Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Štev. 74. izdaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Sreda 11. septembra 1939. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Leto IV. SCol trombe glas . . . Haaška konferenca. Društvo narodov, liga žena v Pragi, posamezne države vplivne politične in gospodarske moči, vsi so za popolno odpravo vojne. V Ženevi so prišli že tako daleč, da govore o tem, da bi obvezno podpisali Kelloggov mirovni pakt in dogovor o mednarodnem razsodišču za dobo petnajst let. To bi bilo nekaj in v petnajstih letih se pa tudi gospodarske in politične razmere utegnejo izpremeniti r tako, da bo v mednarodnih ustano-’ vali nekaj več resnega smisla za mir kakor ga je danes. Gospod Briand Aristid že več let ponavlja izjavo, da je najprej potrebna varnost, potem šele razorožitev. Te besede kažejo, da Briand ne zaupa miru. kar tudi priznava, češ. da imajo države različne interese ter da se ustvarjajo po svetu razne ali-jance držav, ki imajo specijalne svoje zahteve. Vse to je resnica, toda svetovni parlament si mora priboriti prvič avtoriteto, drugič pa izključiti vsakršen kapitalistični vpliv na potek ukrepov mednarodnega parlamenta ter imeti v vidu samo splošne interese. Že zadnjič smo poročali, da je amerikanska vojna industrija poslala najete agente v Evropo, da preprečijo sklepanje o razorožitvi. In te dni čitarno v časopisju, da je predsednik Zedinjenih držav, Hoover, sam moral zajadi moralnega prestiža naročiti državnemu pravdniku, da uvede proti trem najbogatejšim delniškim družbam,' ki grade vojne ladje, ka- zensko preiskavo zaradi korupcije. To je en sam dokaz, kdo dela vojno politiko. Alarm za mir je danes potreben tudi kapitalistom, ker bi v nemirnih časih nedvomno ne mogli izterjati svojih dolgov; ni jim pa všeč, če bi se vojna sploh preprečila in odpravila, zato spletkarijo pri državah in državnikih, dokler bodo ti od njih dejansko odvisni ali pa tudi le moralno. Vemo, da se večni mir ne da zapovedati, vemo pa, da krvave vojne niso potrebne in da so bolj in bolj nevarne ter groze, da človeštvo in njega kulturo uničijo. V vsej tej mirovni propagandi pa pač vidimo ogromno vzgojno delo, ki mora imeti, če se v tem tempu nadaljuje, silno velik vpliv na mentaliteto človeštva. Vemo, da še ni minila doba impe-rijalistične pohotnosti, vemo, da obstojajo razlike v naravi narodov in v interesih držav, ki hočejo braniti te svoje interese ne le s sporazumom ali s koncesijami, ampak z diktatom, z absolutno sigurnostjo, ki končno vodi k vojni. Toda duh miru. z duhom miru prepojeni in načelno vzgojeni narodi bedo tudi ob takih prilikah znali poiskati drugačno pot, ne krvavo, vse uničujočo vojrio. Človeštvo mora postati pravo človeštvo in služiti splošnim interesom, mora postati svetovna rodbina, ki pozna- samo bodočnost celote. Dolga je ta pot, a človeštvo jo je nastopilo s propagando miru. Hendersonova izjava glede razsodišča razorožitve. m Na zborovanju Društva narodov dne 6. t. m. je finski zunanji minister Prokope utemeljeval novi predlog helsingforške vlade, da naj se za vse meddržavne spore prizna mednarodno sodišče v Haagu kot najvišja instanca, ki končno odloča o vseh spojil, ki so se obravnavali v podobnih ipra stanovali (razsodiščih). K predlogu je potem govoril Hen-‘ ierson in naglašal, da je predvsem potrebna lojalnost med uradništvom. državami v Društvu narodov na-pram vsem mednarodnim ustanovam. ( Dalje jo povdaril, da smatra angleška vlada priznanje obveznega sodstva le kot prvi korak na poti k obveznemu reševanju in urejevanju vseh sporov mirnim potom. Angleška vlada ve, da more Društvo narodov doseči svoj namen le tedaj, če bo uvedlo sodstvo in razsodišče. Cilj se pa mora doseči, ker bi nova vyjna bila tako grda, da bi človeštvo z njo izgubilo pravioti do obstanka. Glede na izjave francoskih delegatov, da je najprej potrebna varnost in potem šele razorožitev, je rekel Henderson, da je razorožitev najboljše sredstvo za vpostavitev varnosti. Nahajamo se danes v položaju, da se v razorožitvenem vpra- šanju dajo in morajo doseči praktični uspehi. Ce Društvo narodovi ne pride tukaj do nikakršnega ugodnega uspeha, se bodo zahodne države nahajale vedno v nevarnosti novih katastrof. Pohvalil pa je Henderson nemške predloge v obrambo vojne, ki so bili svoj čas predloženi dotič-netnu komiteju. Henderson sc strinja s predlogom belgijskega zunanjega ministra, da naj se ustanovi konvencija finančne pomoči za tiste, ki so napadeni. Dalje predlaga, da naj se lani sprejeti načrt za pogodbo o svetovnem razsodišču vrne komisiji, ker bi ga Anglija v sedanji obliki ne mogla sprejeti. Končno opozarja Henderson na Kelloggov mirovni pakt in njegovo razmerje do Društva narodov. Po določbah točke 12 in 15 dogovora v Društvu narodov se podpisniki ne odrekajo popolnoma pravici do vojne, čeprav je ta pravica omejena. Kelloggov mirovni pakt je pa obvezen za vse. ki so mu pristopili. Zato je potrebno, da se spravi to nesoglasje v red! z današnjim mirovnim naziranjem, ki- se je v desetih letih že jako izobličilo. Bol za ustavo v Avstriji. Grožnje prelata dr. Seipla, Land-bunda in Heitnwehrov so prisilili tudi avstrijsko socijalno demokracijo da je povedala