sistematično ustvarjanje edinstvene zbirke gradiva o fotografiji na Slovenskem 2002 nagrada Janez Puhar za izredne ustvarjalne dosežke na fotografskem področju nizajo v cikluse. Najbolj so zasloveli Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline, vendar to niso edine vsebinsko in likovno zaokrožene skupine posnetkov. Mnogo zanimivega gradiva je še vedno premalo ali povsem neopaženega.« Do sedaj je imel več kot 100 samostojnih razstav v Sloveniji, Avstriji, Bolgariji, Jugoslaviji, Nemčiji, Poljski, Španiji, Sovjetski zvezi in ZDA. Skupaj je prejel več kot 500 nagrad in priznanj, od tega 120 na mednarodnih razstavah. Zadnja razstava, s katero se je Stojan Kerbler predstavil v javnosti leta 2008 ob svoji sedemdesetletnici, je naslovljena Dvorišča, pripravljal pa jo je več let. Gre za povsem nov ciklus fotografij, ki so nastale ob dokumentiranju ptujskih dvorišč. Ce povzamem, opus njegovih del obsegajo fotografije oz. razstave: Portreti s ptujskih ulic, Haložani, Koline, Tovarniška fotografija in Dvorišča. Razstavo Haložani si lahko ogledate v galeriji Turističnega društva Ptujska Gora. Poseben projekt ob praznovanju 70-letnice pa je umetniško dokumentarni film Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, v režiji režiserke Jasne Hribernik, direktorja fotografije Rada Likona ter produkciji Alenke Slavinec. Film je poklon gospodu Stojanu za življenjsko delo in medij, s katerim bo najučinkoviteje približana ljudem avtorjeva celotna umetniška zapuščina. V novembru smo si premiero že lahko ogledali v kinu, na ogled bo na RTV SLO, v Nekaj Mojstrovih del pomladanskih mesecih ga bo mogoče kupiti tudi v turistično informacijski pisarni na Ptujski Gori. Dragi gospod Stojan, ob vašem osebnem prazniku vam iskreno čestitam in želim še mnogo ustvarjalnih let, dobrega zdravja in prijetnega počutja v našem okolju. Obenem se vam zahvaljujem za sodelovanje in pomoč pri postavljanju razstave v naši galeriji. Vilma Angel, TD Ptujska Gora Čestitkam ob osebnem prazniku našega časnega občana se pridružuje tudi Uredniški odbor Majšperčana! Vse dobro in še na mnoga — s fotografskim aparatom v roki - ustvarjalna leta! Mnogo skupnih korakov V kratkih meglenih dnevih, ki omejujejo pogled le na nekaj metrov sivine, nas v optimizmu držijo podobe sonca, sproščenosti in svetlobe. Podobe, ki smo si jih nabrali skozi celo leto. Ko nas obišče podoba, vidimo pokrajino, slišimo šumenje vetra, vode, slišimo smeh in začutimo preživet dan. In katere podobe nas planince PD Donačka gora Stoperce spremljajo v tem letu? Mnogo je bilo skupnih korakov, saj se nas je kar nekajkrat zbralo dovolj, da smo napolnili avtobus in tako doživeli pot skupaj od začetka do konca; majhni, mladi, mlajši, zreli in starejši. Vsi smo na pohodih ujeli skupen korak. Ko je sonce že pobralo sneg po prisojnih pobočjih, ki se dvigajo tam do 800 m visoko, smo se povzpeli na Goro Oljko. Ni ravno dolga pot, je pa zanimiva, saj naš pogled, ko se peljemo proti Savinjski dolini vedno pritegne izstopajoči hrib, na katerem se odkriva precej velika cerkev z dvema zvonikoma. Ko smo se vzpenjali po gozdni poti mimo znamenj, smo podoživljali korake in vzdihe vernikov, ki so v svoji gorečnosti na plečih nosili darove in kamenje za veličastno cer- kveno stavbo. Vremenska napoved za zadnjo soboto v aprilu ni obetala lepega dne, a smo vseeno vztrajali in se odpeljali na načrtovani pohod na Lovrenc in Lisco. Kar precej nizko so se spustili oblaki, ko smo se oddaljevali od Save in iskali primeren prostor, da smo v miru zapustili avtobus in se z jasnimi cilji začeli vzpenjati. Sonce v začetku ni bilo ravno radodarno, tu pa tam nam je namenilo kakšen žarek, pa spet s temnimi oblaki preizkušalo našo vztrajnost. Splačalo se je vztrajati. Pobočja Lovrenca so modro zacvetela. Pazljivo smo usmerjali korake, da ne bi ranili nežnih cvetov. Nikomur ni prišlo na misel, da bi cvet utrgal, fotografija in slika spomina je bilo tisto, kar smo odnesli s seboj. Pot do Lisce je hitro minila. Slaba napoved je prestrašila pohodnike, tako da smo na Lisci bili v lepem sončnem dnevu skoraj edini gostje. Kar dolgo smo se nastavljali soncu, nato šli še do vremenske postaje, pa zopet proti dolini. Ravno prav smo si odmerili čas. Ko smo sedeli v avtobusu, je dež že pral cesto. Po preteklosti staroselcev Keltov smo brskali 15. marca. Pomlad je že odpirala vrata in prijetno toplo je bilo. Vzpon iz Šentjurja do Rifnika je prekratek, da bi mu lahko rekli pohod, zato smo po ogledu keltskih naselbin na Rifniku in po iskanju prave točke, kjer se občutljivim in izbranim deli energija, šli še do Resevne. Imeli smo srečo. Pri spomeniku pod Resevno je bila proslava ob spomeniku padlim partizanom. Starejši smo obujali spomine na čas tovrstnih proslav, mlajši pa so dopolnjevali poznavanje preteklosti. Pravi borci v uniformah, harmonika in golaž, značilnost nekega obdobja. Se dlje v preteklost segajo sledovi pračloveka na Olševi. Tudi tisto soboto je bila slaba napoved, a jutro je bilo lepo in jasno in šli smo izzivat srečo in naravo. Mimo Potočke zijalke smo v sončnem vremenu in sproščenem pogovoru prišli na vrh Olševe. Predali smo se lenarjenju, čez nekaj časa pa vseeno resno vzeli oblake, ki so se Pred cerkvijo na Gori Oljki 23. 