GLASILO PODJETJA »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXIX. - CENA 3 DIN - ŠTEVILKA 7 GENERALNI DIREKTOR OBISKAL PREDSTAVNIŠTVO V NOVEM SADU Na pubudo direktorja TOZD Notranja trgovina si je generalni direktor ogledal prostore v predstavništvu Novi Sad in se tudi seznanil z njihovim delom, težavami in perspektivami. šef predstavništva Jovo Glavan je podrobneje razložil dosedanje delo ter prikazal tudi neka} težav; s katerimi se. srečuje pri svojem delu. Povedal je, da bodo za prvo polletje tega leta realizirali plan tako v pogledu celotnega dohodka, kot, tudi v po-, gledu ostanka dohodka. Realizacija 5 starih milijard je za tričlansko delovno enoto več kot pohvalna, saj je bil isti promet' planiran za pet ljudi. Tak promet so dosegli z veliko - zavzetostjo pri deju, pa tudi z delovnim časom niso skoparili. To predstavništvo praktično ne pozna prostih sobot, Saj so delali dosedaj praktično vse sobote, pa tudi nedelj jim m žal. Do svojih dobaviteljev in kupcev skušajo biti solidni, nekaj težav nastane le tedaj, če se fakture ne poravnavajo tako, kot je dogovorjeno oziroma kot so sklenjene pogodbe. Kar zadeva plačilo nameravajo obdržati le dobre stranke, odpadli pa bi naj manjši kupci oziroma dobavitelji, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Seveda si v dani situaciji splošne nelikvidnosti ne moremo zamišljati idealnega finančnega poslovanja. Njihova glavna dejavnost je promet z žitaricami, komponentami za močno krmo in prodajo strojev na področju Vojvodine. Žal pri prodaji strojev naletijo mnogokrat na velike težave, kajti Hmezad export-import nima na zalogi takih strojev, ki bi odgovarjali * temu delu Vojvodine. Največ so zaenkrat prodali trosilcev za umetno gnojilo, nekaj sadilcev za krompir, nekaj pa tudi mehanizacije za hmeljarstvo. V kolikor želimo na področju mehanizacije napraviti več, bomo mbrali razširiti program kmetijske mehanizacije. Ne bi bilo slabo, če bi se ljudje iz predstavništva vključili v program naše TQZD Strojna in bi jim pomagali najti tak program kmetijske mehanizacije, ki bi ustrezal za področje Vojvodine. Mislimo, da oprema za hmeljarstvo trenutno nima velike perspektive, posebno' še spdaj ne, ko je slaba cena hmelja, poleg tega pa je v Vojvodini še neprodano mnogo hmelja. Nujno bi bilo, da bi pri prodaji kmetijske mehanizacije na tem področju ubrali drugo pot kot dosedaj. Nekaj direktnega kontakta sicer daje novosadski sejem, nujno pa bi. bilo treba organizirati razstavno-prodajni prostor nekje v Novem Sadu, saj bi s tem omogočili, da bi se prodaja zelo povečala. Če bi dobili ustrezajoče, prostore in če bi asortiman dopolnili, bi moral biti uspeh tu. Od sedanjega programa kmetijske mehanizacije, ki ga ima naša TOZD Hmezad export-import bi za vojvodinsko področje morali obdržati le delni program, in to: mehanizacijo za hmeljarstvo, škropilnice, trosil-ce za umetni gnoj,-sadilce za krompir in nekaj strojev iz kon-signacije. Program bi morali razširiti še na drugo mehanizacijo, kot so traktorji, Rau-kombi Sistem, kultivatorji itd. Gotovo smo vsi za to, da bi prodaja bila še večjaj kot je sedaj in zato bomo morali stvar poživiti v nakazani smeri. Ko se je glavni direktor zanimal, koga oskrbujemo z žitaricami, mii je šef predstavništva, tov. Jovo dejal, da smo v glavnem orientirani na slovensko tržišče, saj je v sedanji finančni situaciji plačilo še najbolj zagotovljeno le tu, poleg tega pa (Nadaljevanje na 2. strani) Dostojna oddolžite v Andražanom za uspešno dolgoletno družbenopolitično delo PRAZNIK OBČINE ŽALEC ANDRAŽ BO PRVI TEDEN V JULIJU PRAZNOVAL. ŽE DALJ ČASA SO V TEKU VELIKE PRIPRAVE V ŽALCU, NA POLZELI, A NAJOBSEŽNEJŠE SEVEDA V ANDRAŽU. KRAJEVNA KONFERENCA SZDL ANDRAŽ PREJME ZA USPEŠNO DOLGOLETNO POLITIČNO DELO NAGRADO OBČINE. Franc Lesko šek-Luka prvi častni občan občine Žalec Pred dnevi sem z upravnikom tako dolgo ne, pogovarjati z na-ZE Polzela tovarišem Ivanom Po- ma. tekom obiskal enega izmed šte- »Pravzapray je predsednik pri-vilnih in marljivih članov pri- / pravljalnega odbora Srečko _ PL pravljalnega odbora za izvedbo žom. On bi vama lahko največ praznovanja Konrada Brunška. “ naJbolJ točno povedal toda % , J v . «v., ker sta ze tu, sedimo tiale za Imela sva srečo da je deževalo, mjz0 pa se pomenimo. Saj mi bo drugače se zaradi preobilice tudi upravnik pomagal, a ne?« kmečkih del ne bi imel časa, vsaj (Nadaljevanje, na 7, strani) iiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiinniriiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMii V LIMBERKU SE DOBIMO 19. VII. OB 14. URI NA ZBORE KOLEKTIVA! Ječmen zori, tudi pšenica se že barva zlatorumeno, na kombajnih pa teko zadnje priprave na žetev OSREDNJO 1CNJ V maju je imel delavski svet podjetja 107. sejo. GOSPODARSKI NAČRT KONČNO SPREJET Najvažnejša točka dnevnega reda je bila vsekakor sprejem gospodarskega načrta za leto 1975. Obrazložitev predloga in program ukrepov za realizacijo planov je podal Drobne'Marjan. Po razpravi je delavski svet 'Sprejel naslednje sklepe: Sprejet je bil proizvodni in vrednostni del gospodarskega načrta 'podjetja, .kot zbirnik vseh njegovih organizacijskih enot Za 1975. leto: 1. Količinski i^črt pomembnejših proizvodov ih Storitev je naslednji: - mleko v 10001 18.799 — govedo v tonah 5.078 — prašiči / 884 — piščanci 2.884 — hmelj ¡8 2.605 sadje ' 3.245 — prodaja svežega mesa 6.174 — prodaja meš. izdel. 3.751 — odkup mleka v 1000 t — odprema hmelja t — prodaja sadja t — obroki hrane v 1000 obr. 1.576 — proizv. moč. krmil t 20.000 — gradbene . , 1 ¡Z storitve v 1000 ur 176 — obseg stroj. dejavnosti v 1000 ur 183 '23.100 3,352 4.000 2. Vrednostni načrt din. —| celotni doh. ‘1.923,799.868 :•— od tega uvoz 137,297.000 — variabil. mat. stroški in trg. b. 1.589,801.001 fiksni mat. 'str. ž izr. izd. 63,643.476 —- amortizacija 38,017.064 — DOHODEK 232,338.327 zakonske ifi pog obveznosti 56,299.704 — OD 144,298.379 — ost. ož. prej. 2,231.281 — ostanek doh. . 29,508.963 — za TOZD s primarno kmetijsko proizvodnjo dn za TOZD Hmezar export-import za poslovanje s hmeljem sopogodbeni-kov 6,5 %; — za zaloge reprodukcijskega in investicij skegla materiala, ki ga ima na zalogi notranja trgovina za TOZD primarne proizvodnje in 'vrednost organiziranega pitanja živine Ipri TOZD Mesnine 7,01%; — za TOZD, ki opravljajo predelavo in storitve 10,0 %; —. za TOZD s pretežno trgovinsko dejavnost 12,0%; — za posebne namene po 6-breštni meri, ki še pogodbeno določi med interno banko in kre-. ditojemalcem; — obresti za avista Sredstva mSm 1 , gg v . , Pozitivna ali negativna ‘razlika, ugotovljena pri. interni banki ž letnim obračunom,- se razdeli na TOZD praviloma v razmerju zaračunanih obresti. Krediti za trajna obratna sredstva in investicijske namene, katerih nosilci so TOZD, se le-tem -Zaračunavajo po pogojih, kot so bili najeti. Potrdijo program dela delovne skupnosti Skupnih služb, ki so ga pripravili posamezni oddelki delovne skupnosti Skupnih služb. Za kritje stroškov za poslovanje Skupnih služb sklene delavski svet podjetja, da TOZD prispevajo 0,086% od celotnega dohodka in 1,181 % od družbenega produkta, povečan