v posebnem oklicu svoje mnenje in stališče, ki ga zavzame, če bodo fašistični nacijonali-•sti, krščanski socijalci in Landbund (kmetiška zveza) tirali svoje reakci-jonarne zahteve do skrajne meje. zaplesti državo v težke ustavne boje. Nič ni značilnejšega za te načrte, kakor to, da hočejo oropati Dunaj deželne samostojnosti. Največja zvezna dežela naj bi ne imela niti toliko pravic kakor najmanjše zvezne dežele ! Socijalni demokrati zahtevajč miren, demokratičen razvoj republike. Socijalni demokrati nočejo meščanske vojne. Z duhovnim orožjem samim; hočejo, da izgradc in razvijejo demokratično republiko po potrebi delovnega ljudstva po mestih in po deželi. Toda ne bodo si dali ničesar odvzeti od delavskih pravic ne po fašističnih pustolovščinah ne po grožnjah s puči. Ce bi jih najete oborožene tolpe napadle, jih premagale, hotele jih staviti pod diktaturo in reakcijo, tedaj se bodo branili! ^Soči ja ln i demokrati že ponovno več let ponujajo vladi in meščanskim strankam popolno notranjo razorožitev, razpust civilnih vojaških formacij in razorožitev civilnega prebivalstva. Izjavljajo pred vsem svetom, da so tudi sedaj kadarkoli pripravljeni pritrditi popolni notranji razorožitvi, če se častno zavežejo, da store to tudi nasprotniki. Dokler pa vlada in meščanske stranke odklanjajo vsakrsna pogajanja glede razorožitve, je njih dolžnost, da so pripravljeni, da vsakršen poizkus, ki bi imel namen, napadati republiko in nje ustavo, ker delavski nared to odločno odklanja. Sccijalno-demokratična stranka skliče kongres. Vendar je pa /e širši izvršni odbor sklenil program dela za bodoče mesece. Predvsem bo stranka sklicevala po vseh mestih in po deželi ljudske shode, na katerih sc bo govorilo o zavarovanju za starost in invalidnost, ki mora stopiti v veljavo, dalje za monopol trgovine z žitom in izvedbo zemljiške reforme, za zvezni zakon o kmetiškem delavskem pravu, o zaščiti najemnikov. Fi shodi morajo povdariti sedanje aktualne delavske zahteve, ki bi bile ogiože-ne če bi uspel fašizem. Zlasti pa sc bo povdarilo na shodih, da je potie-ben boj proti fašistom pučistom in vsakršnemu hujskanju k meščanski vojni. Ce bi fašisti pričeli boj, naj se vse delavsko ljudstvo postavi v bran proti tistim, ki hočejo uničiti republikanske svoboščine in pridobitve delavskega razreda. Na teh shodih naj se vrši agitacija za republikanski »Schutzbund-<. Po vseh krajih, kjer imajo »Heim-wehr«, naj bo tudi »Schutzbund«, da izvežba nove člane. Tudi žene naj sklicujejo shode, na katerih bodo zahtevale notranjo razorožitev. Povsod jc izvežbati mladinske reditelje, brambne čete in športnike. Z ozirom na fašistične priprave pa potrebna povsod in vedno raj-strožja disciplina in premišljenost Akcije posameznikov, ki jih niso sklenili zaupniki, je opuščati, izogibati se je vsem nesmiselnim in brez. pomembnim spopadom. Zborovanja in parade Heiimvehrov same ne smejo biti povod za spopade in boje, ki veljajo žrtvč; socijalnodemokratične sile jc treba čuvati, ohraniti skupaj, da se jih porabi če bi fašisti poizkusili napraviti puč proti ustavi republike. Kjer pa fašisti napadajo delavske ustanove in shode, tam se jih je treba tudi dejansko braniti, kakor so to storili junaški bojevniki v ^t. Lorenzu. Socijalni demokrati hočc.o notranji mir! Miren razvoj svoje republikanske skupnosti hočejo. Gladiti hočejo ob času bede gospodarsko ustvarjajoče. Toda, če se „11111 boj usil-i, se bodo borili! Dokazali bodo fašistom, da je avstrijsko delavstvo nepremagljivo! Iz tega posnetka manifesta, ki ni popoln, razvidimo, da ie pohticm položaj v Avstriji sicer jako krticer: in napet. Avstrija jc vendar politično toliko zrela, da znatne reakcije ali morda napovedovane meščanske vojne tam ni pričakovati; zakaj, kdor bi jo povzročil, bi bil tepen, ne-glcde na druge težke posledice. Politična zrelost Avstrije bo prisilila' stranke k parlamentarnemu in demokratičnemu političnemu življenju. O tem smo že danes prepričani. Proč z razrednim bojem! Nova parola. Avstrijski kapitalistični krogi, katerih glasilo je »Neues Wiener Journal« in podobni listi, so našli novo priliko povodom heimvvehrovskih nemirov, pa na vse grlo kriče — ne po razorožitvi njih fašistične garde, marveč po razorožitvi delavskih strokovnih organizacij, proti katerim so bili ravno »Heimwehri« organizirani. Oni ne zahtevajo samo, da se naj »Schutzbund« razpusti, marveč tudi delavske strokovne organizacije ter da naj neha razredni boj in naj se delavci s podjetniki pobratijo ter naj vlada od sedaj rned obojimi mir in sloga, dla celo ljubezen! Dasi bi bil to res ideal, kar zahtevajo ne le avstrijskih kapitalisti. ki pa ni nova. ; marveč kapitalisti celega sveta, ven-; dar je ta zahteva toliko neumna, kolikor predrzna. Dokler ne bodo nam-j reč predpogoji za odstranitev raz-i rednega boja vstvarjeni, katerega delavci niso nikoli želeli niti ga povzročili, toliko časa je bedastoča go voriti o kakem morda celo intimnem prijateljstvu med izkoriščevalci ter izkoriščanimi. Delavci vendar niso nikoli izkoriščali delodajalca, ampak narobe in če se delavci branijo pred izkoriščanjem, tedaj je to razredni boj ki ne more prej nehati, dokler ne 'bodo nehali kapitalisti proletari-jata izkoriščati. '1 