2. 2008. mmšm " .26 4 2008 ... ff J':#¥*WP'TI2S I JE j j E, M Fk m// a / ^ \ , jv -g tllSvč !i k £M i ff&šgorica 36 Sevalca | Na Lisci, 26. 4. 2008. kopičili po nasprotnem skalovju in silili vedno niže. Spustili smo se v dolino in imeli ravno še toliko časa, da smo zamenjali obutev in slekli preznojena oblačila. Razdivjalo se je pravo neurje. Dež, toča, veter ... Srečen vsak, ki je v zavetju, pa čeprav avtomobila. Imeli smo dovolj sreče, da smo držali prednost pred točo. Poletne mesece smo planinarili v manjših skupinah in iskali vsak svoje planine po zahtevnosti, lepoti in po slučajnem izboru. Se vedno je Triglav tisti, ki pravega planinca zamika vsake toliko časa. V letošnjem letu je bil spet načrtovan pohod na za vse tiste, ki se radi potrjujejo in tiste, ki si želijo izpolniti gorečo željo, priti na vrh in zadostiti nenapisanemu domoljubju, ki vzpon pogojuje s pravim Slovenstvom. Čeprav vedno znova ugotavljamo, da ob vikendih pač ne bomo hodili na Triglav, se vedno zgodi prav slednje. Na Triglavu, 30. 8. 2008. Mrzlično iskanje in rezerviranje prenočišč, vdanost v usodo, da mogoče pač ne bo za vse prostora, da se bomo že stisnili, ... nas vedno pred pohodom dela malo nervozne, pa smo vseeno šli ravno ob vikendu, s katerim hočemo vsi končati poletje in prestopiti v jesen. Zadnji vikend v avgustu. Z avtomobili do Planine Blato, nato pa počasen vzpon do Planine pri jezeru in naprej do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer smo malo ohladili prve žulje in v odsevu popoldanskega sonca ob jezerih uživali ob zrcalni sliki Lepega Spičja. Koraki so merili rahlo vzpenjajočo se stezo in ko se je spustila prva megla, smo že sedeli v zavetju koče na Prehodavcih. Zal se je večerno nebo znižalo in pritisnilo megle čisto k tlom. Nobene razdalje več ni bilo, vse je bilo omejeno. Zaspali smo v upanju, da bo jutro dovolj na široko odprlo vrata in bodo sončni žarki imeli dovolj moči, da pozlatijo vrhove. Imeli so jo. Meglo so potisnili proti dolini in podarjeno nam je bilo čisto in jasno jutro. Do koče na Doliču so bile noge še spočite in energijo je večini dajal pogled na Triglav. Nekaterim je malo zatrepetalo srce ob vstopu v skale, a ohrabrujoča beseda je vsakega pomirila. Dobro pa smo začutili tisti zadnji vikend v oktobru. Počasi smo napredovali, iskali primerna mesta za srečevanje, včasih poslušali nervozno nerganje tistih, ki se jim vedno mudi, in so jim vsi, ki niso z njimi, napoti. Jakob Aljaž nam je kupil košček zemlje, katerega se hoče vsak dotakniti, stopiti nanj in biti vsaj za nekaj trenutkov največji. Sestop je hiter in neboleč, spet si eden izmed tistih, ki vidijo moč in vztrajnost gorskega cvetja, ki v razdivjanem razsekanem in razklanem skalovju vidi lepoto. Bilo je je dovolj kljub popoldanski megli. Ob prihodu na Kredarico smo nehali gojiti upanje, da bi si v večernih in nočnih urah lahko izborili prostor za vodoravni položaj, zato smo se spustili niže; do Vodnikove koče. Bili smo samotniki popotniki v tisti pravi gosti megli, pa nas ni motilo, tudi to je doživetje. Kočo smo videli šele takrat, Pred kočo na Resevni, 15. 3. 2008. ko smo se že skoraj zaleteli vanjo. Prijazna oskrbnica nas je sprejela in prenočišča, ki smo jih dobili so bila glede na razmere pravo razkošje. Spust v dolino se je kar vlekel. Ob pogledu na parkirane avtomobile pa je utrujenost ostala v megli, s seboj smo nesli doživetja. Ko utihnejo klopotci, zabrbota mošt in tla na rahlo pokrije prvo jesensko listje, pa planince povabimo v Stoperce na Pohod po Stoperški planinski poti. Mnogi prihajajo redno in vedno so na cilju nasmejani. Na Martinovo soboto pa je zadnje čase toliko pohodov, da se kar težko odločimo, kam bi šli. Letos smo po nekaj letnem premoru spet sledili potopisu Frana Levstika in popotovali od Litije do Čateža. Seveda pa je med nami in Levstkom bistvena razlika. On je hodil dva dni, mi pa le kakih šest ur. Mnogo postankov smo morali izpustiti, a za dobro voljo jih je bilo dovolj. Tudi skupnih korakov je bilo dovolj za tople misli, za vesel spomin in prijeten pogovor. Danica Lorber Amatersko radiogoniometriranje Radioklub Ptujska Gora je v letu 2007/2008 začel z dejavnostjo ARG. Kaj je ARG? Je tehnična športna disciplina, v kateri tekmovalci iščejo skrite oddajnike na terenu. Oddajniki so oddaljeni med seboj do 10 km. Radioklub je dejavnost izvajal na Osnovni šoli Majšperk. ARG krožka se je udeležilo 8 učencev. Pet je bilo toliko dobrih, da so se lahko udeležili tekmovanj. Udeležili smo se petih tekmovanj. Izpostavil bi državno prvenstvo pionirjev v Ajdovščini, kjer smo dosegli tretje mesto s tekmovalcem Sebastijanom Kužnerjem. 