69. Številka. _ Ljubljana, soboto 27. marca. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKA NAROD.
U"*U* vsak Uau, izvzemši ponedeljke m uueve po pia*uikiL, tet veija po posti pojemati, za avatro-ooerske deiele za celo leto 16 moML za poj leta 8 *oid. aa oetrt leta 4 gold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za nieBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goepode učitelje na ljudskih šolah tal za dijake ve^a znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiri-atopne perit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4. kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se Izvole frankirati. — RokopiBi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo. na kat po   *j ne blagovolilo pošiljati naročnine,  reklamacije, oznanila, r, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni- v Tavčarjevi hiši
Reguliranje gruntnega davka na Kranjskem.
Kakor se Dam je iz dobrega vira povedalo, je deželna komisija za urejenje ali reguliranje zeniljiččnega davka na Kranjskem po pridnem in zares neutrudnem delu svoj nalog tako dokončala, da b< de deneH v soboto 27. marca zaduja in končna njena seja. Po natanjčnib študijah in po vestnem primerjevanji davkov iu zemljtščnih razmer v sosednjih deželah, je natta deželna komisija na podlogi prejšnjih izdelkov in na podlogi reklamacij, kjer koli so bile pametue in opravičene, pošteno in patrijotično postavila tarife, kakor se jej je zdelo po najboljšem prepričanji za deželo in državo pravično.
Dokaz neizmerne pridnosti udov to komisije je pač to, d t je cel poročevalnl elaborat voiuiMim.M-.il, iu da je imela 1JJ7 reklamacij pred soboj. Vsak okraj ju do najmanjše okolnosti natauko opisan in so statistične date s tako marljivostjo skupa; zaesene, da si, v interesu naše dežele, ne moremo kaj, pritrditi želji, katero smo sli-šali, da naj namreč naša kmetij h kadru ž ha, ki ima vendar precej kapitala, izda v slovenskem jeziku, če ne celega, vsaj imenitnejša dela tega elaborata, ali v tisku, ali, če to nij mogoče, vsaj v več litografi-ranib iztisih. Kakor je v socijalaeni iu političnem življenji spoznanje svojih slabih in močnih strauij pogoj napredka in razvitka, tako bomo tudi najvažnejši faktor našega narodnega blagostanja, poljedelstvo, le potem mogli povišati in nnaprediti, ako svojo deželo temeljito poznamo. In k temu poznanju dežele bi taka knjiga, kakor bi bilo izdanje teh poročil komisije in tukaj nabrane statistične date, veliko pomogla.
Ivan III. Vasiljevič in njegova žena.
Njegovo daljnje delovanje iu njegova smrt.
i Spi xi I J. S tek las a.) (Konec.)
Za tatarske nadvlade so prenehali vsi oduošaji Rusije (razun Novgoroda) z zapadno Evropo. S- rt,a namreč je uagovor.la Ivana III., da zopet ponovi prijateljstvo s zapaduimi državami, ker je znala, da bode pozuavanje zapada imelo velik upliv na raz-vitek Rusije. Veliki knez je stopil tedaj v zvezo z avstrijskim domom, s Fridrihom III. in njegovim sinom Maksimilijanom; ali ta zveza je v kratkem prenehala. Tudi h Turško se je ugovarjal, da dobi večjo slo-
I'ur« »rila komisije so mogla biti tem bolj temeljita, ker je bilo delo razdeljeno in vendar v odborovih sejali skupaj posvetovano. 0 vinogradih in pašnikih sta končno poročilo izdelala gg. baroa W urzbach in vitez Savi nsc beg, kateri je tudi referiral 0 gozdih, planinah in jezerih, o njivah imata poročilo gg. dr. Poki u kar in Robič, o travnikih g. dr. AhaČič, o vrtih gg. Košir in Ko bič.
Najbrž nam bode še prilika dana, kasneje obširnejše o tem govoriti. Uže zda) pak naj nam bode dovoljeno opomniti komisije in občine po deželt, da pametno in previdno ravnajo, kadar pride do vcenitve t. I« do odločitve, v kateri razred ali v katero tarifo pride ta ali oua parcela. Tukaj bi bila ravno tako neumna ona b aha rij a, ki je po i ekaterik krajih uekdaj vladala, da je namreč ta ali oni posestnik svoje nj ve ali travnike v prvi raz ed silil, Če ravno so v druzeera spadale, iu hi tako sam več davka naložil kakor je treba bilo, — kakor tudi ne bi bilo z državljanskega stal iŠČa prav, ko bi kdo narobe delal, t. j. zemljo prvega reda v zadnjega vpisano imeti hotel.
