u*, mu. • Unom. i ma 3. iona m xm. teto. a? ovsnskl Narod* Tatin • Mobilan! na Cum iaativ-».e: Sais Uto..... K 24 — ttl .lita.......... I*- satrt itta »•«••••«•■ 8*— . t......- 2- v spravatstva jksJsbuui 1 ftaio tata.........K 22-— pol late..........11 - estrt late.......... 5*50 .........1-90 Dtf ili ffi| ft irankirajc. Kokapiit ta at rr*ta)». ■r#an)ltv«i KnaĐOTi ulica tt &, (L aadttropt« tat«), tantea tt. Sa. Izhaja vsak dan ivsćar m tataraiJ vs*ja)et Mteroatopoa satrt v po 12 *s as tr&rataU vsčkraiss 10 Uprarnttrra aa| sa posUtaJo ta praznika. po 14 vin., na dvakrat Pri v*$Jk inaerdjah po dogovoru, rsklaaurij«, inaerati itd. M vinarjev. Na .naredna Uskima" naročnina se se ozira. talila* su u. »Slovenski Narod" valja po pošti: as Avatro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 25-— celo leto.........K 2»— pol lete , čeM lete. na meaec, 13-— 6-50 2-30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inaeratov na) sa prilozi za odgovor dopisnica ali znamka. Upiavnlitvo 1 Knaflovt ulica 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Poraz za porazom. Jugoslovanska politika oa Dunaju se ne mora ponašati z bogve kakimi uspehi. Vsaj v narodnem ozira ne! Poraz sledi porazu, ki se nizajo drug na drugega ter nuni vedno glasneje in glasneje pričajo, da je jugoslovanska politika na Dunaju zavržena. Le žal, da teh porazov nočemo videti, marveč so rajši slepimo s tem, da kako strankarsko ali osebno malenkost razblinimo do smešnosti. Slučaj i 11 ras je, da se zavemo ter krenemo na drugo pot. Najnovejši poraz doživi jugoslovanska politika v vseuciliškena vprašanju. Med tem, ko se je 14 italijanskih poslancev tako zavzelo za italijansko vseučilišče, da presojajo vse sairio s tega stališča ter po tem ura vil a vajo tudi vsak svoj korak, ne more 37 Jugoslovanov v jugoslovanskem vseučiliškem vprašanju priti niti za las dalje, vkljiib tomu. da so vstvarili »Slovansko enoto«. Kaj je temu krivo.' Kje tiči cokla ? \"r malo krivde nosi jugoslovanska delegacija sama oziroma jugoslovanski narodi, ki so jo poslali na cesarski Dunaj. Drugod s«' drže načela, da volijo le najboljše moči v državni zbor, ki se potem košnjo v duševnem boju z zastopniki narodov ter na ta način pričajo narodno zavednost in zrelost. A mi : V jugoslovanski delegaciji sodi ne samo eden. ki glasno oznanja našo zaostalost in revščino. In to so tudi vidi pri vseh razpravah, ki se tičejo jugoslovanskih odnošajev. Povsod plitvost, si-romaščina. da se Bog usmili. No, da ti ljudje ne dosežejo ničesar glede jugoslovanskega vseučilišča, je kolikor toliko umljivo. Deloma brezbrižnost, ki je posledica želje, da ostane vse pri starem, da se narodu ne smejo odpreti oči, da se doba, v kateri bo vladal kritični duh, ki mu bo mati jugoslovanska visoka Šola. kolikor možno porine v daljavo, doloma pa lastna siromnščina naših zastopnikov, vso to so jako slabo perspektive za našo vseučiliško vpraša njo. halijani dobe, kakor vse kaže, svojo aniverzo. In najbrž jo dobe celo v Trstu, proti kateremu je bil tak odpor od vseh strani. V tem slučaju se krasno vidi, kaj zmore žilavost in neprestani boj poslancev ter celega naroda. Koliko žrtev, koliko truda, a uspeh bo bogato plačilo. I n mil Naši zastopniki so pač spustili Vodeni komunike »Narodne zveze« med svet, da bodo zahtevali junktim med italijanskim in jugoslovanskim vseučil iškem vprašanju, a bojimo se, da ostane — kakor že tolikrat — samo pri komunikeju. Vsaj vsa znanie-njak kažejo tako. To bo en - poraz. Na drugi strani pa je menda že zgubljena bitka glede sedeža italijanske univerze. Kolikor smo nagla-šnli — in tudi iz vrst jugoslovanskih poslancev je nemalokrat prišel ta glas — da italijanska univerza ne srhe pod nikakim pogojem v Trst. Navajali so so najrazličnejši razlogi, ^ki so vplivali celo na najmerodajnej* še kroge, kar je jasno povedal ofiei-jozni »Frenideublatt«. A vkljub te-I mu vidimo, da je vse skupaj bilo le i nekaka trhla zgradba, ki so jo porušila do tal. Italijani dobe univerzo in dobe*jo v Trstu! To je slika, ki nam jo nudi najnovejša politična konstelacija. In ta rezultat je poraz jugoslovanske delegacije! Ne, da ne bi privoščili Italijanom vseučilišča. Kavno tako imajo pravico do njega kot mi. V tem ozi-• ru SO računi na čistem. A da ga dobe takorekoč na naš rovaš, to je tisto, kar nas boli, proti čemur se moramo boriti na vse kri pije. Nečeino so tu spuščati v razglabljanje, kako škodo bomo imoli vsled italijansko visoke sole v Trstu, t tj se je in se menda še bo povedalo in dokazale). Konstatiramo le. da z aniverzo v Trstu dobe Italijani del naše posesti. In poraz našo dunajske politike je, da tega ne more zapre-čiti! — V vseučiliškem vprašanju je torej stanje jugoslovanske dunajske politike to. da da država Italijanom visoko šolo na naše stroške, mi pa ne pridemo niti za las bližje k cilju ffle-de jugoslovanske univerze. Menda smo si v tem na jasnem, kako klaverne nspehe ima naša politika. Ce to sprevidimo, je to prvi korak k zboljšanju. Drugi obstoji v tem, da krenemo v drugo smer in to \ kmalu! Iz proračunskega odseka. D u naj, 2. junjia. Proračunski odsek je danes jel razpravljati o bud-getn naučnoga ministrstva. Poslanec Sta nek je poročal o točki »ljudske šolo«. Z zadoščenjem jo naglašal, da so v letošnji proračun postavljene višje vsote za ljudsko šolstvo. Referent se je zavzemal za upravičene zahteve ueiteljstva ter zahteval, naj se na meščanskih šolah kreira še IV. razred. Nadalje se je izrekel za skupno vzgojo obeh spolov ter zahteval ustanovitev ljudskih šol s češkim učnim jezikom na Dunaju. Poslanec hlastalka je zahteval, naj se čimnaj-preje ustanovi češka univerza na Moravskom. Poslanec Olesniekij se jo zavzemal za ustanovitev malo-ruskega vseučilišča v Lvovu. V debato so posegli še poslanci Onciul, (Vglinskij, Vassilko, Wittek, Šilin-ger in Oelakovskv. Prihodnja seja bo jutri ob (>. zvečer. Agrarci in trgovinske pogodbe. Dunaj, 2. junija. V krogih agrarcev se pripravlja znaten preobrat glodo na stališče, ki ga zavzemajo napram trgovinskim pogodbam z balkanskimi državami. — Agrarci so namreč prišli do prepričanja, da se ni nadejati, da bi mogla dosedanja njihova principialna opozicija proti trgovinskim pogodbam z balkanskimi državami imeti uspeh, ker proglašajo merodajni krogi sklep teh pogodb kot nujno potrebo že z ozirom na zunanjo politiko. Pogajanja med agrarci in vlado so dozorela že v toliko, da so pripravljeni glasovati za ^t>oof>iastTlni zakon za sklep teh trgovinskih pogodb, ako jim vlada obljubi, da bo izpolnila razne zahteve glede poljedelstva. Predvsem zahtevajo agrarci olajšave za živinski transport, zavarovanje živine in izdatne podpore krajem, ki so bili prizadeti po vremenskih nezgodah. Te dni bo vlada predložila zbornici napovedani zakon. Kakor vse kaže, se agrarci ne bodo upirali, da se da vladi pooblastilo, da sklene trgovinske pogodbe z Romunijo, Srbijo, Bolgarsko in najbrže tud s Turčijo. Proces proti češkim „veleizdajnikom". Praga, 2. jun. »Ceske Slovo« javlja, da je preiskava proti narodnim socialcem, ki so bili pred dvema mesecema aretirani radi proti-vojaške propagande, končana. Sodišče bo že te dni vročilo v preiskavi se nahajajoČim krivljeneein obtožnico. Obravnava se bo najbrže pričela sredi meseca junija in bo trajala več tednov.Državno pravdništvo toži osumljence radi javnega nasil-stva, ščuvanja proti drugim narodnostim in oblastvom radi veleizdaje. Komplot proti carju Nikolaju? Pariz, 2. junija. »Journalu« javljajo iz Petrograda: Policija je in-spicirala železniško progo, ki vodi v Poltavo, kjer se car Nikolaj udeleži proslave 2001etnice poltavske bitke. Pri inspiciranju so prišli na sled komplotu proti carju Nikolaju. Policija je aretovala več oseb. L o p ti o n, 2. junija. »Morning Leader« potrjuje vest, da so prišli v Petrogradu na sled obsežni zaroti proti življenju carja Nikolaja. Zarotniki so imeli namen, napasti dvorni vlak, s katerim se bo car peljal k proslavi poltavske bitke. Preobrat na Turškem. Carigrad, 2. junija. Egiptovski podkralj Abas II. je dospel semkaj in bil slovesno sprejet. Takoj po svojem prihodu je posetil sultana Mohameda v njegovi palači Doima-bagče. Carigrad, 2. junija. Vojno sodišče je obsodilo albanskega polkovnika Rizo iz Djakove v dosmrtni zapor v trdnjavi, nekega majorja 4. ai madiiega kora pa v petletno ječo. Oba častnika sta bi!a včeraj v vojnom ministrstvu degradirana. Carigrad, 2. junija. Vojno sodišče v Adani je dalo včeraj obesiti devet Mohamedaneev in šest Armencev, ker so bili med glavnimi krivci strahovitega klanja v Adani. Sod išče je nadalje obsodilo šest Turkov v dosmrtno ječo. f,Soholski"izletvBoroul]e. Po inicijativi »Sokola« v Kranju preredila so gorenjska sokolska društva dne 19. p. m. pešizlet iz Tržiča preko Ljubelja v -Borovlje. V restavraciji pri »Bastelnu« v Tržiču zbralo se nas je ob določeni uri 50 Sokolov, vštevši ljubljanske in šišenske zastopnike, od koder smo se ob ponoči odpravili na pot. Noč je bila*— dasi je bilo nebo popolnoma jasno in je migljalo nebroj zvezdic — razmeroma temna, tako, da ni bilo mogoče dobiti pravega vpogleda v te divje, romantične pokrajino. Pri Sv. Ani jo bil odmor, kjer nam je gostoljubni krčmar »pri Jurju« postregel s čajem, mlekom, i vinom in kruhom. Po enournem od-I moru pozvala nas jetrobka načelnika j kranjskega Sokola k nastopu. Odkorakali smo v štiristopih naprej ter dospeli ob 4. uri zjutraj vrh Ljubelja. Na sevem Započelo se je ravno svitati, vso sosedne planine so so po-, zlatile. Bil jo slikovit prizor, kateri i ostane slehernemu vdeležniku v 110-j izbrisnem spominu. Iz grl »Sokolov« ( pa jo zadonela mogočna pesem »Hej ; Slovani«, katero odmev iz kranjskih planin se je razlega! daleč tja v tužni Korotan. Napočila je zora. —. Sokoli so prekoračili kranjsko-koro->ko mojo — prvič razlegal se je j glas sokolskih rogov na koroškem ozemlju. Onkraj Ljubelja smo napravili sopet majhen odmor, zavili] majlion zaj u t rek,potem pa odkorakali naprej k svojemu cilju v Borovlje. — Poldrugo uro pred Borovljami pride nam nasproti trojica tamkajšnjih Slovencev, kateri so nam prinesli vest, da nam pripravlja jm> »Freie St iinmen« nahujskano nemško prebivalstvo sprejem. Toda to nas ni niti malo motilo. Korakali smo neustrašeno naprej. V poslednji vasi pred Borovljami pozdravljal nas je z viharnimi »na zdar« klici ondotni župnik — rodom Ceh; rdeče srajce obudile so v njem gotovo spomin na svojo rodno zemljo. Ta presrčni pozdrav pa nas je še bolj navdušil. Ob zvokih sokolskih ro«rov prikorakali smo ob pol s. zjutraj v Borovlje. Nemoteno, brez najmanjšega izzivanja dos}>eli smo v nam določeno restavracijo, kjer nas je pričakoval za-jutrek. Na gostilniškem vrtu zbralo so je lepo število knroškihSlovcncev. kateri so pod vodstvom gospoda dr. Mišica burno pozdravljali došle Sokole. Ob 10. dopoldne vršila so je skušnja prostili vaj za popoldansko javno telovadbo, katera pa je vsled pičlega časa morala izostati, kajti takoj ]kj obedu ob pol :i. odkorakali smo že na postajo. Med obedom, pri katerem je neumorno udarjal izborno izvežhan tamburaški zbor, blagovolil nam je občinski urad dostaviti odlok, v katerem se nam je prepovedal korporativni odhod na postajo ter trobeuje in petje; Naravno, da so za ta odlok nismo dosti brigali, ker smo imeli dovoljenje od okrajnega glavarstva. Kakor sino prišli v štiristopih, isto-tako smo odkorakali ob pol 3. na postajo, pred nami in za nami pa velikanska množica koroških Slovencev. — Pred odhodom zahvalil so jo sta- LISTEK. Pred