14.06.2008 smo se udeležili tekmovanja na Ptuju. Dosegli smo izjemen uspeh, saj so se trije naši tekmovalci uvrstili med prvih pet. Drugo mesto je dosegel Sebastijan Kužner, tretje mesto Jan Haložan, peto mesto Marko Kužner in deveto mesto Alen Vuk. Na počitnice smo tako odšli zelo zadovoljni z doseženimi rezultati. Čez poletje smo si nabrali veliko energije in se 20. septembra udeležili jesenskega državnega prvenstva v Celju. Tekmovanje je potekalo okoli Smar-tinskega jezera, kjer smo potrdili naše prejšnje rezultate. Sebastijan Kužner je dosegel drugo mesto, tretje mesto je v kategoriji pionirji osvojil Jan Haložan. Udeležili smo se tekmovanja v kategoriji veterani, kjer je Miroslav Kužner osvojil tretje mesto. Letos je potekalo tudi svetovno prvenstvo v Južni Koreji, kjer je naš prijatelj Stanko Čufar iz Ajdovščine dosegel drugo mesto v kategoriji veterani. Radioklub bo z dejavnosti nadaljeval v naslednjem letu, zato želimo, da se nam pridružite vsi, ki bi se radi naučili kaj novega o radiotehniki in uživali v naravi. V imenu Radiokluba Ptujska Gora se vsem sodelujočim zahvaljujem za dosežene rezultate in sodelovanja na tekmovanjih. Podrobne rezultate si lahko ogledate na internetni strani http://arg.hamradio.si/. Miroslav Kužner PREDSTAVLJAMO VAM... Gorazd Ladinek Novi direktor majšperške občinske uprave Mnogi smo ga spoznali na letošnji osrednji občinski slovesnosti, čeprav je glas, da pride »novi«, že lep čas buril duhove naših občanov. Sprožil jih je Marjan Gorčenko, direktor občinske uprave, ki se je v jesenskih dneh upokojil. V občinski upravi je vztrajal vse od ustanovitve naše občine, z Majšper-čani je doživel veliko bolj in tudi manj lepega. Upamo, da ga čaka še veliko lepih, zdravih in mirnih let! Njegovo mesto je zasedel mlad gospod, ki sem ga za tokratno številko Maj-šperčana za vse, ki ga želite nekoliko bolje spoznati, povabila k pogovoru. Se lahko našim bralcem najprej predstavite? Ime in priimek že poznate, star sem 32 let, trenutno stanujem v Hajdošah, po izobrazbi pa sem univerzitetni diplo- mirani inženir prometa. Kako vas je pot zanesla na Občino Majšperk? To se je zgodilo zelo nepričakovano. Med službovanjem na Občini Makole sem dobil mamljivo ponudbo za delo na Generalni policijski upravi, v sektorju prometne policije na Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani. Tik pred podpisom pogodbe pa me Gorazd Ladinek na svojem delovnem mesta. je dober prijatelj opozoril na razpis za delo na Občini Majšperk. Prijavil sem se in se po pogovoru z gospo županjo dr. Darinko Fakin odločil, da sprejmem izziv, ki mi ga je ponudila. Kakšni so bili vaši prvi dnevi v naši občini, ste majšperško o/Občino poznali že od prej? Prvi dnevi so bili povsem običajni. Spoznaval sem sodelavke in sodelavce ter organiziranost občinske uprave. Občino Majšperk poznam iz srednješolskih let, saj sem takrat veliko časa preživel v teh krajih. Iz te občine namreč prihaja moj edini sošolec iz gimnazije in sva se tukaj tudi kasneje zelo pogosto srečevala. Ko razmišljam o vašem novem delovnem mestu, ne morem mimo osnovnega vprašanja - kaj pa sploh počne direktor občinske uprave? Direktor občinske uprave v prvi vrsti organizira delo v sami upravi in pomaga uresničevati dodeljene naloge, ki jih občinski upravi dodeli županja in občinski svet. Občinska uprava Občine Majšperk je številčno zelo majhna uprava, zato sam pomagam sodelavkam in sodelavcem pri različnih nalogah, ki jih je treba opraviti v zadovoljstvo naših občanov. Katerih projektov ste se kot nov direktor že lotili, kaj vas v bližnji prihodnosti še čakaš Trenutno intenzivno delamo na projektih s področja infrastrukture, med katerimi bi izpostavil izgradnjo sekundarne fekalne kanalizacije v naselju Lešje in vodovodno oskrbo zahodnih Haloz. V bližnji prihodnosti se bomo lotili še projekta Kulturno poslovni center Majšperk, za katerega upam, da ga bomo izpeljali po predvidenem terminskem planu. Kaj vam v službi predstavlja naj večji izziv? Naj večji izziv mi predstavlja reševanje problemov, ki se zdijo nerešljivi. Včasih je potrebna zgolj sprememba zornega kota in težave, ki se pojavijo na poti do izpeljave določenega projekta, postanejo zanemarljive. Verjamem v timsko delo in si prizadevam motivirati vse sodelavke in sodelavce k uresničevanju skupnih ciljev. V čem se razlikuje delo občinske uprave v različnih občinah? Je delo povsod enako ali imajo določene občine specifično problematiko? Sam imam izkušnje z delom v občinskih upravah Mestne občine Ptuj, Občine Makole in seveda Občine Majšperk. Menim, da je delo v posamezni občinski upravi zelo odvisno od županje oz. župana. Ta namreč poda osnovne smernice za delo, katerih naj bi se občinske uprave bolj ali manj držale. V manjših občinskih upravah se delo seveda razlikuje od dela v večjih občinskih upravah, saj je obseg dela v prvem primeru bistveno večji. Da pojasnim: čeprav so področja dela enaka v vseh občinah, je v večjih občinah večja količina dela na posameznem področju. Res pa je, da je, na primer, v Mestni občini Ptuj desetkrat več zaposlenih kot v Občini Majšperk. Ce primerjamo površino obeh občin, je Občina Majšperk za 6,1 km^ večja, vendar pa ima Mestna občina Ptuj 5,7-krat več prebivalcev in 1,7-krat več kategoriziranih cest. Ob primerjavi teh podatkov vidimo, da so zaposleni v manjših občinskih upravah v povprečju skoraj dvakrat bolj obremenjeni kot zaposleni v večjih občinskih upravah. Posledica je slabša kakovost dela na manjših občinskih upravah. V manjših občinskih upravah namreč eden pokriva več področij, v večjih občinskih upravah pa vsak dela zgolj na enem področju in je zato kakovost dela na višji ravni. Verjamem, da