orej proč z izkoriščanjem in razrednega boja je konec! I1- Pokojninski zavod za nameščence. Oklic, ki ga nimamo v originalu, pravi med drugim: Meščanske stranke hočejo izrabiti »Heiimvehr«, da z njim preplašijo od vsega naroda izvoljeni parlament z grožnjo nasilnega puča ter narodu usilijo z njo povsem reakci-jonarno, delavstvu sovražno revizijo ustave. Ob času bede in stisk hočejo V nedeljo je imel Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani svoj osmi občni zbor in je ob tej priliki proslavil desetletnico svojega obstoja in dvajsetletnico obstoja zakona o pokojninskem zavarovanju. Pokojninski zavod) za zasebne nameščence je obstojal v Avstriji že od leta 1909. Po svetovni vojni sta se priključili Slovenija in Dalmacija Jugoslaviji ter še za časa pokrajinskih vlad oživotvorili v Sloveniji in Dalmaciji že ukoreninjeno zavarovanje zasebnih nameščencev tako. da sedanji zavod slavi deseticjju. svojega prerojenja. cHvnost- lz obsežnih poročil na slavnost nem občnem zboru posnemamo, da ma zavo« 137,970.000 Din meda. k, jc deloma naloženo v posojilih, hra- nilnih vlogah, v stavbah ter v državnih papirjih. Kljub visoki glavnici je vendar beležiti 30,209.351.23 Din primanjkljaja v premijskih rezervah, ki ga izkazuje računski ključ, po katerem bi se morale rezerve ravnati, da je podana popolna sigurnost, da se rente ne bodo znižale, pač pa lahko zyišale. Posebno razveseljivo je poročilo, da vlada namerava raztegniti zavarovanje nameščencev na vso državo ter da se tudi bavi z uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost za delavce. Ne zdi se nam pa umestna trditev, da je Pokojninski zavod za na-meščenče tako samorasel in značaj nameščencev tak, da bi se ne moglo izvesti splošnega zavarovanja. Mi stojimo na stališču unifikacije soci-jalnega zavarovanja, to je na tem. da enoten zakon lahko specificira krog zavarovancev.^lahko se deljeno upravlja, toda vse^socijalno zavarovanje mora vendarle postati ena enota, ena zgradba s primerno praktično porazdelitvijo uprave. Pokojninski zavod za nameščence se vobče lepo razvija. Na občnem zboru so tudi predlagali, da naj se da nameščencem enomesečna mezda kot nagrada za marljivost pri uradnem poslovanju in vsem rentnikom vpokcjencem po eno mesečno rento kot priboljšek k razmeroma nizkim pokojninam. Občni zbor je oba predloga sprejel. Rente vpokojencev, zavarovanih pri zavodu, znašajo že danes okoli štiri in pol milijona na leto. Slavnostno zborovanje so pozdravili načelnik ministrstva socijalne politike, zastopnik vlade, oblastni komisar, zastopnik trgovske zbornice, predsednik Delavske zbornice, predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in zastopnik ljubljanske občine. Želimo zavodu najiepše uspehe, da bo potrebne rentnike mogel zadostno podpreti. JDnevrse novice. Iz molčeče Ljubljane, Danes, v nedeljo, dne 8. t. m. so imeli narodni železničarji svoj kongres. Tega ne bi bili sicer vedeli, ali ves dan so muzicirali po mestu, tako da je moral postati pozoren tudi najbolj zaspani Ljubljančan, Ljubljančanom je v zadnjem letu menda društvo hišnih posestnikov, kakor je pravil njega predsednik Frelih, pomagalo do jako mnogih cenih stanovanj. Za 200 Din na mesec dobiš v Ljubljani stanovanje s sobo in kuhinjo, ampak predelati moraš na svoje stroške tla, (parket, vrata, okna, poslikati stanovanje, zamenjati štedilnik itd., kar te bo veljalo blizu 4000 Din. Gospodar noče s teboj napraviti niti najemniške pogodbe, zato, da te čez eno leto lahko vrže iz stanovanja. To je samo en primer, kakršnih pa je mnogo. Toda ljubljanska gospoda lepo molči in je uvedeno stanovanjsko akcijo zaigrala deloma s tem, da je sploh nehala graditi stanovanjske hiše, deloma s tem, da ni zidala majhnih delavskih stanovanj. Delajo pač teko, kakršno pamet in interes imajo sami. — iNa ljubljanski občini se nekaj kuha. Presenetljiv molk je nastal. Samo to smo zvedeli iz časopisja, da odslej župan sam nakazuje stanovanje. To obvestilo pa utegne imeti svoje ozad-dje, to namreč, da župan ne vpošteva dovolj želj in volje svojih občinskih svetnikov, ki se pričenjajo kujati. Svetovali bi gospodu županu, čeprav nimamo te pravice, da upošteva občinski svet, ker je po zakonu opravičen soodločevati, če ne, se bo preveč zameril ljudem, ki si laste pravico do besede v občini po svej pravici. Kulturni in gospodarski boji nove vrste. Samo registrirati hočemo dva dogodka, ki pričata, da slabotnega človeškega rodu ni mogoče po duhu modelirati, v okorenele kipe. — V Novem Sadu je imela nedavno Srp-ska Matica svoje zborovanje, na katerem so se pojavili strujarji starinov (Vrhovac) in mladini (Kosič). Oboji so nacijonalci, toda drug na drugega so tako ljubosumni ali pa imajo različne nazore, da so se končno med seboj nekoliko premikastili, a ne kot kulturni ljudje z uma svitlim mečem1, ampak kar s pestmi, da je vsaj tudi individualno nekaj zaleglo. Sličen dogodek smo doživeli v tem mirnem času tudi v Ljubljani na občnem zboru stare Kmetijske družbe. Tudi na tem zboru sta se pojavili dve struji, in sicer v eni bivši demokrati, v eni pa bivši klerikalci. Tudi tukaj ni šlo m. to, da naj se gnoji s kajnitom, Tho-maževo žlindro ali pa hlevskim gnojem; tudi ni šlo za to, kam naj