za znesek prispevkov za kritje stroškov skupnih: služb. Stroške zemljiškega oddelka krije tista TOZD, za katerb o-pravlja naloge v odstotku, kot je to določeno s sklepom .delavskega sveta podjetja. Stroške investicijskega oddelka krijejo s plačilom storitev,-ki jih zaračunava tistim. TOZD, za katere delo opravlja. S sklepom DSP je določena vrednost bruto ure. •(Nadaljevanje na 3. strani) Upravniki ŽE TOZD Kooperacija razpravljajo na kolegiju o škropljenju hmelja, novih odkupnih cenah in premijah za živino ih še o maršičerii, kar tare našega kmeta Amortizacijo obračunavamo po zakonu v skladu z zakonskimi predpisi. TOZD pa obračunavajo tudi pospešeno amortizacijo v skladu s funkcionalnostjo osnovnih sredstev po 'Sklepih njihovih organov upravljanja. Amortizacija delovne skupnosti strokovnih služb predstavlja združena sredstva _ vseh TOZD, ki se oblikujejo iz prispevkov TOZD za kritje režijskih oddelkov. Stroški reklame in propagande se trošijo na osnovi izdelanega programa propagande. Načrt. skupne propagande znaša 407.000 din, ki se oblikuje iz prispevkov TOZD. V tem znesku so tudi stroški propagande m raziskave , na področju varstva pri delu v znesku 18.000 din. Določi se višina obrestne mere za kratkoročna lobratna sredstva, ki znaša: (Nadaljevanje s 1. strani) obstajajo tu ogromne možnosti za kompenzacije, saj .je sedež uprave 'oziroma finančne službe prav tu. Koruzo dobavljamo v Sloveniji skoraj vsem večjim potrošnikom, glavni dobavitelj Smo za Perutnino Pivko in Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, v večji meri pa zalagamo tudi Emono in še nekaj ostalih mešalnic. Tudi v pogledu preskrbe pšenice oskrbujemo velik del mlinske industrije v Sloveniji. Poleg Merka, ki nam je zaupal dobavo celotnih količin pšenice, Oskrbujemo še Mlinotest Ajdovščino, Intes Maribor in še nekaj -dragih. Na tem mestu je treba poudariti, da z Merxom lepo sodelujemo in da so z našimi dobavami zelo zadovoljni. -Z njimi hočemo sodelovanje še poglobiti, saj mislimo organizirati prodajo njihove kave na Vojvodinskem področju. Ne gre pa seveda zanemariti tudi drugih 'kupcev -izven Slovenije. Tu so v glavnem kupci s katerimi nimamo finančnih težav v pogledu plačila. S svojo dejavnostjo prodaje žitaric pokrivajo skoraj.vsa pomembnejša področja Jugoslavije. Veliko je bilo govora, zakaj ne najdemo skupnega jezika z našo mešalnico. Za njih skoraj ne nabavi j amo nobene surovine, kljub temu, da smo bili vedno konkurenčni v Ceni. TOZD Me-šalnica se oskrbuje v glavnem, od raznih agencij, v zadnjem času pa jih največ Zalaga Agroser-1 viS iz Beograda. Poudariti moramo, da ml kupujemo direktno od proizvajalcev in da za domače TOZD zaračunamo svoje stroške, medtem ko je Agroservis grosist in v nobenem primeru ne more nuditi nižjih cCU, kot- mi. Z agencijo Agroser- vis iz -Beograda je imel Kombinat Hmezad pred leti 'velike težave, saj je nastopal skupaj z EMO iz Celja, kateremu je Agroservis že dalj časa veliko dolgoval. Od sklenjene pogodbe za koruzo je bilo le malo dobavljenega, kajti Agroservis ni imel kaj prida ugleda na terenu. O tej agenciji (je povedal svoje mnenje tudi šef predstavništva in dodal, da je velika škoda Za Ugled Hmezada na tem področju, če posluje š takimi posredniki. Moti nas tudi to, da naša PE Transport ne vozi nobenih surovin Mešalnici, Ostalim kupcem po Sloveniji pa prevažamo veli-.ke količine Surovin. Delavci v predstavništvu so Včasih v Velikih Težavah, saj od istega dobavitelja kupujemo po eni strani za druge kupce, po drugi strani pa agencije za našo TOZD Mešalnico. Isto se potem dogaja tudi s .Transportom, saj naši Vozijo ža druge kupce, tuji pa za naše. Mnenje šefa predstavništva je, da bi lahko zelo solidno dobavljali naši TOZD Mcšalnica vse surovine, ki jih rabi iz 'Vojvodine. GotoVO bi pri ‘takem načinu dobave imeli obojestranske koristi, najbolj zadovoljni pa bi bili1 finančniki, ker bi se dale mnoge stvari kompenzirati. Poudarjeno je bilo, da bomo v letošnjem letu odkupili v Novem Sadu preko 30.000 toU -koruze in preko 20.000 ton pšenice in tako ni nobene bojazni, da ne bi mogli za našo Mešalnico dobaviti tudi tistih 1.000 ton koruze, kolikor jo potrebujejo. S tem bi se odpravile vse težave, tako v pogledu nastopanja kot Hmezad Žalec, tako v pogledu plačil. Nujno bi bilo, da bi se Vodilni v Hmezadu zavedali preden snubijo razne agencije, da imamo skoraj že v vseh glavnih področjih svoja predstavništva in da ta predstavništva niso sama sebi namen, temveč hočejo biti podaljšana roka Hmezada. Treba se bo posluževati najkrajših in najracionalnejših poti pfi dobavah Oziroma pri prodaji | izven Slovenije. Ob priložnosti obiska je bila nakazana perspektiva tega predstavništva v letošnjem in kasnejših letih; v kratkem bomo Organizirali odkupne postaje za žitarice širom po Vojvodini, saj s tem hočemo izločiti nepotrebne posrednike. V naslednjih letih planiramo na tem področju zgraditi večja skladišča, že sedaj pa mislimo tudi na silose in 'sušilnice za žitarice. 'Prav tako bomo v najkrajšem času zaposlili nove komercialiste, ki bodo obdelovali teren v okolici Zrenjanina. Prav tako mislimo razširiti naš - poslovni program za Vojvodino. Trenutno le nabavljamo iz Vojvodine, želimo jim pa tudi prodati stroje, proizvode Minerve in podobno. Javljajo se - nam tudi velike možnosti uvoza oziroma izvoza na klirinško področje, tu mislim predvsem- na 'sosede AP Vojvo-| dine. Generalni ¡direktor je predlagal, da se je' treba sicer o stvari pogovoriti, dodal pa je, da je najbolje, da se posamezni posli speljejo tehnično na predstavništvu, formalno pa preko našega TOZD export-import. Upamo, da z našimi cilji in razmišljanji nismo razočarali glavnega direktorja, ki je kljub veliki zaposlenosti našel tudi čas, da nas je obiskal. Ob tCj priložnosti smo ga tudi povabili, da naj obišče naše predstavništvo v Skopju ob otvoritvi novih prostorov. J. R. MLADIM ZADRUŽNIKOM VEČJI PÜMEX Ni dolgo tega, ko so bili kmetje brez vsake zaščite. Prepuščeni so bili,sami sebi. Ljudje, id sp živeli in deláli ha kmetiji, niso bdi socialno zavarovani, obremenjevali so jih davM-, da niso mogli, četudi bi hoteli, nabavljati stroje — mehanizirati kmetije. Z1 novo organiziranostjo kmečke mladine v aktive mladih, zadružnikov se odpirajo nove možnosti, da uresničujejo lastne in- skupne interese.’ Ob reorganizaciji ZSMS so dobili mladi zadružniki: svoje zasluženo mesto. Pri OK ZSMS Zalee so iistanovilt specializirano konferenco — konferenco mladih y kmetijstvu. Pred vrati je 'ustanovitev, .tudi republiške konféren-če mladih v kmetijstvu. Menimo, da je to nujno potrebno, saj tako bo glas mladih, ki delajo na kmetijah, enakovreden glasu delavske in študentske mladine. AMZ je temeljna organizacija združevanja mladih kmetijskih proizvajalcev in ti so že pokazali, da lahko v okviru ZSMS uspešno Uveljavljajo svoje interese. Konferenca mladih -v kmetijstvu, ki sodeluje s komisijo za kmetijstvo, organizira razširjene razprave ter konference. Stalno pa se AMZ povezujejo regijsko in sicer pri medzadružnih svetih zadružnih zvez v obliki odbora za kmečko mladino. Odbori imajo nalogo, da organizirajo skupne akcije ža celotno regijo. \ . Naloga konference in AMZ je, da poleg omenjenih nalog in akcij, razvijajo Mejno-političrio aktivnost mladih v. kmetijstvu. Hkrati pa mora kmečko mladino usmerjati tako, da deluje v vseh ostalih organizacijah v ZK, SZDL in KS,' L. S. PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA V ANDRAŽU Od 22. 