v občinskih prostorih preživite veliko časa. Kaj pa vaš prosti čas? Trenutno večino svojega prostega časa namenjam gradnji stanovanjske hiše, v kateri si želiva s punco urediti najin dom. Ce imam slučajno kakšno uro časa, se udeležim nogometnega treninga ali celo tekme. V zadnjem času se rad udeležim tekem slovenske nogometne reprezentance na stadionu v Ljudskem vrtu v Mariboru, saj je vzdušje na teh tekmah zelo dobro in se človek ob navijanju resnično sprosti. Kaj načrtujete v prihodnosti? Cim prej končati z gradnjo in notranjo opremo hiše, v doglednem času pa tudi zaključiti podiplomski študij. To je torej novi direktor naše občinske uprave. Želimo mu uspešno delo, predvsem pa, da bi z veseljem prihajal na delovno mesto v Majšperk! Intervju je pripravila Zlatka Lampret Boris Ražabek ... majhen, a velik ljubitelj in poznavalec živali ... Mnogokrat v medijih predstavljamo le odrasle ljudi, danes bom naredila izjemo. Predstavljam vam mladeniča, po srčku, znanju in iznajdljivosti velikega ljubitelja in poznavalca živali Borisa Ražabeka iz Lešja. Boris je pravi poznavalec mnogih živali in živalskih vrst, tako domačih kot divjih. Zanimanje za živali ima že od prvega srečanja z njimi, svoje znanje pa črpa iz različnih enciklopedij, knjig, DVD-jev in TV oddaj. Zelo pogosto obiskuje živalske vrtove doma in v tujini. Ljubezen do živali ga je vzpodbudila h gojenju okrasne perutnine, zato si je v ta namen, s pomočjo staršev, uredil vrt z okrasno perutnino. Boris, zaupaj nam, kateri razred obiskuješ. Ali rad hodiš v šolo? Obiskujem šesti razred osnovne šole. V šolo ne grem najraje, ker mi vzame preveč prostega časa. Videla sem, da imaš več različnih živali. Mi lahko našteješ, katere imaš, koliko jih je in kje sijih kupil oz. dobil? Zlato prinašalko Belko sta mi pred petimi leti kupila starša. Kmalu zatem sem s prihranki kupil akvarijsko žel- vo — kitajsko trikrempljačo, ki pa je, žal, tako hitro rasla, da sem jo moral oddati. Zdaj imam kopensko grško želvo Žakija in papigo Tiki. Pred dvema letoma sem si zaželel, da bi sam gojil nekaj vrst okrasne perutnine. Zdaj imam pava, bele, rjave in brezove svilene kokoši, prepelice, avtohtone štajerske kokoši, holandske in laške kokoši, sebrighte, pegatke in neme race. Med njimi je prostor našla tudi grlica. Zelo lepe in zanimive so svilene kokoši. Imajo mehko, puhasto perje, modro obarvane tačke in pet krempljev. Prav posebni so tudi sebrighti, ki so pritlikavi in imajo čudovito rjavo perje s črnimi obrobami. Kokoši imam združene po parih oz. po vrstah. Hrana, čistoča in prilagajanje živali na okolje... Živali potrebujejo pravega mojstra in poznavalca, predvsem pa tistega, kijih ima rad. Zmoreš vso delo sam ali ti kdo pomaga? S kokošmi preživim zelo veliko časa. Rad jih opazujem, se z njimi tudi igram, jih negujem, jim režem in čistim kremplje in kljunčke. Hranim jih, preden grem v šolo, mnogokrat pa jih rada nahrani tudi moja babica, ki jih ima zelo rada. Pomaga mi tudi pri čiščenju in vzgajanju kokoši. Pri izdelavi kokošnjakov pa mi je pomagal ati. Ali se že sam vzgojil kakšno vrsto kokoši in kaj narediš z njimi, ko odrastejo? Sam sem vzgojil že nekaj parov vseh vrst kokoši, ki jih imam, razen pavjih mladičev, pegatk in prepelic. Odločil sem se, da bom vzgajal samo svilene kokoši, avtohtone Štajerke in sebrighte. Živali se nikoli ne naveličam, vendar vem, da jih ne morem imeti preveč, ker nimam veliko prostora. Zato živali, ko odrastejo, prodam, včasih tudi kako podarim. Mnogokrat prodam prepeličja jajca. Z denarjem od prodanih kokoši, pa tudi s prihranki, kupujem krmila in žito. Se in še bi nam lahko Boris povedal, a je rekel: »Veliko ljubiteljev živali je že bilo pri meni, iz vrtca in šole, vabim tudi vas, da se oglasite pri meni, če vas pot zanese v Lešje.! Borisu hvala za povabilo in prijeten pomenek. Veliko sreče in veselja mu želimo pri delu z njegovimi ljubljenčki. Intervju pripravila Mira Trifunac NOVE PRILOŽNOSTI Lokalna akcijska skupina Haloze Lokalna Akcijska Skupina Haloze Lokalna akcijska skupina Haloze je bila ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. Lokalna akcijska skupina Haloze z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov spodbuja trajnostni razvoj obmejnega podeželskega haloškega območja. Na lokal- nem območju izboljšuje sodelovanje med posameznimi haloškimi podeželskimi akterji. Predstavlja lokalno jav-no-zasebno partnerstvo. Oblikovana je tripartitno, kar pomeni zastopanost tako posameznikov, interesnih združenj in društev kot javnih institucij in gospodarskih subjektov. Lokalna razvojna strategija za Haloze Lokalna razvojna strategija za Haloze je pomemben razvojni dokument, ki ga bo Lokalna akcijska skupina Haloze uresničevala v programskem obdobju 2007-2013 in ima podlago v izdelanem dokumentu Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013. Lokalna razvojna strategija za Haloze predstavlja dolgoročno usmeritev razvoja območja Haloz. Temelji na analizi stanja obmejnega območja Haloz, kar je pomembno za njeno uspešno uresničevanje. Predvideva uporabo človeških in naravnih virov. Zakaj se naj včlanim v LAS Haloze? Član LAS Haloze postanete, če želite biti obveščani o vseh