se seje detelja, ali kdaj naj se obrezuje trta, sadno drevje ali kako naj se preganja nevihta, ampak zgolj za to, kdo bo gospodaril v Kmetijski družbi. V ognju za sveto stvar in v boju za čista načela so menda tudi tukaj rabili pesti. In kakor pravi ustno poročilo, da so razbili celo nekaj šip v dvorani Mestnega doma. To zbuja sum, da v boju niso rabili samo pesti, marveč še drugo orodje. To je življenje — sam neprestani boj! Vsedržavni gospodarski kongres so imeli v nedeljo ob prisotnosti treh ministrov (Uzunovič, Demetrovič in Radoljevič), trgovske in obrtne zbornice. Razpravljali so o trgovini, zlasti o ozvuzu žita. Narodni železničarji so imeli v nedeljo v Ljubljani svoje zborovanje. Na shddu je govoril tudi 'že iz Trsta znani Škrjanec, ki je ustanovil svojo organizacijo proti obstoječi organizaciji. V teku let je imel mnogo sporov z drugimi železničarji, ker njegova organizacija ni hotela biti solidarna z železničarji. Nova železnica med Kragujevcem in Kraljevom v Srbiji bo ta mesec izročena prometu. Proga je dolga 56 kilometrov in tvori del projektirane jadranske železnice, ki bo vezala Beograd z morjem. Razstava znamk (filatelija) je otvorjena te dni v Ljubljani v Jaro-pičevem paviljonu. Krščanskosocialno delavstvo v Avstriji proti Heimwehrom. Da krščanskosocialno delavstvo v Avstriji ne simpatizira s Heinrvvehrovci v tolikšni meri, kakor bi to radi njegovi voditelji in njim na čelu prelat Sei-pel, dokazuje članek, ki je izšel v tirolskem krščanskosocialnem listu »Der Anbeiter«. Tu pišejo: ». . . Kam nas bo to privedlo, če voditelji Heim-wehra in njihovi žurnalistični lakaji skušajo na javnost proti sedanji vladi vplivati? Noben državjjan, ki mu je ležeče na ohranitvi redi in miru v državi, ne bo Heimwehrom odrekel simpatije, dokler ostanejo pri svojih prvotnih ciljih: zaščite domovini, državi in ljudstvu. Tenor gotovih heim wehrcvskih govorov je pa žal nagla-I šen na stalne grožnje. Še v nedeljo i je izjavil d. Steidle v Lienzu z veli-) kim patoscm: »Nasproti marksizmu j ne poznamo niti kot demokrati nobe-! ne strpnosti.V tem velja za nas samo | brezobziren boj do' popolnega uniče-j nja, brez kompromisov in brez >po-i mirjenjia.« On se je vedno bolj zagri-’ zel v bedasto, popolnoma nekrščan-! sko mnenje, da se zamore marksizem j samo s silo iztrebiti. (Če bi bil tudi on en tak ubog hudič, kakor je na primer kak tekstilni delavec ali brez-: poseln, bi drugače govoril). V najnovejšem pozivu Heimwehrov — ; gotovi listi ga imenuje manifest — se izrecno zagotavlja', »da se voditelji Heimwehrov ne bodo nobenih sredstev samopomoči ustrašili, če bi dr-! žavna oblast ne bila zmožna dati pravici zadoščenja.« No, seve, če se bo na tak način še dalje grozilo in izzivalo k državljanski vojni, potem, žal, boji v St. Lorenzu niso bili zadnji. Potem bo pa tudi za cerkvene krogle kmalu čas, da se resno bavijo s vprašanjem če in v kolišni meri zamore dober katolik slediti temu organiziranemu oboroževanju, ki vodi k državljanski vojni in k samouničenju celega naroda.« Francoski ministrski predsednik Briand je govoril v Društvu narodov dne 5. t. m. V svojem govoru je pov-daril, da mora Društvo narodov resno delati, da si ohrani težko pridobljeno paupanje narodov. Rekel je, da je po tej ustanovi mogoče vojno po- polnoma izločiti. Vojna postaja danes zločin, čeprav je bila še nedavno zakoniti ali vsaj dovoljeni pomoček v politiki. Samo Društvo narodov lahko obvaruje narode pred vojno. Dalje je govoril Briand o haaški kon-! ferenci za razorožitev, za gospodarsko razorožitev ter za obvezno svetovno razšodišče v mednarodnih sporih. Svoj govor je končal z apelom, 1 da naj se narodi, zlasti mladina vzga-I ja v duhu miru. K reševanju evropskih sporov je ! govoril v Društvu narodov v Ženevi ! madžarski minister Paul pl. Hevesi. Zagovarjal je ljudsko glasovanje zlasti v povojni nastalih novih državah in navajal zglede iz zgovodine, češ, da je plebiscit moralno sredstvo, ki se naj porablja pri določevanju državnih mej, kar se pri sklepanju mirovne pogodbe ni zgodilo, ker se je sklepala naglo in površno. Citiral je izrek Erazma Rotterdamskega, ki je že pred štiristo leti rekel, da se vbodoče narodi ne bodo več razdeljevali in zamenjavali kakor živina. Prenehati mora možnost izpremem-be vsake suverenitete brez pritrditve dctičnega prebivalstva. To je hotel tudi Wilson. Govoril je dalje o manjšinskem vprašanju in o Društvu narodov. O Društvu narodov je rekel, da se v njem ne more ustvariti najboljših odnošajev, dokler bo en del držav do zob oborožen, drugi del pa brez orožja. Društvo narodov, ki obstoji iz raznih zvez (alians), ne more postati to, kar zahtevajo narodi od njega. Madžarski gospod minister je torej razmeroma jako lepo govoril, doma pa vodijo Madžari imperialistično politiko in niti niso še uvedli splošno enako in tajno volilno pravico. Nastop madžarskega ministra je torej — diplcmatičen, da napravi na diplomate dober vtis, kaj pa Madžari doma delajo, to nikogar nič ne briga. Pooblastilo direktorjem tovarniških obratov. Sovjetska vlada je z ozirom ma to, da industrija slabo pro-speva, pooblastila ravnatelje obratov, da sami brez obratnih svetov presojajo delo ter sprejemajo in odpuščajo