GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CWckg«» B., pomieijfk, 2. avgusta (Auyuat 2), 1926. Idi lir ki 1101, AM ti Oct. t, ltlT. hAnMn J«m 14. 1911 Nad tričetrtlne prispevkov so dali magnatje, ki koniroUraJo plin in slsktriko v Ilillnoisu. Insull bo moral «e pojasniti, kolik» j* dal Chicago, III. — Peti dan pre-iikave je dokasal, da so bili glavni prlspevatelji v kampanjski sklad Smitha magnatje, ki kontrolirajo plin in elektriko v državi minis, in sicer naslednji: Samuel Insull* ki je pp posedanjih izpovedbah prispeval sa volilno kampanjo Smitha in drugimi kandidatov, f 196,2*6.19; Ira C. Kopley 26 Usoč in Clement Studebaker 20 tisoč dolarjev. V kampanjski aldad Smitha so imenovani prispevali skupno $216,226.19; koliko so prispevali imenovani za druge kandidate le ni pojasnjeno. Tako bo preiskovalni odsek zaslišal ponovno Samuel Insulla, koliko js prispevel za kampanjo drugih kandidatov v okraju Cook. Kot le večkrat omenjeno je Frank L. Smith, predsednik illinoiške trgovske komisije, ki določa cene vpem javnim potrebščinam, M elektrika, plin In •vozne cene na železnicah; Imenovani trije, Insull, Copley in Studebaker pa kontrolirajo vse naprave za ljudeke potrebe ra-zun Želesnic na parno silo, kontrolirajo pa električne želesniee, kot je razvidno iz naslednjega: Samuel .Insull je glava tvrd-toe Common wraith Edison Co., ki je edina družba za proizvajanje elektrike v Chicagu t nadalje je odločilni faktor pri [ontrolo bodo Imeli nad 90. odstotkov svetovne produkcije. V vojnem času so kralji bakra želi ogromne profile. — Po teh, velikih dobičkih ee Js napravili velike dobičke. Za dokaz naj služi samo par primer. Anaconda Copper kompanije je imela v letu 1926 čistega dobič-Jta $17,640,682, kar pomeni 11.6 odstotkov profits od njene o» grom ne kapitalizacije $160,000,-000. , Cerro de Paeco kompanija, ameriško podjetje v republiki Peru, je imela $97.21 odatotka prof i ta od svojega vloženega ka» pitala fed. do Nevada Consolidated Copper kompanije, ki Je imela najnižji dobiček in še U je znašal 27 odstotkov od njenega vloženega kapitala, S temi ogromnimi dobički pa kralji bakra še nflso zadovoljni. Vss znamenja govore, da je produkcija že pod kontrolo, kajti padla je nepj^čakovano v mesecu juniju tega leta. In zakaj se je to zgodilo? Na to vprašanje odgovarja Wall Sitreet Journal, ki pravi, da bo v jeseni cena ba-krat izi^dno visoka. Kralji bakra pa zelo slabo plačujejo rudarje, ki tvegajo globoko doli pod zemljo svoje življenje zanje. Mezda rudarja znaša v Ameriki pet dolarjev ali nekaj manj na dan. V nekaterih krajih jim pa plačajo komaj po štiri dolarje na dan. Kralji ^akra dobe za funt bakra štirinajst centov. Za mezdo, to je za vse delo do časa, ko je čist baker pripervljen za razpošiljanje, pa fedajo od 2Vfr do sedem centov. Mezde rudarjev ln delavcev v talilnicah se ttS bodo. povišale, «ko se radarji ¿a44e«ti ne bodo organizirali In kralj« bakra prisili», da jih povišajo. IIAWEOTTIJEV SPOMENIK V ARGENTUL Utlčna akcija MS0taJt potreba Montreal, JjLaa. t- Kanadsko 4elavetvo apopolnjuje svojo politično organizacijo, da bo kos svoji nalogi, kadar napoči daa volitve. 8keraj vse delavaks strokovne centrale Sp zastopane y lokalnih orgaafcscUah delavske stranke, fttaalltvno organizirano delavstvo Je zaradi so» diščnih alocij'sadnie čase prišlo do prspričanja, da M mora politično organizirati In v volilni kampanji nastopiti kot razred. Sod toča so sadnje tos proglasila pttcetiranje ob šseu atavke in bojkot sa nelegalno slrnijo. Predloženo je. da se v Montreal u, ki ga sestope en delavski zastopnik v postavodajni zbornici, koncentrira delo za izvolitev treh delavaklh zastopnikov. . Največja popolnost ss o-brača na provinco OtjUrio, v ks-teri je bila delaVaka stranka v mlnolem selo aktivna. Ko je bia provincfjalna vlsda sestavljena ls zastopnikov farmarjev in ddsvasv, so lapradnjaki ln laborktje Ml dvajaet zastopnikov v paiiamenfUi, toda pri spdošnih volitvah v mlnolem letu so izmed v*eh «mvedrlM volilne bitko gftsa. Macphall, n» prednjskinjs, ia Peter Heffsr-man, isbortt. i i, < \ m chieagft I*- — Kralji bakra Kdaj ustanovljajo ogromno pod-Betje, ki se bo pečalo z izvozom ■bakra v'tujeoemativo. Ta kom-Kanija za iavo» bakra bo kontrolirala 90 odstotkov svetovne Krodokoije bakra. Kontrolira Ho ameriški kapital. ■ Anaconda Copper kompanije ■e največja enota s svojimi podružnicami v tej novi organizaciji, kajti ona kontrolira «pet in Bvajset odstotkov svetovne pro-Idukcije. Na to elede druge juž-■no-ameriške in severno-ameri-Eke kompanije. I V vojnem času so ameriški ■kralji bakra podražili baker pri ■funtu za 20 centov in njih po-■vprečni dobiček od vloženega ka-Ipiiala je znašal 64 odstotkov. ■Posledica teh ogromnih dobič-Ikov je bila, da se je kapitalizacija v tej industriji od leta 1909 do leta 1919 povišala od $418,-338,860 na $1,161,819,286. Od leta 1928 je bilo napravljenih več poizkusov, da bi peea-mezne kompanije znižale, produkcijo. Uspeha pa ni bilo. V letu 1926 so producirali izredno veliko bakra. Svetovna produkcija je znašala 1,686,688 ton. V prvi polovici let» 1926 je pa produkcija bakra prekosila produkcij* bakra-* ia* 1925. Kljub tej povišani dukciji bakra so kralji bakra proizvajanje kurilnega in sve-tilnegs plina v Chicagu; nadalje je sopet predsednik čiksške Sad ulične železnice, vodja tvrd-ke Northehi Public Utilities Co., ki je edina tvrdks sa proizvajanje pliaa in Elektrike v severnem delu drzkve Illinois; in Central Illinois Public Service Co., ki je zopet edina tvrdka, ki oskrbuje prebivalstvo v tem dl-striktu s elektriko in plinom. V splošno Ss ps lahko reče, da Je InsutlliMB: omenjenih podje- tU. (Dalj« ns t. strani.) Z latStltf dragJhM^lčnlh napisov. Delsvci so prihajali v Central Park še zgodaj »JutraMv* url prsj kot «t bil napovedan sače-tsk demnriMtrscU. Po končansm pohodu so ss delavske trume sbrals na širokih trgih okrog spomenikov boriteMi sa mehi-ško svobodo—kot Je spomenik Benltu Jusresu—kjer so govorniki pojasnili množicam stališča vlads in delavstva v tekoči krisl. Klerikalni voditelji le niso komsntlrsll današnjih demon, stracij. (Paljs as S. sfeanl.) riNOIRAN CBflTffl 10P SB NI OBNK1BL Italijanski fašist s Mi—sMiil- Jem vrad J» Ji ^uptt. — Prs» , Jsla sta, kar nJim* Js šlo. London, AagU>. — Nedsvno Je prišel neki neznanec v glavni stan dslavske In socialistično in-ternscljonsle in je isprsševel, ns kakšen način bi prišel do bulstl-na "International Information" (Mednarodne Informacije), ki ga iadaja glavni stsn delavske In socialisti*» Internacijonale. Povedali so mu, ds Js trsba, da povedati ime in plačati naročnino. Necnansc ni hotel povedati ime- a In Je nato odšel. Kasnsje Js vni stan prejel naročnino od nekega mr. %>inaczola Is Curiha. Poizvedovanja ao dognala, da Je SpJnssufta uelužbsnec na Italijanskem konzulatu. Uprava buletlns mu tfe pa odgovorila, da mu vrača sedem In pot frankov, ker on lahl» aaroči list naravnost sa svojega delodajales, t. J. Italijanske* konzula ali ps sa Mnssollnlja aamega, kar socialisti nlmaje aobenih tajnosti, temveč še Me informirati Htali-Janske fsJfete, ds bodo vsdsli, kako delsvskl rszred v Bvr p' sodi o njih. Uprava Je dalje povedala, da Jo je pred nekaj dnevi obiskal neki ftcntleman, mogoče flpinossols ssm — ki Je iskal Informacije, na kakšen način.bi se lahko nsročii na bu-letln dslavske Ia soclsllstičns ln-tsrnecijonele. Uprava nagts-ša, da so vse te tsjnosti nepotrebne. Bulstin nsj neroče direktno njsvovi detodsjslci. Chicago, ID. — Argentinski socialisti so postavili italijanskemu socialistu Matteottiju, ki so ga umorili f Mistični savratni morilci, ko je bil na pot« v italijanski parlament, spomenik. Spomenik je relif Iz brona, ki ga je izvršil italijanski socialist Zijardlnl. Na «spomeniku se vidi MattSotti v pozi jpvortoika. Tobak in užigaliee U rad dal privatnim kapitalistom. Zbornica so sastsvksll pri Allen Bros. kompanljl sa raspsšaaenje Mleka, izjavljajo, da Je skoraj Šestdeset odstotkov trgovine s mlekom prešlo ns uaijske tvrdka. Stavkarjl so šli od hlšs da Mšs .in odjsmalcsm rsslošlll, zakaj so csstavkali. f . Pariz, 80. Jul. — Poincsrejev nov projekt sa rešitev franka je izroditev državnih monopolov privatnim korporacijsm. Poin-care bi rad oddal v privatne roke monopol tobaka in užigallc. Levičarske stranke, ki so že od nekdsj odločno proti oddaji državnih monopolov privatnemu izkoriščanju, napovedujejo oster boj temu projektu. Zbornicanje všeraj odgiasovs-la s 331 glasovi proti 181, da ne bo amendimle Poincarejeve finančne predloge, ker bi s tem preveč zavlekla. To pomeni, da !