6. do 29. 6. je bil v počastitev praznika kulturni in telesnokulturni teden na Polzeli. NEDELJA, 29. 6. ob 8 — streljanje z zračno puško v Andražu ob 9 — prireditev čebelarjev v Andražu ob 15 — Matej Bor »Raztrganci« — uprizoritev prosvetnega društva Andraž TOREK, 1. 7. ob 17 —- šahovski turnir v zadružnem domu Andraž SREDA, 2. 7. ob 15 — rokometni turnir z otvoritvijo igrišča v Andražu ČETRTEK, 3. 7. ob 15 turnir v malem nogometu na igrišču y Andražu ob 18 — otvoritev razstav v osnovni šoli. Andraž PETEK, 4. 7. ob 8 — lovsko strelsko tekmovanje na Rinki ob 15 — srečanje, eeljsko-savinjskih aktivistov,1 vaja teritorialnih enot in civilne' zaščite ob 20 — taborniški ilegalec v Andražu,, ognjemet SOBOTA, 5. 7. ob 10 — otvoritev dograjenega športnega parka v Žalcu ob 20— kurjenje kresov NEDELJA, 6. 7. ob 6 — budnica 8.30 — promenadni koncert pred zadružnim domom ob- 9 tt svečana seja skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti ter KS Andraž ob 10 — množično Zborovanje z govorom in kulturnim programom na igrišču v Andražu ob 11 i— otvoritve komunalnih objektov ob 15 — prireditev gasilcev iz Andraža prosta zabava s plesom (Nadaljevanje z 2. strani) ERO zaračunava svoje storitve po ceniku, ki ga je določil DSP s svojim sklopom. Stroške glasila Hmeljar krijejo TOZD s plačilom naročenih izvodov. Cena 5,65 din po izvodu. Za kritje stroškov 'finančne službe prispeva vsaka TOZD znesek, ki je prikazan v posebnem razdelilniku’ glede na obseg .nalog, ki jih opravlja za posamezno TOZD. Iz dohodka Hranilnice in posojilnice se pokrivajo stroški poslovanja, finančne službe in ustrezne storitve elektronsko-računskega oddelka. V rastlinski proizvodnji je potrebno . s pravilnim kolobarjenjem-, ustreznimi agrotehničnimi prijemi ter odbiro sort zagotoviti visoke donose, ki -bodo realizirani kot blago ali -pa- kot kvalitetna krma. V živinoreji so rezultati pogojeni z zboljšano prehrano in spremljanjem rezultatov krmljenja, s številnejšimi preventivnimi in .zoo-higienskimi ukrepi (vitami-niziranje in preventivna cepljenja), ne nazadnje pa tudi z doslednejšo izbiro živali za posamezne- kategorije proizvodnje. Ker je večina živinorejske -proizvodnje organizirana v koopera- Sprejemna rampa z bazeni za mleko v novem prizidku TOZD Mlekarna v Celju Eventualni drugi stroški, ki so. se dodatno»pokazali kot potrebni med letom, se pokrivajo po istih osnovah- in merilih kot stroški skupnih služb., (izdelava makro in mikro- organizacije). . - Potrebna,-sredstva za-,, skupno, porabo iz delitve dohodka se oblikujejo za delavce Skupnih služb v skladu s pravilnikom o delitvi dohodka in OD. Sredstva za izobraževanje združujejo v višini 1% od izplačanih bruto OD vse TOZD, ki se uporabljajo za izvajanje skupnega izobraževalnega programa. Za realizacijo tako -postavljenega gospodarskega -načrta je potrebno izvajati -naslednje ukrepe: Osnovna -proizvodnja bo dosegla načrt ob normalnih vremenskih pogojih, ki- so- kot ekološki faktor pod najmanjšim vplivom tehnoloških dosežkov. cijskih odnosih pri privatnem sektorju, obstaja poseben poudarek na-organizaciji reje večjega števila živali tudi v skupnih hlevih. ‘ ’ - Tehnična opremljenost-v kmetijstvu je dokajšnja, le da ponekod ni. hajustreznej ša. Večja izkoriščenost tehnične opremi j eno-sfi bo niožna z manjšim številom ustreznejših strojev, saj je v preteklem letu bila pod 70 %. Predelava ima dokaj izpolnjene kapacitete. Načrtovana proizvodnja bo mogoča v -sedanjih kapacitetah s tem, da bo organiziran kontinuiran dotok blaga in bolje, izkoriščene vzporedne kapacitete (hladilnica Mesnin). Zastavljena proizvodnja v storitvenih dejavnostih je -omogočena z razširitvijo kapacitet- v preteklem letu. Ob obstoječih kapaci-(Nadal-jevanje na 4. strani) Andraž nad Polzelo je letos dobil novo cesto, lepo dvorano, trgovino, igrišče in še marsikaj po zaslugi delovnih krajanov (Nadaljevanje s 3. strani) tetah je možna večja razširitev ¡proizvodnega programa z uvedbo druge izmene.. Še vedno je pa prisoten problem ustreznih profilov kvalificiranih delavcev, pri tem pa je ukrep zagotovitve delovne sile ostro povezan s kooperacijsko proizvodnjo posameznih del s privatniki (Strojna). Osebni dohodki so načrtovani ob nekoliko manjši porabi delovnega časa. Povečanje povprečnih OD. bo moralo potekati v skladu s povečanjem življenjskih stroškov. Zato bo nujno iskati učinke v ugodnejših relativnih raz- ■ mer j ih OD do rezultatov poslovanja. Razen teh ukrepov pa bomo za dosego proizvodnje morali povečati produktivnost dela s pravilno zasedbo delovnih mest, kakor po številu tako tudi po kvalifikacijski strukturi; izboljšati organizacijo dela in uvesti; pripravo dela v tistih dejavnostih, kjer še INVESTICIJE Obrazložitev investicijskega načrta je podal delavskemu svetu podjetje Marinc Ernest. Posebej je tudi obrazložil program investiranja V zasebno kmetijstvo za leto. 1975. Po razpravi je DSP sprejel naslednje sklepe: Sprejet je okvirni načrt investicijskih naložb za leto 1975 v višini 147,601.000 din. Istočasno je DSP s sklepom določil tudi predvidene vire (lastna sredstva za realizacijo investicijskega načrta, krediti bank in razvojne skupno-- s ti, devizni krediti). ■ Za izvedbo programa so potrebni naslednji ukrepi: Dosledno'upoštevati navodilo o izvajanju investicij, ki je bil sprejet 26. 5. 1973. DSP je določil manjše popravke nekaterih določb tega navodila. Posamezna naložba se sine pričeti izvajati šele, ko so v, celoti zagotovljeni viri sredstev. mm ¡¡ji j | mm m — mm ■ ... | V* * Malika Hriberšek, Drago Grobelnik in Janko Sarevič pri polnjenju in nakladanju vreč v TOZD Mešalnica ni uvedena; skrbeti za dosledno uvajanje in izvajanje normativov dela; izboljšati disciplino na delu in s smotrnejšo izrabo delovnega časa nujno povečati efektivni delovni čas vsaj za 2 %; izboljševati tehnologijo in modernizacijo proizvodnih procesov z vlaganjem v tista sredstva, ki dajejo največje učinke; izpopolnjevati sisteme stimulativnega nagrajevanja po delu, kar velja zlasti za strokovne in vodstvene delavce,'raciona-lizatorje in novatorje. Povečati bomo morali tudi skrb za človeka, zlasti z vidika boljšega reševanja, družbenega • standarda (družbena prehrana,, stanovanja, varstvo otrok, tedenska in letna rekreacija) in usposabljanja delavcev (vse vrste izobraževanja). Dosledno izvesti omejitev zalog na. najnižjo potrebno mero, zmanjšati'plačilne roke kupcev'z ažurno'izterjavo in selekcijo, kupcev ter pravilno vrednotenje zalog (uvedba lifo metode). Z izvajanjem teh globalnih notranjih ukrepov je podjetje doprineslo svoj delež , v borbi proti inflaciji, vendar pa kmetijstvo kljub temu. ne more biti samo nosilec stabilizacije.