Tega smo mi prepričani in naj bodo tudi posestniki po deželi, da so gospodje v deželni komisiji delali kot vestni patri|Otje in državljani. To se ve, da oni so imeli nalog, zcmljiščni davek urejevati ali regulirati. Davek odpraviti, — kakor bi imel rad marsikateri naš mož, ki ne razume še državljanske dolžnosti iu potrebe — tega žali bog udje komisije (nijso mogli, in tega nihče ne more pri nas. To naj imajo oni pred očmi, katere bodo razni, zaslužka lačni zakotni pisači zapeljevali, da reklamacije vlagajo, ki uslišane ne bodo mogle biti. Ali tam, kjer se zdi pametnim in preudarnim možem, da   je res kaj krivega,  tam naj se
bodo za niske trgovce v turškej državi. Velike važnosti sn pa odnošaji in zveze z Be-uetkami, od koder je dobival potrebuih mojstrov. Ivau III. je želel svoje glavno mesto mesiti, v Rusiji pa do te dobe nijso zuali za lepe palače, nego samo za lesene hiše. Veliki knez pa je hrepenel po zidanih hišah, kakoršuih je b.lo v zapadnej Evropi. Sredtitev je iintl dosta za taka podvzetja, kajti po padu zlate orde ho se državni dohodki zboljšali; »ramotnega davka nij bilo treba nič več plačevati iu trgovina se je zopet povzdignila iu razširila. Tako je mogel Ivan 111. lahko trositi za urešenje svoje prestolnice Moskve, dozdaj bednega mesta. Mej iz Italije poklicanimi je bil glasoviti zdarski niojHter Aristotel Fioraventi Bolo-uež, ki se je pogodil za deset rubljev me sečne plače. N,ega so potiebovali naj bolj pri zidanju cerkev. Glavni urec mesta je na-
pri vcenitvi ob pravem času in pametno, kakor možato oglasijo za pravico.
Koncem naj še omenimo, da sta g. deželni referent g. Kreman, kakor tudi g. deželni inšpektor g. Podrekar udom komisije najprijaznejše na roko bila in vse statistične date, ki so jih oni želeli s pripravljenostjo podajala.
Naši sodniki.
i~2. — Glasovita pravda, ki je pred nekaj tedni vznemirjala vse izobražence po naši avstrijski domovini, in ne dosta tega, segala je še daleč preko naših mej, opozo-rovala vso Evropo na gnjile razmere, pod katerimi se širi pri nas politično lopovslvo in grozua korupcija, — obžarila je tudi z nekako temno svitlobo položaj onega stana, ki aživa v vseh državah, pri vseh narodih zdravega jedra, sicer nemo, pa visoko spoštovanje. To je stan sodnikov, in ona sloveča pravda, istiniti nsiguum tem /oris", je dala povod dogodka, ki j<? obseval z dvomljivim svitom člen VI. temelj, drž. postave dne 21. 180*7. leta, kateri govori: „Sodniki so pri izvrševanji svoje soduiške oblasti samostalni in neodvisuiu. Mi menimo ono famozno Heinovo pismo, ki bi bilo skoro po silnem vtisu, katerega je storilo prejemniku Wittmanu, končalo ves trud in vse delo celih štirih tednov, kar je zabranil le ugodni slučaj, ali neslučaj Ofenheimovega oproščenja. Mnogo je bilo govora in pisanja o tem dogodka, in Hein sam ima sedaj dosta nzrokov premišljevati to čudno in naravno stvar.
Pa kaj nam vse to pomaga? Ako odpravite deset lleinov, pride jih dvajset dražih ; vsaj to je isto tako, kakor v svetem pismu preganjanje slabih  duhov,   in bode
vadno stolna cerkev; ali M mkva se ravno uij mogla odlikovati s svojo Btolno cerkvijo Marije Vuebohoda (Uspenskij sobor'). Ta cerkev je bila sezidana za Ivana Daniloviča Kalite (1328 — 1340), ter se je začela že ra-šiti, ker jo nijso dosta popravljali. Svodove ho morali vse z debelimi hlodi podpirati, da nijso popadali. L. 1742 ho morali to cerkev čisto porušiti. Začeli so novo zidati, ali ko ho svodili Hvodove, podirali so se jim vsi po redu. Moral je tedaj priti nov mojster iz Italije, kakor je bilo povedauo, Aristotel Fioraventi je začel svoje delo I. 14 75 iu za Štiri leta je dokončal stolno cerkev Marije Vuebohoda, ki še dandanes stoji. V tem času so bile po drugih majstor.k še sledeče zgrade: stolnica arhangelja (arbangeljski so-bor) in cerkev Oznanenja Marije (Blago-veščenskij), velikokneževski dvorec in nekoliko drugih lepih palač;   nadškuf in drugi
tako, dokler ne pogine sad in oporoka biro-kratičnega absolutizma, ki po vseh nradih in pri vsakem sodišči zapoveduje in zapored goji: 8amoprldno odanost v višjo voljo. Egoizem je pogoj; udanost je sredstvo; in ta dva očeta morata roditi — kakov višji dietni razred. To je kletev, ki dandenes še vedno razteza svojo uničevalno moč črez vse uradniške kroge, katerej po veČini propada tudi najsvetejši, najvišji stan organizirane kulturne države, stan sodnikov, in katera je najbolj sposobna korumpirati in uničiti mo-ralični čut v državljanski družini.
„Samostalnost — neodvisnost"! Kako lepi, tako idealni, pojmovi so to! Tako lepi, tako idealni, da je le malo, malo pravih mož, ki jih vedo čislati, da pod njihovim ščitom ravnajo in sodijo, kakor jim poštena vest in stroga pravica veleva. Velika množica dražih pak, ki ne ve, kaj je značaj, miga z rameni, ko čaje o njih, bojazljivo, ali, kar je še hujše, arogantno da raje maliku, na čegar bliščečem čela stoji zapisano: „aamopridnost".