aktivnostih LAS Haloze oziroma imate projektni predlog, ki bi ga želi sofinancirati s strani Razvojnega programa podeželja za Haloze 2007-2013. Članstvo ne pomeni nobene finančne obveznosti ali članarine. Kako se včlaniti v LAS Haloze? Člani LAS Haloze lahko postanejo vsi prebivalci, podjetja, društva, vaške skupnosti ipd. na območju občin Zavrč, Cirkulane, Gorišnica, Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale. Član postanete, ko izpolnite Izjavo o članstvu v LAS Haloze in jo dostavite na naslov LAS Haloze, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane. Osnovne dodatne informacije o LAS Haloze dobite na sedežih občin oz. na sedežu upravljalca LAS Haloze: ORGANIZACIJA/ OBČINA IME IN PRIIMEK NASLOV TEL. ŠT. (02) EL. NASLOV 1. PRJ HALO Nataša Erlač Cirkulane 56, 2282 Cirkulane 795 32 00 natasa.erlac@halo.si 2. Občina Zavrč Lidija Domjan Zavrč 11, 2283 Zavrč 761 04 82 obcina.zavrc@siol.net 3. Občina Gorišnica Aleksandra Žuran Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica 743 11 11 obcina.gorisnica@siol.net 4. Občina Cirkulane Kristina Kelenc Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane 795 34 20 direktor@cirkulane.si 5. Občina Videm Nada Golob Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm 761 94 00 nada.golob@videm.si 6. Občina Podlehnik Miran Krajnc Podlehnik 21, 2286 Podlehnik 788 40 60 miran.krajnc@podlehnik.si 7. Občina Žetale Jože Krivec Žetale 4, 2287 Žetale 795 32 80 joze.krivec@zetale.si 8. Občina Majšperk Gorazd Ladinek Majšperk 32 a, 2322 Majšperk 795 08 30 gorazd.ladinek@majsperk.si EK RP P Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje “Lokalne razvojne strategije za Haloze 2007-2013” za leto 2009 Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru LRS za Haloze na območju občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Žetale, Podlehnik. Rok za oddajo vlog je četrtek, 15.1.2009 do 12. ure na sedežu uporavljalca LAS Haloze. Razpisna dokumentacijo je dosegljiva na spletni strani www.halo.si/las_haloze, sedežih navedenih občin in upravljalca. Predstavitev razpisne dokumentacije bo v torek, 09.12.2008 ob 15.00 uri v prostorih upravljalca. Predsednica LAS Haloze: mag. Darinka RATAJC Upravljalec LAS Haloze: PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, T: 02 795 32 00, info@halo.si, www.halo.si Upravljalec LAS Haloze je Podeželsko razvojno jedro Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, telefon 02 795 32 00, elektronski naslov info@halo.si . Več informacij o LAS Haloze najdete na spletni strani www.halo.si IZ MALEGA ZRASTE VELIKO Urejanje šolske okolice in kostanjev piknik Urejanje šolske okolice je bilo zabavno Tekmovalci so se preizkusili tudi v vožnji samokolnice Prvega oktobra se nas je nekaj učencev in učiteljev zbralo pred šolo, da bi polepšali njeno okolico. Razdelili smo se v skupine. Prva skupina je postavila strašilo, druga je pripravila slamo in koruznico, tretja je trebila buče in iz njih izdelovala duhce. Ko smo imeli vse skupaj pripravljeno, smo postavili kompozicijo. Vsem nam je bila zelo všeč, zato smo se ponosno postavili pred njo in se fotografirali. Pri delu smo se zelo zabavali. Naslednjih nekaj dni smo se pripravljali na kostanjev piknik. Vsak dan smo spremljali vremensko napoved, saj je bilo od vremena odvisno, kdaj bo. Ko je bila napoved obetavna, smo odnesli vabila svojim domačim. V torek, 7. 10. 2008, smo se zbrali v amfiteatru naše šole. Učiteljica Sonja nas je pozdravila in nam povedala, kako bo druženje potekalo. Predstavila nam je sodnika, zapisnikarico in vodje skupin. Z žrebom smo se razdelili v 4 tekmovalne skupine, ki smo se med seboj ločile po barvi. Vsaka skupina je imela svojega vodjo, ki nam je razdelil barvne trakove. Imeli smo tudi svojega jokerja, ki nam je pri izbrani igri prinesel dvojne točke. Ko smo vse to uredili, se je začelo tekmovanje. Tekmovali smo v petih igrah: koruza je doma, ličkanje, žeja, pospravljanje in kostanj v koš. Pri tem smo spoznavali stari ljudski običaj ličkanje. S pravili posameznih iger smo se seznanjali pred samimi igrami. Po vsaki igri je bil kratek premor. V tem času smo zabeležili rezultate posamezne igre, predstavila pa se nam je tudi folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, v kateri plešejo tudi učenci naše šole. Tekmovalcem ni bilo lahko. Po vsaki igri je bilo bolj napeto. Preštevali in seštevali smo točke. Eni smo bili zadovoljni z rezultati, drugi spet ne. Prvo mesto sta osvojili rumena in zelena skupina in za nagrado dobili balone, s katerimi smo se vsi igrali. Po razgla- sitvi rezultatov so nas člani folklorne skupine povabili na ples. Skupaj smo zaplesali in zapeli pesem Abraham ma sedem sinov. Po končanem tekmovanju je bilo druženje ob pečenih kostanjih in soku. Kako hitro je konec, če je lepo. (Simona Korošec, 5. a) Na žalost se vsaka igra enkrat konča. (Jernej Fakin, 5. b) Program mi je bil zelo všeč in upam, da bo drugo leto spet. (Nadja Karrienšek, 5. b) Kostanjev piknik mi je bil zelo všeč. Pa tudi tam, kjer smo izdelovali dekoracijo. (Nina Verdenik, 5. a) Vesel sem bil piknika in zelo sem se zabaval. (Patrik Lampret, 5. b) Bilo je zabavno in upam, da bo tudi naslednje