^ Zato bo nuj-nv nadalje .skrbeti za uskladitev pogojev gospodarjenja v kmetijstvu in drugje preko cen in drugih družbenih posegov, da bo zagotovljena reproduktivna sposobnost in socialna varnost tudi proizvajalca Hmezada. Interna banka — oddelek Za dolgoročna Sredstva, evidentira na posebnih računih za vsako TOZD priliv in odliv ter angažirana in razpoložljiva lastna poslovna sredstva za investicije. Glede na postopno pritekanje lastnih poslovnih sredstev za investicije iz' amortizacije, iz prodaje osnovnih sredstev in drugih -občasnih virov, je treba začetek izvajanja posameznih naložb prilagoditi dinamiki razpoložljivih poslovnih sredstev med letom. Glavni direktor je pristojen odobriti začetek posamezne naložbe iz tega načrta, ko interna bahka potrdi, da so za naložbo : zagotovljeni vsi predvideni viri sredstev (tuji in lastni). Za pridobitev tujih virov (bančnih in drugih kreditov) je potrebno izdelati skupen zahtevek, za kar TOZD posredujejo potrebno dokumentacijo. Zahtevke izdelajte po • namenih. Glavni direktor je pooblaščen za vložitev zahtevkov za dodatne, kredite za pokrivanje podražitev in dodatnih del za investicije, ki so bile na dan 1. L 1975 še v teku. Načrt investicije mora biti tak, da., zagotovi najekonomičnejšo projektno rešitev ter izvedbo investicije, ki pa ne sme :biti na škodo funkcionalnosti objekta oz. opreme. Zato sta odgovorna pri-, stojen tehnolog in vodja investicijskega oddelka. Za izvajanje obveznosti TOZD oz. podjetja po določilih zakona o obveznem evidentiranju investicij (Ur. list SFRJ, št- 22/1975) glede prijave investicije, -je odgovoren vodja: investicijskega oddelka. V primeru kršitve: navodila DSP o investicijah s strani TOZD, preide kazenska odgovornost za to na direktorja TOZD. Za izvršitev ostalih postopkov po tem zakonu je odgovoren - direktor TOZD. Podjetje ima obveznosti za investicijske naložbe v predelavo sadja in dopolnitev. polnilnice bivše TOZD. Vital v znesku 3,879.48? din. DSP sklene, da so osnova za razdelitev te obveznosti za posamezno TOZD razpo-| ložljiva lastna investicijska sredstva po investicijskem načrtu za leto-1975 brez namenskih dotacij V posTdvni'sklad. Predlog za razdelitev teh obveznosti so sprejele vse TOZD. Posojila so za dobo 10 let po 8 % obrestni meri z moratorijem do. 31. 12. 1976. Za pokritje Starih obveznosti po sanacijskih naložbah v TOZD Kmetijstvo Radlje v znesku 3.706.000 din posodijo . sredstva TOZD KŽ, KO in HM sorazmerno razpoložljivim lastnim investicijskim sredstvom po investicijskem načrtu: za leto 1975. Pogoje določijo v Skladu s Sanacijskim programom. Za obveznosti po naložbah iz' sanacijskega programa TOZD GR v višini 602:000 din posodita sredstva TOZD KŽ in KO za dobo 3 let po 10 % obrestni meri. Za obveznosti po naložbah iz sanacijskega programa TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica v višini 275.000 din posodijo sredstva TOZD ML, NT, ME in HM. Pogoji so določeni v skladu s sanacijskim programom. DSP sklene, da da soglasje k programu naložb v zasebni sektor v predračunski vrednosti 126.860.000 din. Istočasno sklene, da podjetje ¡prevzema jamstvo za najetje kreditov HiP in Ljubljanski banki do višine 54,878.690 din ter pri Kmetijski razvojni skupnosti SR Slovenije do zneska 12.901.000 din. Odobri naj'etje inozemskega finančnega kredita v vrednosti 490.000 DM pod pogoji, kot ga je določil s svojim sklepom. VIŠJI OSEBNI DOHODKI Glavni direktor je obrazložil predlog, za. povišanje -.vrednosti obračunske osnove za ca. 10 % glede ha' gibanje življenjskih stroškov in na rezultate poslovanja v letu 1975. Sklep: Glede na gibanje življenjskih stroškov in dosežene rezultate poslovanja v I. trimesečju 1975, oz. glede na gospodarski položaj TOZD, se v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb od 16. 4. 1975 dalje poveča zgornja meja vrednosti obračunske osnove OD -za 10 %, tako da znaša 10,70 din,: razen v riaslednj ih TOZD: -JER obračunava akontacije OD po sedanji vrednosti obračunske osnove še naprej. Sredstva, ki predstavljajo razliko med sedanjo vrednostjo obračunske osnove OD (9,27. din) do povečane vrednosti obračunske osnove OD te TOZD 9,70 din pa uporabi za izplačilo premij za posebne de. . lovne dosežke,, v skladu z določili 37. do 40. člena pravilnika o delitvi OD. KB ne povečuje akontacij OD, dokler se ne vključi v naš sistem, ki ga določa naš pravilnik o delitvi OD, in dokler ne zagotovi zadostnega dohodka za izplačilo, povišanih OD. Višino povečanja vrednosti obračunske osnove v okviru te zgornje meje določi delavski svet TOZD. TOZD morajo na podlagi mesečnih obračunov poslovanja prilagajati vrednost obračunske osnove gibanja poslovnega rezultata. TOZD, ki poslabšajo rezultat, morajo vrednost obračunske osnove znižati za 5 %. - V kolikor se po periodičnih obračunih ugotovi, da je TOZD neopravičeno povišal vrednost obračunske osnove,- je v naslednjem mesečnem obračunu OD dolžan celotno razliko obračunati v breme OD tistega meseca. TOZD so svoje sklepe o višini obračunske osnove po II. členu pravilnika o delitvi OD dolžne sprejeti do 30. 5. 1975. V skladu s pravilnikom o delitvi dohodka in OD se za povečan dobiček, ki ga TOZD ali podjetje kot celota doseže v primerjavi s preteklim letom, in glede na postavljene planske zadolžitve, lahko izplača premije vodilnim, vodstvenim in strokovnim delavcem. V preteklem letu so nekatere TOZD glede na ustvarjen poslovni rezultat izpolnile pogoje za izplačilo premij. . Na podlagi obrazložitve, ki jo je podal-.glavni direktor Veljko Križnik, sklene delavski svet, da se izplačajo premije upravičencem naslednjih TOZD: Izplačanega letnega zaslužka v 1974. letu Sadjarstvo Mirosan 1,5/12 Mešalnica krmil 1,125/12 Hmezad eksport-import 0,75/12 Strojna 0,75/12 Gostinstvo 1,5/12 Notranja trgovina - 1,125/12 Mlekarna 0,6225/12 Premijo, dobijo v posameznih TOZD delavci, ki delajo na naslednjih delovnih mestih, upoštevajoč faktor udeležbe ha osnovni premiji: ; SM: direktor (100%), računovodja. (70%),- vodja PE Sadjarstvo (80 %)'; ' - : HM:' direktor (100 %), računovodja (70%), vodja uvoznega oddelka (80 %), 2 sam. komercialista v uvoznem oddelku (Žagar, Šantl — 70%); MK: direktor (100 %), sam. tehnolog (80%), sam. komercialist (80,%), računovodja (60 %); ST: direktor (100%), pomočnik direktorja (80 %), računovodja (50 %), vodja kovinske dejavnosti (80 %), vodja strojnega parka (80%);' GS: direktor (100%), računovodja (70-%), komercialist (70 %), šef strežbe (70 %), vodja kuhinje (80%); . NT: direktor (100 %), vodja komerc. odd. (80 %), šef predstavništva Novi Sad (80%), sef predstavništva Zagreb- (80 %); ML: direktor (100 %), samostojni tehnolog (80%), vodja nabave surovih (50%), vodja prodaje (60%), računovodja. (70 %). Glede na "posebne delovne in' poslovne uspehe se dodelijo nagrade (v neto znesku) naslednjim strokovnim in vodilnim delav- cem: (Nadaljevanji na 6. strani) Letos že devetnajstič REPUBLIŠKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV, ŽE DEVETNAJSTO PO VRSTI, BO LETOS ŽE OD 5. DO 7. SEPTEMBRA NA POLJU V MENGŠU. ISTOČASNO IN NA ISTEM TEKMOVALNEM PROSTORU BO ORGANIZIRANO TUDI III. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV Da bomo lahko. z udeležbo zastopali domače podjetje, bomo morali do roka sporočiti sestav domače ekipe. Ekipo bodo sestavljali prvouvrščeni tekmovalci v skupni kombinaciji. Področna tekmovanja pa bomo morali organizirati vsaj v prvem tednu v avgustu. Na to izbirno tekmovanje bo Društvo LT pri Hmezadu povabilo vse ostale kmetijske organizacije in kooperante našega področja (Laško, Šentjur, Slovenske Konjice in Mozirje). \ Izbirno tekmovanje traktoristov in mladih zadružnikov bo potekalo v enotni organizaciji in režimom, le rezultati bi bili ločeni. Ker to, leto praznujemo tudi mednarodno leto žena, sodimo, da moramo ženam kmetijskim proizvajalkam posvetiti večjo pozornost in jim bomo na našem področnem tekmovanju traktoristov omogočili čim večjo možnost udeležbe oziroma nastopa, ženske tekmovalke bi nastopale samo v disciplini oranje in preizkusu teoretičnega znanja. J. z. KEMIČNO ČIŠČENJE SPODNJIH HMELJNIH POGANJKOV Z AMONSULFATOM Hmelj zahteva oziroma je zahteval želo veliko človeškega dela pri pri delovanju. Zaradi vedno dražjega dela se z novimi tehnološkimi postopki to stalno zmanjšuje. Lahko rečemo, da je v hmeljski tehnologiji v zadnjih letih dosežen velik napredek.. Uporabljamo nove tehnološke postopke: strojno obiranje, strojno obešanje vodil, uporaba herbicidov namesto klasične obdelave, zamenjava mehanizacije (škropilniki, stroji za gnojenje itd.), modernizacija sušenja-itd., ki šo zelo pocenili proizvodnjo. Zadnja Lpta pa se v praksi' vedno bolj uveljavlja kemično čiščenje spodnjih hmeljnih poganjkov. Oddelek za kmetijsko ekonomiko Inštituta za hmeljarstvo je v letih 1966 in 1967 na poskusnem obratu uporabljal v te namene région in gramoxon.. Prvo izčrpno poročilo in navodilo o kemičnem čiščenju hmelja je objavljeno leta 1971 v »Hopfen Rundschau« št. 8. V-praksi smo istega leta poizkušali odstranjevati zalistnike in odvečne poganjke z reglonom. Negativna stran reglona je v tem, da mora hmeljna trta pred uporabo vsaj delno oleseneti-. Ta razvojni Stadij pa doseže hmelj pri višini nad 3 metre. Pokazali so se tudi negativni vplivi — Sistematično delovanje reglona, ki v Suši lahko požge cele rastline. Leta 1971 je Inštitut zâ hmeljarstvo preizkušal različna sredstva za kemično čiščenje hmelja. Rezultati tega poizkusa so objavljeni v junijski »Prilogi hmeljarja« leta 1972. Na osnovi teh poiz- kusov in priporočil Inštituta za hmeljarstvo smo se v praksi odločili za uporabo amonsulfata (žvepleno kisli amonij ak) z dodatkom aretita in vlažila.1 Zaradi premajhnega delovanja aretita z ozirom na strošek (8 kg na hektar) se je dodajanje le-tega opustilo razen v zelo zaplevljenih hmeljiščih. Na osnovi izkušenj se v praksi uporablja 25 % raztopina amonsulfata. S to raztopino -škropimo hmelj, ko dosežejo napeljani poganjki .višino najmanj 80 cm. Pri škropljenju je potrebno paziti, da ne poškropimo napeljane poganjke in dosajenčke, ampak samo odvečne poganjke, ki ležijo na tleh, zato mora biti pritisk. čim nižji (5—6 atm). Za škropljenje u-porabljamo zaradi jedkosti raztopine stare škropilnice ali posebne škropilnice, ki imajo plastifi-cirane" črpalke. Kljub, temu je potrebno po uporabi črpalko temeljito izprati in konzervirati z zavornim oljem. Škropilnice je potrebno naravnati tako, da je izmet na meter vrste 0,2 litra, kar pomeni pri razdalji med vrstami 2,4 m ca. 830 ¡¡¡gl Nizka hmeljišča (izpod 1,5 metra) priporočamo škropiti ročno (z »amerikanarji«), višjapas primerno nastavitvijo šob, tako da gre škropilnica" v, vsako drugo vrsto. Možno je enkratno ali dvakratno tretiranje ž raztopino a-monsulf ata, odvisno od višine •hmelja pri prvem tretiranju. Pri vrednotenju, uporabe amon-■ sulfata za kemično čiščenje hmelja je potrebno upoštevati, da nastopa kot strošek samo priprava NOVA TEHNIKA PRI ZBIRANJU IN TRANSPORTI MLEKA Uresničevanje programa urejanja zbiralnic mleka na področju odkupa MLEKARNE CELJE je v polnem zamahu. Trenutno obratuje 80 hladilnih bazenov za mleko in okrog 400 potopnih hladilcev mleka. Dan za dnem pa priključujemo nove hladilne bazene, da bi v naslednjih nekaj mesečih obratovalo že 130 hladilnih bazenov. To bo pridobitev, ki je verjetno danes še ne znamo prav ceniti. Gotovo pa je, da samo sodobna tehnika daje pogoje za ohranitev kvalitete mleka. Samo nizko ohlajeno mleko na 2—6" C je tudi ob najvišjih poletnih temperaturah obvarovano pred kvarnim delovanjem mlečnokislin-skih bakterij. Zlasti proizvajalcem pa mora biti jasno, da hladilni bazeni samo ohranjajo, a ne izboljšujejo kvaliteto mleka. Ob slabi higieni molže in predolgem času od molže do hlajenja bo tudi higienska kvaliteta mleku slabša. Take primere odkriva reduktazna preizkušnja, ki jo opravljajo Veterinarski inšpektorji. Pojavi nedoslednosti posameznih proizvajalcev se maščuje vsem. Izgubljena premija in nižja cena razvrednotita higiensko neustrezno mleko za celih 0,45 din po litru. Zgodi pa se, da zataji tudi tehnika. Najpogostejši vzroki okvar , šo v močnih padcih in nihanjih električne napetosti v omrežju. Padci napetosti izpod 180 V so pogosto usodni za hladilni agregat. Žal smo v teh primerih nasproti DES brez moči in po krivici utrpi škodo mlekarna ih proizvajalec. Druga velika tehnična pridobitev je v specialni avtoci-stemi ž avtomatiko za prevzem mleka. Le-ta pokriva že 40 zbiralnic in 4 farme na področju žalske in celjske občine ih pripelje v mlekarno v petih vožnjah ca. 26000 litrov ohlajenega mleka. - Avtocisterna ima svoj izredno precizen števec, ki izmerjene količine odtisne na kartico, termometer, ki ob previsoki temperaturi aktivira signalno luč in avtomatiko za jemanje vzorcev. To je najsodobnejša avtomatika, ki ne pozna napak. Nova tehnika je tu. Tu so hladilni bazeni, tu je avtocisterna z avtomatiko. Od ljudi, ki s to tehniko upravljajo pa je odvisno v kolikšni meri nam bo služila. KK ŠE JE ČAS, UNIČIMO DIVJI HMELJ! TOZD Mlekarna dobro izkorišča stroje za polnjenje jogurta raztopine in delo škropljenja. Sam amonsulfat pa je potrebno upoštevati kot dušično gnojilo (20 % N) in zato zmanjšati uporabo drugih dušičnih gnojil za dognojevanje, Čiščenje hmelja (ročno) je lahko površno (v skrajnem pri- meru samo navijanje). Z dvakratnim škropljenjem in osipanjem 7—10 dni po drugem škropljenj u se rešimo problema spodnjih poganjkov, uničili pa-smo tudi kuštrave poganjke. dipl. inž. Jože BREŽNIK (Nadaljevanje s 4. Stranj) . Stane MAROVT, upravnik DE Govedoreja 5.00.0 din za izdelavo programa modernizacije " proizvodnje mleka v TOZD KŽ za 1976. do 1980. leta. Tov. Marovt je temeljito analiziral stanje govedoreje in. predlagal' program razvoja ter potrebne ukrepe v izboljšanju krme, organizacije dela, selekcije in in-, vesticij, da bi program uresničili. Ta program dejansko predstavlja podroben program razvoja mlečne proizvodnje. Glede na to, da, je prvi tovrstni program zelo. dober in izdelan pretežno v prostem času, je višina nagrade utemeljena. Ernest MARINC, 'direktor FRS 6.000 din. Jože JANŠE, pomočnik direktorja FRS 5.000 din. Ivan BRIŽNIK, vodja odseka kratkoročnih sredstev 4.000- din. Navedeni trije delavci so nosili glavno breme skrbi in odgovornosti za likvidno poslovanje podjetja in TOZD, To delo predstavlja