Značajev nemamo. Za to pak je zastonj, ako se v  stotero sankcioniranih postavah izreka:   „Vi ste neodvisni, vi smete in morate soditi tako,   kakor   vam  veleva soditi vaša vest in pamet, vaša vednost; in ako tako ravnate,   bodi  si  temu ali onemu na korist ali na škodo, potem ste nam najljubši, najboljši sodniki. Vse to je zastonj. Dokler nemamo   pravih   zaačajev,   ki poštenost in vest čislajo višje,  nego dobro slažbo, tako dolgo bodo vedno gledali kvišku,   in vlekli na nšesa,  kaj bi  vendar   „gori"  ljubše in prijetnejše  bilo.   Ona   malostua , umazana skrb za vsakdanji kruh,   za zboljšanje svojega obstanka, ona vlada vsak korak. Oni dobro vedo, da jim nihče ne more ničesa ako hodijo tako, kakor se jim ljubi, dobro vedo,  da je vse  enako,  ako izpoluujejo svojo dolžnost in ne dolžnost po svojem pre pričanji; pa zastonj ; merodajno je pri njih, kar delajo in žele njihovi „ višji".   Oni hodijo  v cerkev,   ker njih nviŠji"  v cerkev bodi; ne pa za to,  ker mislijo, da je prav tako.   Oni se postijo v petek, ne za to, ker tako veleva cerkvena  zapoved,   temin", ker se boje, da ne bi njihov „višji" po kuharici terc'jalki izvedel,  da  so tako „brezbožui". Strah,  strah  in povsod strah pred „vi Šjim" — to je njihov živelj, njihova hrana, njihova vednost, njihov pravec.
bogati ljudje so si zidali lepe hiše; tudi Kremelj se je polepšal. Moskva je bila zdaj mnogo lepša, nego na početku vladanja Ivan III.
Veliki knez je bil neutrudljiv. Kamor koli je poslal svoje poslance, povsodi je dal poiskati mojstrov, ter odpeljati v Rusko. Tako je dobil rudarje, ki so poznavali zlato in srebrno rudo, in zopet druge, ki «o znali zlato in srebrno rudo taliti; prišli so tudi kamenarji, ki so pripravljali kamen za palače in majstori, ki so znali delati različno posodo ter v njo nrezovati podobe. PoBebno pa je gledal veliki knez, da svojo vojsko uredi, da se naredi mnogo pušek in vlije dobrih topov. Še zdaj se vidi iz tega časa v Kremlji top, ki ga je dal veliki knez za se vliti, zatorej se zove ta top carski top (carj' puška). Tadi se je koval lep srebru in zlat denar. Naj nesrečniši iz med vsib tujcev, katere je Ivan III. k sebi v Moskvo
Imamo sicer mnogo izjem, pa kaj nam to koriBti! Pogube ae, večina jih pokoplje. Govorečim o tem žalostnem stanji pa se nam vendar vse to često naravno dozdeva. Sedanji sodniki so večjidel iz časov absolutizma in osemštiridesetemu leta sledeče reakcije; kdo jim bode zameril, da se ne morejo otrebiti birokratičoega duha? Kdo'jih bode zaničeval ako so impotentni razumeti prav moderne, liberalne ustanove? Obžalovanja vredni so, morda ne zaničevanja. Samopridnost njihova in bojazen, ki bo rodi iz nje, postala jim je naravna, izrastla je njihovej osobi in dozdeva se jim čeBto potrebna in moralična.
Mlajši rod — to je naše upanje! Kar je mlajših sodnikov, in onih mlajših mož, ki bodo to še le postali, vsi so Re rodili in od-gojevali v boljših in razsvitlenejših časih. V boji za obstanek so si izobrazili svoj značaj in svoje prepričanje, bodi si na to ali na ono stran, to nam je čisto enako, — da je le pošteno, hladno in neodvisno prepričanj e.
Vsaj zahtevajo vse novejše zakonite ustanove, kakor obravnavanje v malenkostih nov kazenski red in drug >, tako podlago; le v rokah značajnih mož, ki stavijo zakon iu prepričanje nad vse, bodo imele te ustanove dobrodejni uipeh. V rokah nepoštenega malomarneža pak postanejo nevarne in nemogoče, ter demoralizirajo občinstvo. Tudi tu imamo dovolj famoznih eksemplarov, kako i m pcrtiiieiit.no si tolmačijo nekateri gospodje one svete pravice svojega stanu, ter na en> strani hinavsko kadijo svojim višjim oblastni jam, na drugi strani pak menijo, da je IjndstTO le zaradi njih tu, ter po paševsko maltiatirajo nbozega nevednega in boječega kmeta.
Po tacih slabih izkušnjah se je tudi mej našim narodom ukoreninilo neko škodljivo nezaupanje do sodnijskih oblastij. Le pojdite od hiše do hiše in poprašujte! Čudne reči h odete Suli o tej in one j sodni ji, o tem in onem Boduiku. V mestih, v pričo stoterih očij ki pazijo na vsako stopinjo dotičnikovo, kaj slabega, nepostavnega storiti ni j lehko mogoče. A drugare je na kmetih ; tam vlada neskončna samovoljnost in predrzna samopridnost.