delavce. Delavcem se pridržuje pravica pritožbe. Dunajska občina in stanovanjska akcija. Dunajska občina bo od 1. januarja 1924 do.konca leta 1929 zazidala v stanovanjske hiše okroglo 543 milijone v šilingov (to je 4350 milijonov dinarjev). V proračunu za leto 1930 bo določenih zopet 90 milijonov šilingov za stanovanjsko akcijo. Letos je zgradila občina do 1. septembra 2411 stanovanj, gradi se jih pa še 8526. Poročevalec Breitner je rekel, da je samoobsebi umljivo, da mora občina vztrajati na dosedanjih metodah komunalne politike, ker imajo od te metode dobiček prebivalci, ki stanujejo v teh hišah in drugi, ker se s tem znatno omiljuje so- Bratko Kreft: Človek mrtvaških Sofoanj, Kronika raztrganih duš. '3 S Ali ni prav najlepša kpasota vidnih stvari? Ali ne ljubi Sonje, ker je lepa, živa, strastna? Ali se ne oklepa, krčevito tega življenja, četudi se sku-sa odpovedovati vsemu? Eno leto se je odpovedo-val, eno leto je živel mirno v svoji veri — sedaj pa aakor da je ni več. Lovi se zanjo kot obešenec za vrv, katere zanjka ga že davi, duši ... V Trbovljah je tekla kri. Oko za oko, zob za zob je trčilo, da so krvavela, umirala človeška telesa. Ali je res njegova vera, njegov nauk o občečloveški dobroti in medsebojni ljubezni — utopija, produkt njegovih nedozorelih možganov? Tolstoj je skrahiral, pravi Petek, ker je s svojo pasivnostjo pravzaprav podpiral reakcijo ... Ali res ni posameznik nič in množica vse? Ali je res vera opij za ljudstvo, kot mu je pevec:-.' Petek? Vse to in še veliko več ga je preganjalo, ko se je pozno v noči vlegel v posteljo. Dolgo ni mogel zaspati. Spal je nekoliko čez uro, za katero sta se bila s Sonjo domenila. Spočit je naglo vstal od včerajšnje preutrujenosti, se naglo opravil ter šel budit ,Sonjo. Nič več ni mislil na nočne misli, s spancem in z jutranjim solncem jih je pregnal da je stopil svež in zdrav pred Sonjo. In sta romala dalje. Nebo se je zmeglilo. Dež je grozil Ze pol leta pred tem, ko sta delala načrt za svoj ^eg, je poleg drugih dvomov podvomila Sonja tudi o lepem vremenu. Zadnja leta ie bilo ze skoraj nekaj običajnega, da je za binkoštne praznike deževalo. Leo je bil tako drzen, tako je zaupal v srečo in sugestijo, da je zagotavljal Sonji že vnaprej, da bo lepo vreme. Ni si znal drugače pomagati. Še vedno je bilo lepo na njunih izletih, pa bo gotovo na najlepšem ... Malo je že pršilo, ko sta se napotila po cesti skozi prvo vas. Njun cilj je bil Vintgar. »Ti nisi mož beseda! Deževalo bo. Že prši!« ?3 mu je porogala. Pobegnila je iz svojjega mrtvega doma brez plašča in brez dežnika. Samo novo obleko in nov klobuk je oblekla in prišla .. . Dež je res grozil. Leo, ki je vzel za vsak slučaj usnjeno suknjo s seboj, jo je oblekel sedaj Sonji in klobuk sta pokrila z robcem. »Sedaj naj prši kakor hoče. Samo deževati ne sme.« Prijela sta se za roke in šla. Preko kameni-tega hriba, skozi šumo sta šla in izza ovinka sta po dolgi hoji zaslišala šumenja gorskega potokp. Pot ni bila kratka, toda njima je minila hitro, prehitro. Ko sta stopila v gorsko sotesko ob žuborečem potoku, je začelo deževati. siiCakor da je samo čakalo na naju.« Sonja je bila vesela in se je smejala ves čas. Rada je podražila Leona, ki jo je vso pot skrbno držal za reko, da bi ne padla ali se spotaknila na sklizki poti. Temno je bilo v vintgarski soteski. Visoke skale so se ponekod skoraj stekale in megleno nebo ju je kot mračna streha zaprlo. Nikjer ni bilo žive duše, samo šum gorskega poteka, ki se je razlival po estrih kamenitih skalah, je izpolnjeval skrivnostno občutje soteske, skozi katero sta šla Leo in Sonja. Večkrat sta se ustavila pod kako skalo, naslonila sta se drug k drugemu in prisluškovala po- teku in utripanju svojih src. Lee je zagledal v skalo zabito razpelo. Ustavila sta se pred njim in Leo se je zamislil v,preprosto, iz lesa zrezano telo Jezusa Kristusa. »Lepo je Kristu v tej soteski, lepše kot med ljudmi in v cerkvah. Tukaj je sam v svoji samoti in tukaj je lep. Med ljudmi ga že dolgo iveč ni in dobro delo je storil človek, ki ga je postavil sem.« Od nasprotne strani so prihitela mlada dekleta, Njih živ krik je odmeval od skale do skale in prešerno so se nasmejale, ko so zagledale Leona in Sonjo, gredoča reko v roki tesno drug ob drugem. »Ta dva pa sta zaljubljena« —fe vrgla ena izmed njih za njima, da so se ostale divje zakrohota-le, Leonu in Sonji ipa je bilo v 'pozdrav. Počasi sta šla in ko sta se vračala, sta še večkrat postala, da bi jima ostal šum gorskega potoka živ v spominu, da bi odmeval v njiju še ves večer ... V utici pred vhodom sta si odpočila. Razglednice sta si kupila, podpisala sta se drug drugemu. Blejsko razglednico sta vsak svojo po sredini pretrgala in polivičke iz-meniala. Za tih spomin na tiho, skrivno romanje mlade ljubezni... Še ena postaja je bila v Leonovem razporedu: Vrba, rojstna vas Prešernova. Po isti poti sta morah' nazaj preti Bledu, tako so jima povedali. Opojno je legel Vintgar vanju, zakaj med potjo sta v gozdu pozabila misliti na smer in sta se izgubila. »Ti si mi vodnik!