Poštnina plačana v gotovini.
72.	¥ Ljubljani, dne 9. avgusta 1926.	Letnik VIII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
A
Vsebina, s
Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
314.	Zakon o izpremembi člena 89. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./1927.
315.	Zakon o izpremembi člena 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
316.	Pravilnik o brezplačnem oddajanju državnih plemenskih bikov v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje.
317.	Pravilnik o poštnem avtomobilnem prometu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
318.	Izpremembe v pravilniku za opravljanje državnega strokovnega izpita v resortu ministrstva za vere.
319.	Naredba, s katero se podaljšuje veljavnost občinske davščine na tovornino v Mariboru.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 320. Tarifno obvestilo o zvišbi voznih cen in voznine na progah češkoslovaških državnih železnic v potniškem, prtljažnem in ekspresnem prometu z inozemstvom. 321. Tarifno obvestilo o prometu potnikov, prtljage in ekspresnega blaga med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo. 322. Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami bolgarskih železnic na eni strani in postajami državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani. 323. Popravki v tarifnih obvestilih.
Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 171 z dne 30. julija 1926.:
Odlok generalnega direktorja ministrstva za pošto in telegraf z dne 24. junija 1926.: Pri poštnem in telegrafskem uradu v Celju je postavljena za poštno in telegrafsko uradnico v 4. skupini II. kategorije Marija Goriča r, pisarica v 2. skupini
III.	kategorije, bivša poštna in telegrafska uradnica
IV.	razreda.
Odlok generalnega direktorja ministrstva za pošto in telegraf z dne 12. junija 1926.: Premeščen je po službeni potrebi Janko Kocmur, poštni in telegrafski uradnik v 4. skupini II. kategorije, od poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani 1 kot starejšina k poštnemu in telegrafskemu uradu IV. vrste v Litiji.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 22. junija 1926.: Premeščen je po službeni potrebi Albert Č o n č, poštni in telegrafski uradnik v 3. skupini II. kategorije, od poštnega in telegrafskega urada v Šmarju pri Jelšah k poštnemu in telegrafskemu uradu v Poljčanah.
Številka 172 z dne 31. julija 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. julija 1926.: Za veterinarja pri sreskem poglavarstvu v Kranju v 5. skupini L kategorije je postavljen'po službeni potrebi Fran C e k, veterinar pri sreskem poglavarstvu v Kastvu v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. julija 1926.: V stanje pokoja sta postavljena po členu 234. uradniškega zakona veterinarja v 5. skupini I. kategorije Anton Korošec pri sreskem poglavarstvu v Kranju in Fran Martelanc pri sreskem poglavarstvu v Kočevju.
Ukaz Njegovega. Veličanstva kralja z dne 4. julija 1926.: V 4. skupino I. kategorije je pomaknjen z dnem 21. maja 1926. dr. Alojzij G r a d n i k, deželno-sodni svetnik v 5. skupini L kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Odlok direktorja pošte in telegrafa v Ljubljani: Po službeni potrebi je premeščena Terezija Kenda, poštna in telegrafska uradnica v 4. skupini II. kategorije, od poštnega in telegrafskega urada v Žireh k poštnemu in telegrafskemu uradu v Gorenji vasi.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 22. julija 1926.: Lista «Kölnische Volkszeitung» in «iSim-plicissimus» (Nemčija) sta v naši državi dovoljena.
Objava generalnega inspektorata ministrstva za, finance z dne 22. junija 1926.: Z valutami sme poslovati Mihailo D. Č u k a 1 e v i č v Bitolju.
Številka 173 z dne 3. avgusta 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. julija 1926.: V 4. skupino I. kategorije je pomaknjen Rudolf Lovrenčič, profesor na državni rudarski šoli v Celju.
Odloka pomočnika ministra za prosveto z dne 30. junija in z dne 13. julija 1926.: Za docenta s pravicami uradnikov 8. skupine L kategorije sta postavljena dosedanja asistenta, uradnika v 9. skupini I. kategorije; na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani dr. Albin Seliškar in na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani dr. Roman Kenk.
Odlok pomočnika ministra za prosveto z dne 13. julija 1926.: Pri rektoratu univerze v Ljubljani je postavljena za uradnico v 3. skupini III. kategorije Štefanija Prebil, dosedanja zvaničnica na isti univerzi v 3. skupini.
Številka 174 z dne 4. avgusta 1926.:
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. julija 1926.: Premeščena sta: na moško učiteljišče v Mariboru za upravitelja s pravicami uradnika 3. skupine L kategorije dr. Matej Potočnik, upravitelj ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik v isti skupini iste kategorije; na žensko učiteljišče v Mariboru za direktorja s pravicami uradnika 4. skupine I. kategorije Fran Kadu n c, direktor moškega učiteljišča v Mariboru, uradnik v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. julija 1926.: Premeščen je Mirko Dežela, sodnik v 6. skupini I. kategorije, od okrajnega sodišča v Gornjem gradu k okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 13. julija 1926.: Na srednji tehnični šoli v Ljubljani je postavljena za stalno strokovno učiteljico v 3. skupini III. kategorije Marija H ü b 1, začasna strokovna učiteljica v 4. skupini Ul. kategorije na isti šoli.
Izpremembe v osebje.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 13. julija 1926., Z. br. 31.235, je postavljen dr. Drago Hočevar za okrožnega zdravnika za Celje-okolico.	Df	s r
Zakoni in kraljevske uredbe.
314.
Mi
Ä le lis ander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v CX. redni seji, ki jo je imela dne 30. junija 1926. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o izpremembi člena 89. finančnega zakona za proračunsko leto 1926.11927.,*
ki se glasi:	,,
°	Člen 1.
Člen 89.** finančnega zakona za leto 1926./1927. se izpreminja ter je glasi:
Člen 89.
Zakon o univerzi v Beogradu z dne 27. februarja 1905. in obča uredba o univerzi z dne 1. oktobra 1905. z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami, ki so bile sklenjene s katerimkoli zakonom, se razširjata na vseučilišče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu.
Minister za prosveto se pooblašča, izdati prehodne naredbe po zaslišanju univerzitetnega sveta.
Novi red diplomskih in doktorskih izpitov, ki se predpiše s fakultetnimi uredbami, naj se uporablja najprej na študente, ki se vpišejo začetkom prihodnjega šolskega leta 1926./1927. v prvi semester.
Študenti, ki so vpisani na zagrebški univerzi pred tem zakonom, smejo dovršiti svoje redne študije po dosedanjih predpisih. Za opravljanje izpitov po dosedanjih predpisih se jim daje rok najmanj dveh let po absolutoriju.
S tem prestanejo veljati vsi ostali .zakoni kakor tudi vse ostale naredbe in odredbe, ki nasprotujejo izpremenjenim in dopolnjenim zakonom in uredbam.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za prosveto priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, obiastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Novem Sadu, due 19. julija 1926.
Aleksander s. r.
Minister za prosveto:
M. Trifunovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata za ministra pravde minister za socialno politiko:
M. Simonovič s. r.
Predsednik ministrskega sveti: Nikola Uzunovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
* «Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 30. julija 1926., št. 171. (XLVII. — 1926.)
** Uradni list z dne 28. aprila 1926., št. 172/39 (stran 250).
315.
Mi
JI.leksa.xicl.e3? I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da jp sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v CYI. redni seji, ki jo je imela dne 23. junija 1926. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o izpremembi člena 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.,*
ki se glasi:
Člen 1.
Člen 234.** zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. se izpre-minja ter se glasi:
Člen 234.
V času do dne 1. septembra 1929. sme prestati služba državnim uslužbencem in se smejo premeščati državni uslužbenci, razen onih, ki so označeni v členu 224., tudi izven pogojev, določenih v zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Na Bled u, dne 25. julija 1926.
Aleksander s. r.
Minister za prosveto:
M. Trifunovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata za ministra pravde minister za socialno politiko:
pravam, srezom, občinam, poljedelskim, mlekarskim in živinorejskim zadrugam po odredbah tega pravilnika, uporabljajo pa se za plemenjenje krav, ki jih redi prebivalstvo.
Čleft 3.
Vsi, ki so imenovani v členu 2. tega pravilnika ter hočejo prejeti enega bika ali več v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje, morajo izpolnjevati te-le pogoje:
1.	) Imeti morajo dober in udoben, čist in zračen, poleti hladen, pozimi pa topel hlev, ki ne sme biti zidan.
2.	) Imeti morajo zanesljivega človeka, ki ve, kako je treba oskrbovati bika, in ki ima rad živino.
3.	) Imeti morajo pripravljeno za bike količino dobre in zdrave krme, ki zadošča za vse leto.
4.	) Imeti morajo zadosti veliko tekališče.
5.	) Pismeno se morajo zavezati:
a)	da bodo oskrbovali, krmili in uporabljali za delo bika točno tako, kakor je predpisano s tem pravilnikom;
b)	da pokličejo, če bik zboli, o pravem času živino-zdravnika ter mu poverijo njega zdravljenje ob svojih stroških;
c)	da bodo dopuščali nadzorstvo nad gorenjim postopanjem z bikom vsem onim organom, ki se po-oblaste za to po tem pravilniku;
č) da bodo pripuščali bika h kravam, ki jih redi prebivalstvo, v svoji okolici, in sicer samo k toliko kravam, kolikor jih je določeno s tem pravilnikom, in da bodo pobirali v svojo korist za pri-puščanje bikov k privatnim kravam toliko takso, kolikršno odredi sreski. občinski ali okrožni odbor, toda tako, da ima lastnik krave poleg prvega zaskoka pravico tudi do enega brezplačnega ponovnega zaskoka v enem mesecu;
d)	da povrnejo škodo državi, če bi jim odstopljeni bik v prvem ali drugem letu poginil ali se onesposobil za plemenjenje po njih krivdi, in sicer v prvem letu toliko, kolikor se je za bika plačalo, v drugem letu pa polovico te vsote.