Mi poznamo nekje na Kranjskem na pr. sodnika, ki zahteva od kmetov, da mu komisijske stroške naiirstu v gotovem denarji, plačujejo z vinom, katerega najboljšega jem-
poklical, so bili zdravniki. Ko je namreč obolel Ivan Molodi, prepustili so ga izarje-uemu in skrbnemu lečniku Leona, ki je tvojo glavo zastavil, da bode kneza izlečil. AH bolnik je umrl in veliki knez je dal Leona šest tednov za tem ob glavo djnti. Nekoliko let poprej se je nekemu drugemu lečniku Antonu ravno nekaj tacega pripetilo. On je leČil tatarskega princa, ki je pa vse eno umrl. Vojaki so dobili lečnika v svoje roke, ter ga javno zaklali. Neki drugi lečnik Aristotel se je hotel vrniti v Nemčijo, ali ga niJBO pustili, kajti noben tujec se ni j smel vrniti iz Rusije, nego se je moral tam-kej stalno naseliti.
Važen spomenik vladanja Ivana III. je tudi novo izdanje sodnjiškega zakonika (su-debnik). Sestavil ga je leta 1497 tajnik (djak) Vladimir Gusev na temelju Ruske Sravde s obzirom na razsodke in na pravne običaje moskovske države. Po tem zakoniku
I je veder za tri goldinarje, potem s kokošmi s pšenico in bog ve s kom. Gospod sodnik pri tem profitira mnogo, kajti s takimi „in natura-"plačili kupčuje potem dalje. Ravno tako nepostavno ravna, kadar terja in prejema plačila kazenskih stroškov. In mož še nij zarad zlorabe svoje oblasti v nobeni preiskavi, da si ravno je bil nže večkrat ovaden.
Ravno tist sodnik zapira pa tri dni vsakega, ki prosi, da bi se kaka stvar kmalu rešila. Ako pride v kako vas komisijonirat, in to se godi vsak teden po dvakrat, povprašuje na prvo po piščancih, potem ogleda stvar, zaradi katere pravda teče, in na mesto, da bi na to protokoliral ugovore in zagovore dotičnih strank, preseli se v bližnjo gostilno, ljudi pak povabi, naj pridejo v urad, da se bode tam prntokoliralo. Vse to, in 9e mnogo hujših reči se godi v našem časn, in dotični sodnik še ne sedi na zatožni klopi. Taka dejanja in neizmerno enostransko, interesi-rano uradovanje mora demoralizirati ljudstvo, in sramota je za sodniški stan, da šteje takove ljudi k svojim, sramota za višje oblasti, da ne storč ničesar v obrambo takovomu početju, da ne pazijo nič!
Iu tadi tukaj ponavljamo še enkrat besede :  nN e o d vi s n o s t, samostalnost".
Videli smo, kako na enej strani dotiČ-niki ne vedo čislati pomena teh besedi), in videli zopet, kako se na drngej strani zlorabijo v škodo istih, katerim bi morale biti na korist.
Ali nij istina, ako reČtnio, da naš čas in naš sodniški stan še nij dovolj zrel za to dvojno velikansko koncesijo, in da bode sto-prv mlajši, značajni in v drugem duhu vzgojeni rod izpolnjeval in opravičeval zaupanje, ki 8e je prezgodaj stavilo v slarokopitno krdelo — v živo oporoko birokratičnega absolutizma.
Politični razgled.
Notrsmiijo deiele
V Ljubljani 2G marca.
Itttlumiitt tki „Narodni list" poroča, da so bili 10. t. m. pri Stremajru dalmatinski poslanci slovanski, ter ga vprašali, kako daleč je uže z interpelacijo o izboljšanji duhovniškega gmotnega stanja. Propustil jih je, kakor navadno, z samimi lepimi obljubami.
<*W*ct „Narodni Listyu so preračunili, da so staroČehi od lanskih do letošnjih vo-
Ivana III. imajo soditi po oblastih kneževi namestniki, okrajni predstojniki (volosteli), navadno bojarji in njihovi potomci, v nazočnosti kneževega činovnika (dvorsky)1 občinskega staroste (mjestnoj starosta) in odbornikov odličnih mestjanov ali državljanov (lučšije ljudi). Za hudodelstva (lihija djel: ) je bila odredjeua smrtna kazen in sicer: za dvakratno tatvino, razbojstvo, umor, obrekovanje, cerkveni rop, odvedbo Ijudij, podrnet in podžiganje. Za majheno tatvino in druge manje prestopke je sledila trika kazen (tr-govaja kaz'u). Obdolženi je bil namreč na trgu javno s knuto (šibo) bičan. Sodniku je bila odmerjena za vsako tožbo neka plača, katero so morali plačati obsojeni; ali podarke (posnlij, vzjatki) dajati je bilo strogo zabranjeno, ter je bilo vrh tega zapovedano, da se mora ta naredba na trgu vseh mest moskovske iu novgorodske zemlje oklicati. V tožbah je  bilo dovoljeno, da se more z
litev izgubili 23 okrajev, v kmetskih občinah so mladočehi dobili letos 545 glasov več, nego lani, v mestih pa so „mladi" pridobili od lani do letos 1612 glasov več, nego pri lanskih volitvah.
Italijanski Tirolci v Trentinn hočejo baje pasivno politiko popustiti in v tirolski deželni zbor vstopiti, ker so pri volitvah, ki so  se oni tedea, vršile, tri sedeže izgubili.
VuauJ«1 driiAv«*.