sto leti. NTT. V kakih skrbeh so bili Francozi, priča naslednje dejstvo: Vsled vojne j«1 15. maja 1809. prenehala izhajati »dio vereinigte Edel voh Kleinma\r*sehe umi Kger'sohe Lai-bacher Zeitung« in se je oživela sele z 2. avgustom. Takrat so listi tako krotko in ponižno pisali, a vendar je bila »Laibacher Zeitung« dne 11. septembra zaplenjena. Ker vzlio aretovanjn zgoraj navedenih oseb ni bilo mogočo iztir- vojne kontribucije, jo francoska uprava z vojaško eksekueijo poskusila priti do denarja. V Ljubljani je dobilo kacih 70 meščanov vojake v hišo, poleg njih pa vsi kanoniki in drugi duhovniki stolne cerkve. Ti so najbolj upali, da bo francosko okupacije hitro konec. Večinoma so bili petični, a niso hoteli plačati; med njimi so pa bili tudi duhovniki, ki niso mogli plačati in ki jih je vojaška eksekucija hudo trla. Tako n. pr. kanonik grof (iallenstein ni mogel plačati kontribucijskega zneska 880 frankov. Poslali so mu vojake na vrat. Ko pa so pri njem nastanjeni oficirji spoznali, da res ne more pla- čati, so sami iz svojega zložili rečeni znesek in tako rešili kanonika iz velike zadrege. Ravno tako so francoski oficirji zložili za jermennrjevo vdovo Snoj 350 frankov. Med iztirjavanjem vojne kontribucije se je v Ljubljani zgodilo več omembo vrednih dogodkov. Dne (i. septembra so vse avstrijske topove in puške, kar jih je bilo ostalo v Ljubljani, prepeljali v Celovec in isti dan sta odpotovala na Francosko general Moitelle in major Lefebvre, ki sta bila kot zapovednika avstrijske posadke v Ljubljani 21. maja sramotno kapitulirala. Dne 13. avgusta so morali frančiškani izprazniti svoj samostan, v katerem se je nastanilo vojaštvo, dočhn so na samostanskem vrtu napravili hleve za francosko kavalerijo. Dne 20. septembra ponoči so francoski financar-ji preiskali vsa ljubljanska trgovska skladišča in konfiscirali, kar so dobili angleškega blaga, dne 4. oktobra so Francozi odpeljali z Grada na Italijansko »auch die s t and i-s c h e n Kanonen, welche wir zu he-halten Hofften«, in 7. oktobra je bil izdan ukaz, da mora biti do 4f. ure popoldne izpraznjeno semenišče in iz škofije odstranjena škofijska pisarna. Silni pritisk, s katerim so Francozi izterjevali vojno kontribucijo, je ^osebno na kmetih raztogotil vse kroge. Takratno kmetsko ljudstvo je imelo pasje življenje. Drla je kmeta država, drla ga je cerkev, drl ga je graščak — če je hotel živeti, je moral razbojnikovati. Ko je bilo treba plačati vojno kontribucijo, ki pa so jo Francozi jako pravično razdelili na posamezne osebe, tedaj mu je bilo obupati in z veseljem je začel revolucijo zoper Francoze. Naščuvali so kmete graščaki in duhovniki, ki so trdno upali, da začne v najkrajšem času zopet vojna in da se tedaj Francozi ne bodo mogli vzdržati na Kranjskem. Vzpodbude! jih je tudi izgled Tirolcev, ki so bili prav tedaj tretjič pognali sovražnike iz dežele. Revolucija na Kranjskem se je začela na Dolenjskem in na Notranjskem; seveda je bila nerodno in nepremišljeno \-prizorjena in je vsled tega vzela žalosten konec. Prvi so se dvignili Kočevci. 600 kmetov se je zbralo 10. .septembra v Kočevju, a general Souchv jih je iz lepa ukrotil. Na Kočevskem in na Belokranjskem je ostal en bataljon vojakov. Toda miru ni mogel vzdržati. V noči 8. oktobra se je začela na Kočevkem in Belokranjskem revolucija. V Poljanah so kmetje napadli po hišah nastanjene vojake, jih razorožili in pomorili. Oboroženi z orožjem pobitih francoskih vojakov so šli druge vasi bodrit na usta jo. V Metliki in v Kočevju so ustaši napadli francoske vojak*1. Mnogo so jih ubili, druge rnzgnali, nekaj jih ujeli in odpeljali na Reko. Poljanci so hiteli napasti pošto, ki je peljala denar za francosko vojaštvo. Ubili so voditelja vojaškega spremstva, stotnika ( nambellija in njegovega poročnika ter pobrali denar. V Kostel u so kmetje, nahujskani od avstrijskega vojaštva, ki je stalo na hrvaški meji napadli francoske vojake, jih vjeli in jih peljali v avstrijski tabor. Sploh so Poljanci in Kostelei igrali o tej revoluciji največjo vlogo. General Souchv je dobil vsled tega ukaz zažgati Poljane in Kostel in ustreliti vsakega, kogar bi zalotil oboroženega. Poljane in Kostel so Francozi upepelili. Toda ta »svarilni eksempel« ni dosti pomagal, kakor tudi ne pastirsko pismo škofa Kavčiča. Revolucija, ki pa je večkrat dobila značaj razbojnikovanja, se je hitro razširila po Dolenjskem in po Notranjskem in položaj je bil za Francoze jako neprijeten, ker je bilo v deželi le malo francoskega vojaštva. Francozi so mislili, da je angleški denar provzročil revolucijo, kar pa ni bilo resnično. Vneli so se boji, ki so bili časih prav krvavi. Pri Črnomlju je bila 12. oktobra prava bitka, kmetje so zmagali in Francozi so se morali umakniti v Oradac. W Kočevju so kmetje napadli vojake in skoro vse pomorili. Komisarja Gasperinija -m> poljanski in kočevski kmetje napadli v kočevski graščini, ga pretepali in vlačili po ulicah in ga končno ubili ter vrgli v neki jarek. Dne J (i. oktobra so kmetje eolo napadli Novo mesto. Morda bi se jim bil njih namen posrečil, da niso pr« več časa zamudili s tem, da so pregovarjali okrožnega predstojnika, naj so jim postavi na čelu. V tem so se francoski vojaki zbrali in potem lahko zmagali. Kmetje so bili napadli stanovanje generala Zucchija in tam kradli; vojaki so jih zasačili in jih na dvorišču vse postrelili. Francozov jo bilo 11 ujetih, 5 ranjenih in 3 ubiti; kmetov jo bilo kakih 40 ust reljonih. Ko je general Zncehi s svojim vojaštvom korakal skozi Bršlin, jo iz neke hišo nekdo ustrelil na vojake. Za kazen je general dal Bršlin in Prečno opleniti in potem upepeliti. Francozi so nameravali požgati tudi Šmihel j,Trebn je in Kočevje, a so se da-li preprositi. Kočevje pa so francoski vojaki plenili tri dni in napravili škode 80.000 gld. S tem je bila revolucija na Dolenjskem v glavnem končana. Na Notranjskem ni bilo tako hudo. V noči od 11. do 12. oktobra je 300 kmetov napadlo graščino Haas-berg. Zahtevali so 9000 gld., ki so jih ros t a kranjskega Sokola, brat Janko Sajovic v jedrnatih besedah tamburaškomu zboru ter vsem prisotnim, kateri so prihiteli pozdravit Sokole, posebno še gosp. dr. Mišiču za njegov trud. —- Prav presrčno je bilo slovo na postaji. Mnogobrojna množica koroških Slovencev pozdravljala je z urnebesnim i Živio in Na zdar-. klici odhajajoče Sokole. Med vožnjo doživeli smo marsikaj. V Svetni vasi na postaji cul sem n. pr. starega gospoda, kateri se je izrazil napram svoji soprogi: »Schau Mami, unglaublicli, die slovenischen Sokolisten san do.« Neverjetno se mu je zdelo, da se upajo prestopiti Sokoli koroška tla; — gospoda se bo morala pač s časom privaditi rude-čih srajc — vsaj ni več tla leč isti čas, ko bode Sokol tudi v tužnem Ivorota-nu razprostrl svoja junaška krila. V Podgori srečali smo vlak, kateri je peljal celovško nemško sodrgo v Borovi je, da bi tamkaj po znani navadi »nemškega kulturvolka« izzvala izgrede, kajti brez dvoma so bili mnenja, da se Sokoli vrnemo šele z večernim vlakom. Zagledavši nas v vlaku, začeli so se jeze kar peniti, kričali in tulili so. kar se je dalo. Moški žugali so nam s pestmi, »dame« pa s solnčniki — vse je mrgolelo pri oknih vlaka. Dospeli smo srečno do Podroščice, posled. postaje na Koroškem, kjer so nas soproge železniških uradnikov pred odhodom pozdravile s cvilečimi » Abzug«-klici, toda vse to cviljenje, tuljenje in žu-ganje nič ne pomaga, Sokoli smo bili v Borovljah in še pridemo. Na veselo svidenje, vrli bratje koroški Slovenci! Na zdar! Ljubljanski občinski svet L j u b 1 j a u a , 2. junija. Začetek seje ob (>. uri 20 minut popoldne. Predseduje župan Hrib a r . vladnega zastopnika danes ni. Župan otvori sejo. konstatira sklepčnost in imenuje za overovate-lja zapisnika današnje seje občinska svetnika B e r g a n t a in K o e t h 1 a. Ker ni nikakih naznanil predsedstva (I.), se prečrtata takoj zapisnik zadnjih dveh sej (II.) in odobrita. IV. Poročilo finančnega odseka. Poročevalec obč. svetnik M i -lobnoja poroča o prošnji društva »li i a d i k e« za prodajo stavbne parcele štev. 193 1*2 kat. občine kapucinsko predmestje. — Občinski svet je sklenil svoj čas, da podari mestna občina omenjeno parcelo društvu »Mladiki«, da zgradi na njej internat. Ker je pa deželni odbor ovrgel ta sklep, ponudilo je društvo »Mladika« za nakup onega zemljišča svoto 18.000 K. Svet meri 1995 m2 in pride torej na kvadratni meter okrog 9 K, kar je popolnoma primerna cena, kajti svet se plačuje v tem okolišu po ceni približno okrog 8 K. Ponudba je torej povsem ugodna, vsled česar priporoča odsek, da občinski svet sprejme to ponudbo, pod pogojem, da kupnica trpi tudi stroške kupne pogodbe, in prepisa ter drugih pristojbin in da se neplačana kupnina vknjiži na zemljišču. Nekoliko odgovora. K besedi se oglasi podžupan dr. Ivan Tavčar: Občinski svet je svoj čas sklenil, da mestna občina podari parcelo 195/12 kal. občine kapucinsko predmestje društvu »Mladiki«, da na njej zgradi internat. Zadeva je prišla pred deželni odbor, ki pa tega sklepa ni potrdil. Ker se me je zaradi tega sklepa deželnega odbora na- padalo v javnosti, čutim potrebo, da odgovorim na te napade. Ker ni moja lastnost, da bi kaj zakrival, in ker ni moja navada, da bi za svoje delo ne prevzemal eventn-elnili konsekvenc, pripoznam, da sem glasoval zato, da se omenjeni sklep občinskega sveta ne odobri, to pa le zato, ker sem bil prepričan, da je sklep o daritvi, ki -znaša 18.000 K, treba javno razglasiti, kar se pa ni zgodilo. Ker se ni zadostijo tej formalnosti, vsled česar ni mogel stopiti sklep v veljavo, sem glasoval zato, da se sklep ne odobri. Glasoval sem torej popolnoma pravilno. Pojasnil sem potem celo zadevo in v tej pojasnitvi sem uporabil primero, da je stvar ravno takšna, kakor bi 181etni varovanec hotel komu podariti 18.000 K, ne da bi imel zato dovoljenje od svojega varuha. Zato se me je potem napadlo s soeialuo-de-mokratske strani. Sicer se brigam ravno tako malo, zato, če me napadajo socialni demokratke, kakor če me napadajo klerikalci, ali izreči hočem to-le: Očitalo se mi je s socialno - demokratske strani, ko sem govoril o 181etnem varovancu, da sem s tem smatral vas tovariše občinske svetnike za 181etne fantaline. Ta ilovtip je pač tako neslan, da gotovo ne zasluži nikakega odgovora. Pač pa se je ob neki priliki deželni odbornik dr. P e g a n z neko nemo-žatostjo skliceval na ono moje glasovanje, trdeč, da sem bil tudi jaz tisti, ki nisem glasoval za podaritev onega sveta društvu »Mladiki«. Povedal pa ni vse resnice in ne moža t a in nelojalna je bila njegova izjava, ker je zamolčal glavni del moje utemeljitve. Tako postopanje gotovo ni pravilno! Je pa še ena stvar, katero je treba omeniti. V deželnem odboru je bil pri onem glasovanju edino le govor o tem, da sklep ni bil razglašen, da zato ni mogoče odobriti podaritve onega sveta v vrednosti 18.000 K. Neki drug član deželnega odbora pa je ob neki priliki javno povedal, kaj je vodilo večino deželnega odbora do omenjenega sklepa: da se poda rite v stavhišča »Mladiki« zato ni odobrila, češ, »da bi delala »Mladika« konkurenco našim vrlim Uršuli ukani !« Sklep občinskega sveta se torej ni potrdil le z oziroin na uršulinski samostan! Treba je torej, da v javnosti slovesno protestiramo proti temu, da bi bil zakon to, kar hočejo* uršulinkt. To sem hotel, da se pribije v javnosti. Sklep. Občinski svet sklene soglasno, da se proda parcela 195/12 kat. občine kapucinsko predmestje pod zgoraj omenjenimi pogoji društvu »Mladiki«. Nujni predlog. Obč. svetovalec dr. O r a ž e n nujno predlaga, da se ugodi prošnji nekega hišnega posestnika glede vknjižbe posojila »Mestne hranilnice« v znesku 73.600 K, s čimer je nadomeščeno posojilo, ki ga je prosilcu Slovencu odpovedala »Kranjska hranilnica«. — Sprejeto soglasno. III. Poročila personalnega in pravnega odseka. 