Po tej lestvici se mora prejemnik zavezati, da plača odstopljenega bika tudi, če bi mu bil ukraden;
e)	da bodo vodili v času dveh let in pozneje točen seznamek (po prejetem obrazcu), koliko in čigavih krav je zaskočil odstopljeni bik in koliko in kakšnih telet so storile, in da predlože koncem vsakega leta ta seznamek svojemu občinskemu oblastvu, ki ga overovi ter ga pošlje po državnem ekonomu velikemu županu.
3.) Privatni živinorejci na kmetih morajo vlagati prošnje pri svojem občinskem oblastvu: na prošnjo zapiše občinsko oblastvo, ali ima prosilec vse pogoje, da more prejeti in vzdrževati plemenskega bika, ter jo pošlje sreskemu ekonomu ali velikemu županu.
Člen 8.
Vsi oni, ki se prijavijo in zahtevajo bike, morajo izreči v prijavah, da povsem pristajajo na odredbe, predpisane s tem pravilnikom.
Člen 9.
Čim se prijavitelju odobri, da dobi državnega plemenskega bika v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje po odredbah tega pravilnika, se obvesti po ekonomskih organih in pristojnih oblastvih, kam in kdaj naj pride, da prevzame bika na reverz in da potrebne obveze, če jih ni dal pravilno že v prošnji (prijavi).
Če prijavitelj ne bi prišel na odrejeni dan in na odrejeni kraj, ali če se vobče odpove biku, mora plačati brez sodišča in brez pravde vse stroške, pro-vzročene s tem, da je bil bik prignan na predajni kraj in zopet odgnan.
Člen 10.
Vsakdo, ki prejme bika, dobi tudi bikovsko listino, ki jo mora shraniti in predložiti na zahtevo ekonomskim in drugim nadzorstvenim organom, da po-polnijo one podatke, ki se morajo redno popolnje-vati v tej listini.
Če prejemnik odtuji ali zakolje bika, ki je že prešel v njegovo last, ali če mu bik pogine, mora o tem takoj obvestiti državnega ekonoma ter mu izročiti bikovsko listino, ekonom pa jo pošlje takoj velikemu županu, ki mora voditi evidenco o vseh bikih v svoji oblasti, letno poročilo pa predložiti ministrstvu za poljedelstvo in vode.
. Bikovske listine tiska ministrstvo za poljedelstvo in vode ter jih daje brezplačno vsakomur, kateremu poveri bika v vzdrževanje. To velja tudi za ostale obrazce.
Člen 11.
Državni ekonomi morajo vsak v svojem srezu ali okrožju dvomesečno pregledovati vse državne bike ter o njih stanju poročati velikim županom.
Živinozdravniki, ki se pokličejo zdravit državne bike, morajo o bolezni in uspehu zdravljenja poročati velikemu županu.
Člen 12.
M. Simonovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta: Nikola Uzunovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov).
Uredbe osrednje vlade.
316.
Na podstavi uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode predpisujem ta-le
Člen 4.
Odstopljeni biki so državna last.
Če izpolnijo oskrbovalci vse pogoje, preidejo čez dve leti biki v njih last (privatnih ali pravnih oseb), kjer so se oskrbovali, krmili in uporabljali; toda oskrbovalci jih morajo še leto dni uporabljati za plemenjenje krav, ki jih redi prebivalstvo.
Člen 5.
Državni biki, odstopljeni v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje, se ne smejo v treh letih ne za privatni ne za državni račun prodati, zastaviti ali kakorkoli odtujiti, pa*tudi ne vzeti v popis.
Člen 6.
Če se ugotovi pri teh pregledih, da prejemnik ne oskrbuje, ne krmi in ne porablja bika tako, kakor je predpisano s tem pravilnikom, ali da pobira za pripuščanje večje takse, nego je predpisano s členom 3., točko 5.), tega pravilnika, mu sme veliki župan bika odvzeti in ga dati drugemu; prvi prejemnik pa nima pravice do odškodnine, ker je imel bika do tega časa.
Člen 13.
Če se ugotovi, da je bik tako onemogel, da ni več za rabo in se tudi z zdravljenjem ne more popraviti, se prepusti prejemniku, naj stori z njim, kar hoče; od prejemnika pa se izterja brez sodišča in brez pravde v prvem letu vrednost tega bika, a v drugem letu polovica kupnine za bika.
Če prejemnik državnega plemenskega bika po iz-vestnem času ne more več imeti bika, mora o tem po svojem občinskem oblastvu takoj obvestiti državnega ekonoma, ki naznani to velikemu županu ter
Pravilnik
o brezplačnem oddajanju državnih plemenskih bikov v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje.***
Člen 1.
Zaradi napredovanja domačega govedarstva nabavlja ministrstvo za poljedelstvo in vode v državi
in v inozemstvu čistokrvne plemenske bike onih \ Prvi- Rok oskrbovanja odredi veliki župan po bikovi pasem, ki so prikladne v naših razmerah za izboljše- \ Sh,r°sti.
Člen 14.
Ce se ugotovi, da je bik opešal ali celo poginil za naravno boleznijo, pa je prejemnik o pravem času
predlaga koga iz okolice, ki bi hotel prevzeti bika.; zahteval in uporabil^ živinozdravniško pomoč, se Veliki župan ukrene takoj, kaj naj se stori z bikom.
Prvi oskrbovalec nima pravice do odškodnine za čas, v katerem je oskrboval bika.
Novi prejemnik mora sprejeti vse pogoje kakor
vanje našega domačega govedarstva.
Člen 2.
Državni plemenski biki se morajo žigosati z: D, 1 (t. j. državni bik št. 1 itd.); oddajajo se brezplačno državnim in samoupravnim kmetijskim na-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. julija 1926., št. 172. (XLVIII. —• 1926.)
** Uradni list z dne 12. septembra 1923., št. 299/86
(stran 542).
Člen 7.
Kdor želi prejeti državnega plemenskega bika v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje, se mora prijaviti s pismeno prošnjo, in sicer:
1.	) Državne in samoupravne kmetijske naprave se obračajo s prošnjami neposredno na ministrstvo za poljedelstvo in vode. Samoupravne kmetijske naprave prilagajo prošnjam tudi potrebne odločbe in odobritve sreskih ali okrožnih odborov.
2.	) Občine in srezi, poljedelske, živinorejske in mlekarske zadruge se obračajo s prošnjami na velike župane. Te naprave prejemajo bike za svoje skupno uporabljanje. Dobljenega bika lahko oddado ob istih pogojih tudi dobremu živinorejcu, toda proti ministrstvu so odgovorne same.
bik, ako je poginil, odpiše na škodo države, ako pa je živ, se proda na javni dražbi v korist državne blagajne.
Člen 15.
Plemenski bik se pripušča h kravam praviloma samo enkrat na dan.
Enemu dobremu biku v popolni moči je treba dati 60 do 70, mlajšim pa 40 do 50 krav na leto; če pa se pušča bik skupaj s kravami na pašo, kjer jih lahko svobodno oplemenjuje, ni treba računiti na enega bika več nego 30 do 40 krav.
Člen 16.
Poleg tega, da ministrstvo za poljedelstvo in vode kupuje in oddaja bike po odredbah tega pravilnika, nabavlja tudi krave in telice boljših pasem ter jih odstopa dobrim živinorejcem na kmetih proti temu, da jih imajo štiri leta za pleme.
Ceno odreja ministrstvo za poljedelstvo in vode, ostale posle pa opravlja veliki župan po odredbah tega pravilnika.
Člen 17.
Prehodna odredba.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; takrat prestane veljati pravilnik št. 838/rV. z dne 15. januarja 1921. o brezplačnem oddajanju državnih plemenskih bikov v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje.
V Beogradu, dne 6.julija 1926.; št. 29.080/TV.
Minister za poljedelstvo in vode:
I. Pucelj s. r.
317.
Pravilnik
o poštnem avtomobilnem prometu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
I.
Obče odredbe.
Člen 1.
Na podstavi členov 2. in 28. uredbe o organizaciji ministrstva, za pošto in telegraf in poštne, telegrafske in telefonske stroke z dne 27. junija 1921. in skladno s členom 4. pravilnika o uporabljanju državnih avtomobilov z dne 27. februarja 1926. predpisujem ta-le pravilnik o poštnem avtomobilnem prometu.
Člen 2.
Avtomobili in motoma kolesa, ki so svojina ministrstva za pošto in telegraf, služijo samo potrebam poštno-telegrafske in telefonske službe.
Poštni avtomobilih promet upravlja poštni oddelek ministrstva za pošto in telegraf.
II.
Ustroj avtomobilnih garaž.
Člen 3.
Pri direkcijah pošte in telegrafa se ustanavljajo direkcijske avtomobilne garaže, pri poštnih uradih, od katerih teko avtomobilne proge, pa se ustanavljajo poštne avtomobilne garaže.
Člen 4.
Direkcijske avtomobilne garaže so sestavljene iz vozovja, delavnice in skladišča.
Vozovje direkcijske avtomobilne garaže tvorijo vsi avtomobili in vsa motorna kolesa, ki opravljajo službo v območju dotične direkcije.
Delavnica direkcijske avtomobilne garaže služi za popravila njenega vozovja.
Skladišče direkcijske avtomobilne garaže služi za to, da se spravlja vanje ves material, potreben za vzdrževanje avtomobilov in avtomobilnega prometa v območju dotične direkcije.
Člen 5.
Poštne avtomobilne garaže imajo samo ročna skladišča in manjše delavnice.
m.
Uprava.
Člen 6.
Avtomobilih promet in garaže v območju po-edinih direkcij so v upravi dotične direkcije pošte in telegrafa.
Direkcijski avtomobilih garaži načeluje šef, ki mora biti inženjer strojne stroke, če pa takega ni, tudi tehnični uradnik, ki je strokovno izobražen za avtomobilne posle.
Poštne avtomobilne garaže so v upravi upravnika dotičnega poštnega urada.