Siiftski vojni minister je odgovarjajo na neko interpelacijo, konstatiral, da ima Srbija 150 590 vojakov in 23 260 konj, torej večjo vojsko, nego se je do sedaj mislilo. Da bi le komunardi in ultraliberalci v srbski skupščini, ki hočejo republiko tam, kjer republikancev nij, men j rogovih in več mislili na narodni  in slovanski  poklic Srbije.
Srbska skupščina je bila 25. t. m. raz-puščena. — To se je iz burnih scen v njej uže misliti moralo. Nove volitve bodo v •nem mesecu.
Iz Š/><ttiij<> se poroča, da je bivši karlifttični general Cabrera objavil nov manifest, katerega razglaša tudi „L;bertč". Cabrera se v njem sklicuje na španjski narod in izreka, da sedanja vojna je brez cilja. „Kdo more sedaj reči" — pravi oni manifest, — „kam bi nas dovedla karli stična nadvlada? Nasproti temu absolutnemu pomanjkanju slcge in nepremišljenosti, — kdo nam pravi, da bi, ko bi zmagali po tako nesrečnej vojni, ne bili odkazani le na borno besedno zmago in z nova morali pričeti vojsko, ka bi ideje naše zmagale ? Kdo nam je porok, da se le mladina decimira in dežela pelia v žalost zaradi tega, ka bi to postavili zopet na prestol, kar so prej pobijali ? Pred štiridesetimi leti prepustil sem se strastnemu navdušenji; pozdneje bila mi je naložena druga dol/most, a jaz sem isto iz polnil. Zelja moja je, da bi se bil vladar, ki je bi poklican, velika načela strauke naše zastopati, prej izuril v izkušnjah. Ali namestil v teh izkušnjah izpoznavati koristi, se oni, ki je imel pravico do španjske krone, nij hotel nič učiti." — Konečno general Ca brera protestuje z španiskira patosom proti očitanjem izdaje. — Don Karlos je za to Cabrero obsodil in ukazal, da ga izročč vojni sodniji — to se ve, čega prej dobodo.
Dopisi.
Z Jftismijia 22. marca [Izv. dopis.] Državni zbor je šel na velikonočne praznike, — dobro mu došli in teknili, zaslužili so poslanci res vesel odmor pri domačem ognjišči, ker ta sesija je bila v obče prav — dolgočasna. Pa tudi lehko. Na dnevnem redu so bila po večjem vprašanja državnega gospodarstva (in okolo tega se zdaj le javno
zanimanje suče), ki so le majhene nedostatke v državnem gospodarstvu v ozir jemala, ki nijso prijela gospodarsko revo prouzročeno po „kraha" za goltanec, ter jo zadušila. Vpilo se je po radikalnem nožu, ki bi to revo porezal, vlada se nij upala s kakim nasvetom pred državni zbor, ker nema moža, ki bi brez eksperimenta, ki milijone stane, mogel podati pravi pot rešenja iz obče slabega gospodarskega stanja, ter naravnim zakonom pomagati, da hitreje zopet normalno stanje uzmogočijo in tako je vse brez strasti znnaj in znotraj državnega zbora mirno se vse vršilo. Zraven tega je Ofenheimova pravda sč svojimi zanimivimi izjavami vse drugo zanimanje potisnola v kot in reva še nij tolika, da bi nož brusila zoper vlado, a ravno tolika, da je človek sentimentalen, ne-marajoč za železuice in starokatolike, o katerih zdaj menda manj velja: doch thut es mich scbier bedllnken, dass der — und der — dass sie alle beide stinken.
Veliko gospodo pregnano iz Španije imamo tukaj; madridski državni pravnik jo sicer kazenskimi paragrafi preganja, ali to uašema dunajskemu pravnemu čutu nič ne dč; roparstva, požiganja, oskrunjenja naj krutejših zloČinstev sta don Alfonzo, brat famoznega don Karlosa, in njegova žena dona Blanka obdolžena, kaj de, v gostoljubnem našem Dunaji hodi marsikateri luni;) s trakcem v zaponi okolo, zakaj bi človeka, ki po mnenju plebejične duše nijsta vredna, da se z enakim merilom merita, koje bi človek uporabljal sodeč Rosza-Sandorja, proti katerima je zadnji poštenjak, ne našla go-j stol juhne streli o in „Vaterlandovih" povzdi-gajočih in opirajočih ja besedi j. — Je malo čudna ta reč — ali kaj se hoče — Giskra je sedaj uboga para. Brez podplatov je kot študent prišel na Dunaj, postal pozneje minister in kot minister z glavo v slovansko steno butal, dospel do lepega bogastva, vsaj do palače na ringu in zdaj je tako samcat v državnem zboru in tadi v življenju — ah menda nij to osoda renegat o v, katerim je navadno široka vest, nemarajoča sprva za plemenske in domovinske dolžnosti glas, nezmenć se pozneje za druge glasove! — Mož je še v najboljših letih in uže se mu kliče: „der mohr bat seine schuldigkeit ge-than, der mohr kann gehen, — la, la, vse mine, tudi jasni, srečni dnevi slovanskega talenta v reuegatski, nemški snknji.
dvobojem istina dokazati. Ali sodniški dvoboji (sudnije poedi nki) niso smeli biti smrtni. Borilca sta imela bojno opravo (dospjelu), navadno oklep ter sta se tolkla s palico. Ženi, starčeku, mladoletnemu, okrnjenemu in nuiil i u je bilo dopuščeno, da se je moral namestnik za nje boriti. O nasledstvu pa je bilo odredjeno tako-le: ako je gospodar umrl brez oporoke in brez pravega moškega naslednika, dobila je hči premoženje in zemljo, ako pa tudi hčere ni imel, potem je bil dedič bližnji rodjak.