><> 'rešitvena" predloga vlade «prejeta brez vsake Izpremem-l>e v par dneh. Kljub energičnemu natezanju se frank Še ni dvignil kakor bi vlada rada. Chlcago, Dt. - AlfHd Hirseh, prodajalec obvezal* (bondov), vposlsn pri tvrdkl H. O. Stone and Co„ Je dobil naročilo, da naj nese obvesnlss v vrednosti pet tisoč dolarjsv neki drugi tvrdkl, ki Jih Js kupila. HlrseK Js pa moral Izplššatl neko aa-padlo vsoto (n, ker nI Imel denarja, Je čras eno uro prldri v sobo svojsga dsiodajalea In ves v strahu pripovedoval, da J« bil na poti nspaden od nekih sli« koveev, ki so mu pobiill vse, kar Je Imel pri ssbit in ravnotakb tudi savluk s bondl. Ker Je pa preveč nsUnčno opisal ta "rop", Je policije prslsksla njegovo slaaovenjs In dobila savltek onih obveznic, ksters so mk slikevcl "ukradli". Vsled tega Je bil pridržan v zaporu. Zdaj se žetsanloe sopet debli-kamne. — Ze kuliasmi ss izigrava* politične note» v Montreal, Kan. — Kanadske železnice postajajo zooet do-bičkanosne ia sa kulissnn se isl-gravsjo poteze, ds pridejo železnice zopet v roke privetnim interesom. / Patenaude, politični ljubljenec finančnikov, Je postal J ulični minister v novem Melgheno-yem kabinetu, ki Je nasledil senčnati kabinet, o katerem Je rekel parlament, da Je nelegalno sestavljen. Parlament Je bil rsEpoščsn, ker Je to rekel. Arthur Meighen, ki Je nsJVsč odgovoren, da se bile benkrotne šslssnlne obešene ksnsdskemu ljudstvu, Je lani pri volltveh v jeseni odklonU kritizirati jsvno lastništvo želsenic. In tako so zegovondkl in podporniki kapitalističnega načina a blagovne produkcije in distribucije žrtvovali precejšnjo vsoto denarja, da Paleneuds organizira konservativne skapino v Queebecu. ; V načrtu Je bilo, ds Patenaude gre s zadostnim številom v Ot-tewo, da Obdrži ravnovesje Ia prisili Melgbeos. de doveM visoki flnanci kontrolo aad nsrijo nallzlraniml šslsanicsml sa skle- VIHAR V ZAPADNJI INDIJI NAPLAVIL PRECEJ ŠKODE BOOTLEBARJEM. Mišmi, Fk. — Zadnji hurikan )• napravil tudi precsj Škode >a/nim bootlegarjem, ki so Ime-i" takozvana "ploveča skladlš-¿■a". katefa so merski valovi po-kopali na dnd morja. Nekateri pravijo, da Je bilo potopljene "p"j ne pijače se okrog pol miljo-na dolarjev. Vsled tega es razni i" tapljačl in drugi dobri kopalci pridne aa deld, ld "Iščejo zaklad". Posebno pridni so ^ncl, bivajoči aa bahamsklh ' kih in posrečilo se Jim še dignitr opojne plječe v vred-nr"»ti $76.000. I' Otoka Naesau ss poroča, da ^ bilt posledice zadnjega huri-K»ns strašna. Vsa škoda se ceni ^«d psi mil Jonov dolarjev. Po-M'daj se še al moglo dognati. *"l»ko človeških življenj Je ss-htevsla nenrje aa tema otoku. C hieege. Illinois. — Ksthsrind Booth. sUra 60 let. Je vsled ne« ozdravljive bolezni poskušala is« vršiti ssmomor, V ta namen Je üdprla v spalni sobi plin In sa vlsgia na postelje. JfJena hči Ross Je pravočasne prišla v soba In ko Js videla, Je takoj laprU plin In poklicala rsšilnl ves, ki Je odpeljal obupano malar v beU nišnico; upanje Je, do okreva. * mm J. PROSVETA OLAIILO SLOVKWgl WABOPKB POPPOBJil JFPMOfr» LASTNINA 8LOVKKSÏB NAKOVNK PODPORNI JBDNOTS lofcaslil m m mirni». Naročnina: Zrdinjani driara < loilitoio IU5 m tri it Chicago ta Cicero $SJ0 m lita, dJ9 M pol Wta. fl.SS ta tri mesaaa, fu té Inojypftvo W OO, N aaler »a rae. kar lau «lk k «P R 0 8 V B T A" «SMS Si. Lewaáala Araaaa. Oban*»-_ "THE ENLIGHTENMENT" National Baaafk Sadat*. Chicar o ) Ckkaao UJM, saš foreto» cetra triât $SJ0 per year. MEMBKS "ÓÍ"THE FIOEBATBD PRESS" ^ Il iifigtMÜw^iw m¥i ......-....... IM IrizpoMlMtt Zfttljt —plaže pa ziiiajajo "Molčeči CaT Je nam že toliko povedal, da bo takoj po njegovi izvolitvi obiskala Zdr. drta-ve velika prosperiteta, da smo eelo najboljnejeverni »koro verovali, da bo ljudstvo Živelo pod republikanskim režimom v največjem blagostanju. Toda, ako pogledamo malo okrog sdk>e, ne vidimo drugega, kot brezposelnost, splošna depresija v industriji, utrgavanje plač, stavke, Mgggg^ vsem Dateai r okl*t«Ja n. p r. (July SI, 1»1«> pele« raiefa laieaa na naalare ■taldaraai 1« » Uai daereai petekla aaroéalaa. Peaerlto le da ae ra» ae aatorf Ust ■__ BOJ BRITSKIH RUDARJEV JE BOJ ZA INTERESE VSEGA DELAVSTVA, Ne podamo se! To je parol« britskih rudarjev, ki se dobro zavedajo, da se pe bojujejo le za svoje interese, temveč za koristi delavstva vsega sveta. En milijon rudarjev je na stavki od dne 1. maja. V preteklem letu so britski rudarji zaslužili povpreč-, no od 15 do 11 dolarjev na teden. Premogovniški baroni so se pripravljali na letošnjo stavko. In tako je tri pto tisoč rudarjev povprečno zaslužilo v tem letu le po sedem in pol dolarjev na teden. Premogovniški baroni so stradali rudarje in njih družine z namenom, da izvojujejo hitro zmago. Ampak tfritskim premogovniškim podjetnikom niso bile te mezde še za dosti nizke. Skušali so znižati t« be-raške mezde in podaljšati delpvne ure, da se britski rudarji in njih družine pogreznejo še v večjo revščinb. Zahtevali sp, da rudarji ostanejo na delavnem prostoru osem ur mesto sedem in pol. Zdaj je pa britskim premogovniškim podjetnikom pr$la na pomoč britska to-rijska vlada. Sprejeta je bila postava, da rudami ostanejo na delavnem prostoru osem ur. Ta postava Je udej stvila zahteve premogovniških podjetnikov,__ Vzlic temu dejstvu so pa rudarji izjavili, da ne privolijo niti v cent anUanja mezde in niti v eno minuto podaljšanja delavnega časa. / Britski rudarji zahtevajo naeijonalizacijo premogovnikov. To pomeni, da britski premogovniki postanejo splošna lastnina britskega ljudstva pod kontrolo rudarjev, ki delajo v premogovnikih in spravljajo premdg na svitlo, da služi ljudskim potrebam. Kapitalisti vsega sveta se zavedajo kakor rudarji, kolike važnosti je stavka britskih rudarjev ne samo za britske rudarje in britako delavno ljudstvo, temveč sa delavno ljudstvo vsega sveta. Ako bodo rudarji v Bri taniji poraženi, tedaj prično najprvo trgati mezdo, in podaljševati delavni čab drugim britskim delavcem. Za francoske, nemške, ameriške in druge kapitaliste, pa pri» de lepa prilika, da se prično izgovarjati, da ne morejo več konkurirati britskim kapitalistom, ker se je v Britaniji znižala mezda delavcem. Da bodo sopet kos konkurenci, je treba znižati mezdo In podaljšati delavni čas francoskim, nemškim, ameriškim in drugim delavcem. Posebno ameriški premogovniški baroni bi kazali na britske razmere prihodnjo spomlad, ko poteče pogodba med rudarsko organizacijo in premogovniškimi podjetniki Ameriki. To bi bil krik in vik, da se mora ameriškim rudarjem znižati mezda in podaljšati delavni čas, da bodo lahko konkurirali britskim premogovniškim interesom. Z njim bi pa trobilo vse ameriško kapitalistično časopisje* V tem časopisju bi izhajali jokavi članki, ki bi ameriškemu ljudstvu pripovedovali o ubogih in dobrih premogovniških podjetnikih, ki iz usmiljenja do rudarjev obratujejo premogovnike, pa jim to obratovanje branijo agitatorji rudarske strokovne organizacije. Klicali bi brič» in hudiča na pomoč, da užene te i\cpokHcane in nevarne agitatorje, ki de "igrajo" z ljudskim blagostanjem. Za premogovniškimi podjetniki bi prišl) drugi privatni interesi: jeklarski, železniški, stavbinski, tobačni, mlinski itd., da se potisne dolj življenjski standard ameriških delavcev, ki so si ga izvojevali s velikimi žrtvami in trudom. Boj proti organiziranemu delavstvu bi pričel na celi črti in padale bi zopet delavske žrtve za ohranitev življenjskega standarda. 