leto tako lepo. (Teja Travni-kar, 5. a) In na koncu smo se srečni vrnili domov. (Anže Vedlin, 5. a) Dan šole Utrinek iz večnamenske dvorane OŠ Majšperk Iz narodne smrtne, stoletne noči na delo si prvi buditelj. Anton Aškerc Naključje nam je bilo naklonjeno, saj naša šola praznuje dan šole 3. decembra; to je na Ta veseli dan kulture. Mnoge kulturne ustanove odprejo vrata in povabijo obiskovalce. Tudi mi vsako leto znova povabimo obiskovalce, da praznujejo z nami. Letos smo Slovenci Trubarju vračali skoraj petstoletni dolg. 78 let življenja in stoletja prezrtosti smo strpali v eno leto - Trubarjevo leto. Trubar si je v slovenski zgodovini izboril prvo mesto, ki mu ga nihče nikoli ne more vzeti, niti ga doseči. Imel je dovolj samozavesti, volje, trme in znanja, da je zapisal v knjižni obliki jezik svojega ljudstva, ki do takrat ni živelo v zavesti, da je narod s svojo kulturo in jezikom ali kakor je Gradnik zapisal: Po zemlji so tavale črede ljudi, ki niso še vedeli, da so Slovenci. Z vidika zgodovine je bil najbrž to trenutek, ki bi ga za večno izgubili, če ga ne bi izkoristili, kajti v tem času so se prebujali narodi, znanost in kultura. Brez zapisane besede se pri nas, Slovencih, ne bi imelo kaj prebujati, z največ sreče bi ostali kakšna narodna manjšina v kakšni tuje govoreči državi. Vedno, ko kaj zapišemo ali kaj preberemo, oživljamo Trubarjev spomin in smo uporabniki njegovega izuma. Ta izum bi mu bili mnogi radi vzeli, a se je k sreči že v času njegovega življenja dovolj razširilo njegovo ime in zasluge, predvsem pa ga je sprejela tujina in mu v stoletjih, ko je bil pri nas zamolčan, gradila slavo. V Rašici skoraj tristo let noben otrok ni smel biti Primož, ker so se ga sramovali. Tudi na naši šoli smo imeli 24. oktobra kulturni dan. Razporejeni v 10 delavnic smo vstopili v Trubarjevo obdobje, postali ob njegovi zibelki in sledili njegovemu dozorevanju in zorenju, hodili z njim po poteh izgnanstva, prelistali njegove knjige in spoznavali pisave, v katere je ujel slovensko besedo, jedi ob katerih se je krepil ali pa stradal, s kakšno glasbo si je v mladosti služil kruh in kasneje potešil žalost, izdelali podobo njegove domačije in mošnjičke, ki so bili pri njem skoraj vedno prazni, saj mu izdajanje in tiskanje knjig ni prineslo dobička, ampak jemalo zaslužek. Poiskali smo Trubarjev upodobitve in sledi, ki ga predstavljajo današnjemu času. Na prireditvi ob Dnevu šole smo povezali delo kulturnega dne z verzi Aškerčeve Slovenske legende, ki je v času, ko je bil Trubar še grešnik in krivoverec, pogumno oživljal njegov spomin in napovedal njegovo zveli- čanje. Trubar ja zapisal, da bi rad z našim preprostim in siromašnim jezikom razsvetlil zatemnelo srce. Moč jezika je neizmerna. Prava beseda se dotakne srca in uma. In Slovenci imamo prave besede in pravi jezik. Danica Lorber VPIS V KOŠARKARSKO ŠOLO HALOZE Košarkarska šola HALOZE vabi k vpisu fante, ki jih zanima košarkarska žoga. Vabimo letnike 2001, 2000 in 1998, da se nam pridružijo. Prijave zbiramo na tel. št.: 031/683-357 ali e-mail: ks.haloze-@gmail.com V OS Majšperk smo izdelovati novoletne voščilnice Že drugo leto zapored smo se na OŠ Majšperk odločili, da bomo izdelavi voščilnic posebej namenili celo popoldne ter povabili k delu obe podružnični šoli Ptujska Gora in Stoperce, vrtec v Majšperku ter skupino žensk, ki zelo rade pomagajo pri ustvarjalnem delu pod imenom »Ustvarjalna klepetalni-ca«. Vabljeni' so bili tudi starši vseh otrok. V četrtek, 20. 11. 2008, smo ob 16.30 uri izvedli ustvarjalno delavnico, na kateri smo izdelovali okraske za novoletno jelko ter novoletne voščilnice. Delovalo je več skupin pod vodstvom mentorjev oz. razrednikov. Vsi učitelji na šoli, prihajajoče skupine, otroci in starši pa so se vključevali v delo skupin po lastni izbiri. V zelo velikem številu so se ustvarjalnih delavnic udeležili starši otrok prve in druge triade. Novoletne voščilnice so nastajale ob izbranih tehnikah ter izbranem materialu. V vseh delavnicah so se zelo potrudili pri delu, tako da je nastalo veliko število različnih voščilnic. V dveh šolskih urah je bilo izdelanih 1833 novoletnih voščilnic. Zahvala velja vsem delujočim v ustvarjalnih delavnicah. Učenci in kolektiv OŠ Majšperk ■H Takole so nastajale... ... voščilnice! Za naše najmlajše ZAMUDA “Očka, ali veš, kateri vlak ima največjo zamudo?” “Kateri?” “Tisti, ki si mi ga lani obljubil za novo leto!” NIZKE CENE Detektiv v samopostrežni trgovini že tretjič zaloti isto žensko pri tatvini. “Zakaj stalno kradete v naši poslovalnici?” “Zato, ker imate pri vas naj nižje cene.” Se recept za sladke dni LEŠNIKOVI SRČKI (z rumom in cimetom) 200 g moke 100 g mletih lešnikov 75 g sladkorja 1 zavitek vanilijevega sladkorja 1 žlico ruma 1 jajce Vi žličke cimeta 125 g hladnega masla 4 žlice ribezovega želeja 75 g na tanko narezanih lešnikov PRIPRAVA: Moko, mlete lešnike, sladkor, vanilij, rum, jajce, cimet in maslo zgnetite v gladko testo. Zavijte ga v folijo in za eno uro postavite v hladilnik. Pečico segrejte na 200 stopinj. Testo še enkrat pregnetite in ga razvaljajte na 3 mm debelo. Z modelom izrežite srčke in jih položite na pekač, obložen s papirjem za peko. V