Člen 7.
Skladišča avtomobilnega materiala oskrbujejo skladiščniki, ki so odgovorni računodajniki.
Pri poštnih avtomobilnih garažah so računodajniki upravniki dotičnih poštnih uradov.
Člen 8.
Direkcijske avtogaraže vodijo korespondenco po svojih pristojnih odsekih.
IV.
Dolžnost avtomobilnogaražnih šefov.
Člen 9.
Šef direkcijske avtomobilne garaže mora:
1.	) skrbeti za pravilno stanje vozovja v območju svoje direkcije;
2.	) skrbeti za produkcijo v delavnicah ter obenem porazdeljevati delo in delovni čas;
3.	) skrbeti za pravočasno zalaganje skladišča s potrebnim materialom za vozovje in delavnico;
4.	) predlagati sprejemanje in odpuščanje garažnega osebja iz točke a) člena 11.;
5.	) vzdrževati red in disciplino pri osebju;
6.	) kontrolirati poslovanje vsega osebja;
7.	) opravljati redne in izredne preglede skladišča in knjig;
8.	) predlagati vse, kar se. nanaša na napredovanje avtomobilnega prometa in na organizacijo avtomobilne službe;
9.	) vobče voditi celokupno administracijo, ki spada v njegovo področje.
V.
Vozno in delovno osebje.
Člen 10.
K voznemu osebju spadajo šoferji in šoferski pomočniki, k delovnemu osebju pa one osebe, ki so zaposlene v delavnici kot strokovnjaki za poedine grane obrta ali navadne posle, in vajenci.
Vozno in delovno osebje je lahko: a) postavljeno po zakonu o civilnih uradnikih, b) zaposleno kot začasni delavci (delovna moč).
Osebje pod a) se postavlja na mesta, določena s proračunom, osebje pod b) pa v breme proračunske partije za vzdrževanje avtomobilnega prometa in prevažanja pošte.
Člen 11.'
V direkcijskih in poštnih avtomobilnih garažah se sme zaposlovati samo toliko osebja, kolikor ga odredi ministrstvo za pošto in telegraf.
Osebje pod a) člena 10. postavljajo organi, ki so za to pristojni po zakonu o civilnih uradnikih, osebje pod b) pa sprejemajo in odpuščajo šefi direkcijskih avtomobilnih garaž s pooblastitvijo pristojnega poštnega direktorja.
Člen 12.
Za šoferja se sme sprejeti ali uporabljati samo oni, ki je opravil šoferski izpit ter ima najmanj dvoletno prakso kot šofer ali je prebil ta čas kot šoferski pomočnik v resortu ministrstva za pošto in telegraf, kar mora dokazati z dokumenti.
Za polnoveljavnega se smatra oni šoferski izpit, ki je bil opravljen pri državnem oblastvu, pristojnem za izdajanje diplom o opravljenih šoferskih izpitih.
Člen 13.
Zdravniški pregledi šoferjev se vrše zato, da se ugotovi njih sposobnost za službo, zlasti vid in sluh, vsako tretje leto ali pa, če zahteva pristojni šef, tudi prej.
Ce postane šofer telesno nesposoben za šofersko službo, ga je treba, kakršno je pač njegovo zdravstveno stanje in zdravniško izpričevalo, odstraniti od nje začasno ali pa stalno.
Člen 14.
Od službe se odstrani vsak šofer, o katerem se ugotovi, da neokretno ravna z avtomobilom, da je vdan pijači ali da ne pozna vseh predpisov, ki se tičejo šoferske službe.
Člen 15.
Začasni delavci (delovna moč) se dele na kvalificirane in nekvalificirane.
Za kvalificirane se smatrajo oni, ki so dovršili obrtno šolo, in vobče vsi obrtniki, ki so opravili izpit za kvalificiranega delavca ter dokažejo strokovno sposobnost tudi pri praktičnem poslu.
Za nekvalificirane delavce se smatrajo oni, ki nimajo predpisane kvalifikacije, toda so za dotična dela usposobljeni, ker jih opravljajo že dlje časa.
Prav tako se smatrajo za nekvalificirane oni delavci, ki opravljajo navadna dela.
Za vajence ali šoferske pomočnike se smejo sprejemati oni, ki so dovršili osnovno šolo; vendar pa ne smejo biti vajenci mlajši od 14 ali starejši od 17 let, šoferski pomočniki pa ne mlajši od 17 let.
Člen 16.
Take osebe, zaposlene pri avtomobilnih garažah, ki se posebno odlikujejo s strokovnim delom, se smejo postaviti po členu 8. zakona o civilnih uradnikih na posebno obrazložen predlog neposrednjega starejšme in po predhodnem povoljnem mnenju strokovnega sveta za uradnike H. ali III. kategorije (mehanike) ali pa za tehnične delavce, ko opravijo državni strokovni izpit za dotično zvanje.
Člen 17.
Za začasne delavce se smejo sprejemati oni, ki zadoščajo pogojem za opravljanje službe po tem pravilniku.
Člen 18.
Če ni naših državljanov, se smejo sprejemati s predhodno odobritvijo ministrstva za specialna dela tudi inozemski državljani.
Člen 19.
Višina nagrade začasnih delavcev se določa na dan največ:
za kvalificirane do 100 Din, za nekvalificirane do 60 Din, za šoferske pomočnike do 501 Din, za vajence do 30 Din.
Nagrade preko 50 Din na dan dovoljuje direkcija.
Člen 20.
Osebje avtomobilnih garaž se uniformira po pravilniku o službeni obleki.
VI.
Posebni prejemki.
Člen 21.
Za izredno delo v avtomobilnih garažah se sme dovoliti mesečno: šefu garaže do 500' Din, upravniku poštnega urada, ki ima garažo, pa do 300 Din.
Višino nagrade odreja ministrstvo na predlog direkcije.
Člen 22.
Za prihranek bencina dobiva šofer za vsak kilogram, prihranjen od predpisane količine, 20%, povprečne kupne cene bencina, ki jo določi za vsak mesec ministrstvo.
Ta prihranek se vpiše v poseben seznamek. Razpredelnico o porabi bencina predpiše ministrstvo.
Člen 23.
Vozno osebje dobiva, če opravlja prometno službo:
a)	na progah izven mesta: šoferji 0-40 Din, šoferski pomočniki pa 0-20 Din za vsak prevoženi kilometer;
b)	za vožnjo po mestu dobiva šofer, če se vrši v času od 20. do 6. ure, kot nagrado za nočno delo 5 Din, šoferski pomočnik pa 2-50 Din na uro.
Cas izpod 30 minut se ne jemlje v poštev, nad
30 minut pa se šteje za 1 uro.
Iste pravice ima tudi delovno osebje, če se uporablja kot vozno osebje za prometno službo.
Z odločbo ministra za pošto in telegraf se smejo kvote iz tega člena po potrebi tudi znižati.
Člen 24.
Vozno in delovno osebje dobi, če se pošlje na delo izven kraja garaže, povračilo potnih stroškov:
a)	ako je postavljeno po zakonu o civilnih uradnikih, v zmislu tega zakona;
b)	začasni delavci (delovna moč); kvalificirani toliko, kolikor zvaničniki, nekvalificirani pa toliko, kolikor služitelji (glej člen 26.).
Člen 25.
Izredno in nočno delo v delavnicah avtomobilnih garaž je dovoljeno samo v jako nujnih in neodložnih primerih; opravlja pa se po naredbi šefa direkcijske ali oskrbnika poštne avtomobilne garaže.
Izredno delo je ono, ki se opravlja preko časa, odrejenega z zakonom.
Mehaniki, postavljeni po zakonu o civilnih uradnikih, in kvalificirani delavci dobivajo za izredno delo nagrado po 5 Din, zvaničniki (tehnični delavci) in nekvalificirani delavci pa po 4 Din na uro.
Za računanje časa in zniževanje teh kvot veljajo predpisi člena 23.
Člen 26.
Vsi posebni prejemki se izplačujejo po seznam-kih ali pa po potnih računih iz proračunske partije, določene za vzdrževanje avtomobilnega prometa in prevažanje pošte.
vn.
Zalaganje avtomobilnih garaž.
Člen 27.
Direkcije pošte in telegrafa zalagajo svoje direk-cijske avtomobilne garaže s stroji, orodjem, rezervnimi deli, vozovno pripremo, gumami in ostalim materialom po odredbah zakona o državnem računovodstvu in po predpisih ekonomske službe ministrstva za pošto in telegraf.
Člen 28.
Za nujne stvari, ki jih zahteva vzdrževanje rednega avtomobilnega prometa, sme dovoliti direktor pošte in telegrafa direkcijski avtomobilni garaži depozit do 5000 Din, vsakemu poštnemu uradu, v čigar upravi je poštna avtomobilna garaža, pa do 3000 Din.
Porabo tega depozita mora izpričati direkcijska avtomobilna garaža ali poštni urad z rednimi listinami.
vm.
Materialne in pomožne knjige.
Člen 29.
Direkcijske in poštne avtomobilne garaže morajo voditi knjige o inventarju, avtomobilnem materialu kakor tudi o delu v delavnici in o prometu.
IX.
Uporabljanje vozil in delovne moči.
Člen 30.
Avtomobili ministrstva za pošto in telegraf služijo:
1.	) za prevažanje poštnih pošiljk v prometu po mestu in izven mesta;
2.	) za prevažanje telegrafsko-telefonskega materiala;
3.	) za tehnična dela na telegrafsko-telefonskih progah;
4.	) za prevažanje potnikov, prtljage in blaga v prometu izven mesta;
5.	) za nadziranje del v mestnem omrežju;
6.	) za kontrolo avtomobilnega prometa, za poštno-telegrafsko-telefonsko in tehnično službo.