Poprej nego je izdal Ivan III. ta zakonik odstranil je vse delne kneze, ki so se morali vsi ravnati po novem zakoniku. V vsakej osvojenej pokrajini je ukinil veliki knez vse državne razlike ter povsodi svoje zakone za veljavne postavil. Tako se je Rn-Bija zedinjevala tudi v notranjem sestavu.
Iz novega sodbenega zakonika pa vidimo tudi res tatarski upliv na značaj ru-
skega naroda, kar je bilo uže v enem poprejšnjem Članku omenjeno. Semkaj spada uamreč natvezavica, knnta in sploh telesne kazni,  katere ne najdemo v Ruskej Pravdi.
Čeravno je bil Ivan III. skozi celo svoje življenje srečen, bil je vendar pred svojo smrtjo jako razžalosten od vesti, da se je njegov podložnik, Kazanski kan Mahmet-Amio iznejeveril ; Ivan nij mogel kazniti nezvestega, ker je umrl 27. oktobra 1505. 1. v 67. letu svoje starosti, preživivši svojo drugo ženo Sofijo dve leti. V oporoki je podelil svojo državo mej svoje sinove: Vasilm, Juriju, Dimitriju, Simeonu in Andreju. Naj starejšemu Vasilju, njegovemu nasledniku, je dal 60 najznamenitejših mest, vsem drugim skupaj pa sumo 30. Pravo denarje ko vati pa je dal samo Vasilja. Dalje je odredil zaradi nasledstva še tole : „Ako kateri izmej mojih mlajš'h sinov umre brez naslednika,  sina ali vnuka,  potem pripada
Domače stvari.
— Volitve v ljubljanski mestni zbor.) V četrtek so imeli narodni volilci v čitalnici shod, na katerem je bilo skleneno, volitev zopet udeležiti se in sicer v III. in I. volilnem razreda. V II. narodnjaki ne volimo, ker tu je naskapljenih tako „ces. kr.u uradnikov, katere vlada le komandira, da je za sedaj vsaka neodvisna volitev iluzorna. Za tretji razred so volilci postavili za kandidate gg. dr. Karla B le wei s a, Vaso Pre-tričiča, F. Goršiča, stavbenega svetovalca Potočnika in mizarja Regal i j a. — Zi prvi razred pak gg. H o rak a in Pakiča. — Sedaj treba agitacije in discipline. Kdor je Slovenec naj ne gleda na drugo, nego da je skrajni čas, da po sedemletne j pasivnosti vsaj malo opozicijo spravimo mej birokracijance, ki so do sedaj samovoljno na magistrata gospodarili.
— (Iz Ljubljane) grč do Trsta 2. aprila, ko bo cesar v Trstu — separaten vlak z znižano ceno. Na ljubljanskem kolodvora se tudi priprave delajo za potrebno sijajno razsvetljavo, ko pojde cesar skozi.
— (Štipendije učiteljskim kandidatom) se bodo vsled ukaza minister-stva od 2. febr. t. 1. v desetih mesečnih obrokih razdeljevali, kajti tudi ravnatelji oči-lišč je bodo v enacih obrokih od dež. šol. svetovalstev dobivali.
— (Vabilo.) Okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru ima v torek po velikej noči, t. j. 30. marca občni zbor v Ljutomeru. Na dnevnem redu je razen nekaterih znanih in manjših pogovorov sledeče: 1. O izpeljavi novih učnih naČertov. 2. Razlaganje iz geometrije z ozirom na novo mero. Začetek ob 10 Vi uri v S0Di 1« realke. Uljudno se vabijo učitelji ljutomerskega in bližnjih okrajev. Odbor.
— (V celjskoj bolnici) leži sedaj 48 bolnikov. Toliko bolnikov nij imela bolnica še nikdar prej v svojih prostorih, a vendar sluje Celje, kot „klimatiseber Cur-ort"; morebiti je pak le mestna nesnaga uzrok toheih bolezuij, kakor pri nas v Ljubljani. Tudi v Celji se bolj nemškutarska politika dela, nego za mestne potrebe skrbi.
— (Iz c. k r. z al o ž b šo 1 s k i h knjig) na Dunaji, v Pragi in v Lvovu. Leta 1873. se je razprodalo v vseh teh zalogah toliko-le knjig : 1,148.884 nemških, 609.454 čeških,
ta del najstarejšemu sinu Vasilju, drugi sinovi nemajo do tega dela nobene pravice." In da še bolj na tanko uredi nasledstvo v svojoj rodovini, zahteval je od svojege mlajšega sina Jurija prisego, da ne bode v slučaju prerane smrti Vasilja, iskal nasledstva v kneževanju. Iz tega vidimo, da se nij upal niti Ivan III., ta veliki vladar, popolnem ovreči starodavne običaje in pravice deljenja pokrajin. Se ve, da so bile te kneževine tako majhene in brez vseh važnih državnih pravic, da nij bilo nobene nevarnosti  več za samovladarja moskovskega.
Tako je Ivan III. izvršil svoje življenje, ki je bilo zanj gotovo nemirno, ali tem večje važnosti z a Rasijo, kajti učinil je za svojega vladanja neizmerno mnogo ne samo za izvanjsko snago svoje države, nego tudi za notranjo urejenje.