1 ■ Stari delavci se spominjajo, kako je bilo pred desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi leti. Kakšni silni boji so ne bili ns ameriškem industrijskem polju, kako so padale delavske žrtve na desno in levo. In teh časov gotovo noben delavec ne želi, da se zopet vrnejo. Delavstvo si mora obdržati, kar si je priborilo po večletnih bojih in bojevati se mora za nove pridobitve. Zato pa nobenega koraka več nazaj, ampak le naprej. Ameriško delavstvo pa to izvrši lahko brez velikih žrtev na ta način, da izdatno podpira britske rudarje v se- danji stavki, tako da zmagajo in porazijo britske premogovniške podjetnike in torije. Ta podpora pa mora biti moralna in finančna, da britski Hsdarji izidejo zraago-viti iz sedanje sUvke. dnu po deset ali 12 ur na dan, tedaj bi komaj zaslužili tiaoč dolarjev na teden, in s to plačo naj se delavske družine polteno prežive! In ne samo to, da so.delavci v tkalnicah tako slabo plačani, ampak delavci so vposleni samo delil? in o« polni čas. Junija meseca so vse predilnice obratovale samo podnevi In ¿e tedaj aamo z 88 odstotki delovnega časa; aprila meseca je bilo ne* koliko boljše, ker so delali tudi nadčss. Junija 1920 so predilnice obratovale z 89 odstotki delovnega časa. Najboljše so obratdvaleL predilnice v Južni lzpore in — visoke cene «ivljsnskim potrebščinam. Ni* kjer one toliko in tolikrat obljubljene prosperitete za delsvce in fsrmsrje; da prosperiteta Je za velepodjetnike in velefinan-Čnike, kot Je n. pr., izkazovalo poročile o dohodkih, katere Imajo delničarji — katerih Je ps zelo, zelo malo —< železnic. Pro-speriteta Je obiskala samo pri-vflegirance, obiskala Je samo o-ne, ki so brez skrbi za vsakdanji kruh. PH delavcih in farmarjih se ni ustavila, šls Je Naprej ,. . Za primero vzemimp samo dr žavo Massachussetts, dom "molčečega Cala". Po poročilih dr-žavnega delavskega depsrtmsn-ts za mesec Junij Je število vpo-slenih delavcev padlo za tri odstotke od meseca maja In oaem odstotkov manj vposlenih v mesecu juniju kot Jih je bilo v mesecu marcu. Ne celo v treh mesecih'je bilo odpuščenih nad osemdesettisoč delavcev. Tako je bilo meseca junija letos vposlenih veliko manj delavcev kot v temu mesecu pred enim letom, ali sa Osemnajst odstotkov manj kot v let» 1928. To brezposelnost občutijo delavni vseh strok, In ni omejena samo na gotovo industrijo. Od dvajset glavnih industrij v tej drftavi obratuje petnajst samo delno; najbolj so prizadeti delavci vposleni v tovarnah gumi jastih obročev za avtomobile. V teh tovarnah je bilo odpuščenih devet odstotkov delavcev; v in dustriji strojev za predilnice je bilo odpuščenih osem odstotkov vseh delavcev. Po pet od stotkov vposlenih (Jelavcev je bilo odpuščenih v bombaževih* tkalnicah, tovarnah pohištva in tovarnah gumijaste obutve; v čevljarski Industriji Je bilo odpuščenih štiri odstotke vseh u-službencev. Nadaljno poročilo izkazuje, da je 48 odstotkov delavcev vposlenih samo del časa; lansko leto junija meaeca je bilo samo 41 odstotkov delavcev tako prizadetih. Skoro vsa industrija o-bratuje samo del časa ln ne polni Čas, in aicer Vse glavne industrije v tej državi; te industrije so namreč, avtomobilska, čevljarska, konserviranje meaa, izdelovanje peči, izdelovanje strojev za predli ničem 1N>ISVS nje vdlnenegs blaga Kakor je padala vpoAlfcnoat, tako ao padale tudi mezde. Povprečna mezda delavcev v industriji Je znašala junija meseca 124.07 na teden; Je nekoliko nižja kot Je bila maja meseca, vendar malo^višJa kot je bila laneko lete junija meaeca, ko je znašala povprečna ihesda delavcev aamo $28.42 na teden. Moški delavci so povprečno zaslužili na teden po $28.71, ln lanske pa aamo $16.89. Najboljše so plačani delavci v tiakarski obrti, kjer se zaslužili moški delavci povprečno po $34 28 na teden ln ienske pa po $22.16; najslabše so pa plačani delavci v barvilnkah manufak-turnega blaga, kjer so zaslužili komaj po $24.27. došim aa ženske zaalužile po $17.82 aa teden. Ženske so bile najslabše plačane v pekovski Obrti, namreč aamo po 14.64 dolarjev aa leden, dočka ae moški sMhiftili v tej obrti povprečno po 187.77 na teden. V splošnem so pa delavci v tek»ti 1 ni (tkalnicah) iadtt-strijl najslabše plašen!; njih pa-vprečna delavska mezda Je ko» maj znašsls po $18.71 aa teden ia ako bi delali polni čaa, t J. vseh 82 tednov ln šest dni v ta- Karolini in severni Karolini, namreč dvakrat toliko kot predilnice V državi Massachusette. Ako pogledamo poročila dr: žavnih delavskih departmentov drugih držav, vidimo, da ni nič boljše, ali pa 6e slabše. Premogovna industrija je pod ničlo, stavbinakS industrija Je pričela pešati, in tako naprej. Znamenja političnega položaja ao pfl tukaj, da bodo Vodilni faktorji najbrfte Zopet nalašč napravile nekako krizo v industriji, ker se bližajo volitve. Drugi vzrok, in ta je pa najvažnejši, je pa, da je postala Evropa hudi konkurent ameriškemu delavcu, ne toliko kapitalistu, o Čemur Je bilo pred kratkim že pojasnjeno, «i -- ' ■ \ rl V d- SUD S NASELBIN Srednjeveška procesija v Milwaukee ju. Milwaukee, Wisconsin. — Dne 5. julija ao se nekako ob treh popoldne zbrali modfcje in žene v šfcaiirju na 52. aveniji severno od National ave. Osatytani dolgimi regalijami ao čakali, »kdaj se pripelje presvetli škof Bonaventura Jeglič. , Verniki ao nestrpno čakali, toda JeaHča ni bilo, mesto njega pa se je vsula nanje viharna ploha. Verniki z regalfjami in zastavami ao bežali na vse kra je, kakor da bi Jih veter raene-sel. Mislili so, da je boljše odnesti suho in zdravo kožo kakor pa sč presvetlemu kazati v mokri obleki. Zastave ln zastavo noše so vedrile pri 75 procentno ,katoliškem rojaku A. R., katerega je tudi družina tri četrt katoliška, eno četrtino pa narodniaška. Slednja merica postane .nekoliko večja, ko ga mož dob malo pod kapo. Tsfcrot je velite narodnjak. F. S. se je urno sukal kot re-.porter s kamero. Skrbelo ga je kako bo nspravil bolj zgodovinsko sliko, da jo bo Iptzal vernim ženicam (rdečkarji jim pravijo tercijnlk»), s katerimi ima vedno posel In ga z moškimi sploh imeti noče. To spada namreč v njegov delokrog, kajti duftl mu v hitrejše prenašanje pošte od hiše do hiše. J. S. Je bil neizrečeno srečen Nosil je zsstsvo svetega Jane za.' Ponosen je bil, ampak neroden tako, da mu je zastava z droga padta ln mu je ostal sam drog v rokah, čeprav je imel dve regalijl. Imam celo vrsto potfretov slavne procesije. F. F. je pohi tel fakszSTŠast presvetlemu, zato ga nikakor ni smelo manjkat v ftpalirja. Višek časti ** je dosegel J. Q., ki Je Imel to slavno čast, da je prečastitUtvo svetost voefl is Sheboygsna na West AF-itla. Vedel je, da toliko čast malokdo dosefts v življenju, zato mu je sijala nebeška radost s nebe-Jkcga obraza. , Prišla is željno zaieljena ura. Avti so tulili, čeprav veliko po-zneje kot je bilo določeno; Bona venture je imel moža postave iS seboj, ia pred avti je bil sopet drugi mož poetave. Umevno je, da ao bUi le sa parado, drugače .sveti met, ki veruje v evolucijo, ne veruje v fizične napade. Dospeli so 4o aloveneke car-kve, ki pa je sloveaeka le toliko čaaa. dokler jo Slovenci plaču Jejo; ko bs plačana, bo škofeva. .Ponavljali ao ae pobošni prhto-ri. VemOd eo naakakavaH škofovo roka ta mu Jo Hsali. kot as-airadaa psa a uko kost Svtša-noat Je dosegla avoj višek, ko so škofu nataknili na glavo veliko mttro Ia mu dali v roke sakriv Ijeno palico. Takrat je pričela komedija, ciricuška procesija Je stopala okoli cerkve. Pokazalo se je veliko igaoran-ce in hinavtčine. Nekateri so pokazali, da ae nieo le čisto nič osvobodili tistih budalosti, ki so jim jih v bivši Avstriji vtepall v glavo in da so še vedno po pas-ponižnj. Kar so ljudstvo v tistih časih učili, tinto sedaj po papagajsko ponavlj^, ker ljudstvo so bgi pokvarjeni in za-strupljeni možgani še predno Je lilo sposobno ašmostojno misli-i. Začelo je to takrat, ko so o-trokom vbijaH v glavo, da Jim Miklavž prinese kolače. Njih možgani so slabši kakor avtomati: avtomat deluje, ko je navit, možgani teh ljudi skozi vss ta leta nieo delovali. Kakor hitro navaden poneamnjevalec obleče belo srajco čez hlače in si^da prek p sebe zlat oroat ali se kako drugače našemi, že nore za njim. Roko gredo Ufcat -človeku, kakoršen je Jeglič in »oklekujejo pred nJim kot naj-5olj barbarski pagani pred svoji« mi »maliki. Samo pomilovanja je vredna taka msss. Da bodo Slovenci v Milwau-keeju vedeli, ako so monda Že pozabili, navedem tu nekaj Jeg» ičevih zaalug: Kot škof je preganjal poštene duhovnike in vse tiste, ki niso hoteli zlorabljati spovednike in prižnice v politične namene; u-x>g je bi\ učitelj, ako je pokazal svoje prepričanje in si upal povedati reank»; izdal je skoro vsaki mesec (pastirski list proti naprednemu časopisju in poduč nim knjigam; pisal je gorostas-ne brošure ženinom in nevestam, katere je pozneje nazaj kupoval; vojnem času Je zopet spisal brošuro fvojnim vdovam", in sicer tako pornografično, da ae tu navajati ne sma; pomagal je vodiški Johanci potiti telečjo kri; sežgal je prve knjige Ivana Cankarja j blagoslovil je sv* atrijsko moriino orožje in utrdil geslo: Srbe ns vitoe! Pozneje, ko je avstrijska gniloba propadla, pa je začel propagirati za srbsko, dasi drugoversko monarhijo. To so nekatere zasluge škofa Jegliča, le prečkajte jih, <smo kajpada