« se je norčevala Sonja iz Leona, ki je hodil po gozdu sem ter tje in iskal markacije, dokler je ni končno našel. V prvi vasi sta vprašala staro ženico za pot. cijalni pcložaj prebivalstva. Ogromne vsote, ki jih občina potrebuje v so-cijalne svrhe, si bo pač pribavila s svojim lastnim dobrim gospodarstvom. Čudna vloga mednarodne organizacije Rdečega križa. Rdeči križ se bavi v zadnjem času zelo mnogo z vprašanjem, ki se tičejo njegove vloge v slučaju tvojne. Ta organizacija miru računa kljub vsem mirovnim konferencam z vojno. Pravi prijatelji miru radi tega čim dalje bolj ostro protestirajo proti takemu držanju in značaju Rdečega križu. Ko je le-ta izdal pred kratkim razglas, v katerem je prosil za pomoč, da bo lahko organiziral zaščito civilnega prebivalstva v plinski vojni, tedaj so mno-gobrojne švicarske protivojne organizacije protestirale proti taki inici-jativi. Te organizacije so pričakovale od Rdečega križa proteste proti vojni, mesto takšnega proglasa za denarno podporo v svrho zaščite prbtvalstva v zaledju v slučaju plinske vojne. Saj je vendar smešno in komično in so morali celo tehniki in izvedenci Rdečega križa sami priznati in izjaviti, da so oni popolnoma brez vsakih obrambnih sredstev proti groznemu učinku plinskih nabojev, katere moramo za slučaj vojne pričakovati iz zraka. Zopet boji ob kitajski meji. Iz Moskve poročajo, da so Kitajci pričeli zopet napadati Ruse, dasi stojijo tik pred pogajanji, če se že niso skesali. Kelloggov mirovni pakt je predložil francoski ministrski predsednik Briand Društvu narodov, da ga registrira in objavi v zmislu člena 18 dogovora Zveze narodov. Kelloggov pakt je bil sprejet 27. avgusta 1928 in 4, septembra 1929 je bil torej predložen v registracijo. Zedinjene države ameriške pristopijo svetovnemu mirovnemu sodišču v Haagu. Avstriji bodo črtali reparacijske dolgove? Za črtanje avstrijskih re-paracijskih dolgov, ki utegnejo znašati do 70 milijard dinarjev, se zavzema Čehoslovaška. Temu tudi ne nasprotuje Francija, Anglija, Poljska in Jugoslavija. Avstrija potrebuje iposojilo, ki pa ga pred odplačilom teh dolgov ne bi dobila. Z odpisom dolgov Madžarski bo pa šlo težje, ker zahteva, čehoslovaška kot odškodnino za boljševiški vpad sama okoli sedem milijard dinarjev. Rumunija zniža vojaško službeno obveznost. V Rumuniji imajo sedaj dveletno vojaško službeno obveznost. Vojno ministrstvo bo predlagalo, da se vojaška služba skrajša na eno leto, in sicer zato, da ne bo državni proračun preveč obremenjen z neproduktivnimi izdatki. Nemški nacijonalni socijalisti in avstrijski »Heimwehr«, Voditelj nemških fašistov je znani Hitler, avstrijski pa znani major Pabst. Med obema voditeljema je pa osebno nasprot-stvo, ker hoče biti Pabst vrhovni poveljnik. Drug drugega izigravata. Zato je tudi nezmiselno misliti na to, da bi se dva tako ambicijoznia pučista1 zedinila in drug drugega podpirala s svojimi četatai. Redk politični pojav na Madžarskem. Kal vinski škof Deziderij Bal-thazar je pričel akcijo, ki naj hi vsaj •deloma vplival na politično izpre-membo >v madžarskem vladnem režimu. Škof ne mara Betfrlenovega padca, marveč samo zahteva, da bi se bolj oziralo na ideje liberalne o-pozicije, s čimer se strinja bivši poljedelski minister Štefan Szabo, in tudi sedanji Mayer. V to svrho zahteva uvedbo tajne volilne pravice, ki pa se bo uvedla takrat, če se že prej izvrše izpremembe v vladi, ker je sedanja vlada nepristopna za take — novotarije. Dunajski župan Karl Seitz je bil izvoljen na seji dne 6. t. ra. častnim meščanom. Krščaski socijalci so glasovali proti imenovanju, velenemci pa so ^glasovanja ivzdržali. Požar na jugoslovanskem dunajskem poslaništvu. Dne 5. t. m. je nastal v ostrešju jugoslovanskega poslaništva ogenj, ki je oniičil ostrešje. ri gašenju je več gasilcev ponesrečilo. Škoda znaša, okoli 1,600.000 dinarjev, ki je krita z zavarovalnino. V Alžiru se je podrla neka velika stanovanjska hiša radi trohnelosti stebrov. Doslej so potegnili izpod razvalin 60 trupel. Na diktatorja Čangkajška se je nameraval atentat, ki pa je bil odkrit. Njegova lastna telesna straža je bila zapletena v zaroto. Spalna bolezen se je pojavila na Japonskem. Doslej je bilo javljenih 600 slučajev, od katerih je 200 končalo s smrtjo. Dunajski jesenski velesejem doživel silen fitasko. Narodni poslanec ter član trgovske zbornice Klimfoer-ger, ki je zelo dobro informiran o razmerah dunajskega trgovstva, naglasa v korespondenci »Hervvei«, da so tokrat tujci skoraj popolnoma izostali, kar je gotovo pripisati alarmantnim vestem^ ki sc se pred otvo;-ritvijo velesejma pojavile v celokupnem inozemskem časopisju, češ, da se pripravlja heimvvehrovski puč z vkorakanjem na Dunaj. Na tisoče inozemcev je vsled tega izostalo. Rekli so, kot je bilo Klimbergerju o-sebno javljeno, da jim dunajsko blago vendar ni toliko vredno, da bi se na vožnji v Avstrijo izpostavljali nevarnostim. Torej so Heimv/ehri vendar imeli že prvi »uspeli«! Ogromna električna vodna centrala v Turah. V Zeli am See (na Salcburškem) se je vršila od 5. do 8. t. m, konferenca zveze električnih central z družbo A. E. G„ na kateri je bilo sklenjeno, da se bo gradila v Turah največja vodna električna centrala na svetu. Preddela bodo to jesen končana in spomladi se začne z delom. Dosedanje avstrijske vodne centrale dajejo skupno 1.7 milijardi kilovatnih ur letno. V delu pa se trenutno nahaja 20 central. Z zgradbo teh poslednjih bo imela Avstrija 3 milijarde kilovatnih ur. Največja dosedanja vodna centrala v Evropi je ona v Kadaunu na južnem Tirolskem, ki producira 300 milijonov kilovatnih ur letno. Nova centrala v Turah pa bo imela kapaciteto 6 milijard kilovatnih ur in bo torej dvajsetkrat večja. Z dograditvijo omenjene centrale bosta Avstrija in Nemčija popolnoma preskrbljeni z elektriko. Ralfuro. »Novi život«, mesečnik za brezalkoholno kulturo, ki izhaja v Zagrebu, prinaša v svoji septemberski številki te-le aktualne članke: Šola in treznost od prof. Slobodana Popoviča, Islam in alkohol od derviša M. Korkuta iz Sarajeva; Vprašanja uporabljanja vina pri liturgiji od Ivana Marinčiča. V tem članku iznaša au-tor zanimive ugtovovitve, da uporaba alkoholiziranega vina ni nikjer v evangeliju predpisana in da Kristus pri zadnji večerji ni govoril o vinu v današjem smislu, temveč samo o trtnem soku. Zato so se tudi Kristjani prvih stoletji posluževali pri službi božji soka, ki je bil iztisnjen neposredno iz grozdja. Šele pozneje so se začeli v to svrho posluževati vina in to predvsem iz higijeničnih ozirov. Amerikancem, ki so podvrženi prohibiciji, je zato papež dovolil, da se smejo pri mašnih daritvah posluževati neprevzetega groznega soka!. V članku Protialkoholni pokret v Jugoslaviji je objavljena v listu resolucija Jugoslovanskega saveza treznosti na ministra financ, ki protestira proti nameravanim trošarinam na brezalkoholne pijače. V rubriki Brezalkoholna industrija se navajajo zanimivi podatki o tej industriji, ki proizvaja v naši državi nad 15 vrst različnih pijač. Ta revija stane polletno 10 Din in se naroča v Zagrebu, Opatička ulica 3, soba 8. Amerikanski slovenski delavci za prosvete. »Presveta« v Chicagu objavlja razpis natečaja Slovenske narodne podporne jednote za najboljše slovensko literarno delo, spisano v strogo svobodomiselnem in socijal-nem duhu. 1. nagrada 300 dolarjev za najboljši original, romian iz življenja slovenskih delavcev v Ameriki, obsegajoč 75.000 besed. 2, nagrada 200 dolarjev za najboljšo povest iz življenja slovenskih delavcev, deloma v Ameriki, deloma’ v starem kraju, obsegajoč najmanj 50.000 besed. , 3. Dve nagradi po 100 dolarjev za najboljše socijalne novele iz življenja i delavcev v Ameriki ali v starem kraju. 4. Šest nagrad po 50 dolarjev za najboljše krajše socijalne povesti z najmanj 10.000 besedami. Mnribo”. Otvoritev avtomatske telefonske centrale v Mariboru. V četrtek, dne 5. t. m. se je vendar izpolnila želja vseh onih Mariborčanov, ki imajo opraviti s telefonom. Ta dan se je namreč otvorila avtomatska telefonska centrala. Star način telefoniranja je s tem odpravljen, na njegovo mesto je stopila moderna avtomatična naprava, ki jo v Jugoslaviji posedujejo šele štiri mesta. Bilo je treba premagati seveda nešteto ovir, preden je prišlo do uresničenja tega načrta. Med neimenovanimi zaslužnimi možmi je treba omeniti tudi bivšega župana Grčarja. Prav posebna zasluga pa gre pri temi delu zaposlenemu tehničnemu in ostalemu osobju, katero je posebno zadnje čase pri inštalacijah z veliko požrtvovalnostjo delalo na do-gotovitvi in s tem mnogo pripomoglo k čim prejšnjemu uresničenju tega projekta. Kakor običajno, tako so bili tudi ob tej priliki deležni najmanj hvaležnosti ti reveži, ki so s tako ljubeznijo in trudom dokončali to napravo. V nedeljo je bila velika slavnostna pojedina; v dnevnem časopisju smo pač čitali o lepih govorih raznih »predstavnikov«, tudi so se po mestu nabirali darovi za »zakusko« in je v ta namen tudi mestna občina darovala primerno vsoto, toda nikjer pa nismo slišali niti videli, da bi bilo te zakuske deležno tud vsaj ono osob-je, ki je bilo zaposleno pri montaži avtomatske telefonske centrale. Nam sicer ni znano, ali se je te ljudi ve-doma prezrlo ali pa je pri tem igrala vlogo morda celo stanovska razlika; vsekakor pa je ta pogreška,zelo netaktna, ker so pač k pogostitvi prispevali meščani deloma z direktnimi prispevki, deloma pa kot davkoplačevalci, ki pa gotovo niso hoteli izločiti osobja; pač pa je bržkone bila zakuska namenjena pred vsem njemu, — Tako je bilo prilično v avstrijski armadi; generali so jedli in pili, njim so delili najvišja odlikovanja, moštvo pa je »le vršilo svoje dolžnosti«, zato so mu pa servirali vsaki dan »Drahtverhau« in za spomin na lepe čase so mu dali »Karl-Truppenkreuz«. In vendar bi brez moštva ne bilo generalskih zmag in brez uboge poštne pare in monterjev foi ne bilo avtomatične telefonske centrale; brez pojedine »ta velikih« bi si pa prihranili lepe tisočake. Avtomobili in prah. Avtomobilizem je lep napredek in kdorkoli bi bil nasproten razvoju avtomobilizma, bi bil reakcijonar, dasi to moderno prevozno sredstvo služi v pretežni meri, če ne izključno, kapitalistom. Toda čim večjo ugodnost nudijo avtomobili premožnim slojem, v tem večjo muko so revnemu prebivalstvu. Ne le, da vlada dandanes mnogo večja nevarnost na cestah, marveč oni neznosen prah, ki pasan-ta pobeli od pete do glave, da izgleda kot mlinar in kar je še hujše: ker mu gre prah v usta, kar gotovo ni zdravju v prid. Naš Maribor je danes med vsemi večjimi mesti menda' najbolj zanemarjen, Ulice in ceste so se pri