1. Poročevalec obč. svetnik dr. O r a ž e n poroča o prošnjah za podelitev pet ustanov za invalide v znesku 63 K za vsakega. Oglasifo se je 30 prosilcev. Mestni magistrat je izbral najstarejše in najpotrebnejše in odsek predlaga, da se podele ustanove: Ferdinandu Zupančiču, Simonu Brenkušu, Petru Vidmarju, Martinu Mihovcu in Josipa Dolni-čaiju. — Sprejeto. bili plačali na račun vojne kontribu-cije in jih tudi dobili. Tudi bi bili radi ubili uradnika La\rina, ki je vodil eksekueije, a ga niso mogli dobiti v roke. Isto tako so napravili kmetje na gradu Bistra pri Vrhniki. V Idriji je 800 kmetov ujelo in zaprlo rudniškega komisarja Toulona, ki pa je najbrž s pomočjo rudarjev ušel iz ječe. Francozi so se pač samo svojemu skrajno brezobzirnemu nastopu imeli zahvaliti, da so nastalo revolucijo zadušili*v tako kratkem času. Generalni guverner grof Baraguav 9 Hilliers je z ukazom z dne 12. oktobra odredil, da je vsaka o b č i n a odgovorna za vsako hudodelstvo, ki se zgodi na ozemlju te občine in da vsak prebivalec kake občine jamči s svojo osebo in z vsem svojim imetjem za vsako zlo, storjeno kakemu francoskemu vojaku v dotični občini. Dalje je odredil, da se morajo vsi v kočevskem, novomeškem in metliškem okolišu živeči plemenitaši (moški in tudi ženske) v treh dneh preseliti v Ljubljano, ker je francoska vlada po pravici sumila, da so ti grajščaki nahujskali ljudstvo na revolucijo. Duhovščina, ki je najbolj hujskala, je utekla vsaki kazni vsled diplomatične spretnosti škofa Kavčiča, ki se je francoski vladi ponudil, da pojde osebno na Dolenjsko pomirjevat ljudstvo in je to obljubo tudi izpolnil. Prepovedano je bilo seveda tudi nositi orožje. Na to se je strogo gledalo. Dne 17. oktobra dopoldne so na barju zasačili nekega 231etnega fanta iz Rudnika pri Ljubljani, ko je streljal divje race. Prepeljan je bil v Ljubljano in navzlic prošnjam magistrata in posamičnih vplivnih oseb še tisti dan ob 5. popoldne pri zidu »glavne straže« — poleg kostanjev pri Mah rovi hiši — ustreljen. Dne 30. oktobra je bila dežela pomirjena. Tedaj je bila pa tudi že odločena usoda Kranjske, kajti dne 14. oktobra je bil v Schonbrunu sklenjen mir. S tem mirom je Avstrija odstopila francoskemu cesarju Zgornjo Koroško, vso Kranjsko, Goriško »Gradišćansko, Trst, Istro in ves del Hrvaške tostran Save. Cesar Napoleon je te dežele združil z Dalmacijo in jih imenoval ilirske province. Obenem je bil maršal Marin on t, vojvoda Dubrovniški, imenovan za generalnega guvernerja Ilirije, državni svetnik grof Dauchv pa za generalnega intendanta. Za glavno in stolno mesto ilirskih provinc je bila imenovana Ljubljana. Dne 21. oktobra je general Baraguav d* Hilliers zapustil Ljubljano. Dne 22. oktobra 1809. je oznanilo zvone-nje vseh ljubljanskih zvonov in streljanje topov, da je postal Napoleon I. cesar slovenskih deset. T 2. Isti poročevalec poroča o prošnji Franca Z o r c a , posestnika na Martinovi eesti za bremena prosti odpis onega dela njegovega sveta, ki ga je potom razlastitve prepustil južni železnici. — Mostni magistrat se pooblasti, da izda tozadevno dovoljenje. V. Poročila stavbnega odseka. 1. Poročevalec obč. svetnik R o e t h e 1 poroča o prošnji Franje T r t u i k o v e za razdelitev parcele št. 250/8 kat. obč. Trnovsko predmestje na osem stavbišč. — V tej zadevi se je vršil lokalni ogled in stavbni odsek predlaga na podlagi izreka komisije, da se parcelacija dovoli, toda ne na osem, temveč le na šest stavbišč, ker bi bila sicer stavhišča po stavbnih predpisih preozka glede na potrebno oddaljenost eventuelno zgrajenih zgradb druge od druge oziroma potrebnih ulic. 2. Poročevalec občinski svetnik Tu r k poroča o prošnji Josipa Plau-karja za razdelitev parcele št. 832/1 kat. obč. Trnovsko predmestje (Mestni log) na dvajset stavbišč. Komisija, ki je izvršila lokalni ogled, se je izrekla proti dovolitvi parcelacije, to pa zato, ker za Mestni log ni izdelan regulačni načrt, ker bi se tak načrt moral šele izdelati in bi potem po dovoljeni parcelaciji morala občina skrbeti za napravo projektirane ceste, razsvetljavo itd. Svet je tudi po izjavi zdravstvenih izvedencev nesposoben za stavbo stanovanj, dokler ni izvedena regulacija Ljubljanice. Odsek predlaga, da se prošnja v smislu izreka komisije zavrne. — Sprejeto. 3. Hišni posestniki ob V o ž a i' -s k e m p o t u prosijo za napravo cestnega jarka. Oosedaj ni bilo tu jarka, niti kanalizacije. Ulica ima precej padca in je ob časih naliva rada odnašala gramoz, pozimi pa se je napravljalo veliko ledu. Stavbni urad je zadevo preiskal in predlagal, da se prošnji ugodi, ako so posestniki pri volji napraviti odtok strešnih cevi v cestni jarek. Posestniki so se zavezali, da store to, vsled česar predlaga poročevalec obč. svetnik R o e t h e 1 , da se njihovi prošnji ugodi. — Sprejeto. 4. Inžener R u s s b a c h e r je prosil, da se mu dovoli postavljanje reklamnih tabel. Poročevalec občinski vetnik Tur k poroča v tej zadevi o dopisu mestnega magistrata, ki smatra projektirane naprave za jako praktične in priporočljive, vsled česar tudi odsek priporoča dovolitev pod pogojem, da se na vsaki napravi namesti ura s transparentnim kazalnikom. Nameste se te naprave na Mest nt m trgu, v parku pred justično palačo, na Frana Josipa cesti, Val-vazorjevem, Šentjakobskem • in Cesarja Josipa trgu, v parku pred Sv. Petra cerkvijo in pred Južnim kolodvorom. — Sprejeto. VI. Poročila šolskega sveta. 1. Po poročilu poročevalca obč. svetnika dr. P i p e n b a c h e r j a se na mesto Ivana Velkavrha izvoli kot Zastopnik mestne občine v odbor za upravo realčnega zaklada obč. svetnik Engelbert F r a n c h e t t i. 2. Na ])red log istega poročevalca se vsled zahteve na.učnega ministrstva, ki je dovolilo pod gotovimi pogoji višjo podporo za mestni dekliški licej, izpremeni § 6. statuta mestnega dekliškega liceja v toliko, da se dostavi določba, po kateri se mora predložiti naučnemu ministrstvu terno - predlog za imenovanje stalno nameščenih učnih moči itd., kakor je že svoj čas sklenil občinski svet na zahtevo na učnega ministrstva. 3. Na predlog poročevalca obč. svetnika L i k o z a r j a se v smislu § 26. statuta za mestni dekliški licej izvoli za predsednika kuratorija tega zavoda, odnosno mestne višje dekliške Šole župan Ivan Hribar. VII. Razširjenje Dolenjske ceste. Občinski svetnik L i k o z a r utemeljuje svoj samostalni predlog glede na razširjenje Dolenjske ceste nasproti hišama št. 5 in 7. Dolenjska cesta je onostran Hradeckijevega mosta pri Krainarjevi gostilni jako ozka vzlic velikemu ovinku. In ravno tu se posebno tedaj, ako so zaprte železniški* zatvornice, nabere vsa sila voz, neglede na tramvaj. Ob cesti, ki je d r ž a v n a , je pol drug meter širok nepokrit, le z ograjo zavarovan jarek. Nevarnost je tu jako velika, da se vsled velikega prometa prigodi kaka nesreča. Občinski svet naj se obrne na deželno vlado, da se tu cesta razširi s tem, da se jarek pokrije. — Predlog se sprejme soglasno. Zaključek javne seje ob 7. uri. Tajna seja. Prošnji društva »Slavca« glede na slavnost ob priliki njegove petindvajset letnic i ae ugodi v polnem obsegu. Le za razsvetljavo pri veselici v »Zvezdi« se dovoli odpis polovičnega zneska stroškov. Mesto šolskega zdravnika se ni oddalo, temuč se razpise še enkrat in se namestita d v a ž d r a v-nika. Prošnji nekega uradnika Mestne hranilnice za vštetje nekaj let v službeno dobo — se ni ugodilo. Meščanska podpora v znesku mesečnih 8 K se je podelila J. Ah-činu. Šolski sluga na mestni deški šoli na Vrtači, Anton ftvigelj, se namesti definitivno. Služba paznikov pri mestnem užitriinskem zakupu se spremeni toliko, da Imajo pazniki 12 ur službe in 12 ur prostega časa. Da se ta službeni čas uredi, se namesti s 1. julijem t. I. 16 novih paznikov. — Zopet zasluga »Narodne Delavske Organizacije!« Nekemu uslužbencu mestnega užitiiinskega zakupa se dovoli povrnitev službene varščine.. Magistrat nemu pomožnemu uradniku Alojziju Bendi se ob njegovi sedemdesetletnici dovoli nagrada 100 K. Zaključek tajne seje ob 8. uri 20 minut. Dnevne vesti V Ljubljani, 3. junija. -f- Nemci že plešejo! Od veselja namreč! V »Grazer Tagblattu« naznanjajo, da 1k> upravno sodišče ugodilo pritožbi ljubljanskih nem-čurčkov tako, da bo mestna občina primorana nove tablice spraviti pod streho kot staro šaro. Ne vemo kake zveze obstojajo med »Grazer Tag-blattom«, oziroma me< 1 dr. r .grom m našim upravnim sodiščem. Nemogoče ni, da bi take zveze ne obstajale, ker je pri avstrijsk justici ravno vse mogoče! Mi stvari ne smemo puščati iz pogleda, za danes samo pribijamo, da ljubljanski neinškutarji že sedaj vedo, kako bode izpadla sodba upravnega sodišča dne 9. junija 1000. — Toraj, počakajmo! -\- »Rdeči prapor« caplja za »Slovencem«, ki se tako dela, kakor da bi ga bil dogovor naše stranke z veleposestniki popolnoma presenetil. ^aJ si je bil dogovor že prej znan, tir. Lampe in tovariši se hlinijo, kakor da so nekaj novega zvedeli. To je stara klerikalna hinavščina. Sedaj so se črnim bratcem pridružili Še rdeči ter brenkljajo na isto struno kakor »Slovenec«. Je že tako: če kje kak osliček riga, pridruži se mu kmalo drugi, da tudi riga! + Krivičnost c. kr. finančne prokurature v Ljubljani v jezikovnem oziru je že občeznana. Slovenske stranke dobivajo na slovensko pisalne vloge rešitve* v nemšktmi jeziku, tudi če prosijo, naj se jim izdajo rešitve v slovenščini. To škandalozno postopanje c. kr. državnega urada, ki je v prvi vrsti dolžan spoštovati državne osnovne zakone in po njih zajamčeno jezikovno enakopravnost slovenščine, smo že opetovano ožigosali. Sedaj pa se je zgodil nov slučaj. Dne 2^J. p. m. je vložila finančna prokuratura kranjska proti Josipu Hkavcu tožbo zaradi motenja posesti edinole v blaženi nemščini. Ker toženec nemščine ni zmožen, tudi ni razumel tožbe in pa sodnega povabila k obravnavi, ki se je vršila 29. maja t. 1. Moral si je poiskati tolmača, ki mu je razložil tožbo in sodno povabilo. Pa tudi razpravljal je dne 20. p. m. zastopnik finančne prokurature edinole v nemškem jeziku. Zastopnik toženca je odločno ugovarjal proti temu, a glej čudo! Zastopnik finančne prokurature je odgovoril, da to ne spada v pravdo in da pred sodiščem o takih stvareh ni razpravljati. Razpravljal je na to izključno v nemščini in je vsled tega moralo sodišče zapisa vati njegove izjave tudi nemščini. Tega skrajno krivičnega postopanja c. kr. finančne prokurature mora biti enkrat konec. Očividno je finančni minister o razmerah napačno poučen, ker je celo hvalil jezikovno prakso kranjske finančne prokurature. Radovedni smo, ali bo imela uspeh nadzorstvena pritožba, katero sta vložila Josip Hkavc in pa »Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani« na finančno ministrstvo zaradi tega slučaja. Radovedni smo pa tudi, ali bo še v bodoče hvalil finančni minister jezikovno prakso finančne prokurature kranjske, koje krivica je tako oči-vidna. Na ta slučaj opozarjamo gg. državne poslance, da se na pristojnem mestu zavzamejo za pravice slovenskega jezika. -f- Prizivna komisija za osebno dohodarino pričela je poslovati dne 2. junija. Novo je, da poročevalci poročajo v slovenskem jeziku, ne da bi se