val trdni stebri take lopoVake civilizacije. Mi smo za škofe v ne kupilo, 6e bi se slučajno prve obrabile. Starši pa pomnite, čimveč bo mladine, toliko večje bo veselje, -r Frsnk Franko. Slamnat Slov*nalfega delavske Coilinwood, Ohio. — Poročati moram o slavnosti Slovenskega delavsk brezuapetno. Tudi se ni moglo dognati, odkod je pokojni Mar tin Zgmic prišel v Ameriko O bi kdo mog^ i tem odru dati kakšno pojasnilo, je napmšen, da to naznani na naslov: Yugoslav Cam* lesion s r of Bmigrs-tion, 1819 Broadway, New York City. a a a Odrini, edrlnl, brate! Ce se solnčne pege — *** Jih poščegetaj — krive Jev, povodnji, tornadov, boleiiA vojake in vseh teh velikih se-sreč, zakaj ne bi naložili ns »J«" hova pleča tudi teh proklet'»« ^ ficltov v bolniških skladih K. t. 8. DVAINDVAJSETI POROD ^ VZROCIL SMRT. Alpena. Mick. — V tuksi^Jj bolnišnici je umrla šens P^* Wolossyka na poroda 22 otro^j nevorojeaeč Je t odi umri «n je bila 40 let. Od 21 etrok. terim Je dala življenje. * vih in najstarejši - sin -J star 24 let. Imela al PO 2. AVGUSTA. - viharjih ii poplavah Sto mrtvih jta Portoriku in 400 na Japonskem. Ciklon pomel ta Italijo. San Juan, Portoriko, 30. jul. — Več ko sto oseb je bHo ubitih in 400 ranjenih v zadnjih viharjih, ki so divjali po otoku, kakor poroča poljedelski tajnik Chardon. Gmotna fikoda znaša preko ,oeem milijonov dolarjev. Tokio, 30, jul. — Štiristo o-seb je utonilo in škode je deset milijonov jenov vsled poplave v| Niifiti na zapadnem obrežju glavnega japonskega otoka. Re k a ftinano se je razlila Čez mesto Točio in več tisoč akrov riževega polja. Voda je uničila 8000 hiš. Med nesrečnimi begunci je izbruhnil legar. Rim, 30. jul. — Silen vihar je včeraj divjal po vsej Italiji od Milana do Sicilije. Po vsem se-vemovzhodnem ^delu Italije so hiti izlivi dežja in toče in na gorah nad Vidmom je zapadel sneg? London, 30. Jul. — Na otokih v angleški ožini je bil včeraj potres. i,ETNO ZBOROVANJE NEMŠKIH SOCIALISTOV« V POLJSKI. London, Anglija. (I. I.) — Dne 27. junija so nemški socialisti na Poljskem obdržavali svoj kongres v Lodzu. Kongresu je predsedoval sodrug Zerbe, član sejma (poljskega parlamenta), Nenuški socialisti podpirajo zahtevo za zgodnjo sklicanje parlamenta iirodreditev volitev v parlament. Oni «oglašajo s skupnim sodelovanjem nemških, poljskih in židovskih socialfartov na Poljskem. Kongres je zahteval, da izvoljenim občinskim za-stopom podeli več pravice in rasaširi njih delokrog. Dalje je kongres naglasil staro zahtevo nemških socialistov za popolno avtonomijo narodne kulture glede poduka in avtonomno u-pravo za nemško manjšino, ki naj se zrcali v javnem in legalno priznanem telesu. V razpravi se je čula splošna nezadovoljnost o Pflsudskije-vem državnem «preobratu. Popolno sdrušenje z nemškimi socialisti v Vzhodni Sleziji se ni doseženo, toda socialistični zastopniki.« Vzhodne Slezije so nagktšali, da se m kmalu izvrši. Združenje nemške socialistične delavske tftranke z delavsko in socialistično, internacijonalo je bilo potrjeno. SENATOR CUMMINS UMRL ZA SRČNO HIBO. lies Moines, la.— Senator Albert B. Cummins je umrl soboto zjutraj ob 4:15; vzrok srčna hiba. Star je bil 76 let. — Senator Cummins je bil zagrizen pristaš sedanje Coolidgeve •uiministracije In avtor famoz-nega železniškega zakona, ki nosi ime "National Transportation Act"; nadalje je tudi pomagal pri sestavi takozvanega "Clayton Act", ki definira razliko med delavakimi strokovnimi organizacijami in Sherma-novemu protitrustovskemu zakonu. Prvič je bil izvoljen za senatorja leta 1908 in prva leta je bil odločen priataš Rooaevelta in *e je prišteval med takozvane "progresivce", toda počasno Je 7 lezel popolnoma v tabor stare republikanske garde. Kolikor je prva leta deloval za dobrobit farmarjev v zapadnih državah, toliko je sedaj zadnja leta nasprotoval, vsled česar Ja tudi pri zadnjih primarnih volitvah I ' "Padel. Od leto 1908 je bil ves član senatne zbornice *in v * tdnjlh letih je bil predsednik " natnega Justičnega odseks. ki i" zelo važen odsek. — Vsled ri ingote smrti Je izpraznjeno mesto v senatu, na katero mesto governor imenoval začasno r * mestnika; ravnotako ja Iz-i rh/njeno mesto predsednike J "Učnega odseks ia govorice ša krotijo da bo najbrie imenovan na to meeto senator Norris is N>braske, ki je poleg eeaatorja Koraka najatarejšl član eenatne GLAVARJI NAPRAV ZA LJUDSKE POTREBŠČINE PODPRU KAMPANJO • » SMITH A. - (Nadaljevanj« s L strani.) / Ira C. Copley pa kontrolira zopet (Kidajo elektrike in plina takozvanu. dolini "Fox" (Fox Valley) in v nekaterih premogovniških okrajih v južnem Illinoiau; kontrolira tvrdko » »uniiuin.t ivruKO . .... - „, T.. . Western United Gas and Elec- doí)jti. ?rvi mi,*on' 0<,UI, umi trie Co. Clement Sjtudebacker ima pa v posesti tvrdko Illinois Power and Light Co., katero je preku-pil od sedanjega senatortja William Bt McKinleya leta 1923, pri kateri tvrdki je menda McKinley še vedno "častni predsedavatelj upravnega odbora". V tej družbi je združenih 39 malih družb in oddaja elektriko in plin krajem ležečim med Peorio in St. Louisem. Po zadnjem ljudskem štetju je v državi Illinois okroglo sedem milijonov prebivalcev, in nad štiri in pol miljona prebival, cev. je odvisno od imenovanih treh magnatov za dobavo elektrike in plina; in ni samo odvisno glede dobave plina in elektrik^, ampak tudi, kake cene bodo plačevali. Cene pa kon-trolira#kot že omenjeno illinol-ška trgovska komisija, katere predsednik je Frank L. Smith, ki je kandidiral za zveznega senatorja in za katerega kampanjo so imenovani magnatje prispevali tri šetrtine denarja, v kolikor je preiskava dosedaj dognala. Na podlagi tega je lahko senator Caraway v senatni zbornici izjavil, da je Insul!, ki je pravi monarh nad napravami za ljudske potrebščine v državi Illinois, potrošil miljone ob volitvah v zadnjih par letih, in da je takorekoč dal pri zadnjih primarnih volitvah Frank L. Smithu na razpolago neomejene vsote. Nadalje je izjavil, da so bili glavna opora Smltha pri zadnjih primarnih volitvah imenovani trije magnatje, In-sull, Copley in Studebackere. Poleg omenjenih plinarn in električnih central kontrolirajo vse elektrone železnice v državi Illinois. Vsed tega ni čudno, da so podpirsli Smiths, ker so hoteli obržavati njegovo prijateljstvo, od katterega prijateljstva je odvisen njih dobiček. V kolikor je soditi, so imenovani trije msgnstje na delu, da združijo v eno družbo sploh vse tvrdke, ki'se pečajo z proizvajanjem' elektrike in plina v Združenih drŽavah. 2e sedaj imajo v sosednjih državah, kot je lows, Missouri, Indians, itd. večino teh drtiib pod kontrolo in ravnotako tudi električne železnice. Petkova seja preiskave se je večinoma pečala z zaslišanjem .raznih oseb, ki so vodile lcara-pan jo za Frank U Smitha, iz katerega zaslišanja se je izkazalo, kako liberalni so bili magnatje, ki kontrolirajo elektriko in plin i državi Illionis V petek popoldne je bila seja zaključena in prihodnja aeja bo v torek zjutraj. Kot je izjavil senator Reed, bo na j b rte prva točka zaslišanje voditeljev "Lige inozemskih volilcev", v katero bo posvetil zelo natančno, kot je izjavil. FORDOVA TVRDKA IZDELA NOVE LETALA. """y f Detroit, Mich. — Najnovejši izdelek Fordovih tovarn je "babyplane", kateri je na ogled obiskovalcem Fordovih tovarn. To letalo tehta samo 320 funtov, in dolžina perotnic znaša samo dvajset čevljev od roba ene perotnice do roba druge. Največja hitrost tegs letala Je sto milj ns uro in povprečna pe 86 mflj. Stroj tega letala razvije 86 konjskih sil. Načrt za to letalo Je sestavil 26-letnl strojni inženir Otto Kfcppen. ki je v zelo kretkem času sestavil načrt za to letalo, kot Je izjavil Ford, ki praznuje svoj «8 rojstni dan. Izjavil Je tudi. da bo z izdelavo teh eroplanov počakal nekaj časa. Glede cene ni dragega omenil, kot, da Je mogoče izdelati U letala zelo poceni. Odkrili prvi milijo«, ji hite lahko dalo Reedo Odkriti nadeljaa dva miljona bo pa Se težje. Rasne republikanske frakcije ae v službo , onemu, ki največ plača. . a* > * ' * ' f * Chicago, III. (F. P.) — Znani ameriški pregovor "najtežje je NAROČITE 81 KMJIOO pridejo", je sedaj prišel ob véo veljavo, vsaj, kolikor se tiče preiskave' volilne korupcije v Illi-noisu. Senatnemu poodseku, ki preiskuje, po Čem so kandidati plačevali glasove, je bilo zelo lahko delo dobiti-prvi miljon, toda veliko težje delo bo pa dobiti drugi in še teije pa tretji milijon. Senator Caraway