nas še vedno premalo škropile, dasi imamo moderne in zelo drage škropilnike, toda ti nočejo sami škropiti. Le redko kedaj se kateri prikaže. Letos nam je ljubi bog večkrat poslal dež, ki je nesnažne ter prašne ulice opral gratis, ker menda ve, kako je z našo občinsko kaso, oz. štedenjem pri vodi —• če ravno teče Drava mimo nas. Delavski zastopniki so ponovno v občinskem svetu povdarjali, da je nujno potrebno, urediti škropljenje z rečno vodo. Toda tudi v tem oziru ni bil storjen še noben korak. Saj ni nikjer zapisano, da bi se ravno pitno rvodo moralo rabiti za škropljenje. Zlasti bi to veljalo za ■ naš industrijski del mesta — Melje, kjer se večno prekapa. Seveda so te besede glas vpijočega v puščavi. Morda bodo novi občinski svetniki kaj v tem oziru podvzeli, ker stari »niso bili za nič!« Neumestna šala. V zadnji seji mariborskega občinskega sveta je bilo tudi na dnevnem redu imenovanje nekaterih novih ulic. Pri tej priliki je napravil klerikalni občinski svetnik Senekovič sledeči medklic: »Eno ulico sedaj lahko imenujemo Bahu-novo, ko je ta že mrtev.« Senekovič je bil sicer od delavskih zastopnikov zavrnjen s pripombo, da še ni vseh dni konec in upamo, da se bodo po sili mrtvi zopet obudili k življenju. »Duhoviti« g. Senekovič bi prvič lahko ivedel, da ni ravno treba umreti, da dobi človek svojo ulico, ko imamo ravno v Mariboru ulice, imenovane po še živečih korifejah. Ali pa misli Senekovč, da to velja samo za delavske Osebnosti, da zamorejo dobiti ulice še le po smrti? Sicer pa naj javnost sama sodi o inteligenci klerikalnih mandatarjev, kajti dovolj grdo je, če so se našli v občinskem svetu ljudje, ki so se poslužili izrednih razmer ter izrinili delavske za-| stopnike od sodelovanja, ki so go-| tovo več delali v prid mestne občine ! ter njenega prebivalstva, kot kak j S, Mogoče pa je, da je omenjeni go-! spod nase mislil, kajti on je gotovo i zaslužil, da mu dajo še živemu ulico, ! ko je tako 'duhovit predlog stavil, da j je celo svoje tovariše spravil v ne i majhno zadrego, ko je namreč predla-J gal, da naj mestna občina gradi hiše za kapitaliste, ki bodo svoja dosedanja stara stanovanja spraznili, da se bodo potem revnejši sloji vanje vselili, Ta predlog, ki ga župan ni hotel dati na glasovanje, je menda vse, kar je omenjeni občinski svetovalec do sedaj storil v občinskem svetu, Seveda je lažje »pametne vice« zbijati, kot pa v občinskem svetu delati. Podzemskih stranišč imamo sedaj v Mariboru troje in je bil že skrajni čas, da so se nekdanji smrdljivi panji odstranili. Toda dočim sta stranišči na Aleksandrovi cesti in Kralja Petra trgu razmeroma snažni, je ono na Glavnem trgu že po par tednih zelo zanemarjeno, zlasti v pisoarju, kjer se drži žlebov debela plast vsedline. Snažilki je treba dopovedati, da mora vsak dan večkrat čistiti in dnevno prevleči s katranom. CeHc. Podružnica »Svobode« je priredila v soboto, dne 31. avgusta 1929 svoj prvi pevski koncert moškega zbora, kateri je izredno dobro uspel. Dvorana je bila polno zasedena. Pevske točke so se izvajale v popolno zadovoljnost navzočega delavstva, katero ni štedilo z aplavzem po vsaki točki ter so se nekatere točke morale ponavljati. Posebno ugajala je C. Preglja »Delavska pesem«. — Upamo, da bo sedanji zbor po tem uspelem koncertu nadaljeval svoje započeto delo ter da bo v najkrajšem času spet pokazal kako napredek v pevski umetnosti. Studenci nrl H^rffcnni Podružnica delavfkeča kolesar-1 ske»a društva priredi dne 15. septembra 1929 medklubsko dirko na cesti Maribor—Hajdina—Maribor. Senijorji dvakrat, skupno 90 km. Junijorji enkrat, 45 km. Štart ob pol 9. uri pri Delavski pekarni, cilj pri Škofu, prvič ob pol 10. uri, drugič okrog pol 12. ure. Popoldne se vrši veselica, pri kateri priliki se bodo razdelila padirla v gostilni g. Bau-manna in v telovadnici »Svobode«. Dirka in veselica se vrši ob vsakem vremenu. Pričetek veselice ob 15. uri. Vstopnina 3 Din. Občni zbor. 'Zadruga Delavskega doma v Mostah sklicuje za dne 15. septembra t. 1. občni zbor ob 9. uri dopoldne v gostilni Šibenik or, Vetrinjska ulica 18. Tvornica štampiljk In prodaja v to stroko spadajočih potrebščin T. Soklič Maribor, Aleksandrova c. 43. flBtt99£4K83 V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica št. 15 Maribor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe. Elektrotehnična delavnica RRATTES & TRABE, Maribor, Vodnikov trg št. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiovvelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecTinlscnes Lexmon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri m po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. I. AKtliOKSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z Z O. Z. —IIIMTITMI1 —Mri ____ - --mi—MKJM l —IWW—WyWB— Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA Š.TEV. 38- 38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. IH Moderno in higljensko urejena pekarna.--Priporoč imo vsem organiziranim delavcem In delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pr knrne pil vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko O. P. liska: Ljudska tiskavla d. d. v Mariboru, predstavite!] Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,