Pravico, uporabljati avtomobile, odrejene za svrhe iz točk 5.) in 6.), in razpolagati z njimi, imajo:
a)	pri ministrstvu:
poleg ministra še generalni direktor, načelnik poštnega oddelka in načelnik telegrafsko-telefonskega oddelka;
b)	pri direkciji:
direktor in šef direkcijske avtomobilne garaže.
Za vsako zlorabo ob upotrebljanju avtomobila odgovarja dotična oseba disciplinski in materialno.
Člen 31.
Kraje, v katerih naj se vrši z avtomobili ali motornimi kolesi poštna lokalna služba, in proge, na katerih naj se uvede poštno-potniški promet, odreja minister na predlog poštnega oddelka.
Razpored prometne službe (vozni red) odreja direkcija pošte in telegrafa.
Člen 32.
Avtomobile, vozno in delovno osebje porazdeljuje za poedina dela šef direkcijske ali oskrbnik poštne avtomobilne garaže.
Vozno osebje, ki se pošlje z avtomobilom na kakršnokoli delo, mora biti opremljeno s «potnim listom».
Člen 33.
Avtomobili, odrejeni za izvesten posel, se ne smejo uporabljati za drugo svrho brez posebne odobritve pristojne direkcije razen v skrajni potrebi; za to je dotični organ povsem odgovoren.
Člen 34.
Na avtomobil ne sme stopiti in z njim se tudi ne sme voziti nihče, ki nima za to pravice ali pristojne dovolitve.
Člen 35.
Z avtomobilom se sme voziti samo toliko oseb, kolikor je za to odrejenih prostorov; obremenjati pa se sme avtomobil samo toliko, kolikršna je njegova tovornost.
Dovoljeno ni, porazmeščati ljudi ali stvari na stopnjice in ploščadi avtomobilov, najsi tudi za najkrajši čas.
Poleg šoferja se sme voziti samo ena službena oseba, kvečjemu dve, če je prostor za šoferja tako urejen, da to ne ovira njegovega prijfctega ravnanja.
Člen 36.
Avtomobil sme voditi samo oni, ki mu je izročil ta avtomobil v voditev šef ali oskrbnik garaže.
Za nasprotno postopanje je odgovoren voditelj avtomobila ali oni, ki je izdal tako naredbo.
Člen 37.
Vozno osebje se ne sme uporabljati za natovarjanje ali raztovarjanje materiala, razen ob nujni potrebi.
Vozno osebje ne sme izpremeniti smeri potovanja, ki je označena v «potnem listu», razen v skrajni sili, o čemer je treba predložiti poročilo.
Člen 38.
Za hitrost vožnje avtomobilov in motornih koles veljajo predpisi pristojnega policijskega (političnega) oblastva, po katerih se mora šofer strogo ravnati. Drugače ga zadene odgovornost.
X.
Poštno-potniški promet.
Člen 39.
Z avtomobili, ki opravljajo poštno-potniški promet, se prevažajo pošta, potniki in njih prtljaga.
Na vseh progah, kjer to dopušča poštno-potniški promet, se sme z odobritvijo ministrstva odpravljati tudi tovorno blago.
Člen 40.
Na eni progi v eni smeri se stavlja v promet vedno po en avtomobil, razen če odposlani avtomobil ?aradi nedostatnosti ne bi mogel nadaljevati vožnje.
V	onih poštnih avtomobilnih garažah, kjer je križišče avtomobilnih prog, pa se mora, če je potnikov toliko, da se ne bi mogli prepeljati po redni vožnji, pustiti v promet še drug avtomobil, ako je to mogoče in ako je potnikov nad polovico predpisanega števila.
Na posebno naročilo se sme pustiti v promet tudi drug avtomobil. Taka posebna vožnja je dovoljena samo na poštnih avtomobilnih progah; zanjo se plačuje predpisana taksa za vse potniške sedeže do naročenega kraja in nazaj.
Taka vožnja se more naročiti samo pri onem poštnem uradu, kjer je avtomobilna garaža. Ta vožnja se sme izvršiti samo do označenega kraja, in sicer tako, da se more vrniti avtomobil v garažo istega dne pozimi najkesneje do 18. ure, poleti pa do 21. ure.
Člen 41.
S poštnimi avtomobili se ne smejo voziti:
1.	) oni, ki imajo nalezljivo bolezen;
2.	) oni, ki so pijani ali duševno bolni;
3.	) oni, ki so nečisti;
4.	) otroci pod šestimi leti brez spremstva;
5.	) kaznjenci, jetniki in njim podobni;
6.	) potniki z nabitimi puškami ali nasajenimi bajoneti.
Člen 42.
Za prevoz potnikov, prtljage in blaga se pobira taksa, ki jo odreja minister •za pošto in telegraf.
Dohodki iz teh taks se smatrajo za redne državne dohodke.
Plačevanja voznine so popolnoma oproščeni otroci do dovršenega četrtega leta, če ne zavzemajo posebnega prostora, in progovni čuvaji, če odpravljajo ovire na telegrafsko-telefonskih progah, in sicer samo po eden v isti smeri.
Občasno ugodnost smejo še imeti one osebe, glede katerih to minister posebe odloči.
Za dokaz, da je potnik plačal voznino, služi vozni listek.
Člen 43.
Vozne listke izdajajo odhodni poštni uradi 15 minut pred odhodom, medpotni poštni uradi pa šele po prihodu avtomobila.
Listki se izdajajo prvenstveno za najbolj oddaljeno postajo. Voznih listkov se sme izdajati samo toliko, kolikor je potniških sedežev.
Člen 44.
V	krajih, kjer ni poštnega urada, izdajajo vozne listke sprevodniki-spremljevalci pošte.
Plačano voznino polagajo sprevodniki z duplikati listkov vred svojemu odhodnemu poštnemu uradu.
Člen 45.
Za redno vožnjo si potniki lahko naprej zagotove sedeže ustno, pismeno in brzojavno, če plačajo redno voznino in naročnino, ki jo odreja minister, in sicer samo pri odhodnem poštnem uradu.
Če zahtevajo potniki pismeno ali brzojavno, da naj se jim zagotove sedeži, morajo poleg tega, da polože redno voznino in naročnino, točno označiti dan in progo, za katerega in za katero se naročajo.
če poštni urad naročila ne more izvršiti, obvesti o tem naročnika ter mu vrne prejeto takso po odbitku nastalih stroškov.
Člen 46.
Potniki si lahko zagotove sedeže za vožnjo tudi od vsakega medpotnega poštnega urada, če plačajo pri odhodnem poštnem uradu redno voznino in naročnino za vso dotično progo. V tem primeru pošlje odhodni poštni urad vozni listek po sprevodniku, ki ga odda naročniku.
Za prejem naročilnega voznega listka služi vselej kot legitimacija priznanica onega poštnega urada, pri katerem je naročnina vplačana.
Člen 47.
Nepravilno pobran presežek takse se vrne potniku takoj, premalo vplačano takso pa mora potnik takoj doplačati.
Člen 48.
Vozni listek velja samo za oni dan in za ono progo, za katerega in za katero se izda.
Listek se mora shraniti in na zahtevo poštnih organov pokazati, po končani vožnji pa oddati poštnemu organu ali sprevodniku.
Vozni listek ne velja, če se vidijo na njem sledovi, da se je kaj popravljalo ali radiralo.
Potnik, ki se zaloti brez voznega listka ali ki potuje z nepravilnim listkom, plača dvakratno voznino za vso dotično progo. Sprevodnik je disciplinski odgovoren za vsako opustitev ali zlorabo v tem pogledu, materialno pa tudi za voznino, če se ne bi mogla pobrati od potnika.
Člen 49.
Vozni listki za odhod in povratek se ne smejo izdajati obenem, razen če je vožnja posebe naročena (člen 40. pravilnika).
Člen 50.
Zakesnel odhod ali dohod kakor tudi izostanek ali prekinitev vožnje ne daje potnikom pravice do odškodnine.
Če vožnja izostane ali če se prekine, se povrne potnikom proti vrnitvi voznega listka vplačana voznina, in sicer: za izostalo vožnjo celotna voznina, za prekinjeno pa samo taksa za del vožnje, ki ni izvršen.
Za izostalo vožnjo povrne voznino odhodni, za prekinjeno vožnjo pa najbližji medpotni poštni urad.
Povračilo voznine mora potnik potrditi na zadnji strani voznega listka s svojim podpisom, listek pa vrniti poštnemu uradu.
Člen 51.
Na vožnjo sme računiti samo oni potnik, ki je prišel o pravem času na kraj, odrejen za odhod.
Ko se je dalo znamenje za odhod, ni dovoljeno, vstopati v avtomobil.
Potnik, ki izostane ali prekine vožnjo, nima pravice do povračila plačane voznine.
Člen 52.
Vstopati in izstopati je dovoljeno potnikom samo na odrejenih postajah.
Na pogojni postaji obstane avtomobil samo na dano znamenje potnikov, in sicer, če je kaj praznih prostorov.
Potniki, ki hočejo izstopiti na taki postaji, morajo to povedati sprevodniku že na predhodni postaji.
Člen 53.
Med vožnjo se morajo vesti potniki vljudno, se ravnati po izdanih predpisih in izvrševati odredbe poštnih organov.
Pljuvanje in kajenje v avtomobilu je prepovedano.
Potniki, ki bi postopali drugače, in oni, ki bi bili ostalim potnikom v nadlego, se izključijo od nadaljnjega potovanja.
Potnike sme izključiti sprevodnik in vsak poštni urad na dotični progi. Izključeni potniki ne morejo zahtevati povračila voznine za še neizvršeni del vožnje.
XI.
Prevažanje prtljage in blaga.
Člen 54.
Vsak potnik ima pravico, vzeti s seboj potno prtljago do 30 kg, če pa dopušča prostor in obremenitev avtomobila, tudi težjo. Prtljaga je lahko iz enega ali iz več kosov.
Kot potna prtljaga se‘ne smejo jemati s seboj predmeti, ki so po pravilniku za notranjo poštno službo izključeni od odpremljanja s pošto.