iz Ar-kansasa je namreč v senatni zbornici obdolžit Frank L. Smitha, da je bilo za njegovo kampanjo potrošenega dva miljona dolarjev, in za kampanjo sods-njega Senatorja McKinleya pa fden milijon. Odkritje fprvega ¿milijona je bilo delo prvih treh dni, in senator Reed in La Follette ee Še nista posebno pottla pri tem delu. Erank L. Smith, katerega so indorsirali tudi delavski voditelji, se je najbolj opiral na darove Samuel Insulla, ki ima mo-nojpol nsd vsemi napravami za ljudske potrebščine, — električne železnice, elektrika, plin, itd. — in katerega dobički v Illinoiau so odvisni od tega, koliko ljudstvo plačuje sa rabo teh potrebščin, in katerih ceno določa illinottka trgovska komisija, kktere predsednik je pa Frank L. Smith, ki je dobil nominacijo zveznega senatorja. Toda "dobrosrčni Insull" je prispeval ne mate vsote tudi v kampanjski sklad demokratskega kandidata Brennana in Deneenovi republikanski frakciji. Privatni tajnik Smitha je pri zaslišanju pokazal, kako zvijačen je lahko človek pri zaslišanju oziroma v odgovorih. Ko je bil namreč zaslišan Bmithov kolega v minoiški trgovski komisiji, Edward H. Wrigfct, politični bok vseh črncev v drugem volilnem okraju, mu je Bmithov privatni tajnfk veliko pomagal, in se Wright tako prav lepo hagiazal. Iz vse zadrege, v katero' je petkrat prišel. > Sml-thov privatni tajnik, je namreč zasedel tako (ugodno mesto pri mizi, ,pri kateri Je sedel Reed, da je lahko, «ko se je le nekoliko potrudil, videl, kaj je Reed napissl, in to je potem izrabil, da je dajal direktive Wrightu, kako naj odgovarja. Toda ču-ječnosti La Follejovi ni ušlo, in je prekrižal nadaljne rečune Wrightu in njegovemu pomočniku. Wright najbrže hoče biti drugi francoski kralj Ludvik XIV, Id je ob neki priliki izrekel slavne besede "Jaz sem držsva" ; take je tudi Wright povedal pre-lskovslnemu odseku, da je on najvišji in neovrgljivi gospodar drugega volilnegs okraja. Ko ga je Reed vprašal, katera skupina pa Je za Crowe-Barreto politično frakcijo, je Wright odgovoril: "Jaz sem dotična sku-.pina" ; on js vse: odbornik, predsednik in blagajnik dotične skupine. "V našem volilnem okraju 4«ploh nI nikdar nobenega vprašanja, kdo bo kandidat, oziroma za koga je treba oddati glaso-vs," je Izjavil Wright; "Jaz dam povelja vsem ¿8 zastopnikom na possmeznDi voliščih, katere Jaz sam imenujem in tudi sam odpuščam. Izpolniti mora vsakdo, kar mu ukaftem, sko pa kdo noče tako naredltJ, kot mu uka-žem, pa mora KI." Pojasnil Je, da navadno oni kandidat, za katerega dela, navadno dobi nad tritisoč glasov večine nad vsemi drugimi kandidati. Iz preiskave Je razvidno, da različne republikanske frakcije so nekak stroj za dobivanje glasov ali bolje rečeno sa štetje glasov, ki so najvišjemu ponudniku na razpolago dotlej, dokler ee ne oglasi višji ponudnik. To Je res vidno ia slučaja Crowe-Barretove republikanske frakcije. kaj« vas čas kampanje stala na straqi McKinleya, toda v zadnjem trenutku se je pe dala Smitha. 0 pomočjo Crowe-Barretovik pobojnlkov tn Ins al-lovih dolarjev Je Smith lahka pe- ls dosedanje preiskave Je razvidno, da je sa Smithovo kamt panjo največ prispeval Insull, dočim je vaaj kolikor se da sklepati iz dosedanje preiskave — McKinley potrošil svojega. Ravno tako je Insull največ prispeval za kampanjo demokratskih ksndidstov. Pripomniti je pa treba, da so vse te densrne transakcije »vršile v gotovini, in ne čdkih. "Plačaj v gotovi-ni, in odnosi" (Cash an doarry) je geslo sedanjih političarjev v Illinoiau. VELIKE PROTIKLKKIKALNU DEMONSTRACIJE V MEHIKI. (Nadaljevale a 1. otranM Mexico City, 81. jul. — Danes so bili prvi nemiri in spopadi med policijo in u klerikalnimi množicami, ko ao občinski odbori s sodelovanjem policistov začeli jemati cerkve pod svojo kontrolo. Prvi konflikt je prišel pred cerkvijo San Rafael v Mehiškem meatu. Ko Je prišla policija, da sapre cerkev in zapečati vrata, se je množica vernikov uprla in nI hotela zapustiti cerkve. genske so šle na streho in metale kamenje na policijo. Policisti so najprej ustrelili v zrak, potem pa v množico in ranili devet oseb. Končno so gasilci s močnimi curki vode raz-gnali ljudi. Nemiri so sa pojavili tudi v drugih krajih. V več predmestjih glavnega mesta so bili iz gredi, ko so ženske napolnile cerkve ln jele odnašati svetnike ln {Iruge podobe (Jomov. V več slučajih je kamenje padalo* na policijo in civilne uradnike. Vladni uradniki so že danes zgodaj zjutraj zaprli in zapečatili večino katoliških cerkva. Vlada Je dovolila le nekoliko svstišč Odprtih sa vernike. Močni oddelki svesni čet so bili ras poslani po mestih in deželi, da pomagajo civilnih uradnikom in krajevni policiji akrbšti sa mir in red. Vojaki potujejo na mo-torcikljih in v avtih ter imajo nalogo streljati v vsakem slučaju nepokorščine. Včeraj Je bil aretiran Tito Crespi tajnik papeževega nuncija, ki je bil tukaj od leta 1921. Crespi, khja obtožen kot tuje-zemski hujskač, bo takoj depor-tiran v Združene države, katerih državljan je. Mexico City, 81. Jul. — Predsednik Calles je izjsvil sinoči pred delavsko delegacijo, katera ga je obvestila, da organizirano delavstvo podpira njegov program, da je prišel čas, ko se mora kulturni boj v Mehiki iz-bojevati do konca. "Ura Je prišla, ko se mors po-kasati, če Je revolucija v Mehi* ki triumfirala nad,reakcijo 411 če reakcija še vedno goepodari v naši republiki," Je rekel Cal-les. "V momentu, ko Je bila vaša vlada najbolj zaposlena z eko-nomako In finančno rekonstrukcijo ln ko se Ima na pritisk od zunaj rešiti vprašanje, če. Je mehiško fjudstvo suvereno ali ni, Ja katoliška duhovščina napovedala boj ustavi. Ta boj mora biti zdaj dokončan. To Je boj teme proti luči. Popolnoma sem uverjen, da mehiška revolucija ni bila zaman in da reakcija mora pasti. Zmags bo naša. Jaz sem se vedno zanesel na delavski razred. da bo prednja straža v kulturnem boju kakor Js bil doslej v naših političnih, «ko-nomakih in socialnih bojih; delavski razred Je manj sebičen In vidi širšo perspektivo sa bodočnost avoje domovine," Delavska delegacija Je izjavila: "Mehiška delavska federacija vas obvešča, da je pripravljena braniti revolucijonarne principe vlade. Organizirano delavstvo zahteva od vas »amo to. da bo aituacija Či«U hi da bomo vedeli, kdo Je naš nasprotnik. De-lavstvo zahteva, da vlada odslovi iz svojih vrst vse aektkšlu» elemente, ki še od nekdaj ovirajo energično delo revolucijonarne vlade. Mehiško delavstvo se še dolgo bori sa svoje pravice In svobodo mišljenje. Sedanja Ig- bratom v glave misel, da sta duhovnik in vera eno in isto. Ml moramo pa dokazati ljudem, da to ni rea in da duhovščina pro-fanira vero, ker jo slorsblja kot orošje sa protlrevolučijo ln za oropan je ljudstva revolucionarnih sadov. Vsled tega proletari-jat nudi vladi svojo brezpogojno pomoč, obveščajoč vas, da v tem agodovinskem momentu niste sami, pač pa je s vami organizirano delavetvo Mehike, ki se ne obotavlja dati tudi avojo kri, če Je treba, da reši revolucijo." Naša migraoija v lat« ga ljudstva Je posladka trideset-letnega tlranatv* Duhovščina Izrablja Ignorant* la okuša obdržati Ueno v gi« veh aaélh bra- ds urada Jugoalovanskegs izseljenskega komisarja.) a). Izseljevan je. Leto 1925 ae je vsega skupaj izselilo 18.005 naših državljanov v deiele isven Evrope; od tega je bilo 9.757 moških in 5.. 248 šenskih. Temu je -treba prišteti še tuje državljane, večinoma Jugoalovane, ki eo spraje-11 tuje državljanstvo, katerih je bilo 1.877 moških in 961 ženskih, skupaj torej 2.888 oseb. Skupna naša emigracija je torej v tem lefü iznašala 17.648 oseb. Sledeče številke ee nanašajo le na naše driavljane Po pok lien ao bili Izseljenci: Kvalificirani' delavci 472 moških, lid šenskih; nskvaliftoi-rani delavci 807 moških. 80S ženake, poljedelci 6.194 moških, 2,416 ženskih; liberalni poklici 119 moških, 148 šenskih f nepri-delujočl člani družin, zlasti otroci in atarci, 2.165 moških, 1,771 Ženskih. P» atoroati: Izpod 18 let je bilo 2.684 moških, 2.083 žen skih; od 18 do. 80 let 3.71V3 moških, 1.586 šenskih; od 31 do 50 let 2.985 moških, 1.299 ženskih; čez 50 let 885 moških, 280 šenskih. Po verli RimokatollČanov 11.601, srbeko pravoslavnih 1, 888, evangelekih 1,500, grško-katolttkih 88, šidov 14, moka-medancev 11, drugih 8. Pa aarodaeetWe bilo Jugoelo-vanov (Srbov, Hrvatov in Slovencev 7824, Nemcev 8.692 Madjarov 8.082, drugih Slovanov 271, Romunov 81, drugih narodnosti 55. (Mimogrede bodi omenjeno, da se je v tem letu is Avstrijs, ki štej« 6 In pol milijona prebivalcev, Izselilo 4.827 oseb, od tega 2.610 v Brazilijo), čltotl In plaatl Je antlo 12. 