lončku segrejte žele in z njim enakomerno premažite srčke. Posujte jih z narezanimi lešniki in jih pecite približno 12 minut. DOBER TEK! ŽENSKI KLEPET Kot vemo, je revmatizem kronična bolezen, kar pomeni, da pravzaprav ni ozdravljiva, zato se moramo z njo naučiti živeti. Veliko ljudi, ki trpi za kako revmatično boleznijo, ima bolj ali manj pogosto hude bolečine. Ne glede na to, ali prištevamo mednje izključno vnetja in obrabo opornega gibalnega aparata (kosti in sklepov) ali tudi mišic, kit in živcev, je zlasti v razvitem svetu število revmatičnih bolnikov zelo visoko. Oblike bolezni so zelo raznolike, kakor so raznoliki tudi vzroki in bolezenska znamenja, razen ene izjeme: BOLEČINE. Medicinska veda se nenehno razvija. Raziskave na univerzah, klinikah in v farmacevtski industriji vsak dan prispevajo nova spoznanja, ki vplivajo na nove načine zdravljenja in na obli- Revmatizem kovanje novih zdravil. V leksikonu piše, da izhaja beseda revmatizem (ali ljudsko revma) iz besede »teči«, ker so v antiki mislili, da pri tej bolezni teče iz možganov skozi sklepe mrzla sluz. To mišljenje sploh ni bilo tako napačno, kajti pri obo- lenjih opornega in gibalnega aparata bolečine resnično »trgajo in cukajo«. Vzroki, nastanek, bolezenska slika in potek bolezni so sicer različni, vendar značilni za številne oblike bolezni. Kako zdraviti revmatizem? Boj proti bolečinam in vzrokom bolezni je pri Tudi revmatiki imajo svoje društvo. Kje jih poiskati oz. kje iskati nadaljnjo zdravniško pomoč? -Bolnišnica dr. Petra Držaja, klinični oddelek za revmatologijo kliničnega centra v Ljubljani. -Društvo bolnikov in invalidov z ankilozirajočim spondilitisom slovenije — DBLASS, Ljubljana, Malenškova 1. Pri društvu deluje mreža prostovoljcev za pomoč in svetovanje, in sicer v Ajdovščini, Celju, Kranju, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. -Združenje revmatikov Slovenije, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, podružnica tega združenja je tudi na Ptuju, vodi jo Branko Gojkovič na Dravski 18. zdravljenju enakovreden. Vzroki so zelo različni in marsikdaj jih ne moremo obvladati. Idealna klinika za zdravljenje revmatičnih obolenj bi stala v Kneippovem zdravilišču s toplimi zdravilnimi vrelci sredi vrtov z zdravilnimi zelišči. Vodila bi jo skupina izkušenih internistov, ortopedov in kirurgov. Predvsem pri kroničnih revmatičnih bolečinah postaja alternativno narav- POSLANSKI KOTIČEK no zdravilstvo vse pomembnejše. Tudi v Ptuju imamo svoje društvo. Vanj se lahko včlani vsak bolnik z revmo, plačati je potrebno le letno članarino. Vsako sredo je v društvenih prostorih od 16. do 18. ure dosegljiv predsednik oz. eden izmed članov društva. Tu se odvijajo družabna srečanja, pogovori o bolezni, člane obveščajo o novostih in izobraževanju. Tudi v letošnjem septembru je v Strunjanu potekal dvodnevni seminar na temo Revma in mi, udeležilo se ga je lepo število bolnikov. Na takšnih izobraževanjih sodelujejo znani profesorji, fizioterapevti in seveda revmatologi, tudi del teh stroškov krije Društvo revmatikov Slovenije. Podatke zbrala Mira Trifunac Zahvala in voščilo Branka Mariniča Prihajati iz krajev, ki lovijo razvoj osrednje Slovenije, v posameznikih, ki nam ni vseeno, vzbudi željo po spremembah. Ker se nobena sprememba ne zgodi od danes na jutri in sama od sebe, smo morali verjeti drug v drugega in pokončno stati za svojimi dejanji ter smelo zasledovati zastavljene cilje. Pred štirimi leti sem se skupaj s sodelavci v Državnem zboru RS pričel truditi za boljšo in lepšo prihodnost. Trdo in predano delo je obrodilo sadove in postavilo temelje za doseganje novih ciljev, postavljanje novih mejnikov - za nadaljevanje poti, ki smo jo pred štirimi leti pričeli pisati skupaj. Ljudje, še posebej tisti iz obrobnih krajev, so verjeli v naše delo, zato so mi zaupali še en mandat. Njihovega zaupanja ne bom izneveril, zato se bomo vsi skupaj še naprej trudili, da bi vsi živeli dostojno, da bo pomemben tudi majhen človek, da problemi ne bodo zamolčani, predvsem pa, da bo vsak človek ponosen na kraj, od koder prihaja. Da pa je lahko nekdo ponosen na svoj kraj, mu mora ta omogočati vse tisto, kar človeka pelje nekim ciljem naproti. V svojem kraju se mora človek počutiti dobro, za ta kraj mora živeti in v njem videti svojo prihodnost, ne pa da ljudje bežijo boljšim priložnostim naproti, ker jim njihov kraj tega ne omogoča. Čaka me torej še bolj odgovorna nalo- ga, kot me je čakala pred štirimi leti. Vse, kar v Sloveniji doživljamo zaradi svetovne gospodarske krize, se v majhnih krajih, od koder prihajam, pozna še toliko bolj. Zato bomo potrebovali toliko več moči, energije in vztrajnosti, da iz situacije, kakršna je, potegnemo najboljše. Skupaj nam bo zagotovo uspelo... Ob praznikih, ki prihajajo, vam želim vse dobro, naj se vam uresničijo tiste najbolj skrite želje, predvsem pa ne pozabite na pristne medčloveške odnose, ki nas delajo ljudi. Vse lepo v letu 2009. Poslanec DZ RS Branko Marinič Skupaj zmoremo veliko Spoštovane občanke in občani. Poslansko mesto vidim kot priložnost, da skupaj, ne glede na našo politično pripadnost, delamo v dobro vseh. Izvoljeni poslanci tako predstavljamo vse