Majhni predmeti do 5 kg, ki se smejo jemati s seboj v avtomobil, ne da bi bili ostalim potnikom na poti, se smatrajo za ročno prtljago, za katero se ne plačuje prtljažnina.
Na ročno prtljago mora paziti potnik sam, ker pošta za te stvari ni odgovorna.
Člen 55.
Prtljaga, ki se ne smatra za ročno, se oddaja poštnemu uradu, kjer pa poštnega urada ni, sprevodniku. Prtljaga se oddaja ob istem času, ko se izdajajo vozni listki. Vrednosti prtljage ni dovoljeno označevati.
Prtljaga se sme oddati samo do one postaje, do katere se je izdal vozni listek, odpremlja pa se z istim vozom, s katerim se vozi potnik.
Prtljažnina se povrača samo v onih primerih, v katerih se vrača tudi voznina.
Pri naročenih vožnjah se plačuje prtljažnina tako kakor pri rednih vožnjah.
Potniku se izroči prtljaga samo proti vrnitvi voznega listka; prevzeti pa mora svojo prtljago takoj, ko dovrši vožnjo. Čim se prevzame prtljaga brez pripombe, pritožba ni dopustna. Če se potniku iz kakršnihkoli razlogov ne more izročiti prtljaga, izda poštni urad ali sprevodnik potniku o tem pismeno potrdilo. Na podstavi takega potrdila sme zahtevati potnik odškodnino v obsegu pravilnika za notranjo poštno službo.
Glede postopanja za prešlo prtljago in stvari, najdene v avtomobilu, veljajo predpisi pravilnika za notranjo poštno službo.
Člen 56.
Če potnik izgubi vozni listek, se mu izroči prtljaga šele, ko dokaže, da je nedvomno lastnik prtljage. Prejem prtljage s potrebnim popisom mora pismeno potrditi.
Člen 57.
Za blago, oddano v odpremo s poštnimi avtomobili, veljajo predpisi, določeni s tem pravilnikom za prtljago.
XII.
Pravica pritožbe.
Člen 58.
Vse pritožbe, ki se nanašajo na poštni avtomo-bilni promet, sme vložiti potnik ustno ali pismeno pri vsakem poštnem uradu, ki leži na dotični progi, pa tudi pristojni direkciji pošte in telegrafa.
Če nastane prepir med potniki in poštnimi organi, ga razloči upravnik ali starejšina poštnega urada ali kontrolni organ.
Člen 59.
Potnik sme priobčiti svojo pritožbo tudi tako, da jo vpiše v posebno «pritožbeno knjigo», ki jo mora dati poštni urad potnikom na razpolago vselej, kadarkoli jo zahtevajo.
O	teh pritožbah mora poročati poštni urad direkciji, ki vzame pritožbo takoj v postopanje.
XIII.
Avtomobilna služba za telegrafsko-telefonski promet.
Člen 60.
Za potrebe telegrafskb-telefonske službe zlasti ob času terenskih del se smejo uporabljati z dovolitvijo direkcije tudi poštni avtomobili (lokalni in poštno-potniški), če to ne ovira rednega poštnega prometa.
Člen 61.
Za dela na terenu imajo šefi mestnih omrežij in terenskih telegrafsko-telefonskih sekcij pravico, uporabljati avtomobile, ki so odrejeni za prevažanje delovne moči in materiala.
Glede zalaganja, popravil in šoferjev so ti avtomobili v upravi najbližje avtomobilne garaže.
člen 62.
Porabo avtomobilnega potresnega materiala za potrebne terenskih telegrafsko-telefonskih sekcij je
pristojen kontrolirati telegrafsko-telefonski odsek direkcije; kontrolo vrši po tedenskem programu terenskih del, ki ga predlagajo šefi terenskih telegrafsko-telefonskih sekcij predhodno v odobritev direkciji.
Če je treba nenadnega potovanja, morajo poročati šefi terenskih telegrafsko-telefonskih sekcij o tem v prihodnjem tedenskem poročilu.
Koncem meseca mora priobčiti šef terenske telegrafsko - telefonske sekcije direkcijski avtomobilni garaži odobreni program dela tekom dotičnega meseca obenem s poročilom o porabi materiala, številu prevoženih kilometrov in količini prevoženega materiala.
To poročilo služi garaži kot listina za mesečni pregled o delu avtomobilov in o porabi materiala, ki ga predlagajo komisiji za pregled mesečnih računov avtomobilne garaže.
XIV.
Kontrola.
Člen 63.
Direkcije izvršujejo redno kontrolo nad celokupnim poslovanjem avtomobilnih garaž ter skrbe, da opravljajo garaže službo po odredbah zakona in pravilnika.
Člen 64.
Neposrednjo kontrolo nad poslovanjem voznega in delovnega osebja izvršuje šef ali oskrbnik avtomobilne garaže.
Kontrolo na avtomobilnih progah morajo izvrševati v prvi vrsti šef direkcijske garaže in oskrbniki poštnih avtomobilnih garaž kakor tudi upravniki medpotnih poštnih uradov.
Sef direkcijske avtomobilne garaže mora opraviti pregled poštnih avtomobilnih garaž in kontrolo na avtomobilnih progah najmanj dvakrat na leto, oskrbniki poštnih garaž pa ga morajo opraviti enkrat v dveh mesecih. Pri tej priliki imajo pravico do brezplačne vožnje z avtomobilom.
XV.
Povračilo škode.
Člen 65.
Za škodo, učinjeno na avtomobilu in motornem kolesu, strojih, pripremi, orodju itd., je odgovoren oni, ki jo je učinil.
Če se ne ve, kdo je učinil škodo, je odgovoren zanjo oni, ki oskrbuje dotični predmet; če pa oskrbuje ta predmet več oseb, so odgovorne vse solidarno.
člen 66.
Povračilo za učinjeno škodo se pobira po cenov-niku, in sicer: od potnikov takoj na licu mesta ali pa administrativno ali sodno, od voznega in delovnega osebja ob izdajanju plače po odločbi direkcije ali ministrstva.
Cenovnik avtomobilne pripreme mora biti obešen na vidnem prostoru v vsakem avtomobilu, predpiše pa ga ministrstvo vsakega pol leta.
XVI.
Zavarovanje.
Člen 67.
Vsi avtomobili, vse avtomobilne garaže in vsa skladišča z materialom se morajo zavarovati zoper požar, pe je treba, je izvršiti še zavarovanje avtomobilov zoper nezgode, zavarovanje zakonske dolžnosti, jamstva kakor tudi zavarovanje šoferjev in jmtnikov zoper nezgode. Kredit za zavarovanje se določa s proračunom.
Če se zavarujejo potniki, se pobira zavarovalnina od vsakega voznega listka, nje višino pa odreja minister za pošto in telegraf.
xvn.
Končne odredbe.
Člen 68.
Avtomobili za mestno omrežje, terenske telegraf-sko-telefonske sekcije in kontrolo službe, kolikor jih ni, se morajo nabaviti iz prihrankov proračuna tega leta in prihodnjih let, in sicer: za mestno omrežje in terenske telegrafsko - telefonske sekcije iz prihrankov pri partijah, določenih za potrebe telegrafsko-telefonske službe, za kontrolno službo in obnovo vozovja pa pri partijah, določenih za potrebe avtomobilnega prometa in prevažanja pošte.
Člen 69.
Natančnejše odredbe o ravnanju z avtomobili, o poslovanju osebja, o voditvi knjig in sklepanju računov glede materiala, prejemanja in oddajanja dohodkov predpiše minister za pošto in telegraf.
Člen 70.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga usvoji finančni odbor, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Vse dosedanje naredbe, kolikor bi nasprotovale odredbam tega pravilnika, in pravilnik z dne 25. januarja 1924., št. 3497,* se razveljavljajo.
V	Beogradu, dne 12. junija 1926.; št. 31.156.
Minister za pošto in telegraf:
dr. B. Šuperina s. r.
••fi ❖	❖
Finančni odbor narodne skupščine je z odločbo z dne 26. junija 1926., št. 841, usvojil ta pravilnik.
Iz poštnega oddelka ministrstva za pošto in telegraf v Beogradu,
dne 1. julija 1926.; št. 36.766.
318.
Izpremembe v pravilniku za opravljanje državnega strokovnega izpita v resortu ministrstva za vere.**
Namestnik ministra za vere, minister za prosveto, je odredil:
V	pravilniku za opravljanje državnega strokovnega izpita v resortu ministrstva za vere, razglašenem v «Službenih Novinah» št. 12/IV. z dne 18. januarja 1926.,*** je treba izvršiti te-le izpremembe:
Člen 13., drugi odstavek, se izpreminja ter se glasi:
«Če gre za ponavljalni izpit, mora priložiti kandidat prošnji tudi izpitno takso.»
Člen 39. se izpreminja ter se glasi:
«Člen 39.
Predsedniku, članom in zapisnikarju komisije pristoji nagrada, in sicer:
a)	predsedniku in članom komisije za I. in II. kategorijo po 200 Din na dan;
b)	predsedniku in članom komisije za III. kategorijo po 150 Din na dan;
c)	zapisnikarju za vse tri kategorije po 100 Din na dan z dostavkom, da obremenja ta nagrada pri prvem opravljanju izpita državni proračun, pri vsakem vnovičnem opravljanju pa kandidata.» Te izpremembe veljajo od dne 1. aprila 1926.
Iz pisarne ministrstva za vere v Beogradu, dne 24. julija 1926.; V. br. 10.276.
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
3f9.
Naredba velikega župana mariborske oblasti,
s katero se podaljšuje veljavnost občinske davščine na tovornino v Mariboru.
Veljavnost tukajšnje naredbe o pobiranju občinske davščine na tovornino v Mariboru v prid gradbenemu skladu mestne občine mariborske z dne 29. septembra 1924., Uradni list z dne 9. oktobra 1924., št. 301/93, podaljšujem na podstavi zakona z dne 28. aprila 1894., štaj. dež. zak. št. 30, in zakona z dne 18. maja 1894., štaj. dež. zak. št. 41, sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani do dne 31. avgusta 1926.