785 izseljencev, nepismenih J« bilo 108. • Kar se tiče znanja tujih Jasi kov, naj bosta navedena le dva glavna: Angleško Je znalo 714, špansko pa 87 Isscljeneev,' Kar se tiče detel vaaUavaaJa, Je etala na prvem mestu Bmsl-llja, ki Js dobila 7.058 naših is-seljsncev; potem slede Kanade a 2.486, Argentina a 2147; ns četrtem mestu ao Združene Dr-/žaze a 2.188, dalja Chile s 860, Avstralija a 805, Uruguay s 171, Novs Zelandija a 58, Južna Afrika z 8, druge britanske kolonije 4, druge dežele sveta 3, Med lukaml, v katerih ao se naši izseljenci vkrcali, atoji na prvem mestu Chertwurg; torn ise je vkrcalo 4.808 oseb; potem sledi Hamburg s 2.648; na tretjem mestu Je Split a 1J71; Amsterdam e 1.495, Genova 1,564, Havre 668, Bremen 506, Rotter-dam 804, An vers 250, NapulJ 148, Marseille 128, Trat 90, La Rochelle 59, Liverpool 54, Gruž 42, Bordeaux 15, Southampton ft, drug« luke 21. Od parobrodarakih dntštev stoje v prvi vrati tista, ki vozijo v Južno Ameriko; Hamburg Sued amerikanische %*eeetischaft Js prevozila 2854 naših iseeljen-cev; Royal Msil 2 116; Cosutirh Line 1.620; Holsndskl Lloyd 1.496; Canadian Pacific M97; Navigations Generale Italians 1.127;Cunard Line 1.017; White Star Line 76«; French Line ,899; TraneaUentica Haliana Vesna 887;' North German Lloyd 885; Hamburg Amerka J/In* 806; United States Lines 212; Orient Line 156; Lloyd Sa-beodo 126; Meseagariae Maritime« 150; United American Lines 86; dr up» družbe f. Od vseh naših odraatlh leae-Ijencev toga leto Jih lasa 8.921 peeeet v domovini; ««I jih je razprodalo poeeet; 6.467 Jih )* Mio brez posesti. Prvič se je iseelilo 18.671,; drugič 1.233, tretjič 69, četrtič 18, petič ali še večkrat 14 isse-Jjenosv. Takorekoč vsi izseljenci — 14.671 — eo ee isaelili zaradi gospodarskih rszlogov, V deželi, kamor se selijo, je imelo 6.467 nsših državljanov svoje družine. S prod plačanim i listki se je isselUo 1.086 Izseljen-cev; 324 jih je dobilo voane otroške v gotovem od svojih sorodnikov onkraj «norjs; 6.894 se jih je prepeljalo na stroške vlade Sao Paolo; 5.701 si Je baje ssm plačal pravos. b). Vračanje. Leto 1925 ae je vaega vrnilo 5.691 oeeb (4.151 mošikh in 1.-540 ženlkih); od tega jih je bi-lo 4.329 is Združenih držav, 106 is Kanade, 48 h Avstralije, 14 is Nove Zelsndije, 533 is Argentine, 622 iz Brssllije, 4 ls Chile, 5 is Uruguaya, 14 ls drugih de-šel južne Amerike, 16 Is drugih krajev cveta. Po sanimanju ao bili povrače-valci: 900 kvalificiranih delavcev; 2.684 nekvalificiranih; ].->078 poljedelcev: 622 obrtnikov 270 t'govoev; 45 Manov liberalnih poklicev; 601 neprldelujočlh Članov družin. Po atarosti jih Je bilo Izpod 18 let 597, od 19 do 30 let 2,028 { pd 31 do 50 let 2.740; šez 50 let 831. i Po veri je bilo rlmokatoliča-nov 4.509; srbsko pravoslavnih 1.079; grško kstolišklh 5; evan-geličanov 64; mohamedancev 26; šidov 5; drugih 8. Po narodnosti je bilo Srbov, Hrvatov in Slovencev 4.188, drugih Slovanov 17; Nemcev 450; Madžarov 283; drugih nafodno-stl 22. Tujih državljanov ss je vrnilo 771. , Po pokrajinah so se vračali v 'Srbijo 655, v Vojvodino 1.582, v Črno Goro 207, v Hrvateko ln Slavonijo 1.840, v Dalmacijo 509, v Slovenijo 697, v Bosno In Hsrcegovlne 251. V domačih lukah ae Jih Ja Ia* krcalo v Gružu 904, v Splijetu J7. i Rasan navadnih povrsčevsl-cev jih Jé* kilo zavrnjenih v lukl vkrcanja 75, v lukl izkrcanja ,45, deportiranih 90, repatrira-nih 474. • s • Skupna M Je v letu 1925 ls-selilo 17.643, vrnilo pa 6.691 0-seb; člrti odhod isnaša torej 10.052. Če vzsmemo v poštov Jugoslovane, je rmultot sledeči: Od 15.006 naših dršavljanov Je sicsr še ponudil dokas sa alibi, bilo 7.824 Sibov, Hrvatov ln Slo-venesv; 7,181 pa drugih narodnosti, Frocentualao Je torej Is* seljcvanjp drugih narodnosti mnogo večje. Naše iseeljevanje Je še vedno «aktivno; to ee pravi, koristi sa še vs^no večje od lagub; to aktivnost pa P«da s osirorn na pomnoženo Izseljevanje v Južno Ameriko. i Približno eno tretjino ^vseh izseljencev pradstovljsjo otroci, kan pomeni, da se selijo oele družine; ns eni strani Ja to odlivanje nsšega prebl vslstvs; na drugI etrsni pa pomeni to krepitev nsšega žlvlja v tujini. Večino-ma se isssljttjejo v anglosaksonske dežel« Srtii, Hrvati in Slo-jt. ncl, v drug« dežele pa druge ,narodnosti Is naše drŽave. V domačih lukah se Je vkrcajo 1.914, to Je osmlps vseh naših izseljenc«v, kar Je znaten napredek. Obžalovati Ja, da sa Je ni organiziralo nobeno domače podjetje, ki bi bilo sposobno, ds bi prevselo naš isseljenlškl promet. V sedmih letih od ujedinj«-nje se Je iseelilo v prakomorske kraj« 66,945 oseb; vrnilo «a Jih je jm 51,745. Cisto Izseljevanje j i/.nato torej 15.I9S oeefc LJubavna avantura /upnika. Pri St. Lambertu nad Savo, v bližini Svete gore, pasa ovčiee in obdeluje vinograd Gospodov župni upravitelj g. Cu-derman. Pri volitvah ¿e doalej vedno UtyolnJeval škofova navodila in tudi licer s vnemo preganja "nemoralo" političnih na-sprotnikov ln naprednih listov. Sedaj bo pač moral prenesti svoje vsestransko delovanje v drug kraj, Dolgo ea je namreč še po farl raanašala govorica, da Imajo "goapod" neplatonično razmerja t gospo Julko, ki doma sicer hlače nosi, pa ja ja vendar ženeke za dva. Ta govoric* Ja kmalu poatala konkretnejša, ko se je doenalo, da trdi kmečki fant Tome, da je oba grešnika videl In {Jagrantl. / Potem so si to pravili, pa ne na uho, kje so ga našli In kako. Gospa Julka je kar v apremstvu priče mahnila k Tomcu in ga atovila na odgovor. "81 rea videl T" — "Ja, vidu 1" — "SI upaš priseči?" — "Kar Je res. Je resi" Sledila Je župnikova tošba, in ubogi Tome, ki ja na prvi razpravi pred o-krajnim sodiščem v Litiji mogel le ponavljati, da Je videl In gledal In videl to in to precej »•-tančno In plastično, ni imel nobenih drugih prič In Je bil dbso-jen na 6 tednov sapora, pa če je še toko aaras videl. Niso mu verjeli. Pritošll os je pa le, In v petek, nesrečen dan, se Je vršila vzkllcna razprava pred de-Iželnim sodiščem ljubljanskim. Medtem Je pa Tome Izvedel *a priče. Dva zagorska fanta, Tomcu nepoznana, sto bila namreč sestala v hoatl In pušlla tobak. Ph vidita, da pridejo' ob robu hbste po travniku "gospod", ki nežno vodijp zastavno spremljevalko seboj, /"anto so dregneta: Pocort Njuno prlša-kovanje se je iapolnilo... Eden dbeh prič Je odšel v Pranoljo, drugI je pa pri vgkllc-ni raapravi iapdvedal, kakor poročamo zgoraj. Na vprašanje, kaj sto sauubljonea ukrenila, ko le mimo prišel Toma, pove pri« ra, da niato ukrenila nič, kar ato bila tako zaverovana drug v dru-sega, da bi jima bil lahko švlš« gal pesmico "ne vidi nič, ne all-ši nič." Ljubezen Je etapa. In neprevidna. Ker se Je tako lakasalo, da Ja vendar več oči videlo cela rsš, sa. ja položaj obsojenca bistveno Ii* boljša). Župnikov zastopnik Je čaš, tisti dan Ja šupnik bil doma, toda hitro «s Je ponudil nasproten dokas po drugik pričah, da ja bil šupnik vendar sares v tistem revirju in ob-lati uri, ko ga ja priča zasadil. Bilo pa Ja to lanskegs avgusta, ob rdbu hosto na travniku, v roš'cah i na eoin-ou, kakor v starih Idpih romantičnih časih. Pod kašo Ja vsak krvav, in če se to takšna roman, tika prime s 58 lati, Ja treba reči: Čestitamo! Vzkllenl senat Ja nadaljne dokaae kot nepotrebne savmll, v z klicu ugodit In Tornea popolnoma oprostil, kar aa Ja do-kas resnico posrečil. prečno 2.17 Lr* vsako leto. Gospodarnim se nsše izseljevanj« lahko smatra s« aktivno, ker Ja tekom teh sedmih let prišlo po raznih potih brez dvoma več kot 150 m IIJonov dolarjev v deželo. PASTOR. MORILEC, ORTO-ZKN. Fert Wertk, Tas. — I*. J. Frank Norris. baptietovskl pastor, ki Je prad par tedni uetre-III le«nega podjetnika Cklppea v svoji ««riivenl pisarni, Je bil to dni obtoien aamovoijMga umora p») v«H«porotl. Hodna obravnava ee vrši enkrat v bru. MAJHEN VZROK« VELI* UČI« NEIL ^ Milwaukee, Wla. — George Barmetoft star 16 lat in doda-IJen ambulančni atotnlji wlscon-sinsk« narodne garda, Je umrl za posledicami ubito črepinje, Z Joseph Verigo sto imela stavo za pet centov glede neka Igra, pri čemur sto se pa sprla Ia v prepiru Je Verigo udaril Barmetof-fa toko nesrešao po glavi, da mu Ja ubil čreplnjo. Takoj ob sačet-ku Barmetoff nI občutil nobenih pos«bnih posledic, tošll je po-1 samo, da ga glava boli. nalfar Ja odšel v bolnišnico čres dva dni umrl. kj«r J« pa DA SKUHAŠ VO.PISIPO PEO Naročnina sa celo leto je 15.0« InupolMapi 9U0. Oni S. N. P. J. Mešajo nMWU ILfO In ta ealo Uto $3.80. Za meato Chica** la Oleara SailíVÍ^I m Sa Evrepa atane aa pol lato Tedalk itm m Errapa 11.70. Ckal iepàaâaje mm Mi « rr t Rajaaa? MacDonald: Fraieotka rtfNlMi Kritična točka v evropski zgodovini, ko so se uveljavljale v moderni dobi pravice individija proti nasilni ter mrtvi obliki socijalne organizacije, je bila francoska revolucija. Fevdalizem se je izživel. Vojaška državna organizacija je radi svojih lastnih koristi vzbudila nove oblike družabne delavnosti, da bi ee mogla pod njih varstvom in njih vplivom »e jačatL Revolucija ni doletela le Francije, niti ni samo Francija Imela v sebi elementov, ki so se zlili v nasilje. Francija je slučajno bila le po-zorilče, kjer se je novo življenje najbolj dramatično vojskovalo za svoj izraz zato, " naj ie pravzaprav bo. Predhodnik revolucije je bil protestan tizem, ko je individualni razum raztrgal okove, v katere ga je vklenila cerkvena avtoriteta. Pred protestantizmom pa je bila rčnesansa, ko je duh zapada poskušal gledati v in na svet a svojim lastnimi očmi. Ali prote-stantizem je privede! svobodo le do določene točke. Res je, da ga j» spremljala zanimivo probuje-nje politične mieli in delavnosti, Iter razuma ni moči nikoli oživeti v eni točki, ne da bi se učinek ne občutil takoj v vsi njegovi delavnosti. Luthra so napadali na wormskem zboru njegovi sovražniki, kar je prvi podpiral in netil socijalna nesoglasja in razprtije; Carlstadt in Muenzer pa sta ga dolfila, da ni dovolj re-volucijonaren. Božje kraljestvo Je bilo ustanavljano v Muenate- ru z mečem in "besedo boljo". Prav tako je bilo tudi pri nas v Angliji za časa puritancev. Demokratični nauki ao vreli iz istega vira kot verska prerojevanja (reformacije). Seveda do francoske revolucije, ki je bila dve-stopetdeaet let pozneje, ni novo vino razneslo starih sodov. | Protesten to vska reformacija, zemljepisna odkritja, zgradba cest in tasvoj trgovine, triumf prirodnih znanosti, poštam* bogatega industrijskega razreda— vsa to je pomagalo'k njenemu postanku; posebne, čisto francoske razmere pa so določile po-zornico, na kateH na j teče kri in kjer bo propad starih redov naj-strainejii in kjer se ga bo najbolj sliialo in čutilo.' < Francoska revolucija je bliskovito zadela socijalni organizem, da ji mogla zakričati v široki svet abstrakcija razuma: Mvsi ljudje se poroda svobodni ln enaki." Sočasno soae v Evropi razvile vojne; evropske države so se rezale in seiivale, kakor so hoteli vojaki in diplomati. Cele generacije »o umrle, prodno so narodi našli svoje meje in prodno so se državljani združili v prirodne celote, v katerih se morejo razvijati. Evropa ja potrebovala celo eno stoletje^ da se je izločila od udarcev in ozdravila iz ran od dobe, ko se je Francija vzdignila in poraedla stari red v potokih krvi in z brutalno silo armad. , V Veliki Britaniji, kjer se je U izprememba izvršUa brez potresov, moremo slediti toku napredka lažje nego kjerkoli dru- «J«. -i * Človek, ki naj se rodi "svoboden in enak," je bil premožen človek, ki je pripadal srednjemu razredu. BogaU-jin pripadniki tega razreda so porabljali avoje bogastvo, slasti v 18. stoletju, v svrhe političnega podkupovanja. Lecky pravi v svoji znameniti "Zgodovin^ »18. stoletja" to4e: "Težnja dobiti politično moč na ikodo podeželskega plemstva je bila prvi vzrok te politične korupcije. ki je osvojila kmalu ves sistem parlamentarne vlade." Bogati človek je dobil vse državljanske pravice 1. 1882 in je začel kot redni državljan takoj določati državno politiko; njegovi Verski nazori so biji sprejemen! in dosegel je kmalu svojo versko svobodo. Njegovi gospodarski interesi so dobili premoč. Za svoje varstvo je zahte-val k najepostavnejfe oblike socijalne organizacije. Njemu sta zadoščala armada in brodovje za velike stvari, policaj pa za nezrele. Drugače ni želel ničeear, le da ga puste na miru. Znal si je le aam pomagati. In to zato, ker ja imel dovolj premoženja, da M al zagotovil vse druge svoboščine, ki jih je ie potreboval Triiiča so bila dobra, dobički ve-lild in on je imel svoj reden ra-^ čun v banki V takih okoljginah je zahteval le odstranitev nekih Starih družabnih omejitev, da bi mogel biti "namen samemu sebi." 7o je liberalna epoha — e-poha vlade moža, ki je pravkar zadobil svobodo, ki ima v rokah vladi» nad gospodarskimi silami svoji družbe. Zato j» to epoha političnega in intelektualnega individualizma matematičnega V E T N S I m • / • (Dalja.) Kaj bt ti mogla o njegovi b<*e*ii ie pov* dati, česar ti nisem ie povedala? Skoro dva tadna ga je mučila mrzlica. Danes Je zdravnik rsfcel, da je vročnka, jutri zopet da ne. Odnehalo Je, a moči se mu niso ie popolnoma vrnile, suh je zeli, zdi se, da je v notranjosti ie vedno kaj v neredu, zdravnik je zelo strog, kar se tiče hrane, bolnik aa ja odpovedal svojemu načinu življenja, jemlje maso in tudi malo vina. Včeraj je prRel iz Rima k Ivanu na oblak neki njegov prijatelj, znamenit profesor, imenuje se Mayda. Ivan ga je prosil, naj pogleda MaL ronija, naj kaj svetuje. Svetoval je ndravlje-nje s vodami, ki jih Malroni gotovo ne bo uporabil. Poznam ga, mislim, dovolj, da lahko to trdim. V ostalem se je zadnjih osam dni vidoma iaboljial. Dela na vrtu nekaj1 malega zjutraj ln malo zvečer. Danes zjutraj je vstal na vse zgodaj, in ali mu ne iine v glavo, da za-čne pomivati stopniee? Marija Je kregala včeraj avojo staro strežnico, ker stopnice nieo bile snaftne. Ko ja U starka, ki hodi spat v Su-biaco, prišla danss ob Sedmih, je videla, da je Maironl delo ie opra+11. Moja sestra in avak tU ga kregala, U skoro s ostrimi izrazi, morebiti ¿ato, ker je tako vee drugačen nego Maironl In mu aa bi pililo na misel, da bi prijel za metlo, tudi ie bi bil v sobi cel oblak pajlevin. Kaj Maironl bere? O svojem čtivu Ja govoril z mano samo enkrat, in sleer zelo kratko, kakor ti ie povem. Pisala sem ti, da ostane morebiti čet poletje pri nas. ker vem, da Marija ln Ivan to želita. Jaa pa sultim. da zdaj ne ostane In tP želita. Jat pa slutim, da zdaj ne ostane ln nič več, ne vem pa ničesar. Kar se tiče tega. da bi me rad Itpreobmll, ne vem. ali je stvar tako lahka in aH Malroni •ploh misli na to. Pomlall, ko pliem tebi. ga imenujem Malroni; v pogovoru s njim mu pravim enostavno Benedetto. ker on sam tako želi. Prepričana sem pa, da me je Ivan mislil Htpre-obračati. Spoznal je stvar za tako lahko, da mi zdaj tega ne omenja več. O Malroni ju bi tega ne verjela. Zdi se ml. ds je zanj kričan-etvo predvsem dejanje in življenje v duhu Kri-sts. od mrtvih ostalega Krlsta, ki živi neprestano «redi nas In smo ga. kakor pravi on, Izkusili. Zdi se mi. da veroizpoved krščanske cerkve ni, bol j predmet njegove verske propagande nego veroizpoved katerekoli druge cerkve. čeprav je svetost njegovega žlvljeaja brez dvoma strogo katoliška. Kadar sem ga slišala t Ivanom govoriti o dogmah, nI nikoli pretre-sel razlik med cerkvijo ln cerkvijo, temveč trudil se je bolj. da bi razklenil nekatere ver-ake formule in pokazal veliko luč. ki izhaja i« njih. če jih razklenemo na poseben način. Ivan je mojster v tem. a kadar govori Ivan. čuti človtk predvsem, da uhaega njegov duh neizmerno učenost, kadar pa govori Malroni. čut! človek predvsem, da prebiva v njegovem srcu živi Kristus, od mrtvih vstali Kristus, in to človeka vname. Da bom popolnoma, tankovestno odkritosrčna. U povem, da čeprav ne verujem, da me on žeil Upreobmitl, vendar ne morem biti o tem prav prepričana. Nekega dne smo bili v oljčnem gaju. On in Ivan eta < razpravljala e neki nemški knjigi, obdelujoči butve krščanstva, ki h «di, da je povzročila precej hrupa, ln jo je spiaal neki protestantski bogoznanec. Malroni je pripomnil, da govori ta proteatant, kjer ae bavi a katolicizmom, z najpoitenejiim namenom nepristrsnosti, a da bistvo katoliške vere niti ne pozna. Po njegovem je noben protestant ne pozna, vsi so polni predsodkov, smatrajo kot katolicizmu bistvene nekatere fcpremetribe v njegovem izvrševanju, ki ao čista zunanje in ozdravljive. Zraven je etal košek marelic; on je vtel eno izmed najlepših, ki pa je bila nekoliko nagnita. "Evo vam,", j* rekel, "nagnitega aadu. Ce ponudim U aad komu, Id ga ne pozna, a hoče biti vljuden, poreče, da je v njem nekaj zdravega in dobrega, a žalibog tudi nekaj pokvarjenega, in da zato obialtijs. da ga ne mora vzeti. Tako govori o katolicizmu