volivke in volivce z željo, da v nacionalno politiko prenesemo čim več dobrih pobud in idej iz naših krajev, s ciljem doseči boljšo prihodnost za vse generacije. V časih, ki prihajajo, bo potrebno veliko medsebojnega sodelovanja, predvsem pa povezovanja tistih strokovnjakov, ki bodo znali ob izzivih današnjega časa peljati Slovenijo naprej. Ni čas, da se politika še naprej ukvarja sama s seboj, ravno nasprotno, čas je, da združi moči in preseže politične delitve na naše in vaše. Poslanska pisarna, v kateri vas z veseljem pričakujem, je v prostorih Mestne občine Ptuj odprta vsak prvi in drugi delovni ponedeljek v mesecu dopoldan med 10.00 in 12.00 ter popoldan med 15.00 in 17.00 uro. Pišete mi lahko tudi na dejan.levanic@dz-rs.si Prav zaradi raznolikosti in velikosti vseh področij, ki jih želimo urediti, je pomembno, da delamo skupaj, kot ekipa. En sam veliko ne more spremeniti. Vsi ne poznamo vsega. Zato je povezovanje med nami ne samo nujno, ampak pametno. Vam in vašim najbližjim želim vesele božične praznike, v novem letu 2009 pa veliko zdravja, sreče, veselja in uspehov na vseh področjih. Poslanec DZ RS Dejan Levanič Zahvala RK in Karitas Ptujska Gora Rdečemu križu in Karitas Ptujska Gora se zahvaljujemo za izkazano finančno pomoč, ki st jo namenili otroku s posebnimi potrebami — Nejcu Plajnšku s Ptujske Gore, ki je od rojstva slep. Veseli smo, da ste obiskali naš dom in našemu Nejcu namenili sredstva za nakup tehniških pripomočkov v brajlici, saj so le-ti izredno dragi. Tako bomo po vaši zaslugi lažje realizirali načrte, ki jih imamo za prihodnost. Iskreno se vam zahvaljujemo! Družina Plajnšek — Korže Nejc zmore in zna veliko Zahvala predsednice društva gospodinj Stoperške gospodinje smo si v začetku leta zadale plan dela, za katerega lahko s ponosom povemo, da smo ga v večini izpolnile. To smo lahko dosegle le s skupnimi močmi. Ob prejemu občinskega priznanja se želim zahvaliti najprej članicam upravnega odbora, ki so me predlagale. Zahvalila bi se še občinskemu svetu in gospe županji Darinki Fakin za podeljeno priznanje in nagrado. Iskrena hvala! Vsem članicam Društva gospodinj Stoperce pa želim vesel in blagoslovljen božič ter mnogo zdravja v novem letu 2009, z željo, da se spet srečamo v mesecu januarju in si zadamo nove plane! Justina Jus Na pragu novega leta naj vam » čas« nakloni, storiti prave reči, ubrati prave poti ter sebi in drugim najti le dobre sledi. Srečo v božičnih dnehjji letu 2009, Vam želi KPD Stoperce OBVESTILA m ČESTITKE Spoštovane občanke in občani! Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih vam želimo obilo osebnega miru in zadovoljstva, sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2009. Ludvik LAMPRET Predsednik OO DeSUS Majšperk Društvo upokojencev Majšperk želi vsem občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2009. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovane občanke in občani Občine Majšperk, ob dnevu samostojnosti vam iskreno čestitamo. Želimo Vam duhovno bogat božič ter zdravo, srečno in uspešno leto 2009. Občinski odbor LDS Majšperk SLS. Slovenska ljudska stranka Spoštovane občanke in občani! Božično - novoletni prazniki so najlepši od vseh praznikov v letu. V njih si vzamemo CAS za domače, prijatelje, za tiste, ki so nam pomagali, nas osrečili... V teh dneh postanemo, kar bi vseskozi morali biti, LJUDJE! Roke si podamo, voščimo si, se nasmejimo, obiščemo, obdarimo. Naj vam bo brezmejno lepo v praznikih, vsak dan, vse leto. Spoštujemo vas, zato vam voščimo in privoščimo več miru, prostega časa, družinske topline ter sreče in zdravja v letu 2009. Predsednik OO SLS Majšperk Cvetko Pepelnik Opis posameznega koraka izdelave prazničnega pogrinjka: 1. vse štiri vogale zapognemo do sredine 2. prtiček obrnemo 3. ponovno vse štiri vogale zapognemo do sredine 4. prtiček ostane obrnjen tako kot smo končali 5. dvignemo vogal 6. iz zadnje strani povlečemo konec 7. in ga potegnemo navzven 8. enako naredimo s preostalimi vogali 9. izdelek lahko služi kot pogrinjek 10. ali kot dekoracija na praznični mizi OBVESTILA m ČESTITKE OBVESTILO - ROK ZA ODDAJO ČLANKOV Naslednja redna številka Majšperčana bo izšla v dneh pred veliko nočjo, zato vas obveščamo, da bomo prispevke za Majšperčana sprejemali do 20.3.2009. V elektronski obliki jih sprejema Zlatka Lampret na elektronskem naslovu zlatka.lampret@guest.arnes.si, če to ni mogoče, pa jih lahko oddate na sedežu Občine Majšperk. Če besedilu dodajate digitalne fotografije, jih priložite posebej, minimalna velikost je 1500x1000 pikslov (250dpl). OBVESTILO REGIJSKEGA CENTRA ZA OBVEŠČANJE PTUJ Regijski center za obveščanje Ptuj vas obvešča, da v primeru požara, nesreče ali drugega dogodka pokličete na tel. številko 112. Najdete jih na Slomškovi 10 na Ptuju, tel. številka (02) 771 34 61 ali 771 00 31, elektronska pošta: dragomir.murko@urszr.si. Ob dnevu samostojnosti vam iskreno čestitamo, želimo pa vam tudi vesele praznične dni ter srečno in uspešno 2009! Miroslav Kužner Predsednik OO SD Majšperk Lep božič ter vse dobro v prihajajočem letu vam želi izvršni odbor ZDIŠ Majšperk — Kidričevo. Svojim članom pa želimo čim več trdnega zdravja! ZDIŠ Majšperk - Kidričevo