v pogojih vse večje nelikvidnosti veliko fizično in psihično obremenitev, ki v, oceni, delovnega mesta ni ustrezno vrednotena. Glede na to, da so to delo uspešno izvršili in glede na stopnjo angažiranosti in odgovornosti so, nagrade utemeljene. Glede na to, da so sredstva za premije in nagrade omejena v žnešku, se v' slučaju da premije in nagrade iz predhodnih sklepov znesejo več kot je razpoložljivih sredstev, se zneski premij in nagrad sorazmerno znižajo vsem upravičencem. DSP poziva vse delavske svete TOZD, da na osnovi gospodarskega načrta 1975 in v skladu z določili 37. do 40. člena pravilnika o. delitvi OD do konca junija 1975 sprejmejo osnove in merila za premije tistih izvršilnih in neposrednih vodstvenih delavcev, ki s svojim delom bistveno Vplivajo na učinek in poslovni uspeli delovne skupine ali ožje organizacijske enote. Tov. Franc Savinek je podal .obrazložitev sprememb pravilnika o delitvi- osebnih dohodkov. V razpravi, ki- je bila po TOZD, Pomočnik direktorja TOZD Kooperacija inž. Tone Pugelj si oglejuje nov hlev pri kooperantu Ivanu Uplazniku v Matkah. Ogledal si je tudi popravilo dosuševalnih naprav pri tistih kooperantih, ki pri gradnji le-teh niso upoštevali nasvetov strokovnjakov in celo pre-vilali cele gore nesušečega se sena Odkup jagodičevja Proti koncu , junija smo pričeli.z, odkupom jagodičevja in lisičk. Vse .odkupljene količine borovnic, ribeza I. klase, ribeza, II. klase (rdeči) in lisičk plačujemo po. najvišjih odkupnih, cenah. . Ribez in borovnice morajo ubiti zdrave, zrele, suhe, brez . list j a in /drugih primesi. Lisičke morajo, biti-zdrave« čiste, nenagnite, brez tujih, primesi s. premerom klobuka 1—^6 cm. Posebej opozarjamo nabiralce, da ne smete -močiti ali prati lisičk. Odkupovaici, .borovnice ih, ribez polnite izključno v PVC platoje po 5 kg neto.. Teža PVC platoja je 0,50 kg. Lesene platoje, ki, jih imate v zalogi od pretekle sezone, boste vrnili/NT, ob zaključku letošnjega odkupa. Na celjskem področju prevzemata in prevažata do hladilnice ZE Celje in ZE Vojnik. Za savinjsko področje poteka prevzem jagodičevja,: po. naslednjem urniku: 17.30 Griže 20.00 .Polzela (Grušovlje) 16.00: šešče. 20.30 Liboje 18.30 Tabor 21.00 Pirešica 19.00 Vransko 21.30 Galicija 19.30 Gomilsko Obiralcem želimo, da naberete čim več gozdnih sadežev! Pon nabiranju vam želimo- srečo in razvedrilo, pri odkupu pa dober - zaslužek! Kooperacija KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER CELJE LJUBLJANSKA CESTA 97 OBJAVLJA ZA ŠOLSKO LETO 1975/76 razpis za vpis v naslednje šole: 1. Tehniško vrtnarsko šolo v Celju za poklic Vrtnarski tehnik 2. Poklicno vrtnarsko šolo v: Celju s cel.oletnim in izmeničnim poukom za poklic CVETLIČAR in poklic VRTNAR 3. Šolo za kmetovalcev v Šentjurju in na Muti za poklic KMETOVALEC 4. Kmetijsko gospodinjsko šolo v Šentjurju za poklic KMETOVALKA-GOSPODINJA Šolanje na tehniški vrtnarski šoli traja 4 leta. šolanje, na poklicni vrtnarski šoli traja 2 leti in pol. Na šoli za kmetovalce in kmetijsko-gospodinjski šoli pa 2 leti. V šole se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno dokončali osemletko in imajo veselje do poklica. Za vpis v vse šole morajo kandidati vložiti prošnjo, kol-kovano z 2,00 din, zadnje šolsko in zdravniško spričevalo čim prej. Pri šolah so domovi, ki bodo lahko sprejeli vse vpisane učence. Učenci lahko zaprosijo za štipendije pri kmetijskih organizacijah združenega dela. ni bilo podanih bistvenih sprememb. Sklep: V skladu z, 52. členom tč. 8 samoupravnega sporazuma ,0 združitvi, sc sprejmejo spremembe 1 prhvilnika o delitvi OD z dne 29. 8. 1974 in metodologije za določanje obračunske osnove in dodatkov za dodatna znanja z dne 7- 5. 1974, in to; 1. Črta se prvi, odstavek, 10. člena metodologije za določanje obračunske osnove in se nadomesti z besedilom: »Delavcu/pripravniku gre akontacija o-sebnega dohodka v višini: — pripravniku š srednjo, izobrazbo. največ 70 %. povprečnega mesečnega OD ha zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; č Lh pripravniku' z višjo izobrazbo največ 90 % povprečnega mesečnega OD ha ¿zaposlenega' v SR Sloveniji v preteklem letu; — pripravniku z. visoko izobrazbo največ 105 % povprečnega OD na zaposlenega v SR ‘Sloveniji v preteklem letu.« . V 2.‘ odst. istega člena sp spremeni: odstotek od največ 10 na -največ 20 °/0. 2. Popravi se 35. člen in se glasi: »Za delo v nedeljo pripada delavcu dodatek v višini 35 % urne obračunske postavke za/ ysako delovno' uro v nedeljo.« . Popravi 'se 34. člen in. se glasi: »Za nočno delo. pripada, delavcu dodat ek.vvišini 35 % urne obračunske postavke za vsako uro 'nočnega dela. Za nočno delo se šteje delo. v času, med 22. ih 5. uro oz. 6. uro naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno.« 3.. Spremeni se 35; c člen. pravilnika, ih se glasi: »Za. delo. v. .deljenem delovnem -času-pripada •'delavcu dodatek za . vsak dan, ko je delal v deljenem delovnem času. Višino lega dodatka določi delavski svet TOZD v skladu -z omejitvijo, ki j° določa samoupravni sporazum dejavnostih Za deljen delovni., čas se šteje, če prekinitev delovnega časa traja več kot eno uro. , Ta dodatek pripada, tudi učencem. v gospodarstvu ter študentom in dijakom na.praksi.«. BS | 4- 43. členu se doda 4. odstavek:' : »Nadomestilo OD. za čas-•bolezni ne more biti nižje kot znaša naj nižji osebni dohodek, določen v 11. členu tega pravilnika in ne višji, kot bi ga dosegel delavec, če bi delal. ! (Nadaljevanje na 7. strani) Po toči f popolnoma dotolčeno hmeljišče v Lokah nad Taborom ANDRAŽA (Nadaljevanje s L -strani) Sedli smo, Konrad pa je nadaljeval: »Krajani se že pripravljamo ona to slovesnost skoraj 2 leti od takrat, ko je kil sprejet v Vinski gori sklep, da bo praznovanje občinskega praznika 1975. leta pri nas v Andražu. Pripravljalni odbor se sestoji iz več odborov in pododborov, ki skrbijo tako za komunalno ureditev, finance, za pripravo in izvedbo praznovanja, . kulturnoprosvethe prireditve, za povezavo z drugimi organizacijami, obnovitev spomenika in še in še. Veliko je vsega. V minska plošča z imeni žrtev fašizma stane 1 milijon, ureditev pokopališča 900.000 din, veliko nas bo tudi stala ureditev makadamskih cest. Drago Predan nam je uredil izdajo lične brošure Ahdraški razgledi, ki bo te dni izšla v 800 izvodih. Ta bo tudi stala okrog 3 milijone.'« Od kod vam pa toliko denarja? sem bil radoveden- »Z denarjem je hudo. Vedno ga je premalo. S samoprispevkom smo zbrali 25 milijonov, Gorenje nam je dalo 20 milijonov. Veliko je prispeval Garant, a naj- Naš dober kooperant Konrad Brunšek z ženo Ivanko in, sinom Romanom v razgovoru z upravnikom ZE Polzela Ivanom Potekom o gradnji hleva za 20 glav, ki gre h koncu, in skorajšnji vselitvi živali V pripravah je udeležen ves Andraž od Sevčnika do Dobriča in Lovč. To bo praznovanje nas vseh. Veseli Smo in ponosni, da je partizanski Andraž po dolgem časti gostitelj občinskega praznika. Do sedaj smo bili edina krajevna skupnost v občini Žalec, ki ni imela asfalta. Sedaj bom pa kar naštel, kaj vse bomo uredili in pridobili do praznovanja. Od odcepa republiške ceste Polzela—Velenje do zadružnega doma vodi 4 m široka asfaltirana cesta, ki se tam razcepi proti Gričarju in Dobriču. Skupno je 7 lun asfailta V vrednosti okrog 380 starih milijonov. Igrišče za košarko in rokomet bo stalo okrog 18 milijonov. Ureditev zadružnega doma bo stala blizu 40 milijonov...