176.493 poljskih, 122.818 italijan., 115.410 hrvatskih, 108.021 si o venskih, 32 660 rusinskih, 26 654 srbskih, 9 704 cerkvenoslav-janskih, 6 818 ogerskib, 6.600 hebrejskih in 6.818 romanskih knjig.
Razne vesti.
*(Po nedolžnem 7 mesecev v zaporu.) V Slatini na slovenskem Štajerskem so 29. avgnnta m. 1. zaprli 21 letnega natakarja ondotne restavracije, Fr Jagodica, hi je bil ohdolžen, da je uže dalje časa kradel kupcu Grabarju iz miznice v štacuni večje ali manje denarne zneske. Ovudili so to sodniji Grabnarjevi trije komi, ki je preis kala Jagodičevo Btanovanje in v njem res našla precej denarja. Pri končnej obravnavi, katere j je predsedoval 23. t. m. dež. sod. svetnik Garzarolli, je bil valr.d zagovarjanja g. dr. Kozjeka, ki je omenil, da naj se tat išče v druzih osobab, spoznan Fr. Jagodic za nekrivega in takoj izpuščen.
* (Rosza Šandor — krojač.) Zloglasni vod)a magjarskih tolovajev, ki je bil, kakor znano, obsojen k smrti, a poniiloŠcen na zapor za celo življenje, izvolil si je v ječi krojaško rokodelstvo. Prosil je pak, naj ga ne zapro skupno s prostimi tatovi in zločinci, kajti še vedno ga navdaja nekov aristokra-tičen ponos, da je bil on poglavar tolovajev.
* (Žalostno iznenađenje.) GdČ. An-spach, krasno in cvetoče dekle, v 19 I tu. ki je sestra baronice RothŠild, je blizu opere v Parizu povozil nekov omnibas. Mislili so, daje le lehko ranjena, ter so jo položili v kočijo. Toda nmrla jim je nže po potu domov na krvavljenji. Njen oče, ki se je baš ta večer vrnil domov z dolzega potovanja, prinesel je bil soboj svojemu ljubljenčku prekrasno žnorico biserov, za okolo vratu. — Ko je Cul drdranje kočije, odpre etni in se skrije za vrata, da bi bolje iznenadil svojo hčerko. Ali prinesli so mu mrtvo ! Biseri pomenijo solze, kakor pravi narodni pregovor!
* (Ženitev mej žlahto.) V anglež-kej statistične) družbi je imel 16. t. m. Dar-vin predavanje o ženitvah mej bratranci na Angležkem. Številke, katere je pri tej priliki navel, kažejo, da polovica ^norcev in bebcev ▼ blaznicih Anglije in Škotske izhaja iz tacih zakonov, kjer sta bila oče in mati v krvnem sorodstva. Na Angležkem in Walesu 4308 iz 8170 in na Škotskem 512 iz 1179.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere dn Barry
V I>ON(/»tlM.
2S let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri ouraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jctrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenjc, neapanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujaanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bencka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Sborelanda, Dr. Camphella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinju Castle-atuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenltuih osob, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
_     , Bonn, 10. jul. 1852.
Kevalescičro Du Barrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistuih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v Bcalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodcnji v obistib In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in m neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, lotne eutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter  vas toplo vsakemu priporočam, JamesShoreland, ranoeclnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 0. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalescičre du Harry sestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelatein, taj ni sanit svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš-iimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalescičre du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
K on tona, Istra.
Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clatis berger, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Heneke, pravi protesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „BerlinerKlinische VVochenschrift" od H. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-Dica" (Kevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno ulj uvalo, kar vsa zdravila lijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje jzdravUa popolnoma v 6 tednih.
si. 64.210. .Mm ki/, i. de Brehan, bolehaj e sedem let, na nespanji, trcBlici na vseh udih, shujsanji in lupohondriji.
St. 79.810. GoBpo vdovo Klemmovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanii glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišcanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro ybreznadej ni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Kevalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V pletiaaiih pusicu h po pol funta 1 gold. 50 kr. I .--i;-- 2 gold. 50 kr., 2 lunta 4 goid. 50 kr., 5 run tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 guld., — Kevaleaciore-Biscuiteu v pufiicah a 2 gold. 50 ki m 4 gold. 50 kr. — RovaleBciere-Chocolatee v pral u in v ploščicah za 12 tat 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold bO kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., sa 288 tal 20 gold., — za 576 taa 36 golo -- Prodaje: Barry dn Barry & Comp. na Da-anjl, WalJfl««UK*»Be št. 8, v LJubljani Ea m .lir, v Gradal bratje Oberanzmeyr, v Iu« osnoJka Dieobtl & Frank, v Celovol B. Birn-oaoher, v LonČl Lndvig Mtiller, v Mailboru M. Morio, v Herann J. B Stookhauteu, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v <Vr uoviuab pri N. Sni rim, v ONeku pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-m c y r, v Tente&varu pri Jos. v. 1'apu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahuerju, lekarju, v Varai-clluu pri lekarju dr. A. II al ter ju, aakor v vaei uhatih pri UoUrih ic ,j rjiji u. špecerijskih trgovci m tudi razpošilja dnaajcka hiša na > «c kraja po poštni) nakaznicah ali povsetjih.