podiralo nebo nad Ljubljano. -f- Glas is Belokrajne. Piše se nam iz Metlike: Po dopisih v »Slovencu« in v »Laziljubu« mogoče mislite gori v Ljubljani in drugod po Slovenskem, da je klerikalna stranka podrla že zadnje stebre narodno-napredne stranke v Belokrajni. Toda temn ni tako in še dolgo ne bo. Te grozne številke, ki jih je videti v klerikalnih listih in ki poročajo o velikanski udeležbi na klerikalnem shodu, so popolnoma neresnične tea jih ne bi niti v najbolj I* ♦ ji veni amerikniiskem časopisu pričakovali. Oglejmo si shod pri Treh farah, kjer sta tekmovala Krek in Matjašič v političnem šarlatanstvu. Resnieo-Ijubje, ki diči samo liberalce, nam veleva pribiti, da se Matjašiču vidi, da je šele začetnik. Toda ker je videti ubogljiv učenec, pa mogoče še kdaj doseže svojega mojstra. Glavna stvar,na tem shodu je bila: smrt liberalnim sleparjem in goljufom. Da bi nam bili gospodje povedali, kaj je z železnico, z našimi cestami in z vodovodi, to je \emlar preveč zahtevano! Kaj ne, da je tako, gospodine Matjašič, ki ste sploh samo na za-btevanje Belokranjca priredili shod. Samo cokla ne bo rešila zapuščene Belokrajine. Kaj, gospodine Matjašič, milijoni so Vam kar pamet zmešali, saj ste namesto desetih milijonov videli kar desettisoc milijonov. Sicer pa bi bila tudi Matjnšičeva svota bila premajhna, da bi vsi osko- ki dobili potrebno eksistenco. Z velikim zadoščenjem trdi »Slovenec«, da metliški naprednjaki na tem shodu niso kalili miru. To je vendar ob sebi umljivo, saj so naprednjak! omikani ljudje. S tihim zaničevanjem so poslušali zarobljeno zabavljanje Krekovo in Matjašičevo. Sicer pa dobi Matjašič seveda v spodobni obliki primeren odgovor v Metliki, kjer gotovo priredi shod. I "sini ljenje pa smo imeli z nekim c. kr. kaneelistom, da mu ne bi bilo treba preveč opiti. Še nekaj o številu adeležnikov. Da številka 2000 ni resnična, to je >;un Matjašič priznal, rekši, da je bilo v s e h nnvzoenih S00. Če odštej eino ženske in otroke in pa navzočne metliške liberalce, ostane udeležnikov le še kaeib '>( M \. Čudno se nam zdi, da so zamolčali telovadbo čukov v Križev>ki vasi. Mogoče pa Neža ne pusti. g. načelnik? 4- Kulturonosci v Celju. Upanje nemškega naroda, bodoči voditelji nemštva. burški iz Gradca. Dunaj;!. Celja in Inomosta, so se o Binkoštih mudili v Celju, (iraški i Arbeiter-\ville« poroča lepe reči o tem cvetu nemštva. Pijani so bili tako, da so jih v vozovih za pohištvo in na >a-mokolnicah vozili domov brc/zave stne. Razgrajali so ti pijanci vso n«-č, ugašali vsetilke in v pijanosti zjutraj silili v cerkve ter tam ženskam segali pod krila . . . -f-Sprevod brežiškega »turnvrr-eina« prepovedan. Nemški »turnvn-ein« v Brežicah razvije 18. julija svojo zastavo. Brežiški nemčurji so na to slavnost povabili od blizu in daleč razna nemška društva ter so nameravali prirediti slavnostni sprevod /. razvitimi nemškimi zastavami s kolodvora v mesto. Ta sprevod, ki bi se pomikal pO slovenski okoliški občini, je okrajno glavarstvo I oziroin na javni mir in red prepovedalo. Zaradi te prepovedi je seveda vsa brežiška nemškutarija pokonci in grozi sedaj okrajnemu glavarstvu po nemškh listih, da je — »njene potrpežljivosti konec«. Radovedni smo na prvi pojav »konca nemškutarske potrpežljivosti.« — Somišljenike opozarjamo ]*»- novno na današnji družabni večer, ki ga priredi »Politično in izohr.i /< valno društvo za dvorski okraj danes ob 8. zvečer v gostilni g. Petra Stipica, »Pri kroni«, Gradišče št. 7. Komur je za napredek družabnega življenja, naj ne zamudi tega večeru. — »Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski okraj priredi !.*>. junija, v slučaju neugodnega vremena pa 20. junija, veliko vrtno veselico pri »Novem sveta«. Sodelovalo bode iz prija znosti pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Keglanje na dobitke se je pričelo 3ju maja; keglanje je vsak večer od f>. naprej. Dobitki se razdele na dan veselice ob 9. zvečer. Vstopnina je določena na 50 vin., dame in otroci so prosti. — Prodajo vstopim* so prevzeli iz prijaznosti g. Lozar na Mestnem trgu, trafikantiuja gospa CVŠarkova v Selenburgovi ulici in g. brivec Sikutrič na Marije Terezije cesti. . — Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski okraj je sklenilo pri odborovi seji od-poslati deputacijo do gosp. župana, naj bi mestni magistrat blagovolil Vodovodno cesto preskrbeti i razsvetljavo, ki je bibi obljubljen;! -pred 2. leti in naj bi mestna občina ustanovila novo ljudsko šolo na I mi najski eesti. Sedaj je treba male otroke pošiljati z Dunajske eeste. Hranilnične ulice in Vodovodne ee ste na Vrtačo, ali na Graben ali pa na Ledino. Pri takih otrokib se mora računati celo uro, predno pridejo v šolo in zopet nazaj, pri slabem vremenu pa sploh šole obiskovati ne morejo, in na ta način marsikateri otrok izgubi celo leto. Ustanovitev te šole bi bila kje na Dunajski cesti jako umestna, ker bi bila takorekoč v središču mesta in obiskovali bi to šolo lahko otroci iz Bleiareisove, Er- IDalje ▼ prilogi). mm MaftiV tt 124, trn 3 hahVlMf. javjfiev*. ,Volfove, PreitroVi* .^an Josi- |K>ve, Dunajske, \ <»dovodne in Marije Terezije ulice. G. župan je obljubil, da se bo v najkrajšem času uvedla razsvetljava Vodovodne ceste, glede šole pa ni mogel za sedaj še ničesar obljubiti, ker bi nova šola novzroeila ogromne stroške. Kakor se govori, namerava »Kranjska hranilnica« napraviti v Hranilnični ulici v Luckmnnnovi hiši nemško šolo. Da se ta nakana prepreči, je treba, da kolizejski okraj napne vse >voje sile, da se v doglediiem času zgradi potrebna šola na Dunajski cesti. — Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani se udeleži veselice sv. Cirila in Metoda podružnice na Grosupljem, dne 4. julija t. 1. korporativno. Odbor. — Odvetniški in notarski kandi-uatje se vabijo na razgovor, ki bo jutri, v petek ob 9. zvečer v gostilni pri Novem svetu. — Veselični odsek N. D. O. v Ljubljani ima danes.ob 8. zvečer sejo v društvenih prostorih. Tem potom vabijo se tudi druge tovaršice, i u tovarši, ki bi hoteli blagohotno sodelovati pri prireditvi veselice, da se udeleže te seje. — Poročil se je danes g. Avgust B u k o v ic, dež. rač. revident, z gdč. Darinko Zalazuikovo, iz znane narodne obitelji. — Iskrene čestitke! — Ciganski šotori na Vodnikovem trgu. Magistrat je svoj čas dovolil trem mesarjem, da prodajajo na Vodnikovem trgu po uradno določenih cenah goveje meso na stojnicah. Mesto teh pa so nastale na trgu ciganskim šotorom podobne barake, ki so iz higijenskih in estetskih ozi-rov povsem nedostatne. Sedaj naroča mestni magistrat omenjenim mesarjem, da odstranijo barake tekom S dni. Meso sinejo prodajati le na ličnih lesenih stojnicah, ki se lahko temeljito snažijo in odstranjujejo. Sicer bi se takoj prepovedala vsaka nadaljna prodaja mesa na tem prostoru. Mesarji so bili radi tega odloka prvi dan zelo vznemirjeni, sedaj na sami u\ idevajo, da niso bile barake niti mestu, niti njim v čast. — Prve jagode na trgu. Danes so prinesli na ljubljau.trg kakegaV2 kilogr. pri Dobravi nabranih jagod. Prodane so lule za l K. Bile so to letos prve na trg prinesene domače jagode. Pred tednom dni so došle sem prve tržaške jagode, katerim je bila cena 5 K a kg. Mojstranski lov pride na dražbo. 1K> sedaj je bil v nemških rokah, kakor nekaka domena. Vabili so se samo nemški lovci, in veljalo je za posebno čast, če je bil kak nemšku-larček povabljen! Sploh smo opažali, da so Nemci kaj radi prihajali, ako so jih Slovenci na svoje love vabili. Kakor hitro pa so Nemci kak lov dobili, od tedaj niso Slovencev va-i.ili! V tem pogledu je bil mojstranski lov nekak »Schulbeispiel«. Prav hi bilo, če pride v slovenske roke. — Sedanji najemniki razširjajo vest, da je zima skoraj vso divjačino ugonobila. Pa na tem ni veliko resnice, ker ^e hoče s to vestjo le odgnati lovce, ki bi drugače lov dražili. Torej, — ! h )/or! Iz Preserja se nam piše: Naš lov je prišel v nemške roke in dotični gospodje so se nam priporočali, kakor i * i bili najboljši in najvestnejši lovci. Sedaj smo se o tem sami prepričali. Lov na srnjake je sicer dopuščen šele s 1. junijem, ali naši nemški lovci so že oil lo. maja pri zelenem delu. Od tedaj že veselo pokajo puške in ta in oni enoletni kozliček je že izdihnil nezrelo življenje pod nemško svin-čenko. Ce bo šlo tako naprej, bo s 1. julijem že pel po naših logah zaviti lovski rog, in morda bodo nemški lovci takrat že tudi srne streljali. Lovski blagor! Slovenske lovce opozarjamo, da pride v najkrajšem času lov občine Dovje (Mojstrana) na dražbo. Ta lov je bil doslej v rokah gospodov, ki domačemu ljudstvu in slovenski iuristiki v narodnem oziru niso bili naklonjeni. Zato bi bilo želeti, da pride ta lov v slovenske roke, ki bodo varovale slovenski značaj naših divnih gorenjskih planin. Lovišče Dovje obsega nekaj nad 10.000 ha in je glede divjih koz eno prvih lovišč ne le na Kranjskem, ampak v Avstriji sploh. Znamenite gorske doline Vrata, Krma in Kot nudijo divjačini idealno udobna bivališča zlasti divjim kozam, Možaklja pa posebno divjini petelinom in ruševeem. V Št. Jakobu ob Savi smo dobili nove orgije, ki bodo veljale okrog boOO K. Dne 15. t. m. se bode oddajal na javni dražbi pri c. kr. okrajnem glavarstvu za okolico ljubljansko v Ljubljani naš lov za občino Podgori-co v sobi št. 2 za petletno dobo od 1. julija 1909 do 30. junija 1914 ob K), uri dopoldne v najem. Gospodje lovci naj ne zamude ugodne prilike za najem, ker je naš lov prve vrste v svoji stroki. Dobro uro hoda iz Ljubljane že naletiš na vodne ptice na Savi, v zaraščenem produ pa fazane in zajce. Jerebic in prepelic je kakor po \sem ljubljanskem polju cele trope, jate golobov večje in manje pasme preletavajo naše loge. Takoj nad Sotesko in Podgorieo pa se nahaja poleg obilnih zajcev brzonoga srna, jazbec in lisica z divjini petelinom vred. Tako priročnega lova in v toliki izberi se ne najde kmalu. Će še pristavim, da se je en dan tu po-strelilo nad 10 srn in čez (50 ^ajcev, potem se naš komoden lov sam zadostno priporoča in kliče vesele lovce na radostno zabavo. Na novomeškem gimnaziju so se pričeli pismeni zrelostni izpiti dne 1. junija. Litijska podružnica »Slovenskega planinskega društva« napravi v tekočem mesecu dva izleta, in sicer: 1. V nedeljo, dne 6. t. m. na Sv. Planino in Cemšeniško planino. Odhod iz Litije ob 5. uri 30 min. zjutraj z vlakom do Zagorja, od tam čez Ko-tredež na Sv. Planino, dalje čez Sv. Lenart na Cemšeniško planino, Cem-šenik, Izlake - Med i jo v Zagorje. 