« »O tem bi jaz povedal«, je pristavil tovariš Poteko. »Pri domu smo trije plačniki Kulturna skupnost občine Žalec, ZE Polzela in Savinjski magazin. Kot smo videli, je dvorana čudovita. Upam, da jo bodo znali Andražani tako tudi ohraniti. V domu je tudi klubska soba s pritiklinami. Sedaj bo lahko plodno kulturno-prosvetno in politično delo še bolj zaživelo. V spodnjih prostorih pa je Savinjski magazin preuredil klasično trgovino v lično samopostrežbo.« Konrad: »Gasilska črpalka nas je stala 5,7 milijona, nova spo- več tovarna nogavic Polzela. O številkah pri njih ne govorim, ker še niso dokončne. Morda nam bo kaj prispeval tudi Rudnik Velenje in še kdo. Ostalo pa je denar, namenjen Za praznovanja občinskega praznika. Storjena so bila fes velika dela. Saj je šlo samo za brej anj e ceste 11.000 m3 gramoza. Omeniti moram avtoprevoznike s področja Polzele in Andraža, ki so. zastonj zvozili vsak po 50 m3 gramoza in: se jim za to tudi tu zahvaljuje- i mo. V pripravah smo se močno za-. vzeli domačim v krajevni samoupravi, na zborih volivcev in v organih krajevne skupnosti.« Andraž ni več izrazito kmečki. »Seveda ne. Saj je v industriji v šaleški in Savinjski dolini zaposleno nad 160 AndražahOv. Zaradi tega nam prebivalstvo raste. S cesto in vsemi pridobitvami pa se bo Andraž še ‘bolj razvijal in se še bolj približal dolini, škoda je le, da tako dolgo zavlačujejo z gradnjo republiške ceste Polzela—Velenje.« Kaj bi povedal našim bralcem? »Vabim jih naj obiščejo prireditve v Andražu. Še posebej pa vabim vse na sklepno prireditev, ki bo 6. julija.« Tako je povedal prizadevni Konrad. Torej — na svidenje v Andražu! Vaš urednik (Nadaljevanje s 6. strani) Osnova za izračun nadomestila se valorizira skladno s porastom življenjskih stroškov na enak način kot se valorizira osnova za izračun ■ nadomestila OD ž'a čas bolezni nad 30 'dni.« i 5. 3. odst. 70. člena se nadomesti z besedilom: »Delavcu, ki mora prenočiti na službenem potovanju in teh stroškov ne opravičuje z računom, se prizna za (kritje stroškov prenočevanja znesek do višine polovice dndvnice.« 6. 76. člen se dopolni: »Kilometrine ni mogoče izplačevati V pavšalnem znesku.« , 7. V 82. členu se zadnji stavek spremeni in glasi: »Delavču se 'za prevoz prizna 0,50 din za kilometer.« 8. črta se 2. odst. 86. a člena in se nadomesti z besedilom: »Regres za prehrano se ne sme izplačevati v gotovini. Regres za prehrano v obliki vrednostnih bonov mora biti po veljavnosti omejen na tekoči mesec.« 1 9. 5. odst. 65. člena se spremeni in glasi: •»Nagrada učenca v gospodarstvu ter dijaka in študenta na praksi ne sme biti nižrja od 600 din neto 'mesečno ih ne višja od najmžjegd mesečnega OD, ki je določen v 11. členu tega pravilnika. 10. Skladno z veljavnimi predpisi o obračunavanju OD se vsi členi, ki vsebujejo neto oshove OD, ki pa niso v skladu s predpisom, spremenijo v bruto osnove OD. Spremembe veljajo z dnem sprejema sklepa, uporabljajo ',pa se od'15. 3. 1975. dalje. V ILIRSKI BISTRICI PO NOVEM V skladu, s. pogodbo o sanaciji za TOZD Kmetijstvo -Ilirska Ui-striča je delavski svet podjetja po predlogih TOZD imenoval sanacijski odbor, ki ga sestavljajo: 1. Alojz Hrušovar, član in Milka Lovrenčič, namestnik za TOZD Mlekarna; 2. Zlatko Jeriček, član in Marjah Žagar, namestnik Za TOZD Hmezad efcsport-import; 3. Ivo Debelak, član in Jože Rojnik, namestnik za TOZD Notranja trgovina; 4. Anton Grm, član ,in Andi Goršek, namestnik za TOZD Mesnine; '5. Jože Žnidaršič, član in Ndda Milharčič, namestnik za TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica; 6. Za predstavnika podjetja se v sanacijski odbor imenuje Vinko Kolenc, pom. gl. direktorja, za namestnika pa Stanko Žagar, vodja IB. •Pristojnosti .sanacijskega odbo-. ra v poslovanju TOZD IB so naslednje: V Pogodbenicam predlaga potrebne ukrepe za uspešno izvajanje sanacije;; 2. , Soodloča o poslovni'politiki; 3. Soodloča pri sprejemu letnega proizvodno finančnega ter investicijskega plana; 4. Soodloča o notranji organizaciji, sistemizaciji in zasedbi vodstvenih in vodilnih delovnih mest;- 5. Predlaga združevanje sredstev za naložbe, predvidene v sanacijskem programu, sopogodbe-nioam te pogodbe; 6. Soodloča o najetju kreditov; 7. Soodloča o uporabi združenih sredstev za izvedbo sanacije in razvoja; (Nadaljevanje na g. strani) iiiiiiiiftimiimiimiiiimmiiiimiiiiniiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmimmiiiiiimni 'tmm mm 1 VPIS V ŠTUDIJSKEM LETU 1975/76 | E Višja agronomska šola v Mariboru E | Kandidati se lahko vpišejo v te študijske oddelke E E oziroma usmeritve: E I. ODDELEK ZA TEHNOLOGIJO S POSPEŠEVA-| NJEM KMETIJSTVA Z USMERITVAMA: E i — živinoreja in poljedelstvo S E — vinogradništvo in sadjarstvo E II. ODDELEK ZA KMETIJSKO STROJNIŠTVO 1 E študij na šoli traja štiri semestre, t. j. dve študijski E leti. Diplomantom šole je priznana višješolska izobrazba in strokovni naslov kmetijski inženir. = študenti na posameznih usmeritvah so redni ali iz-S redni. = Na šolo Se lahko vpišejo vsi, ki so -z uspehom končali Z gimnazijo, tehniško kmetijsko šolo, tehniško srednjo = šolo strojne ali elektro smeri ali drugo ustrezno šolo = , druge stopnje. E Kdor ni dokončal ene od zgoraj omenjenih šol, ima E s pa drugo, smeri ustrezno šolo, ali. pa je po končani E 5 osemletni šoli vsaj 4 leto delal v kmetijstvu ali soli rodnih dejavnostih, se lahko vpiše -na šolo s spre- g ~ jemnim izpitom. E = : Pod enakimi pogoji se vpisujejo tudi kandidati, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah in družbenih = 1 službah in se želijo dopolnilno izobraževati na delov- = nem mestu. Zanje organizira šola posebne centre. Izredni študenti študirajo po istem študijskem programu kot redni, le da. je potek študija prilagojen = = ' njihovim možnostim. = = Kandidati se morajo prijaviti za vpis do 31. julija E 1975. Vpis na šolo traja od 11. do 20. septembra 1975. § Dodatne informacije v zvezi s "prijavo oziroma vpi- § E som je možno dohiti v tajništvu Višje agronomske | = šole v Mariboru, Vrbanska 30, vsak dan od 10. do 12. E | ure osebno ali po telefonu na številko (062) 23-011, s | 21-233, 21-767. - Svet Višje agronomske šole i E Maribor E niiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii (Nadaljevanje s 7. strani) 8. Soodloča o investicij sikih naložbah in izbiri investitorjev; 9. »Obravnava periodične in zaključni račun TOZD in daje potrebne predloge; 10. Odloča o drugih zadevah, predvidenih po 18. členu sam<> upravnega sporazuma o združitvi, dela in sredstev v Hmezadu. Sklep delavskega, sveta TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica v zadevah, iz tega člena velja, če ga sprejme tudi sanacijski odbor._ Sanacijski odbor dela na svojih sejah ali skupno z delavskim svetom TOZD KB. Seje sklicujejo po potrebi, sicer pa najmanj enkrat na tri mesece. J Sejo vodi predsednik