V Mariboru, dne 31. julija 1926.;
U. br. 8537/10.
Zastopnik velikega župana mariborske oblasti: dvorni svetnik dr. Stare s. r.
* Uradni list z dne 22. februarja 1924., št. 62/14.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. jidija 1926., št. 172. fXLVUI. — 1926.)
*** Uradni list z dne 27. januarja 1926., št. 37/8.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
S. br. 2219/2.	1639
Razglas.
Mag. pharm. Krešimir Crnko, provizor lekarne v Radovljici, mag. pharm, in dr. kemije Stanko Kmet-Bergant v Ljubljani in mag. pharm. Radoslav Hočevar na Vrhniki so vložili prošnjo za podelitev nove lekarniške koncesije v Radovljici.
To se objavlja po § 48. zakona z dne 18. decembra 1906., drž. zak. št. 5 ex 1907., s pozivom, da imajo vse javne lekarne, ki bi jim bil s podelitvijo koncesije ogrožen obstanek, pravico, v štirih tednih od objave tega razglasa vložiti pismeno ali ustno svoje ugovore pri sreskem poglavarju v Radovljici. Pozneje došli ugovori se ne bodo vpoštevali.
V Ljubljani, dne 31. julija 1926.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r.
Vet. br. 682.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 26. julija do dne 1. avgusta 1926.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Kastav: Kastav (Pehlin 1 dvorec). Kranj: Jezersko (Komenda planina). Ljubljana, okolica: Vrhnika (Vrhnika 1 dvorec).
Garje konj.
Brežice: Blanca (Blanca 1 dvorec). Laško: Jur-’ klošter (Jurklošter 1 dvorec), Sv. Krištof (Brezno 1 dvorec), Loka (Zidani most 1 dvorec). Litija: Pod-boršt (Pokojnica 1 dvorec). Novo mesto: Ambrus (Brezov dol 1 dvorec), Žužemberk (Šmihel 1 dvorec).
Pasja steklina.
Kočevje:. Dolenja vas (Rakitnica 1 'dvorec). Krško; Čatež (Čatež 1 dvorec), Krško (Krško 1 dvorec). Ljubljana, mesto: Ljubljana 1 dvorec.
Svinjska kuga.
Brežice: Rigonce (Rigonce 1 dvorec). Črnomelj: Suhor (Dolnji Suhor 1 dvorec). Kamnik: Domžale (Stob 1 dvorec). Kastav: Kastav (Brnasi, Hosti, Tri-najstiči, Spinčiči, Jurčiči in Marčelji po 1 dvorec, Sroki 2 dvorca). Kočevje: Dolenja vas (Dolenja vas 4 dvorci), Koče (Mlaka 4 dvorci), Sv. Gregor (Mala Slivica 2 dvorca). Krško: Št. Rupert (Vrh 1 dvorec). Litija: Bukovica (Sv. Pavel 1 dvorec), Dob (Bučarjev Kal 3 dvorci), Draga (Polje 1 dvorec), Gorenja vas (Mleščevo 1 dvorec), Krka (Gabrovšica,Trebnja gorica in Videm po 1 dvorec), Št. Vid (Gabrije 2 dvorca, Vir 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Šmarje (Šmarje 1 dvorec), Vrhnika (Velika Ligojna 4 dvorci, Vrhnika 1 dvorec). Logatec: Rakek (Rakek 4 dvorci). Novo mesto: Mirna peč (Hmelčič 2 dvorca), Orehovica (Stara vas 3 dvorci), ŠmiheLStopiče (Stranska vas 1 dvorec), Trebnje (Dolnje Ponikve 1 dvorec), Žužemberk (Šmihel in Veliko Liplje po 1 dvorec). Radovljica: Kranjska gora (Kranjska gora in Podkoren po 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Brežice: Brežice (Brežice 1 dvorec), Žakot (Brezina 1 dvorec). Kamnik; Jarše (Rodica 1 dvorec), Peče (Mošenik 1 dvorec). Kranj: Cerklje (Češnjevk 1 dvorec), Kovor (Bistrica 1 dvorec), Smlednik (Sv. Valburga 1 dvorec), Šenčur (Visoko 1 dvorec), Škofja Loka (Škofja Loka 1 dvorec). Laško; Marija Gradec (Globoko, Lahomno in Tevče po 1 dvorec), Sv. Krištof (Zgornja Rečica in Tranerje po 1 dvorec). Litija: Kresnice (Kresnice 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Grosuplje (Brvače 1 dvorec, Velika Stara vas 2 dvorca), Iška (Iška 1 dvorec), Log (Lukovca 1 dvorec), Preserje (Breg in Goričica po 1 dvorec), Št. Jurij (Ponova vas in Smrjenje po 1 dvorec), Vrhnika (Bevke in Verd po 1 dvorec). Novo mesto: Bela cerkev (Družinska vas 1 dvorec), Dobr-niče (Dobrniče 1 dvorec), Prečna (Muhaber 2 dvorca), Novo mesto (Šmihel 1 dvorec), Šmiheli-Stopiče (Gotna vas, Rajniše, Prapreče, Veliki Cerovec in Vinja vas po 1 dvorec), Trebnje (Račje selo in Trebnje po 1 dvorec), Velika Loka (Škovec 1 dvorec).
Radovljica: Bled (Rečica 1 dvorec), Ribno (Bohin-ska Bela 1 dvorec), Srednja vas (Češnjice 1 dvorec). V Ljubljani, dne 5. avgusta 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 15.695/1.
Razglas.
Dosedanji gerentski sosvet v Šalovcih, srez Murska Sobota, sem razrešil njegovih dolžnosti. Namesto njega so imenovani naslednji posestniki v isti občini: Jožef Lekič, h. št. 149, Vincenc Hercog, h. št. 109, Jurij S k e r 1 o k, h. št. 43, David V o -gel, h. št. 57, Karel Sla vi ček, h. št. 161, Janoš T o 1 v a j II, h. št. 2, Adam Barbarič, h. št. 183, Jožef Abraham, h. št. 82, in Janko M i h a 1, h. št. 255.
V	Mariboru, dne 26. julija 1926.
Zastopnik velikega župapa mariborske oblasti:
dvorni svetnik dr. Stare s. r.
O. br. 964/3.,	1626
Razglas.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 26. maja 1926., br. 2554/VI, sem potrdil izpremembo §§ 9. in 16. pravil za Tovarno za špirit in drože d. d. Račje, kakor je bila sklenjena na občnem zboru z dne j 15. februarja 1926. Poslovno leto družbe se prične! odslej z dnem 1. septembra in se konča dne 31. a v- j gusta naslednjega leta. Redni občni zbor se vrši! vsako leto najkesneje do dne 31. januarja.
V	Mariboru, dne 28. julija 1926.
Zastopnik velikega župana mariborske oblasti:
dvorni svetnik dr. Stare s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 7841.
Izkaz o stanju bolnikov v bolnicah Slovenije z dne 17. julija 1926.
Ime bolnice	Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani		578
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani . .	109
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani .	259
Blaznica-hiralnica v Ljubljani		224
Bolnica za duševne bolezni na Studencu .	443
Splošna bolnica v Mariboru 			277
Javna bolnica v Celju		201
Javna bolnica v Brežicah		94
Javna bolnica v Slovenjgradcu		89
Javna bolnica v Murski Soboti		162
Javna bolnica v Ptuju		37
Hiralnica v Ptuju		120
Hiralnica v Vojniku		176
Ženska javna bolnica v Novem mestu . .	64
Bolnica usmiljenih bratov v Kandlji. . .	53
Javna občinska bolnica v Krškem . . .	42
Javna bolnica v Čakovcu		77
Postaja za trahom v Prelogu		40
Skupaj. . .	3045
V	Ljubljani, dne 27. julija 1926.
Za inšpektorja ministrstva za narodno zdravje:
dr. Dolšak s. r.
Št. 7987, 7988 in 7989.
Izprememhe v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo so bili izbrisani: dr. Amalija Š i m e c, zdravnica v Ljubljani, ker je bila premeščena iz Ljubljane v Zagreb; dr. Josip Stoje, zdravnik v Ljubljani, ker je umrl; dr. Franc Š t e r b a, zdravnik v Trebnjem, ker se je izselil.
V	Ljubljani, dne 3. avgusta 1926.
Za inšpektorja ministrstva za narodno zdravje:
dr. Dolšak s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. 4955/pr. B ex 1926.
Razglas.
Generalna direkcija državnega računovodstva je naznanila z razpisom D. R. br. 100.350 z dne 28. julija 1926., da veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu avgustu 1926. nastopni obračunje-
valni tečaji, in sicer:
1	napoleondor...............Din 218-80
100 francoskih frankov ...» 145— 100 belgijskih frankov ...» 148—
100 grških drahem................»	68—
100 italijanskih lir.............»	184-—
100 švicarskih frankov ...» 1095-—
100 španskih pezet...............»	888-—
100 nizozemskih goldinarjev . » 2270-—
100 danskih kron.................»	1495-—
100 švedskih kron................»	1514—
100 finskih mark.................»	142-—
1 angleški funt................»	275-—
1 egiptovski funt................»	282-—
1 ameriški dolar	.	.	.	.	»	56-50
100 romunskih lejev	.	.	.	.	»	26-—
100 bolgarskih levov	.	.	.	.	»	41-—
1 papirnata turška lira . . »	31-50
100 papirnatih turških piastrov »	31-50
100 češkoslovaških kron ...» 167-— 1 avstrijski šiling	.	.	.	.	»	8—
1,000.000 madžarskih kron	.	.	.	.	»	791—*
1 poljski zlat.................»	5-95
1 zlata nemška marka . . »	13-45
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 3. avgusta 1926.
Za delegata: Sušeč s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 869/4/26—1.	3—3
Razpis.