2. V nedeljo, dne 20. t. m. na Kum. Odhod iz Litije ob o. uri 30 min. zjutraj z vlakom do Hrastnika od tam čez Matico na Kum. Povrate k na Zagorje. Sokolskega izleta v Hotedršico se udeleže društva iz Idrije, Logatca, Vrhnike in Žiro v ter spodnje-idrijski odsek idrijskega Sokola. V nedeljo se bo torej zbralo lepo število Sokolov . narodno probujeni lio-tedršici. Sprejem društev bo ob polu 4. uri pred vhodom na slavnostni prostor pri gospe Korčetovi. Ob 4. uri se vrši javna telovadba, pri kateri se bodo izvajale celjske proste vaje in nastopita dve vrsti izbranih telovadcev na drogu in bradlji. Po telovadbi je velika narodna veselica, za katero je vse potrebno oskrbel marljivi veselični odbor. Pevske točke izvaja domači čitalnični moški in mešani zbor. Godbeno društvo igra pri plesu, za katerega je oder prepustilo si. gasilno društvo. Zvečer bo lep umetalni ogenj. Kdor torej želi preživeti nekaj veselih uric v pošteni zabavi, naj pohiti v nedeljo v Hotedršico. Za izletnike iz Ljubljane in iz Notranjskega so pripravni popoldanski poštni vlaki, ki pridejo ob 2. uri popoldne v Logatec. Za voz do Hotedršice se je oglasiti pri starosti logaškega Sokola br. Franu Hodniku v Logatcu. Poskusen umor. Iz Kandije se nam piše: Novomeški hlapec France Stare je imel dolgo časa intimno razmerje z neko omoženo žensko Mi-beleič iz Kandije. Ko mu je razo-dela, da bo treba botrov iskati, je izjavil Stare, da to njega ne briga čisto nič in da noče o njej ničesar več vedeti. Vendar je pa še lazil za njo. Ko mu je pa ona povedala, da zdaj ne mara več zanj, ga je to tako v jezilo, da ji je večkrat grozil, da ustreli najpred njo, potem pa še sebe. Dne 31. maja je pil zvečer z Mihel-čičkinini možem v kavarni. Proti eni popolnoči je pa šel k Mihelčički na dom ter vstopil v spalnico, ki ni bila zaklenjena. Privi 1 je luč, da je bolje videl. Razločil je dobro Mi helčičko in njeno petletno hčerko Angelo, s katero ste spali skupaj v postelji. Potegnil je revolver ter ustrelil na spečo Mihelčičko, ki je le za tarnala. Takoj na njo je drugič ustrelil proti njej in nato mirno odšel domov, kjer so ga prijeli orožniki. Zadel je Mihelčičko obakrat in sicer enkrat na lice, t\ru^\r v trebuh. Rani baje niste nevarni. Veliko krivde se pripisuje možu Mihelčiču, ki je ženo popolnoma zanemarjal in je ni nikoli dni vinarja, sam pa je popival in kvartal cele noči. Gozdni požar. Posestnikoma H. Muleju in J. Dolarju je pogorel koncem niinolegn mesecu del gozda, ki ga nazivljajo v »Brejah«. — Ker je nastal ogenj podnevi in v bližini, so ga domačini hitro opazili, poklicali pomoč in ga kmalu omejili in odužili. Škoda znaša okroglo 500 kron, zažgali so baje otroci. Z Gorenjskega. Radovljica še pripravlja za izredno slavnost. Mladi in čili »Sokol« razvil bo dne 11. julija t. 1. svoj prapor. Ta dan je za Radovljico tem važnejši, ker se bije v Radovljici hud boj, boj za obstanek — z nemškutarsko — in z njo zvezano nazadnjaško klerikalno stranko. — Kakor znano napela je že ob zadnjih deželnozborskih volitvah S. L. S. vse svoje in oči, da bi si pridobila Radovljiški okraj; porabila je ves svoj vpliv, da bi čmo-ru-mena in belo-rumena zastava zmagala —; zaman —; Radovljica si je ustanovila v odgovor na ta napad svojega »Sokola« kot krepki zid —, (d) katerem se mora vsak sovražen naval odbiti. Radovljiški Sokol je tudi dosedaj svojo nalogo izpolnjeval, kar nam najbolj svedoči dejstvo, da so že 3 društva iz njegove sredine novoustanovljena — Bled — Bohinjska Bistrica in Kamna gorica. — Raditega hoče tudi Radovljiški Sokol primerno in dostojanstveno praznovati dan, ko razvije svoj prapor. Posetimo vsi, ki imamo res naroden čut, s svojim obiskom to za Gorenjsko važno slavnost, da se svetu pokaže, da sokolska ideja ni omejena samo na sokolska društva, ampak da živi tudi v vseh krogih in slojih, ki mislijo narodno in napredno. Posetimo torej vsi ta dan lepo mesto Radovljiško in njegovo krasno okolico. Razstava kranjskih vin v Pragi, ki je bila po vodji Rob rman u in nadzorniku Skalickein ob številni udeležbi zastopnikov mestnega sveta, kmetijskega sveta, gosp. družbe, Slov. kluba, vinarskih in kletarskih nadzornikov ter mnogih prijateljev Slovencev (dr. Chodounskega, dr. Prachenskega itd.) otvor jena v soboto, 29. maja v starodavni hiši »u Vej vodu« je vkljub kmetijski razstavi na razstavišču prav dobro obiskana. Cehi so s kranjsko kapljico prav zadovoljni in ji dajejo pred nost pred drugimi zlasti trpkimi dalmatinskimi vini. Ako se bodo vinogradniki češkemu okusu prilagodili, se bo tu lahko veliko vina prodalo. Treba bo'seveda skupnega nastopa zadružnim potom, kakor nastopajo Vipavci. Tudi cviček vkljub svoji kislini prav ugaja. Na razstavišču razstavljajo tndt Hrvatje svoja vina. Ustrelil se je pred veznimi vrati vračajo se v jutru ob 3 iz kavarne trgovski pomočnik V. Leskovič radi nesrečne ljubezni. Porabil je treno-tek, ko je njegov tovariš, kateremu je dal sam ključ, odklepal vrata. Sokolski dan v Crničah na Goriškem. Pod sivim Čavnom se razprostira ob beli cesti prijazna vas Crnice, ki slovi po tem, da hrani v sebi najlepša dekleta cele Vipavske doline. V tej simpatični vasi se je priredila v ponedeljek velika sokolska slavnost. Prihiteli so Sokoli iz Cerkna, Gorice, Solkana, Mirna, Pr-vačine, Ajdovščine in iz Trsta. Navzočih je bilo okoli 200 Sokolov. Prišla so razna kolesarska društva in drugega občinstva vse polno z vozmi, peš in z Vipavsko železnico z vseh strani goriške dežele. Na tisoče občinstva je bilo navzočega. Po Orničah so plapolale slovenske zastave, napravljen pa je bil tudi slavolok, kjer je bil slovesen sprejem. Predsednik črniškega odseka ajdovskega Sokola brat Mirko L e b a n je pozdravil ginjen došle goste, odzdravil je starosta goriškega Sokola brat dr. L e v p u š č e k. Sokoliće so obsule goste s cvetjem. Nato je bil obhod po Orničah s prvaško godbo. Pri javni telovadbi je nastopila ena vrsta činiškega Sokola, ajdovskega pa dve vrsti: vrsta članov in vrsta gojencev, na drogu in bradlji, dalje z eno vrsto Sokol iz Gorice in Solkana ter tržaški Sokol z dvema vrstama, goriški Sokol je dodal še vaje na kozlu in skoku čez mizo. Tržaški Sokol je nastopil nato v treh skupinah na bradlji ter izvajal vaje kar najkrasnejše. Po končani telovadbi, ki je pokazala, kako je udomačena v naših društvih, se je razvila prosta zabava, improvizirali so se pevski zbori in plesalo se je. Zavladalo je prav animirano razpoloženje, vsem je sijalo z lica veselje, da vspeva Sokolski dan v CrniČah kar najlepše in v vzornem redu. — Občo pozornost je vzbujal Sokol ič 21etni sinček Virgila Toplikarja iz Ornič, ki je bil prekrasen v sokol -skem kroju. Vse ga je hotelo videti, vse je teklo k lepemu Sokoliću in marsikdo mu je pritisnil na ličice poljubček. Krasen dan je bil bin-koštni ponedeljek v Orničah in pokazal nam je, koliko dobrega jedra je v čvrstem goriškem slovenskem ljudstvu, toliko, da se ni bati, da bi ga kedaj »očuvalo« črne sile. Društvo laških učiteljev iz primorskih dežel je imelo na hinkoštni ponedeljek v Gorici svoje glavno letno zborovanje. Mislilo bi se, da bo odmevalo s takega zborovanja kaj enakega, kakor odmeva z zborovanj slov. Zveze učiteljskih društev; toda nič takega ni bilo, ampak videlo se je, da so ti laški učitelji ponižni hlapčeki mogotcev laške laži-liberal-ne stranke. Bavili so se z vseuili-ščem, katero naj se postavi v Trst, za Gorico so zahtevali realno gimnazijo, glavna točka, okoli katere se je sukalo zborovanje, je bilo pa učitelj iško vprašanje. Zahtevali so s prihodnjim letom otvoritev samostojnega laškega učiteljišča v Kopru, izrekli so se pa odločno proti ustanovitvi laškega učiteljišča v Gradišču ob Soči, češ, da ni potrebno in da bi bilo le kompenzacija za premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Potem pa so se spravili na slovensko učiteljišče. Predsednik Pasqualis je tožil, da se namerava premestiti slov. učiteljišče v Gorico, da se pa to ne sme zgoditi, ker slovenske šole naj stoje na slovenskih tleh, v Gorici pa ni prostora za nje; zadovoljil bi se še, če bi hoteli Slovenci imeti učiteljišče v Solkanu, ali v Gorici pa ne. Sklenili so tudi resolucijo glede učiteljskega vprašanja, v kateri se v parantezi polaska jo namestniku, da naj varuje njihovo »pravično stališče«, kakor je obljubil, da se nam- reč postavi na stran Lahov ter priporoči toplo njih željo proti slovenskemu učiteljišču v ministrstvih na Dunaju. Goriški župan Bombig je bil prav zadovoljen z učitelji, zato jim je dal piti »vermut« v inagi-stratni palači in giuljivo se je poslavljal od njih. Srečkanje. Pri zadnjem, srečka-nju turških srečk v Carigradu je dobila prvi dobitek v znesku 300.000 frankov št. 241.086, drugi dobitek 25.000 frankov št. 547.492 in dobitke po 10.000 frankov ste dobili št. 27b\534 in 1,166.890. — Pri srečka-nju srečk laškega rudečega križa v Rimu pa ^je dobila prvi dobitek v znesku 30.000 lir št. 27 v ser. 5414, po 1000 lir pa ste dobili št. 47 v ser. 6131 in št. 36 v ser. 8445. Stavka v katoliški tiskarni v Zagrebu. Vodstvo tiskarne smatra nakratni izbruh stavke za nasilje ter utemeljuje to z dejstvom, da bi bili morali stavci, ki so se izrekli solida-ričnim z odstavljenim tovarišem počakati odločitev razsodišča. — Radi tega je odstavilo 19 stavcev, naznanilo brezuspešna včerajšna pogajanja sklicanega razsodišča, policijski oblasti, ter se odločilo za tožbo proti stavkajočim radi prestopka zoper § 1. in 11. tarifaričnih določil. --Vsak zopet ni vsprejem stavkujočih je izključen, ker jih namestijo stalno z salezijanskimi kutarji, katere že nabirajo po raznih mestih. Mednarodna rokoborba v cirkusu Za vat ta. Ob popolno razprodanem prostoru sta nastopila pri vče-rajšni rokoborbi kot prva danski prvohorilee H a n s e n in neznanec. Kljub vsej spretnosti in tehniki Hansena, ga je vrgel neznanec v G minutah. — Kot druga borilca sta nastopila R a j č e v i č in A n o n i v prosti rokoborbi, katero je pričakovalo občinstvo z napeto pozornostjo. Anoni je vporabil vso možno njemu lastno agresivno taktiko v prostih prijemkih, toda tudi v tem načinu borbe je našel v Rajčeviču mojstra, ki ga daleč prekaša. — Z bliskovito hitrostjo mu je odbil vsak napad in ga izrabil obenem v sebi koristno pozicijo. — Kljub temu pa je obdržal sebi lastno, že večkrat občudovano mirnost in pazljivost. Premagal ga je po 16 minutni borbi, in žel med občinstvom obilo ponovnega priznanja. — Danes se bore: Anoni z neznancem in Nemec Herman z Dunajčanom Sandhoferjem. Poleg rokoborbe naj se omeni še včeraj prvič nastopivši laški gimnastik iz Pize, Leonelli S a n t i n i , ki nas je iznenadit z res izvrstnim proizva-njem telovadnih točk na treh drogih, na katerih je napravil celo z zavezanimi očmi nekaj lepih vaj, za kar ga je nagradilo občinstvo z resničnim priznanjem. Tujski promet v Ljubljani meseca maja. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 5226 tujcev, torej 706 več kakor prejšnji mesec in 949 več nego lani meseca maja. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1164, Slon 920, Llovd 504, Cesar avstrijski 299, Malic 265, Južni kolodvor 232, Ilirija 222, Štrukelj 190, Bavarski dvor 108 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1322 tujcev. Prvi kinematograf Pathe prej Edison Dunajska cesta št. 22 ima od srede, 2. do petka 4. junija 1909 sledeči spored: Janezkova svalčica. Bo-jazljivec pri zdravniku. Za žensko. Mehika z okolico. Opica na maskara-di. Moderna umetnost. Elektro-radiograf »Ideal« Franc Jožefova cesta št. 1. Hotel »pri Mali-ču«. Zraven glavne ]>ošte ima od srede dne 2. junija do petka dne 4. junija 1909 sledeči spored: Služabnikova dediščina. Zamrzli slapovi. Iznajdba umetnosti izdelovanja porcelana. Vožnje po gondolah v velikem kanalu v Benetkah. Zlatnik. Trmasti najemnik. Meteor, mesečni pregled. Minuli mese<» veliki traven je bil v prvi tretjini hladen in moker, potem pa topel in suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celzijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 10*8*, ob dveh popoldne 18'2°, ob devetih zvečer 13*3", tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 13'9°, v soglasju z normalom. Največ 29*4° dne 24., najmanj 2*3° dne 9. zjutraj. — Opazovanja na tlako-meru dado 736*3 min kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 0*3 nad normalom. Najvišje 743*9 dne 21. zjutraj, najnižje 7280 dne 28. zjutraj in opoldne. — Mokrih dni bilo je 11, padlo je pa 57*0 ni m dežja; največ 23*6 dne 5. — Vetrovi, sem-tertje precej močni, pihali so od vseh strani, prevladoval je pa jugovzhodni. — Nevihto smo" imeli enkrat, megla je stala zjutraj ob dveh dnevih. — Tekočega meseca rožnika pride luna dne 4. popolnoči v Zemljino obližje. Silovit berač. Ko je včeraj v neki tukajšnji gostilni beračil 481etni brezposelni Mihael Komar in goste nadlegoval, ga je hotel gospodar zlepa odstraniti iz gostilne. Komar pa je začel nato zmerjati, zavihtel z roko, da bi udaril gospodarja in zadel pri tem v Šipo na vratih in jo razbil. — Skoda znaša 3 K. Komarja so zaprli. Prisiljenca pobegnila. Včeraj sta pobegnila od dela prisiljenca Iv. Fatur iz Postojne in Ivan Batec iz Gradiške. Kolesar povozil. Včeraj je na Marijinem trgu povozil nek kolesar 70 letno Marijo Lukmanovo. Pri padcu je ubila steklenico z oljem, ki je bilo vredno 4 K. Drugih poškodb ni dobila. Izgubljeno in najdeno. Domobranski stotnik Sehussbock je izgubil pozlačen manšetni gumb. — Delavka Barbara Majcenova je izgubila dva bankovca po 10 K. Trgovski vajenec Karel Mittermajer je izgubil kuvert z bankovcem za 10 K. — Kuharica Marija Humskijeva je izgubila staro sivo usnjato denarnico s 7 K. — Ali-ce Schmalzova je izgubila črn dežnik vreden 9 K. — Neki poštni podurad-ni k je izgubil črnkasto denarnico s 40 K. — Vincencija Kunaverjeva je našla svilnato šerpo. — Oficijant Ivan Knaflič je izgubil tolar sv. Jurja. — Danica Kobalova je izgubila usnjato denarnico s 6 K.