u slavni protestant. Toda če ponudim sad komu, ki ga potna, ga sprejme, če ty tudi bil ves gnil, in zagrebe koičico v svojo lastno zemljo, da bo imsl najlepše In zdrave marelice/* Govor je bil namenjen Ivanu, toda njegove oči ao gledala vedno name. Pristaviti moram, da ml j* tudi v Jenne rekel, naj ta u&m spoznavati katolicizem. Vsekakor, če ostanem protectant*», se to ne zgodi radi tega, ker poznam ali ne poznam, temveč ker tako hočejo moja najsvetejša čuvstva. ; ' Draga moja Jeanne, ie nekaj drugega ti moram čiato prostodušno povedati. Sumim, da al ljuboaumna. Bojim ae, da ne boš mogla razumeti, kako nedopovedljivo bi me bolelo, če bi to bilo rta; bojim ae, da ne bo* mogla razumeti, kako neitraemo težko bi raežalUa najprej njega In nato tudi mene. Jaa ti adaj razkrijem svoje area. Očitala bi ai, draga prijateljica,, če bi tega ne storila; očitala bi ai radi tebe, radi njega In radi sebe same. Kar se njega tiče, je dober in prijaaen vaem, ki aa Jim pri-bliia, posebno pa najnižjim, in ti bi mordblti lahko bila ljubosumna na ono starko It 8ubiaca, ki prihaja v hiio aa nižja opravila. Z Marijo in t mano se njegova dobrota in prtjasnost kažeta bolj molče nego v besedah. Z nama je veder, preprost, vljuden; nikoli ne kaše, da bi te naju ogibal, vendar se ni ie nikdar zgodilo, da bi se pogovarjal na samem ne t eno ne t drugo. Jas sem v njegovih očeh duia in vse duie so njemu to, kar so bile mojemu očetir najmanjše rastlinice njegovega velikega vrta, ki bi Jih rad branil pred mrazom s toploto svojega area, Jim dal moč, da bi rgatle Iv Cvetele, s tem. da bi jim vili lastnega življenja. Toda duia sem kakor vsaka druga, morebiti ravno s tem edinim raaločkom, da me oa smatra ta bolj odaljeno od resnice in tata ta bolj ogroženo od mraza; daal tega ni opaaitl v njegovem obnašanju. t Kar se mene tiče. draga, Jat gotovo prav jrloboko čutim tanj; toda bilo bi ogabno reči, da je moje čuvstvo tudi Is od daleč podobno onemu, ki ga ljudje Imenujejo t običajnim ime-nom. Moje čuvat vo j« spoštovanja, je neke vrsti pobožen strah, neke vrste awe (boječa spaftUjlvost). ki dutim, da tvori Okrog njegove osebe nekakšen magičen krog ln da ae tega krofa ne bi upala prestopiti. V njegovi prisotnosti ne bije moje sree prav nič hitreje. Ne vem, prej bi rekla, da bije počaaueje* Bolj odkrita nego tako ne bi mogla biti, draga Jeane Za sedaj ne mialim na Belgijo. Ni izključeno, da ae popeljem tja poaneje. Poadravi ml svojega brata, o katerem bi rada vedela, ali je starega duhovnika in gospodično «e prenesel na Fomalhaut Reci mu, da bova skupaj avi-rala, če prideta to zimo v Rim. Zbogom, ia prisrčen objemi t*MJt prihedaJU) * HJJI Upa, ali ne organskega. Karakter izirajo jo: razvoj trgovine, o-i rromno nakopičenje bogaetev, postanek trgovskih držav, hiter napredek znanstvenih odkritij, izpopolnjen ja proizvajalnih sredstev in centralizacija induatrij-akega kapitala. Predvsem pa jo označuje vzrast politične demokracije. Pravi program francoske revolucije ni obsegal demokracije. Rousseauovo teoretično suverenost ljudstva Je bilo potreba prikrojiti z znatno omejitvijo in praktično politiko nadzorstva, zlasti v slučajnih trenutkih ču-tovih vzbujanj. Očetom ameriške ustave ni povzročila omejitev demokracije nič manjiih skrbi kot njeno proglašenje.* V Angliji ni bil reformni zakon it 1882 nikdar zamiiljen kot demokratično sredstvo, vaaj tako niao mislili tinti, ki ao ga v parlamentu zagovarjali — ematrali ga celo niao kot prvi korak k demokraciji. Izšel je iz aristokracije in je bfl V oni dobi v aoglaa-u z ariatokratično vlado. Ali vai Ukini početki imajo avojo posebno usodo. Vodijo jih njih lastni zakoni. Teže za popolnostjo. Poetajajo konec koncev to, česar njih tvorci niso hoteli. Človek dela, zakon prirode pa dovršuje njegovo delo. Tako je liberalizem potomec whigov in demokracija je hčerka reformne aristokracije. Soctjalna organizacija Ja radi blaginje vse družbe, in zato mora biti volja, ki ji je v vaem pokorna, končno tudi vo-ja družbe, izražena naravnoet z načelom večine. Politična auve-renost, na katerem temelju edino more organizacija delovati, gre k demokraciji. NAJETI CIKA&KI» POBOJNIK USTRELIL DETEKTIVA. Al aon, t lan ta, Ga. —• Bert Donald-, posebni tatfnl policaj tu-kajšnjega državnega pravdnika, je bil v nekem tukajšnjem hotelu za vratno ustreljen. Njegovo truplo So našli po dolgem iaka-nju v sobi hotela, kjer je imel konference v zverin preiskavo glede umora William H. Cheeka, grocerista, ki Je bil tudi zavrat-no umorjen decembra meseca. Preliminarna pretakava je dognala ,da je bil najet od gotovih oseb neki čikaški pobojnik, ki je prliel v tukajinje mestç in izvabil Donaldsona v hotelsko sobo, kjer ga je zavratno uetre-1111 puško, katero oav je bila odžagana. ■ " ¥ V POSLOPJU CESTNEGA KOMISARJA NAÔU KOTEL ZA KUHANJE ŽGANJA. Wheaton, IH. —r Okrajni pomožni ierifi ao udrli v hlev ceat-nega komiaarja Matija Dieterja in naill velik kotel za kuhanje žganja, a katerim je mogoče na-kuhati tisoč galonov žganja na dan. Aretacija komisarja je bila odrejena takoj, toda komiaar je nekam Izginil. NAROČNIKI POZOR pošljete nn UPRAVNIÔTVO u PROSVET A* »57 S. Lewa iah Am CHICAGO» ILL. ■i ■■■ r. PONDEUEK, 2. AVer >AJ FARMA NAZNANILO IM ZAHVALA. S tužnhn srcem naznanjamo sorodnikom, snanoam in prijateljem žalostno vest, da je neusmiljena smrt pretrgala nit življenja našemu nadvse IJub-j enemu sinu, oziroma brata FRANCEU MODICU. Umrl je 26. junija, 1926. Bil «' v bolnišnici trikrat na ope-¿jgiji in preetal «rožne muke v svoji triletni bolezni, vendar je skoro do zadnjega opravljal avoj posel. Pridružila ae mu je ie proletarska bolexen*ušica, "posledica svetovne vojne". V«dno e mislil in gojil upanje, da bo oadravel, ali ueoda je hotela to drugače. Celo par dni pred smrtjo je mielil, da bo šel po nasvetu zdravnika v toplice, a bilo Je že prepozno. VvpoetelJi je ležal bolan le štiri dbi, vsa zdravniška veda je bila zaman Pokojni Francelj je bil ob emrti star 28 let. PogrOb ae je vršil ia hiše žalosti dna 27. julija 1.1. ob 6 uri popoldne in sicer %a domače pokopališle. Pred domačo hišo so mu pevci zapeli ža-lostinko in ravnotako tudi ob njegotem odprtem grobu. God-mu je pri «prevodu na miro-or igrala žaloatinke. Pokoj nika so nosili čl. Orlov, *v kroju, katerih ¿lan je bil pokojnik. Pri odprtem grobu je imel tfinljiv govor oamošolec g. Susterifc. Tem potom se prav lepo zahvalimo vsem prijateljem in znancem, ter sorodnikom, ki so nas v teh žaloetnih urah toMili in bili nam v pomoč. Naia iskrena hvala Orlom in Orlicam, ki »o mu držali redno tefesno stražo pri mrtvaikem odru, oblečeni'v njih kroju. Lepa hvala in godbi iz Logatca, hvala tudi g.\SušterStttt za vor. Hvala vsemu občinatvu, domačim in ptujim, ki ao ae v tako velikem številu pogreba u-deležili. Končal aisvojo tru(W-polno pot življenja in. odšel od naa za vedno, a naš spomin na Te bode oeUl v naših srcih. Po-4 šivaj v miru in lahka naj Ti bode domača gruda pod otožno ci-preao na Platičih., Rakek, 1. iulija, 1&26. Žalujoči ostali; Andrej in Marga-reth Modic, stariia; Ivan, Alojz in Andrej, bratje; Antonija Rebec, rojena Modic, Matilda Bra-tina, rojena M tega dela življenja alovenskih delavcev v Ameriki. .$1.75 B« Jtnunie Higgins—krasna poveat, ki jo ja spisal sloviti / ameriški piaatelj Upton Sinclair, poslovenfl pa Ivan Ji Molele ..*..,,..................... .................................... $ l «00 Zapisnik 8. redne konvencije a N. P. J„ 252 strani mehko t vezana» stane samo..........................................................50c KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DÔBE pri naših društvenih tajnikih in dragih zastopnikih, namreč dopedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudh William Slter, $404 8t Clair Ave^ Cleveland, Ohio. Anton Jankovich, 1171 Norwood ScL, OeveUnd, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 167th Strast, Cleveland, Ohio. John Križmančič, 13111 Beningten Ave. West Park,X)hio. Andrew Vidrich, IL V. a 7, Box 108, Johnstown, Pa. Johfn Rlmac, 5055 RusssU 8t, Detroit, Mich. Frank Stnlar, 18705 St Aubin, Datait, Blich. John Golob, Bas 144, Reek Springe, Wyo. Proie tarée, 8630 W. 26th Street, Chicago, UL Ali pa pišite pon ja na: " KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. S657 So. LawnMi Ave. Chisago, Bk Agitirajte CENE ZMERNE. UNIJSKO DELO PRVE VRSTE DAJE VODSTVO TISKARNE 8. N. P. J. PRINTER Y TAM MA ZELJO TUN VSA USTMDfA