Odda se mesto okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Prošnje naj se vlože do dne
2	0. avgusta 1926. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 70 z dne 2. avgusta 1926.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 30. julija 1926.
Preds. 877/4/26—1.	3—2
Razpis.
Odda se sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Murski Soboti.
Prošnje naj se vlože do dne
2 0. avgusta 192 6. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 71 z dne
6.	avgusta 1926.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru.
dne 1. avgusta 1926.
Preds. 858-4/26—3.	3—1
Razpis.
Odda se mesto višjega jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru kakor tudi mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Za mesto višjega jetniškega paznika se zahtevajo pogoji za zvaničniško službo (člen 10. uradniškega zakona).
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
2 0. avgusta 192 6. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu ter priložiti prošnji: rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, iz-
pričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti, morebitni poročni list in krstne liste otrok.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918.. Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Za višjega paznika sme biti imenovan samo, kdor je prebil po šestmesečni zadovoljivi poizkusni praksi v moški kaznilnici ali jetniščnici ali po dobrem dvoletnem službovanju kot paznik z dobrim uspehom preizkušnjo o službenih predpisih.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 4. avgusta 1926.
S 16/26—2.	1637
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Franca No-v a k a, trgovca in posestnika v Podovi.
Konkurzni komisar: dr. Fran Peitler, višji de-želnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Ferdinand Lasič, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru v sobi št. 84 dne 13. avgusta 1 926. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1 5. septembra 19 2 6. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 9. septembra 1 9 2 6. ob desetihv
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 2. avgusta 1926.
Št. 867/26.	1631
Objava.
Gospod dr. Janko L e š č n i k, odvetnik v Rogatcu, se je odpovedal izvrševanju odvetništva.
V L j u b 1 j a n i, dne 26. julija 1926.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: dr. Fran Tekavčič s. r.
320.
Tarifno obvestilo o zvišbi voznih cen in voznine na progah češkoslovaških državnih železnic v potniškem, prtljažnem in ekspresnem prometu z inozemstvom.*
Z veljavnostjo od dne 1. avgusta 1926. se zvišujejo vozne cene za brze vlake kakor tudi voznina za prevoz psov približno za 22 % do 25 %. in voznina za prevoz prtljage približno za 33 %; voznina za prevoz ekspresnega blaga pa se znižuje približno za 33 %, in sicer v nastopnih tarifah:
1.	) V tarifi za odpravljanje potnikov in prtljage v prometu med Anglijo, Francijo in Belgijo na eni strani, in Avstrijo, Češkoslovaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Bolgarijo in Turčijo na drugi strani v prevozu skozi Južno Nemčijo ali skozi Avstrijo, ki velja od dne 1. januarja 1925.
2.	) V tarifi za direktno odpravljanje potnikov in prtljage v prometu med Češkoslovaško in Italijo v prevozu skozi Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki velja od dne 15. maja 1924.
3.	) V tarifi za direktno odpravljanje potnikov in potniške prtljage v prometu med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Češkoslovaško v tranzitu skozi Avstrijo in Madžarsko, ki velja od dne 15. februarja 1925.
4.	) V tarifi za direktno odpravljanje potnikov in potniške prtljage v prometu med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko češkoslovaško v tranzitu skozi Avstrijo in Madžarsko, ki velja od dne 15. februarja 1925.
5.	) V tarifi za direktno odpravljanje potnikov in potniške prtljage v prometu med postajami državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in postajami nemških državnih železnic v tranzitu skozi Češkoslovaško, Avstrijo in Madžarsko, ki velja od dne 20. marca 1925.
6.	) Mednarodna tarifa za prevoz potnikov, prtljage in majhnih tovorkov z luksusnim vlakom «Orient-Expressom», organiziranim po Mednarodni
družbi spalnih voz (waggons lits), ki velja od dne 1. maja 1922.
7.	) V tarifi za direktno odpravljanje potnikov in prtljage med postajami nemških, češkoslovaških, avstrijskih in madžarskih železnic na eni strani in postajami bolgarskih in orientskih železnic kakor tudi Stambulom na drugi strani v prevozu skozi Poljsko in Romunijo (Constanta, pomorska pot), ki velja od dne 15. februarja 1926.
8.	) V tarifi za direktno odpravljanje potnikov in prtljage v prometu med švicarskimi postajami in postajami Češkoslovaške. Poljske, Romunije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki velja od dne 1. maja 1925.
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu;
G.	D. K. O. br. 6620/26.
321.
Tarifno obvestilo o prometu potnikov, prtljage in ekspresnega blaga med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo.*
Dne 21. julija 1926. stopi v veljavo nova tarifa za direktno odpravljanje potnikov, prtljage in ekspresnega blaga med železniškimi postajami kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in železniškimi postajami republike Avstrije na drugi strani kakor tudi v tranzitu skozi Madžarsko.
S tem se razveljavlja tarifa za promet potnikov in prtljage, ki je veljala od dne 15. junija 1924., z dodatki I. do III.
V to tarifo so sprejete kot novost poleg voznih cen za potnike in prtljago cene za ekspresno blago.
Za madžarski del proge se pobirajo do nadaljnje naredbe vozne cene iz serije «v».
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 13. julija 1926.; K. O. br. 6649.
322.
Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami bolgarskih železnic na eni strani in postajami državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani.**
I.
Obče reglementarne odredbe.
Blago, mrliči in žive živali se prevažajo izza dne
l.	avgusta 1926. na podstavi mednarodne bernske konvencije (m. k.) za prevoz blaga z dne. 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi izpremembami in dodatki kakor tudi z enotnimi dodatnimi odredbami, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki.
H.
Posebne reglementarne odredbe.
1) Predmeti, izključeni od vožnje (člen 3. m. k.).
Predmeti, navedeni v § 1., odstavku 2. (2), izvr-šitvenih odredb mednarodne konvencije, se sprejemajo v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi ob pogojih točk 1) do 4) enotnih dodatnih odredb člena 3.
m.	k., če je jamstvo železnice za izgubo ali manjek omejeno na 25 zlatih frankov za 1 kg.***
2) Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
a)	Tovorni listi morajo biti izpolnjeni z latinico v državnem jeziku predajne železnice. Pošiljatelj mora vpisati po § 2. izvršitvenih odredb člena 6. m. k. v tovorni list tudi prevod v francoskem ali nemškem jeziku.
b)	Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu prevozni pot in zato označiti mejne prehodne postaje od ene države do druge. (Glej prilogo I.)
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21. julija 1926., št. 163. (XLIV. — 1926.)
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. julija 1926., št, 172. (XLVIH. — 1926.)
*** 1 zlati frank = g—^ dolarjev Združenih ameriških držav.
Če je predpisal pošiljatelj za del prevoznega pota uporabe zvezne tarife, so odločilni za mejne prehodne postaje predpisi predpisane tarife.
c)	Pri pošiljkah v vozovnih tovorih mora zapisati pošiljatelj v tovornem listu številko in znak svojine vagona, poleg tega pa serijo (vrsto) uporabljenega vagona in njegovo nosilnost.
č) Če je odpravna postaja pogrešno sprejela tovorni list brez potrebnega prevoda, predpisanega v § 2., odstavku 3), izvršitvenih odredb k členu 6. m. k., mora obmejna prehodna postaja izvršiti ta prevod. V tem primeru se smatra ta postaja za pošiljateljevo pooblaščenko ter ni odgovorna za točnost prevoda.
3)	Odgovornost za navedbe v tovornem listu (člen 7. m. k.).
a)	Železnica ni odgovorna za posledice netočnih ali nezadostnih označb v tovornem listu ali za posledice, ki so nastale zaradi tega, ker so se sprejele pošiljke za postaje, ki niso otvorjene za blagovni promet.
b)	Konvencionalna kazen se računi za ves prevozni pot pošiljke.
4) Vkladanje blaga (člen 9. m. k.).
Železnica se more, toda ni zavezana, odzvati pošiljateljevi zahtevi, naj mu da na razpolago ponjave za blago, ki ga je upravičena prevažati v odprtih vozovih.
5) Carinski, trošarinski in policijski predpisi (člen 10. m. k.).
Železnica ni dolžna, preizkušati točnosti in popolnosti spremnih dokumentov. Če spremnih dokumentov ni, če niso pravilni ali popolni, se sme sprejem blaga odkloniti. Če se ugotovi šele na vmesni postaji, da spremnih dokumentov ni ali da so nepravilni ali nepopolni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz, blago pa dati pošiljatelju na razpolago.
Pri pošiljkah, za katere so izdana obča (generalna) uvozna dovolila, zadošča, da se puste ta dovolila pri oni carinarnici, kjer naj se izvrši ocarinitev. V tem primeru se mora označiti v tovornem listu ime in kraj carinarnice, kjer se hrani uvozno dovolilo.
6) Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
a)	Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevozni pot, ki ga je predpisal pošiljatelj, na podstavi veljavnih lokalnih ali mednarodnih zveznih tarif, če se morejo uporabiti in če je izpolnil pošiljatelj vse pogoje za njih uporabo.
b)	Če mora uporabo eventualno veljavnih direktnih tarif stranka zahtevati v tovornem listu, se uporabijo samo, ako je predpisal pošiljatelj nijh uporabo v tovornem listu.
c)	Če se zahteva za del pota pismeno (v tovornem listu) uporaba direktne tarife, veljajo kot podatki za mejne prehodne postaje odredbe zahtevane tarife.
č) Če določa tarifa železnice za blago ali za iz-vestne proge samo en način prevoza (brzovozni prevoz ali sporovozni prevoz), se uporabi ta tarifa ne glede na to, ali se je odpravila pošiljka kot brzo-vozno ali kot sporovozno blago.
7) Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Delne frankature so dopuščene samo do meje (mejne postaje) predajne države ali pa do nadaljnje državne meje (mejne postaje), če je predpisal pošiljatelj uporabo direktne zvezne tarife, je dopustna delna frankatura samo do one prehodne postaje ali od nje, kjer se predpisana zvezna tarifa začne ali konča.