— Šivilja Terezija Kozakova je izgubila srebrno žensko uro. — Slikar Josip Božič je izgubil prost bankovec za 10 K. Uradne vesti. Javna dražba lova občine Podgorica pri Sv. Jakobu ob Savi se vrši za najemno dobo od 30. jun. 1909 do 1. julija 1914 dne 15. junija ob 9. uri dop. pri okrajnem glavarstvu ljubljanskem. — Pod skrbstvo je prišel Anton Debevc, kočar iz Hrenovec št. 27 radi blaznosti. Skrbnik je Jakob Brežic, Hrenovce 24. — Dalje Luka Seljak, delavec iz Sela, Mar. Bončina iz Krnic 7 in Katra Go-vekar, rudarjeva vdova iz Idrije, radi slaboumnosti. — Konkurz so razglasili o imovini Ferdinanda Martin, neprotokoliranega trgovca v Kamniku. Konkurzni komisar je sodni svetnik in vodja sodišča v Kamniku dr. I. Kladva, komisar pa dr. A. Kraut, odvetnik tam. Drobne novice. * Parnik je trčil v manjšo ja-drenico na Vltavi pri Pragi in jo preobrnil. — Utonil je en moški in ena ženska, katerih še niso dobili. * Proti nemškemu gledišču v Sarajevu, kjer se namerava stalno ustanoviti, so dvignili Bošnjaki in Srbi odločen protest. Pred vsem prepovedujejo, da bi se nemško gledišče podpiralo iz deželnih sredstev. * Zeppelinov zrakoplov, o katerem imajo nemški časniki vedno polne predale pretiranega hvalisanja, se je na svojem potovanju pri Goepingeuu zopet razbil. — Zadel je ob neko hruško, polomil aluminevo ogrodje vrha in se zamotal okrog vej. Skoda znaša okrog 100.000 mark. Rekord hitrega pisanja na pisalnem stroju je dosegel neki Tre t z ger iz New Yorka. Pisal je četrt ure povprečno 109 besed v minuti. Dijamant v smodki. L. Satter-feld v Vvilmingtonu je raztrgal prižgano smodko, ker mu ni hotela goreti, da bi jo zrezal za v pipo. — Našel je v njej dijamant vredeu 300 dol. Mož je tako navdušen, da namerava kupovati sedaj same sinodke in jih razrezavati. Trdi namreč, da mora biti v smodkah še več dija-tnantov in drugih kamnov. — Pač dobra amerikanska reklama za prodajo smodk. * Rusi v Perziji. Vsi perzijski politični klubi so obljubili zvestobo ruskemu varuštvu, katero je s pomočjo generala Snarskega ustavilo nezmiselno in nevarno rovanje perzijske duhovščine. Seveda škilijo nato Angleži z največjo zavistjo. Rusija namerava ustanoviti tudi več železnic, tovaren in različne šole. * Prihodnje olimpijske igre. Mednarodni komite za prireditev olimpijskih iger je določil, da se vrše prihodnje igre v Stokholmu na Švedskem. * Zasedbe poljskih trdnjav ostanejo za negotov čas še nespremenjene. Proti odstranitvi posadk je namreč odločno nastopil generalni guverner Skalon, in nasvetoval, da naj se glede nato osnuje }>oseben strate-gičen komite, ki se bo o tem posvetoval. * Veleposestva princa Schon-burg-Lippe v Virovitici in Slatini je kupil knez Wrede skupno s francoskimi bankirji za 44 in pol milijona kron. Posestniki nameravajo uapra-viti velike tovarne za sladkor in de-stiliranje jesiha. Gozdove pa so pripravljeni prodati tioniačiin podjetnikom. * Pomiloščenje rit mojstra Mi-hajlovića. Honvedski ritmojster Mihajlo vic, bivši vzgoje vatel j nadvojvoda Jožefa, ki je bil radi žaljenja člana carske rodbine odstavljen iu obsojen v 4mesečno ječo, je pomiloščen. * Železniška nesreča. Na postaji Ulibovka na Češkem je za vozil poštni vlak v tovorni voz, v katerem je bilo 5 konj dirkačev, ki so cenjeni na 75.000 K. Voz je popolnoma razdejan, konji in spremljevalec pa ubiti. * Uspeh policijskega psa. V Dortmundu so našli ubito in oropano neko TOletno gospo. Ropar ni pustil nikakih sledov. Policijski pes »Pan« je vohal dalj časa na truplu in skočil nato v veliko začudenje navzočih nenadoma na blizo stoječega hlapca, ki se je tako prestrašil, da je uboj in rop v kratkem pri poznal. * Bomba se je razletela na rimskem korzu Sassari, ubila enega moža in enega dečka ter ranila več ali manj 8 oseb. Rožne stvori * Nemški bojkot na Češkem. Na postaji v Reichenbergu so obesili veliko lepo tablo z napisom »Nemci, kupujte le pri Nemcih!« »Buihveiser Ztg.« pa prinaša sledeči značilni ne-zaplenjeni članek: »Maršnerjeva šumeča limonada je češki izdelek. Večkrat smo Vam že dokazali istinitost te trditve. Nemce, kateri so do sedaj limonado kupovali , opozarjamo, da je pri v. delniška družba tovarn za šokolado in bombone v Lobosicah nemško podjetje, katera Vam nudi tudi šumečo limonado, ki je jako okusna. * Mesto užigalic. V mestu Tiila-holm na Švedskem delajosaino užiga-lice. Mesto šteje 3.300 stanovnikov in njih večji del dela v tovarni, ki je največja na svetu. Vsako leto predelajo 600.000 metrov drv razrezanih, iz kojih nastane več milijard užigalic. Vsak dan naredijo povprečno *J00 milijonov in na leto 73 milijard komadov. Tristo strojev električnih izdeluje čez 900.000 škatljic, napisu prilepljeni na teb škatljicah tehtajo na leto 124.000 kg. * Najmanjša pošta na svetu se nahaja v morski ožini Maghelhaen-sa. Tam ni ne načelnika, ne pism'6-noš in obstoji iz majhnega sodčka, ki je pritrjen z verigami v morskem dnu pri rtu Horu južne Amerike. Vsaka minioidoča ladja pošlje tja čoln. da pobere tam se nahajajoča pisma in listine ter da vloži nove vanjo. Ta pošta se nahaja pod skrbjo in nadzorstvom vseh na morju se bave-eih narodov ter izpolnuje svojo dolžnost vedno zelo točno. * Roparski napad v vlaku. Mi-noli teden se je peljala soproga bero-linskega trgovca Hoppc iz Varšave v spremstvu svojega soproga v Bero-lin. V Varšavi je dvignila pri neki tamošnji banki 23.000 rubljev. Na postaji Gniev je izstopila soproga med odmorom iz voza in se ni več vrnila. Mož je mislil, da je žena vlak zamudila, in se peljal naprej. Toda. ko je le ni bilo. je stvar naznanil, nakar so jo dobili ubito in oropano na postaji Vasilkov. Roparji so bržkone izvohunili. da ima denar, se peljali z istim vlakam in porabili priliko, ko je izstopila, da so jo napadli, zvezali in odvedli v svoj voz, kjer so jo oropoli in vrgli pri postaji Vasilko skozi okno. Storilci so neznani. Izpred sodišča Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Pohotni gospodar. Anton Šker-janc, 43letni posestnik v Jaršah, oženjen, se kaj rad izpodtika ob svoje dekle, sosebno menda tudi zato, ker mu je žena 10 let starejša. Lansko leto je vstopila pri njem v službo še ne 14 let stara deklica. Pred dopolnjenim 14. letom je ni nadlegoval, komaj pa je spolnila svoje 14. leto, napadel jo je v svoji pohotnosti neko jutro s silo. Slabotni deklici se ni po srečilo napadovalcu se ubraniti. Taki nastopi so se ponavljali nekaj mesecev. Deklica se ni upala zadeve po vedati svojim staršem, ker ji je obdolženec grozil, da jo starši ne bodo več marali, če jim to pove. Končno se je pa deklica le ojunačila, ter povedala vse svoji materi, nakar jo je ta seveda takoj iz službe vzela. Obdolženec pravi, da deklica laže, a njeni bivši vzgojitelji jo opisujejo kot pošteno in resnicoljubno dekle. Porotnikom je bilo stavljeno le eno vprašanje, katerega so pa enoglasno zanikali, nakar je izreklo sodišče oprostilno sodbo. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Surovi dninar. V neko gostilno v Ločnici je prišel dninar Volbenk Omejc iz Topola. Začel je zabavljati Francetu Bukovcu in njegovim tovarišem, ki so prišli iz gozda in se hoteli po delu tam okrepčati. Na poti domov je vzel Jožetu Dobnikarju cepin, in udaril ž njim od zadaj po glavi Franceta Bukovca, ki je vsled udarca takoj padel. Tudi Antonu Sušniku je nameril in bi ga udaril, da mu niso odvzeli cepina. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. Tiskovine ni maral plačati Andrej Vratič v Mihajlovcu, sedaj hlapec v Ljubljani, je hotel odnesti vprego, ne da bi bil plačal mitnici običajno tlakovino Užitninski paznik Martin Kocjan pri mestui mitnici pod Rožnikom ga je ustavil in mu naložil 1 K 20 h kazni. Vratič tega zneska ni ho I tel plačati, marveč pognal konje naprej. Ko je paznik konje ustavil, odrinil ga je obdolženec s silo od voza, ga udaril po obrazu ter sunil v rebra. Zavihtel je nad njim vozno vago rekši: »Porka, sedaj boš videl, kaj je Štajerska kri.« Obdolženec, ki priznava deloma dejanje, je bil obsojen na dva meseca težke ječe. Trije divjaki. V Vrtačoikovi gostilni je bilo za časa farnega proŠčenja kaj živahno. Tja so prišli med drugimi gosti tudi France Knez, posestnika sin iz Šemenika, Blaž Uranič in Jože Javoršek, premogarja v Lokah. Kmalo se je začel Uranič prepirati z natakarjem zaradi zapitka. Pri tem so pa vsi trije obdolženci kar nakrat kot besni začeli tolči stole, posodo in pobijati Šipe. V gostilniški lopi so sedeli Jože PavŠek s svojo ženo, Jakob Zore, France in Janez Ocepek, ter se mirno pogovarjali. Tudi tja prihrome obdolženci in ?ačno metali polena v lopo. PavŠka sta zadela dva polena, eno na lice drugo na usta. Ubila sta mu dva prednja zoba, pet pa mu jih močno omajala. Gostilničar Janez Vrtačnik je stopil med nje, da bi jih pomiril, a začeli so s poleni tudi po njem udri bati. Končno je pnhitel še Vrtačnikov bratranec Nace Vozelj, da bi jih po miril, a tudi tega je udaril Uranič dvakrat s kolom po glavi. Oba pa sta zadobila k sreči lahne telesne poškodbe. Tudi sta dregala Knez in Ja vorček s kolmi v okno gostilniške sobe, da je razbito steklo letelo na goste Sodišče je obsodilo Kneza na 6, Uraniča na 4 ln Javorčka na 3 mesece težke ječe. Izprijeni fant. Dne 30 aprila t. 1. je prišel k tukajšnjemu trgovcu Blažu Jesenko 17 letni Nace Miklavčič iz Mokronoga, sedaj delavec v Ljubljani. Obdolženec je bil pred okolo 4 leti v tukajšnjem salezijanskem zavodu, zato so mu bile tudi tamošnje razmere dobro znane. Pokazal je ponarejeno pismo od ravnatelja tega zavoda, v katerem ga je prosil za dve obleki, naramnike in dva ovratnika. Jesenko je izročil Miklavčiču pet oblek in na izrecno prošnjo še ene črne hlače. Pri tem je rekel, da se piše Franjo Zanto iz Šmarja ter da bo ravnatelj še tekom istega dne dolg poravnal. Isto popoldne je prinesel Miklavčič dve obleki nazaj. Drugi dan je pa zopet prišel, češ, da ga pošlje ravnatelj po 30 K, ker mu je na kolodvoru slučajno denarja zmanjkalo. Šele ko je Jesenko poslal račun, se je zvedelo, da je Mi klavčič lagal in ga ogoljufal Obdolženca, ki vse priznana, je obsodilo so dišče na 6 mesecev ječe. Telefonsko in brzojavni poročila. Iz poslanske zbornice. Vladni p r e d 1 og i. Dunaj, 3. junija. Danes j*' imela poslanska zbornica prvo sejo po bin-koštnih praznikih. Zbornica je izredno dobro obiskana. Poljedelski minister dr. Braf je predložil zakonski načrt o ustanovitvi posebnega centralnega zavoda za eksploatiranje živine na Dunaju. Trgovinski minister dr- \Veisskircliner je predloži] zbornici pooblastilu] zakon zoložaj na Balkanu za popolnoma brezopasen. Potres v Mesini. Mesina, 3. junija. Danes ob 12. uri 15 min. ponoči je prebivalstvo vznemiril močan potresni sunek, ki je trajal 23 sekund. Sunek je bil tako krepak, da se je na raznih straneh mesta podrlo zidovje. Nekaj minut kasneje se je sunek ponovil, a ni bil več tako silen, kakor prvi. Gospodarstvu — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1909 vložilo je 1448 strank K 1,016 040 22, 1395 strank pa dvignilo K 770.45579 Stanje vlog koncem meseca maja 1909 K 35, 334 365 80. — Glavna posojilnica, registr. zadruga z neom zave/o v Ljubljani. Hranilnih vlog se je meseca vložilo dvignilo januarja K 129.98606 K 104.236 10, februarja » 162.256 82 » 116 827 17, marca » 5063435 » 112.235 02, aprila » 151 454 80 » 122.042 41. maja » 134 138 37 » 88.597 82, skupaj K 628 470 40 K 543.938 5*2. Denarni promet je znašal do 31. maja 1909 K 4,525.00330. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu maju 1909 je 361 strank vložilo 172 894 K 28 h, 356 strank dvignilo 141521 K 09 h, 12 strankam se je izplačalo posojil 20 100 K, stanje hranilnih vlog 4,468.164 K 86 h, stanie hipotečnih posojil 2,891 374 K 19 b, stanje občinskih posojil 472.850K25b. Denarni promet 470.690 K 59 h. Darila Mrak, rad. nadavetuik po 5 K, Maks Knstaajevec dr. I Rapnik, Koar. Rozman, £. Ven ca j z po 3 K, dr. Hočevar, L. Tepioa, Al. Mažgon, Fr. Penca, Bal bi na Reicb, M. Debevc, A. Svetek, Košir, dr. Ponebšek, Rad. Vesel, E. Josin, Inglič, Dolenc, Šavnik, neimenovana po 2 K, Peter Stnd, Fr. Levstik, I. Hribov&ek, I PovSe, A. Bale, A. Jurkič, V. Ledenik, L. Pirnat, M Cešnik, Tauses, Kosem, Pe-trovdič, Gogola, Bregant, Ogorelc, Kan-dare, Milohnoja, Brinšek po i K, dobiček dri taroku 150, E Kolb 50 b, ga. Mariji Kochova nabrala 83 K, datovali so: gg. A. Klinar in neiaenovan planinoljub po 10 K, L( gar, Lindtner. Sbrizaj, Preluv-sek, Duffe, Koch, Pletweis notar, Fortuna, Ana Repič in dr. Rud. Repič po 5 K, 1. Žemljic 4 K, Pogačnik, Peklenk, Zajec, L Hočevar po 2 K, A Bern k 1 K — Skup j 1679 7 1 K. Vsem darovalcem in nabiralcem najiskrenejša zahvala! V Ljubljani, dne 25. maja 1909. Anton Šusteršič s. r t č. blag S. P. D. Kaj Je Najbolj preizku šeno in cd prviL avtoritet ter tisočev praktičnih zdravni kov tuzemstva in inozemstva pripo ročeno živilo za zdrave in na ž:lod cu bolne otroke in odrastle; ima veliko živilno t rednost, pcspeSuje tvorite v kost in nršic ureja prebavo in je v rabi ceneno VI. izkaz prispevkov za Aljažev dom. Blagajništvu S. P. L) dosli so od 7. do 25. maja sledeči prispevki: Narodna tiskarna iOO K, Tržiška posojilnica, Posojilnica za ilirsko-bistriški okraj po 20 K, Hranilnica in posojilnica S^Ic^ iO K, upravništvo „Slovenca* 17 K, upravništvo „Slov. Naroda" 13 K, iz nabiralnikov: pri „Belem volku" 34 K, pri Mikušu 14 5O K, na Šmarni gori 14 K, pri „Rožiu 10 K, pri „Zlati kaplji* 1040 K, v trgovini g. G. čadeža 9*20 K, gg. dr. Juro Hrašovec 20 K, Fran Demšar, drž. poslanec, Andrej Mejač po 10 K, VI. Arko v Zagrebu 5 K, gdč. Kcbal in g. Fr Prockel po 2 K, četrtošolci zivotla sv. Stanis'ava v Št. Vidu 25-1 1 K, g. Jos. Preveč v Logatcu nabral 65 K, gdč. Julija Stor nabrala 45 K, izMniki pri Peričniku 4 5O K, vesela družba Ljubljančanov v Kranju 2 K, ga. J>1 ca Ko-renčanova nabrala 76f> K, darovali so : gg. Jos. Poklukar in Gabr. Piecolli po 5O K, Fr. Babic, A. Lilleg, dr. V Pegan, dež odb., Robert Kollmunn, Iv. Jelačin, dr. K. Schmidinger, Jak. K. Pol lak Miha Verovšck, dr Fr. Tekavčič, J.m Duffe, po 20 K, K. Megli,% 15 K, L Pečenka, A. Tykač, Leo Souvan, Janko Bleiweis pl. Trsteniški, Ivan Vrnčina, Franjo Souvan, L Mikasch, Iv. Vrhovnik, Ant. Kane, dr. Avg Levičnik, Jos. Ja kopic, Fran Avčin, Lenassi & Gerkman, dr. V. Ravnihar, dr. Maks Pire, dr I. Furlnn, dr. Dan Majaron, Avg Berthold, Mat Z^mida, I Pogačnik, drž. posl. dr M. Zamik, M. pl. Trnkoczy, Ant. Treven, Al Schn»y, Mat Spreitzer po iO K, O. Veroveek, Ant. Jos. Mathian E imund Kavčič po t; K, Th. Debevc, dr. Fr. Zbasnik, A Rosman, br Novakovi«, A g*llillllljilil jmrft so v Ljubljani. Dne 26. maja: Ignacij Levrer, c. kr. podpolkovnik v p. 58 k t. Kolodvorske ulice »3 — Josip Sušterš.č, paznikov sin, 5 !et. Krakovske ulice 11 Dne 27 maja: Uršula Pirkovič, gostija Gradišče 8. — Marija Dežman, paznikova žena. 34 let. Dolenjska cesta 7. Anton Schlechta, enoletni prostovoljec, 22 1 t. Ilirske ulice 19 Dne 28. maja: Bogomir Pirnat, paznikov sin, 8 mes. Zaloška cesta 7. — Rihard Freyer, postni nadkontrolor, 54 let Kuhnova cesta 23. Dne 29. maja: Franja Boben, lesarjeva vdova, 57 let. Radeck: ga cesta ll. Dne 30. maja: Dragica Ravnikar, poštar-jeva hči, 2 leti. Emonska cesta 8 Dne 31. maja: Matilda Kobler, nadef-ci-jala žena, 65 let. Dalmatinove ulice 7 — Stanko Dražil, predstojnikov sin, *3 mes. Gradaške ulice 18 V deželni bolnici: Dne 21. maja: Reza Frankuli, kajžarica, 34 let Dne 2'. maja: Tomaž Tome, hlapec 24 1. Dne 24. maja: Fr. Kutnar, hlapec, 33 1 Dne 25. maja: Rozahj Frančič, vrtnarjev sin, 3 leta. Dne 26. maja. Terezija Gosar, gostilni-čarka, 76 let. — Marija Možek, dekla, 52 let. Dne 27. maja: Julijana Juhart, strojevo-djeva hči, 3 leta — Ivan Omahen, kurilčev sin, i leto. — Ivan Drašler, posestnikov sin, 5 let Dne 28 maja: Ivan Potokar, posestnikov sin, 16 let. Dne 29 maja: Antonija Kraje, kajžarjcva hči, 24 let. Dne 30 maja: Marija Čelhar, posestnikoma hči, 17 mesecev, Žitne cene v Budimpešti. O « 3 junija 1909. Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 13 35 Rž za okt . za 50 kg K 10±4 Koruza za julij „ za 5 kg K 7 92 Oves za okt. » za 50 kg K 7 67 atMttl*. 10 vin. višje. Ribnika r, I Podkrajšek, I. Volk po 5 K,J|£ E Lah 3 K, tir. B. V« dušek, I Kocmur, igt S o/errava/Io Alb Levičnik, «i» ž sodni predsednik po 2 K, Avg Agnola I K, uradu istvo Kmetske posojilnice 32 K, ve.'- neimenovanih lOh K, g Ludovik Dobi&ak nabral 251 K, darovali so: gg. Vinko Majde 5O K, Ed Dolenz, Karel Šavnik, K. Puppo po 20 K, I A A. Majdič, F. Crobath, Janko Saj vic, Jože Kuščar, Tomo Pavšlar. R Ras, Radolf Roka'j, Jože Logar, Fr. Omersji in neimenovan (podpis nečitjiv) po 10 K, dr. Štempihar, I. Rakovec, F. Polak, Ciril Pire, Mavril Mayr, po 5 K, Feliks Urbane, R Krisper po 2 K, M. Foek, F. Florian, Zupan, J. Bučar, Fr Benedik, F. Kreaner, I. Ku-šlau, I. Šinkovec, Jos. Likosar, Fr. Pogačnik, Komotar po i K, ga. Antonija Kostanjevceva nabrali 11« K, darovali so: gg. Davorin Zvritter ▼ Mokronoga, blag. ravnatelj A. Raich, Val Marašič v Trsta po I o K Ivan Hnttsr, M. Pintar. ___________________________________ Gustav Omaheu v Ifotroaogu, Juh! eleznato Kina-Vino EUaljanidna razstava na Dunaju lftoa* W»?no odlikovanje in oaatni dlnlAsa m k slatilkolsJnt^ Povzroča vojjo do jedi, okrepča živce, poboljša kn in je rekonvalescentom = = in malokrvnl« selo priporočeno od sdrav- niških avtoritet Iabornlokua« Večkrat odlikovano. Nad #OOQ adrmvntikili spričeval I. SERRAVALL0, čut.*** -TBBT-Barkovljs. - 0^ c s Ca* vaajs Stanje bare-tattra V mm it h Vetrovi Nebo 9. sv. 7. zj. m 2. pop. 7361 735-8 7344 18 7 sr. jzahod jasno 18 5 J sr. jjzah. 258 m. zahod Srednja včerajšnja temperatura 196 norn 162 Padavina e 24 urah 00mm. Zahvala« Za od ritosrčno sočutje in tolažbo med b >leznijo, časteče poslednje spremstvo in krasne darovane vence povodom smrti nepozabne, preblage soproge, oziroma matere, stare matere in tašče, gospe JKatilde Kobler višjega oficijala c kr. drž žel. v p. soproge izrekamo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 3. janija 1909 2i56 Žalujoči ostali. Heblouana sobo v bližini Marijinega trga ae Išče za gospodično. Ponudbe ped , soba" na uprav. „Siovenskega Narjd ^148-1 Išče se takoj Bralec no klavir Nctrcdu" Stalna In dobra služba. Neslov pove upravništvo „Slov. 2160 1 Spretni strojni 2157-1 ključavničarji in izde'ovalci orodja se sprejmejo takoj v tvornici za teleznino v Kamnika, Kranjsko. Trgovcem, obrtnikom, zav/o-f1om, dru t som itd se priporoma za pisarniške, računske ali knjigovodstvene posle izurjena Oseba, ki razpolaga ■■ sai dan z uekaj urami prostega Časa. Ponudbe pod ,Prost; Čas1 na uprav. nSov Narudtu. 2158—1 Sprejme se knjigovodjo ali knjigorodkinja s večletno prakso proti do ori plači pri večji tvrd ki v Ljubljani Zahteva se samostojno vodstvo knjig in popolna korespondenca Ponudbe naj se pošiljajo „poltnl predal it 41% LJubljana. 2159-1 Od četrtka. 3. Junija naprej v vinski kleti gostovanja svetovno znanega klavirskega humorista, p ovca mimika in umetnega ftvfigalea na klavir Oskarja Josipa Lorisa iz Ralmundovega gledališča na Dunaju 2154 Začetek ob pola 9. Vstop prost. Proda se 600 hI 2149-1 starega vina flnt nassizat vrstt. Natanonejtm pojasnila daje E. Partaš, Zagret Preradovićefa attca 27. K4 60 6677316674 Zasebni uradnik rgovsko i »obrt žen, izurjen v knjigovodstvu in korespondenci, IMt) pfr-•aaskofa zaaloftka »a svoje proste ure* Ponudbe pod „Trgovina" pa* to Mata, llaMtana. 2153-1 m 8 7 stanovanji in s lepim vrtom ob oesti, ki je selo prikladen za stavbiSče, SO takof proda v Jenkovih ajicaha Cena 24.000 K, takoj se sa-iiteva le 10.000 K, drugo ostane lahko na hiši. VeČ pove lastnik A. Kader, sodnik lf ifovem mostu 2,78-3 Blapjničarka vešča tudi knjigovodstva, s prakso, ne pod 20 let stara, se sprejme takoj Ponudbe pod 9)Postni prodal $S(ii LJubiJana, 2255 1 2E Ksuarnorjl in slaščičarji! pse 4 t m. in sledečo dni se vrši t Tržiču st. 112 na Gorenjskem razprodaja raznega blaga, orodja in oprava za kavarno in slaščičarno. Proda se tudi vse skupaj ceno, kdor bi hotel nadsljevsti obrt, ker pogoji so ugodni, pronut velik. 2152 za vodovodno in stavbno stavbarstvo, spreten risar, zmožen popolnoma slo venščine in hrvaščine v govoru in pisavi, (znanje stenografije in laSčine daje prednost), katoliške vere, se Sprejme takoj pri inženirju h idr o- tektu Konradu Lackaiku v Ljub liani, Beethovenova ulica štev. 4* V ponudbi je navesti zahtevo plače in priložiti je fotografijo 2150 1 Službo kot oskrbnik, tajnik hranilnice aH ob- cine ali kako drugo primerno, Išče mlad uradnik oženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, češčine v govora ima kmetijsko šolo, veliko prakso v drugih deželah, zmožen d v o stavnega knjigovodstva in v vsakem oziru dobro izobražen. Žena je izvrstna kuharica in gospodinja. Priporoča se tudi za za nakup in prodajo živine in za ogledovanje pose »ter, urejevanje knjig na posestvih in vsa v to stroko spadajoča dela. — S ^rejme se hvaležno vsak postranski zaslužek Cenjene ponudbe pod „Energia" na -pravn štvo „Slov. Naroda" 2i5l—1 Za večjo trgovino na deželi se išče prodajalec ali prodajalka mešane široke, izurjena moč, posebno v manufakturi. 21 7—3 Ponudbe s prepisi spričeval ter z navedbo referenc in zahtevo plače poslati je pod ,,Trnovo 18poštna leteče, Trnovo. Notranjsko. ]faprodaj Je zemljišče tričetrt ure od Maribora, v obsegu nad 20V2 oralov, gorica z amerikanskim nasadom, hosta, nekaj njiv in travnikov ter lep si do no i ni k, kiia z vsem potrebnim in iivlna. Proda se rudi kos v obsegu 19 oralov ali 10 oralov. (Oboje cenjeno na okroglo 24.000—25 000 K.) Ponudbe na dr. Serneca, odvetnika v Mariboru. 