oz. njegov namestnik, ki ju izvolijo -člani odbora na svoji prvi seji. NOVATORSTVO ■ Glavni direktor je predlagal, da se pri podjetju ustanovi komisija za inventivno dejavnost z naslednjo nalogo, da: — spodbudi razvoj inventivne dejavnosti, — izdela predlog pravilnika, o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, in — da izvršuje pristojnosti, ki ji bodo s tem pravilnikom dane. Predlog pravilnika mora komisija pripraviti do septembra 1975. Pri izdelavi predloga pravilnika sodeluje tudi sekretar podjetja. V komisijo imenuje DSP naslednje delavce: 1. Boris Skalin, dipl. ing. agr., Vodja Io v Skupnih službah i— predsednik komisije; -2. Ivan Goličnik, dipl. ing. živ. tehnologije, vodjk PE predelava v TOZD Mesnine;- 3. Jože Brežnik, dipl. ing. agr., glavni tehnolog za hmeljarstvo v TOZD Kmetijstvo Žalec; 4. Franc Verstovšek, dipl. ihg. agr., glavni tehnolog za kmetijske stroje v TOZD Kmetijstvo Žalec; 5. Zdravko Reberšak, dipl. strojni inž., tehnolog v TOZD Strojna; 6. Marjan Drobne, dipl. ing. agr., analitik-načrtovalec v Skupnih službah. RAZNO Delavski svet imenuje delegata v skupščino Zavarovalnice Sava, in sicer Ivana Turnška iz TOZD Kmetijstvo Žalec, za njegovega namestnika pa Vojka Golavška, ref. za zavarovanje v Skupnih službah. Na prošnjo tov. Boža Juraka je delavski svet sklenil, da se. ga razreši delovnih dolžnosti z dne 31. 5. 1975, ker odhaja na drugo dolžnost izven podjetja. Delavskemu svetu je bilo podano poročilo o dosedanjem delu ih b nadaljnji reorganizaciji ter predlogu o imenovanju nove komisije za ljudsko obrambo in štaba CZ. Na podano poročilo je delavski svet sklenil naslednje: 1. Razrešijo se dosedanji člani odbora SLO podjetja in Štaba civilne zaščite; 2. Imenuje se odbor za ljudsko obrambo, ki šteje 19 članov; . 3. Imenuje se skupna komisija za ljudsko obrambo za primarno kmetijsko proizvodnjo v občini Žalec, ki šteje 9 članov; 4. Imenuje se štab za civilno zaščito podjetja, ki šteje 7 članov. DSP je bila-podana informacija o četrtletnem poslovanju podjetja za leto 1975. Sklep: Informacijo o četrtletnem poslovanju podjetja za 1975. leto sprejme na znanje. Z "namenom, da se omogoči redna spremljava in nadzor nad izvajanjem gospodarskega načrta ter prometa in -stanja sredstev in virov, morajo vse TOZD, ki kontinuirano proizvajajo, opravljajo ^storitve in prodajo trgovskega blaga (VR, MK, ML, ST, GR, NT, GS, HM, ZH, ME in skupne službe) mesečno sestavljati obračune poslovanja, ostale (KŽ, KR, KŠ, KB, SM, KO) pa trimesečno. Ob polletnem obračunu poslovanja je potrebno' izdelati temeljito analizo poslovanja in sprejeti potrebne ukrepe za realizacijo planskih ciljev do konča leta po posameznih TOZD. INTERNA BANKA Potrdijo predlagane ukrepe odbora Interne banke, ki jih je | sprejel na svoji seji 15. 5. 1975 v zvezi z likvidnostjo, in to: 1. Podvzeti vsestranske ukrepe na področju izterjave kupcev, kar je naloga FRS in posameznih služb pri TOZD. Ta ukrep je nujen tudi s stališča odpisovanja terjatev po zakonu, po katerem je rok -za odpis skrajšan od 90 na 60 dni. Ta ukrep je namreč že prisoten v rezultatih po obračunu za I. trimesečje. 2. Pri sklepanju komercialnih poslov je dajati prednost tistim nakupom In prodaj i blaga ter i storitev, ki se lahko zaključujejo na osnovi kompenzacij, ki ne povzročajo odliva sredstev z žiro računa podjetja oziroma TOZD. 3. Pri TOZD MK, ST, GR, ZH, NT, KB, KŽ, KR, KO in ME je povzročiti znižanje zalog- surovin in materiala, zlasti če je neku-rantno, pri KŠ, KO, HM in KB pa zaloge trgovskega blaga, ki so z • vidika angažiranosti sredstev pretirano povečane. 4. Limit obratnih sredstev mora interna banka posameznim TOZD redno mesečno določevati in spremljati dnevno angažiranje. Prekoračevanje limita brez soglasja FRS se mora v prihodnje sankcionirati s penalno obrestno mero, o čemer odloča odbor 'Ib. 5. Plan potrebnih obratnih.' sredstev morajo TOZD in .interna banka izdelati na podlagi gori spodarskega načrta za letošnje leto do 5. 6. 1975. DSP je bil podan predlog za pokrivanje izgube po ZR ža leto 1974 TOZD Kmetijstvo Radlje v višini 1,053.215,50 din. Po razpravi DSP sklene, da je osnova za pokrivanje rezervni sklad TOZD po stanju 31. 12. 1974,-iz katerega dajo posamezne TOZD posojilo. ' Obveza za. posojilo TOZD nastopi po sprejemu tega, sklepa delavskega sveta v TOZD. Pogoji kredita se določijo s sanacijskim programom, ki bo obravnavan na naslednji seji. Hmezad ima obvezo za pokrivanje izgube bivše TOZD Vital, ki je nastala pred. izločitvijo iz podjetja v letu 1974 do 30. 6. v višini 2,214.705 din. \ Po razpravi DSP sklene, da je osnova /a pokrivanje izgube'sta- nje rezervnega sklada posamezne TOZD z dne 30. 6. 1974 in' predlaga TOZD, da sprejmejo sklepe, da se ta sredstva dajo • podjetju »Slovin« za TOZD Vital kot posojilo za dobo 10 let z moratorijem do 31. 3. 1976 po 8 % obrestni meri. Na podano poročilo o poslovanju firme v inozemstvu Hmezad Trade na Dunaju, sprejme DSP poročilo na znanje. Istočasno sklene, da se dosedanja firma Hmezad Trade v inozemstvu preimenuje v UNITRA, da se razširi poslovni predmet in da pristopi k firmi še Emona Ljubljana kot tretji partner firme UNITRA. Na obrazložitev glavnega direktorja sklene DSP, da podjetje pri- štopi k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi SIS za nafto in plin v SR Sloveniji. Ta sklep velja'potem, ko sprejmejo sklepe o sprejemu oz. pristopu tudi delavski sveti TOZD. Za skupnega delegata podjetja se določi Boris Skalin, dipl. ing, agr., vodja investicijskega oddelka. Na predlog TOZD Mešalniea krmil sklene DSP, da da soglasje o včlanitvi Mešalniee krmil v poslovno združenje za živinsko krmo KRMIVA Zagreb. Na predlog FRS sklene DSP, da se znesek 3.655,70 din za stroške sodnih taks' odpišč v brème skupnih/sredstev podjetja. Franc Sàvinek Šaša za julijske dni — Hej, vídya tani notri, pohitita! Ugodno prodam dobro ohranjene grabeže za Fe-35. Antoh Marko - Črni vrh 52 Tabor Ce je~~na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Aleš soparen, in suh, napravi za zimo si dober kožuh. Zlobni jeziki so strašnejši od revolverjev. če je slep razum, So . slepe tudi oči. Občuduj cvet, utrgaj popek. Obstaja izvrsten Učitelj, če ga razumemo: to je narava. Nesreča zato ne počiva, ker. ji marsikdo biti naproti. OGLAS STRAŠNO KMETE: PRIKLJUČEK ZA KOSO — Hčti mi ie vsak dan bolj podobna. . — Moj bog! Ali mislite, da se ne da. nič več narediti? Hmeljar Izdaja. delavski svet kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton Gubenšek, dipl. kmet. inž. — predsednik, in člani; Jože Hojnik, kmet, Janja Košir, dipl. tehnolog Janez Luževič, diplomiran kmetijski inž. Bogdan Pugelj, dipl. kmet. inž,, Vinko Strašek, pravnik, in Mil jeva-Kač,, dipl. kmet. inž. —urednica strokovne priloge. Glavni in odgovorni urednik inž. Vili Vybihal.—' Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat na mesec v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 36 din.— Tisk. in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje, r-' Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 18. 2. 1974 je Hmeljar prost davka o tl-prometa proizvodov.