Vnaprejšnje plačilo voznine v izvestnem znesku ni dopuščeno.
8)	Povzetja (člen 13. m. k.).*
Povzetja in predjemi so dopuščeni samo v valuti predajne države.
9) Dostavni roki (člen 14. m. k.).
- Rednim dostavnim rokom se dodajajo dodatni roki, ki veljajo v območju udeleženih železnic.
10) Naknadne naredbe pošiljateljeve (člen 15. m. k.).
Naknadne naredbe pošiljateljeve so dopustne samo, kolikor ne nasprotujejo carinskim, policijskim ali trošarinskim predpisom.
11) Ovire v prometu (člena 18. in 24. m. k.).
Če je železnica prisiljena, prepeljati pošiljko po pomožnem potu, se plača voznina, ki pripada za dejanski prevozni pot.
12) Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno.
ni.
Odredbe o privatnih vozovih.
1)	Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstiteljeva ali ki jih je uvrstitelj najel od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	drugi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga.
O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so namenjeni.
2)	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi, predpisanimi za prevoz blaga.
3)	Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj.
Uvrstitelj razpolaga s praznim privatnim vozom po tovornem listu, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj ter poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo naredbo.
4)	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen privatni voz, mora predati prodajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom. Pošiljatelj ima pravico do vseh naredb, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščena po tej tarifi.
5)	Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji odredbe v točki 4), prvem odstavku.
6)	Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače še pred potekom tega roka.
Te odredbe se ne uporabljajo na privatne vozove, ki so na privatnih tirih.
7.) Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je prekoračil dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno po odredbah členov 40., (1), (2), in 41. m. k.
Če se pri' natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
8)	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali za izgubo njegovih delov jamči železnica po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
9)	Katero blago se sme prevažati v privatnih vozovih, odrejajo predpisi predajne železnice.
V ostalih privatnih vozovih se smejo prevažati: vino,
sadje, presno (vštevši južno sadje), kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih, klobase, konji in mule,
maslo, margarin, rastlinska mast in mast iz kokosa,
meso, presno, in presno zaklane živali, rudninska voda, tudi umetna, pitna in slana voda, mleko,
pohištvo iz upognjenega lesa, perutnina, živa,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo, povrtnina, presna, ribe in voda za njih prevoz, sir,
steklo in stekleno blago,
špirit in sprit v steklenicah, popolnoma denatu-riran.
10)	Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno pri pošiljkah praznih privatnih voz.
* Če je treba povzetje ali zavarovani znesek pre-računiti, se mora preračuniti po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja.
11)	Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati s povzetji ali predjemi. Vendar pa ima železnica pravico, obremenjati pošiljke praznih privatnih voz z voznino, postranskimi pristojbinami in izdatki v gotovini kakor tudi s povzetji.
12)	Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah udeleženih železnic ali pa po znižani voznini, če se izpolnijo ti-le pogoji:
a)	V razpredelku tovornega lista «Vsebina» se mora označiti, da je voz «prazen», in vzrok, zakaj se prevaža prazen.
b)	Pošiljatelj mora navesti v tovornem listu znak lastnine, številko in domicilno postajo voza.
c)	Če želi pošiljatelj, da bi se prepeljal prazen privatni voz brezplačno ali pa po znižani voznini, mora predpisati v tovornem listu «brezplačen prevoz» ali pa «prevoz po znižani voznini».
13)	* ** Prazni privatni vozovi se smejo predajati v prevoz samo kot sporovozno blago.
14)	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
15)	Drugače pa veljajo poleg prednjih odredb predpisi o izračunavanju voznine udeleženih železnic.
Priloga I.
Seznamek mejnih prehodnih postaj.
Jugoslovanska:	Bolgarska:
Caribrod.	Dragoman.
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 20. julija 1926.; G. D. K. O. br. 4893/26.
323
Popravki v tarifnih obvestilih/*
I.	V tarifnem obvestilu o direktnem blagovnem prometu med postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in postajami švicarskih železnic na drugi strani itd. (Uradni list z dne 12. maja 1926., št. 205/44) naj se izvrše ti-le popravki:
Na strani 302 pod II., 3), naj se postavi v drugi vrsti prvega odstavka med besedi «mejne postaje» beseda: «prehodne».
Na strani 303 je treba izvršiti v prilogi I. te-le popravke;
Namesto: «Redisz» naj se postavi: Redics».
Namesto: «Koprivnica trs.» naj se postavi: «Koprivnica».
Namesto: «Noskovci Drava1» naj se postavi: «Noskovci1».
Namesto; «Beli Manastir trs.» naj se postavi: «Beli Manastir2».
Namesto: «Beli Manastir trs.» naj se postavi: «Beli Manastir».
Namesto:	«Bereg1» naj se postavi:	«Bački
Breg1».
Namesto: «Csikeria» naj se postavi: «Csikeria».
Namesto: «Subotički Salaši» naj se postavi: «Subotica1».
Namesto: «Horgoš trs.» naj se postavi: «Hor-goš».
Namesto: «Banatsko Arandjelovo trs.» naj se postavi: «Banatsko Arandjelovo».
Pod: 4. Italijansko-jugoslovanske mejne prehodne postaje je treba vpisati: Fiume.
Pod: 5. Avstrijsko-nemške mejne prehodne postaje naj se vpiše mejna prehodna postaja Mittenwald.
Namesto:	«Lindau	Reutin3»	naj	se	postavi:
«Lindau Reutin7».
Namesto:	«Lindau	Stadt1»	naj	se	postavi:
«Lindau Stadt2».
Namesto:	«Lindau	Reutin4»	naj	se	postavi:
«Lindau Reutin7».
Namesto: «3 Samo za prevoz brzovoznega blaga» naj se postavi; «7 Samo za prehod sporovoznega blaga». — Prečrtati je treba: «5 Samo za prevoz brzovoznega blaga» in: «6 Slamo za prevoz sporovoznega blaga».
* Če pošiljatelj ne izpolni tudi samo enega izmed gorenjih predpisov, navedenih pod a) do c), ali če preda prazen privatni voz v brzovozni prevoz, se pobere za prevoz voznina, ki velja za železniška vozila, katera se prevažajo na lastnih kolesih.
** Priobčeni po «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. junija 1926., št. 140. (XXXIX. — 1926.)
H. V tarifnem obvestilu o direktnem blagovnem prometu med republiko Češkoslovaško na eni strani in kraljevino Italijo na drugi strani itd. (Uradni list z dne 18. maja 1926., št. 215/46) naj se izvrše ti-le popravki:
Na strani 319 naj se postavi v prilogi L namesto: «Moldava v Čechaeh Č. S. D.» pravilno: «Moldava v Čechach».
Namesto:	«Lindau Stadt3» naj se postavi:
«Lindau Stadt7».
Namesto: «5 Samo za prevoz sporovoznega blaga» ■ naj se postavi: «7 Samo za prevoz sporovoznega blaga».
Namesto: «Drnje na Dravi» naj se postavi «Koprivnica».
Namesto: «Beli Manastir4» in; «Beremend1» naj se postavi; «Beli Manastir7» in «Beremend7».
Namesto; «Otvorjeno samo za prehod kamenja» naj se postavi: «7 Otvorjeno samo za prevoz kamenja».
«Lindau» naj se prečrta.
Št. 66.725—26.	_7	1633 3—1
Razpis.
Na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila dne 10. septembra 19 2 6. ob 11. uri pri ekonomskem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani prva ofertna licitacija za oddajo čiščenja vseh uradnih prostorov v zgradbi Ljubljanskega dvora v Ljubljani.
Delo se odda za dobo od dne 1. oktobra 1926. do dne 31. marca 1927.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din in točno ustrezajoče odredbam zakona o državnem računovodstvu, naj se predlože najkesneje do 9. ure zgoraj označenega dne v zapečatenem ovitku, z oznako: «Ponudba k št. 66.725-26 za oddajo čiščenja uradnih prostorov direkcije državnih železnic v Ljubljani v zgradbi Ljubljanskega dvora ponudnika N. N.» predsedniku komisije za to licitacijo; predpisano kavcijo pa je treba položiti najkesneje do
9.	ure istega dne pri depozitni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Splošni in specialni pogoji so interesentom na vpogled pri računskem odseku administrativno-pravnega oddelka direkcije, soba št. 80.
Administrativno-pravni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani,
dne 3. avgusta 1926.
Št. 2584.	1629
Razpis dobave.
Podpisana direkcija razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu dobavo kondenč-nega kotla.
Natančnejši pogoji pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 3. avgusta 1926.
Razne objave.
1635 3—1	Poziv.
«P e t o v i a», usnjarska industrija, d. d. s sedežem v Ljubljani, je sklenila na IV. rednem občnem zboru delničarjev z dne 16. maja 1925., za kritje izgube znižati delniško glavnico od 6,000.000 Din na 600.000 Din tako, da se zloži deset dosedanjih delnic te družbe v eno delnico po 400 K ali 100 Din nominale. Gospod minister za trgovino in industrijo je odobril ta sklep z odlokom z dne 14. junija 1926., VI. št. 2440. Zaradi izvršitve tega sklepa pozivlje upravni svet delničarje, naj polože najpozneje v treh mesecih od dne, ko se tretjič objavi ta poziv, svoje delnice pri družbeni blagajni «Petovie». usnjarske industrije, d. d. na Bregu pri Ptuju, da se označi zložitev; sicer bi bila družba upravičena, izdati za vsakih 10 starih delnic eno novo delnico, to delnico prodati in izkupiček za dotične delničarje hraniti v svoji blagajni ali pa ga založiti pri sodišču.
Po členu 248. trgovinskega zakona se obenem pozivljejo vsi družbeni upniki, naj se zglase pri družbi.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1926.
Upravni svet
«Petovie», usnjarske industrije, d. d.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.