2084-3 ■ 2 — 4 krone na dan H stalnega zaslužka. ■ Isooaia za prevzerje pletenega blaga ™ osebe, ki bi na našem strofu delale JpBj doma sa naaa podjetje. Pred- znanja m treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka Z majhnimi naeavnlml stroški gotova eksistenca Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor nas prospekt 650 2 Domača Industrija trikotaže, B Zagreb, Ilica 90/13. Q| s gospode, dame, oečke, n»«s» nassjnnlrjfcfnnm t deklioe in otroke 1(05-36 KentodstlHla vešča slovenskega in nemškega jeeika, strojepisja in stenografije, liše ahrtko sa IS. fullt aH se l avgaft Ponudbe nod „Mtrande", poete reatante Celoveo. *087-2 priložnost! Proda 80 po najugodnejši oeni nov električni klavir Ugodu prilika sa goatilničarlell Več pove g. Jurmana* optik v Šelenbnrgovik nlioab it, 1. is93 o r i huisol tvrdke Bergmann & dr., Dečin na L. je in ostane naj bol) Se vseh modernih barvil za lase in se dobiva za po barvanje v svetlo, rjavo in črno steklenica po K 2 50 pri 0. fettich-frankhcimn v Cjubljani. Prodajalka ■ boljšo šolsko iaobrasbo ioll pM v kako trgovino se prodajalka ali klagaladiarka. Ponudbe pod „M. IUU na uprav. „Slov. Naroda". 2116—2 X X X X X X X Jffodni salon Častiti* damam priporoča : klobuke: le najfinejšega okusa 38a Škoj-Vanek Po) Irančo. Žalni klobuki vedno pripravljeni, tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma izgotovljene. n X X X X X X X »e nekaj 508 51 vinskih sodov is hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800, 000, 1400, 1600, 1600 do 6000 edda pa pri--aaemi eeni tvrdka —— M. Rosner in drug poleg Koalorlevo pivovarna. Št. 16595. 2161 1 V smislu § 53. občinskega reda sa deželno stolno mesto Ljubljano, daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so računski sklepi za leto 1908 in sicer: mestnega loterij, posojila, mestnega vodovoda, mestne klavnice in mestno elektrarne mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščan, imovine, ustanovnega zaklada, dogotovljeni ter bodo 14 dni, to je od 4, do 17. junija t. I, v prostorih mestnega knjigovodstva rasgrneni občanom na vpogled, da zamore navesti vsakdo svoje opaske o njih O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal občinski svet. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 2. junij. 1909 ©"bčna. zavaiovfl.1 n i ca Assicurnzioni Generali v Trsta tuUnovlJena teta 183L Jamstveni zakladi znašajo nad 346 milijonov kron Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. 625 -5 Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . [zgotovljenih polic je bilo . /a zavarovano vsoto . . . Naznanjene ikode znašajo . meseca maja 1909 •d 1 laanarla 1MB 1759 8571 K 14,872.962 67 B 74,M«.S47-26 1488 7343 K 12 966.662-58 ■ •3,413.814*24 K 901.772-87 B 4,308.417'Se SUKNA 749 47 In modno blago zn obleke Karel Kocian tvornica zo lokno I v Humpolcu | obstoječe is hile, gospodarskega poslopja ter nad 4 ha zemljišča, kjer se lahko redi 3 govedi in 6 prašičev, se ■Nta ia proste roke. Posestvo je v lepem krsju med Radovljico in Brezjem. Več pove npravništvo „Slovenskoga Naroda". 2088—s Me VeleskMi pri Opati,! m ia v aalesB enonaftstropna hiša stoječa tik morja v pristanišča Pri-semlje je pripravno sa kavarno, restavracijo, sa skladišče vina piva, pohištva in sa vsako drugo trgovino. V I. nadstropju je lepo stanovanje. Več pove geaaml Viadiakovic na Valoaksam, mre. t 2135-2 Ceno pottiljno perje zalamCsno novo la kras prano, kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4* - , kilo boljšega belega perja puljenega K 6*—, prlma belega perja, kakor puh K 8- kilo veleprima napol puha, belega K 10-—; kilo napol maha, sivega K 5 2 kilo puha sivega K 6 — In K 8 —, kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K 12'—. »Narejene postelje« iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega Inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16—, napol maha K 20-, maha K 24—, pernca sama K 9-, 12—, 14—, 16 — zglavnica K 3*—, 350, 4 — razpošilja [po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594—7 Vraz, Martanilistrssse 11 E. C, kr. avstrijske ^fff državne železnice. Izvleček iz veznega reda. V«lfaav«na osi Odhod Is Linblisns (ini. IsL) 7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec 7*29 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stralo-Toplice, Kočevje. 0*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin II-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst. c. kr. drž. žeL, Beljak, (čes Podrožico), Celovec "32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StraŽa-Toplice, Kočevje. 3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c. kr drf. tel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec C23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. 7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrožico) Prago, Draidane, Berlin. B"42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drf. žeL, Trst, c. kr. drž. žel, (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan). Odnos is L]ueIJsn* (državne železnice): 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7lO zvečer: Osebni vlak v Kamnik. 10*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v L|nnij*no dnine železnice): 7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan. Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*92 zjutraj; Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča 2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta C- kr. drf, žel., Jesenic, Tržiča., 6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča. 0-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja." 11*08 ponoči: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri. žel, Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod v Llablfaao (driavas Mesnic*): 6-46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*89 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. 0*10 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 9*50 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pra mikih). Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem Času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. inženir-hidrotekt «63 17 kanalizacije, Uopaliske naprave Konrad £achnik, Ljubljana BecthOTcnoTe ulice Star. *. Brzojavi: Dchnik-tjubljaiia. Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe lastonj). ^av**sme»wl|dMae» le**sm 1857. IM za peitvo in dekoracije, Fran Doberlet t LjnUjaji, FrafMf ulje; štev. 10. Pohištvo vsake vrste 08 najezostavzejlega to ujisctatjsfga. Slkadifo tapet, oookak is okessUk turois, zaves is preprog. Velika izbira pohUtvenega blaga It), dostavne is razkošne žesttac oprtne v aajstlihcjl) izvršbi. iza. 3co»eOiač. 1493—11 is kieiitas feaska v Itjvsljsat. Podružnic« v §RU»tu. Podrutoiea v Oelovcu. Podružnioa v Trstu. S- 9tco3i4a tXsi\\ modi mi na&it tet po^evSčine 2>a Siinfje in Itzojače. So£t9we cene# 1961 347—22 Slovenska tvrdka čevljev Igdomačega ingtvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v Ijnbjlani se slavnemu občinstvu pnporoča. fo meri naročena dela se najsoliineje izvršujejo v lastni delavnici. .\ .\ . SV* ^K/^ Ljubljana Stari trg 21 Ljubljana & S priporoča cenjenim damam 1591—13 j/A. Vivod-Mozetič vsakovrstne modele po znano najnižjih cenah. / m> Popravila klobukov Izvrinje fino is ceno. Zunanja narcčila tcčzio- podružnica y pranju. S za zgradbo prizidka šoli in popravila starega šol. poslopja V BukovJtJL ca IS 463 69 K preraČunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave. Dela so proraČunjena na nastopne zneske in sicer: zidarska........K 9905 20 tesarska........n 2293 66 mizarska........n 2006 96 kovaško-kljuSavnicarska n 902 60 kleparska........„ 240 13 slikarska in pleskarska n 670 90 steklarska 316 24 pečarska........n 1068 — šolska oprava.......„ 776 — kamnoseška.......„ 284-10 Pismene, vss dela zspadajoče ponndbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 10. junija t. I. do 12. ure opoldne pri podpisanem krajnem šolskem svetu Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K, je doposlsti zapečatene z na d pisem: ..Ponudba za prevzetje zgradbe prizidka la popravila starega šolskega poslopja v Bukovja1'. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim po vsej vsebini brezpogojno ukloni. Kot vadij je dodati 10" 0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih. Krajni šolski svet si pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri krajnem šolskem svetu v Bukovju. Krajni šolski svet v Bukovu pri Postojni, 2140 2 dne 25 maja 1909 V/P/ Največja narodna N^"! /KONFEKCIJA^ I za Dane, deklice, tetke m nmrojoike I I M. Kristofič-Bučar I I v Ljubljani, »tari trg: *t. S8 1 I priporoča 3027—38 I 1 krasM "F^ T" . L J »tdnd I Rnloiko obrt v Vegovih ulicah 12. Angleški kroj» Speletič & Remžsnr Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani se priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Dtlo solidno! 1296 10 Cene primerne! delal Cene delu primerno jako nizke! Josip jthiin 2ul krolaikl aaelatar v L|akl]aai. •masasaaassssssssM^ H. Volk v Šoštanju« Štajersko I Za horek4,iro **jse predie±e ponudb }(emična pralnico urejena s najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča sa snaženje 1032 vsakovrstnih oblek itd. 13 Spreleaaaloica sa Ljubljano pri I. NaSdiĆU krojaču, Miklošičeva oaata it. 10. do 15. jnnija 1909, do 12. opoldne pri občlnakem urada v Trtica. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni J Tržiču ob uradnih urah. Na prepozno došle ponudbe se ne bo zirslo. Okrajno ce«tni odbor tržtški, dne '24 maja 1909. 2072 3 Načelnik: ]vfally. Za Sport ii promet ^■Jsl.. Zaloga koles pneh, (Styria), globus, Regent in dragih specialnih znamk ter posameznih Oelov. 3zposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila 16 solidno in ceno. 1590 Karel Čamernik £jnbljana, Dunajska cesta it. 9. Podjetje betonskih stavb 4518 2t Bratje Seravalli & Pontello Slomškove ulice 19 £jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, omamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke Vsa dala so solidno ln strokovn|asko Uvedena. Cena najnižja. Jamstvo. ———^—^ Zastopnik svodov patent „Tnral". - Aut Bajne naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356-23 nahaja njegova vrtnarija na KarlOTSki cesti št 2, cvetlični salon pa pod Trančo. Labodje milo (ScMchttvo gosto kollevo milo) III 1510-6 Čudovito je skoraj Isdslovanls šopkov, Okaaae dale la si vsbosv Ltd. Velika zaloga suhih vencev. kaj labodje milo (Schichtovo gosto kalijevo milo) vse zmore: pere in deainficira v snrzll vodi, zabrani skrčenje in puljenje nitk volnatega blaga, so nit: najmanj ne loti čipk ali najnežnejših tkanin in ima vendar nedosežno snažilno moć Daje najlepše belo perilo.__ ■a letele bi iretae po niskih oenah priporočam svojo begate aaletoae trgovino z MnnerlHdn hi vseh vrst knnnfliskln Dinjom 854 hi ptetednud. 23 Devocionalije in yae Y»te blago m Mita pata. Tunini iissiIihI sOiliM /taftu Skof DEERING Svetovno anani najboljši amerik. kosilni stroji sedanjosti, neprekosljivi, najcenejši in najtrpežnejsi so Deeringovt stroji. Dobe se samo t prvi slovenski veletrgovini Fr. Stupica Ijubljana, **m-* jKtarije herezije cesta št. 1. Avstrijska dražba za izdelovanje orožja Ilustrirani oenik 1909 sastonj in franko. I* pridobiva stalao nove prijatelje in pristale med poanavaloi. Vporabsi is luksus-stroji ta gospode in dame, kolesa sa dirke, \ službena kolesa 1835 7 ia vojafttvo is urade. Ptujska cesta. la tlak »Narcisa m WH