Urndno miziiuiiilo.
27. marca 1875. Javne dražbe: Fr. čupokovo. 30. marca (III. Fostojna). — Josip Skubicevo iz Bolicu, 1715 gid (111. Zatičina). — M«rije Zakrajšekovo, 610 g d., 3o. marca (I. Krško). — gr. Lanthijerovo iz Vipavo, hiša in vrt, 1400 g d., 7. aprila (I. V.pava). — Blaž Mrakovo iz Jame, 745 gld, 6. aprila (1. Kranj). — Franc Zalarjevo iz Lušnjaka, 'i-o gld., 2. aprila (111. Ložj.
K u rut o rs K u naredba t V oksekučnej la-devi g. Jul. PfelVerja proti g O. Lintschingerju zaradi dolžnik ii:i' ii je pooblaščen tuaajšnji advokat g. dr. Munda.
Umrli ▼ b |iii»i|^in
od 22. do 25. marca: Mart. Merčun, delavec, 44 1., na pljučnem krvavljenji. — Pet. Mule, deiavsko dete, 1 I., na vnetici grla. — Aloj. Tekavcc, doto čuvaja v sniod^arnici, 4 i., na vnetici grla. - Fr. Želko, k oudukterjevo dete, 2 dni, na oshibljenji. — Jos. Smolaj, cu-rar, 51 1, na jetiki. - Dušan Biadaska, dete uradnika banke „Slovenije", 17 mes., na vi etici grla. — T. Koblar zasebnik, 3.) 1., na opešanji. — Brim. Burjak, berač, 90 1., na starostnem opešanji.
Izdajatelj in urednik Josip Jurčič.
TlaJVl.
25. marca:
Pri NI omu: Kolor iz Voiarlberga, — Spatz iz Mainza. — Troat iz Dun ja. — Ogrinec iz Planine. — Glas iz Olja. — Hočevar iz Mosta n./M. — Scarpa iz Mantovo.
Pri Unin i: Kulin iz Dunaja. — VValduga iz Gradca.  — Singer  iz  Dunaja. — Pesič iz Dal-
macije. — Sachse iz Linca. — VVacel iz Gradca. — Deutsch iz Dunaja.
Pri Zamorci i Ilolfer iz Gradca. — Pristov iz Beljaka.
Pri bavnrakem dvoru : Macolo iz Padove. — Hubad iz Dunaja. — Anžic iz Ribnice. — Koželj iz Dunaja.
Pri «t -iri jskciu nuj u Guseli iz Loke. — Kol r iz Gorenjskega.
Listki".
Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev.
Prvih sedem zvezkov je uže na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in sledeči bukvarji:
V Ljubljani: Janez Giontini; Jurij Lercher; Ign. pl. Kleinniayr & F. Bamberg; Zeschko & Till; Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Liegel. — V Mariboru: Tiskarna J. Pajka. V Trstu: F. II. Sthiuipf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celji: Karel Sohar. — V Ptuji: Vil. Blanke. — V Zagrebu: Leopold Marim.m. I. zvezek.
Stenografija, sp. dr. Ribič. — Zivotopisje, sp. Jiajč Boi. — Prešern, Preserin ali Presiren, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Maehiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Č?gava bode f Bp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. lladerlap.....25 kr.
II. zvezek.
Ivan Erazem Tatcnbah. Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 kr.
III. zvezek.
Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji. Novela, Bpisal J. Skalec        25 kr.
IV. zvezek.
Lepi dnevi. Spisal Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. (Jogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko ojiazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij.  Spisal prof. dr. Krek   ....   25 kr.
V. zvezek.
Meta Holdenis. Koman, francoski spisal Viktor Cfterbuliez, poslovenil Davorin llostnik   .   50 kr.
VI. zvezek.
Kazen. Novela, francoski Bpisal //. liivičre, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev in drŽava v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulage, po-Hlovenil Davorin llostnik .....25 kr.
VII. zvezek.
kanton h a. Koman s pogorskega zakotja. Češko spiBala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič............60 kr.
Učiteljska služba.
Na enorazredni narodni doli v .Jur-li losi poleg Laškega trga ae razpisuje učiteljska služb*, z dohudki III. razreda iu prostim stanovanjem.
ProNit.clji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in 11 i k a v i, imajo svoje dokumentirane prošnje po predstavi i enej dolske j gospodski vposlati najdalje do 90. aprila t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Jurkloštru (Gairack bei TUfler). (92—1)
Okrajni šolski svet Laski trg v CeljiT
dne 17. marca 1875.
Prvt Seduik : iimt.%.
Na prodaj.
Pozor zdravniki, trgovci itd.
Blizo cerkve sv. Benedikta v Slov. K«»ricah jo ena proHtorn,, lii&u na prodaj, zraven drugo poslopje in nekaj zemljišču, posebno pripravno je za zdravnika ali trgovca zdaj je krema, mesarija, pekarija.
K.i kur uže več let, imam tudi letos /lulilno drevje, roij<> na prodaj, mnogoštevilni eepik dajem zastonj, dobe se tudi za pleme anglcHke ovce, Mviuje, veliki znjci.
Naročila prejema tudi g. M. Bordajs v Mariboru in na Drvanji
(93—1)
Dominik Colnik,
pošta sv. Lenart v slov, goricah.
Lamu.ua in UhE -Narodue tiskarne4*.