PRVA IZBZU1S Leto XIX. Stev. 176 DIREKTOR »BORBE* VLAJKO BEGOVIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Miroslav vitorovic UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhajn vsak dan razen Petka. — Cena 10 dinarjev wm GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSV OBODITVK DO I. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO Osnutek novega družbenega plana Včeraj so v Zvezni ljudski skupščini izročili odboroma za Gospodarstvo osnutek družbenega Plana za leto 1955. Zvezni zavod za planiranje si je mnogo prizadeval, da je dobila Ljudska skupščina osnutek plana pravočasno, da ga bo lahko proučila in da bo moč o njem podrobneje razpravljati. Direktor Zavoda za planiranje tov. Sergej Kraigher je v svoji obrazložitvi orisal razvoj Sospodarstva v letu 1955 tako, kakor ga je predvidel za to leto, kakor tudi osnovne probleme, ki Uh obsega plan in ki jih bomo Prihodnje leto obravnavali. Iz osnutka družbenega plana je videti, da gre gospodarski razvoj po ravni poti, da se čedalje bolj enakomerno in čedalje hitreje urejajo tako pogoji gospodarjenja, kakor tudi sistem Hrvatsko snreelo jo državne uprave, s kulturnimi, prosvetnimi in socialnimi potrebami ter odplačevanjem zunanjih dolgov. Izdatki za vojsko so ostali malone na isti višini. Oprema moderne vojske v sedanjem mednarodnem položaju ne more zaostajati za razvojem moderne tehnike, a tudi samo njeno vzdrževanje je drago. Ker so se izdatki za proračun in vojsko ustalili, bomo lahko to neskladnost v razdelitvi narod- J Ha v nega dohodka polagoma odstra- publike Josip Broz-Tito s poseb- ljudstvo je navdušeno etiopskega vladarja in predsednika Tita odhodu iz Beograda je predsednik Ljudske skupščine Moša Pijade pozdravil visokega gosta — V Za-iu so ga sprejeli predsednik Izvršnega sveta tovariš dr. Vladimir Bakarič in predstavniki Sabora Hrvat- ske — Veličastna sprejema tudi na Reki in Opatiji Beograd, 24. julija (Tanjug.) Moša Pijade in predsednik Ljud- Zagrebčanov. Okrog osmih so za- zbranim Zagrebčanom. Razen čla-loči ob 23.45 sta se Nj. Vel. ske skupščine Srbije Petar Stam- čeli prihajati visoki državni nov spremstva in etiopskega po-ile Selasie I. in predsednik re- bolič. funkcionarji. Ob četrt na devet slanika v Jugoslaviji g. Desale- Ob grebu njevali z naraščanjem celotnega narodnega dohodka, kar bo ustvarilo možnosti za povečanje sredstev za sklad potrošnje in investicijsko graditev. V zvezi s povečanjem narodnega dohodka je v osnutku družbenega plana predvideno povečanje sklada osebne potrošnje in Gospodarskega vodenja. Tovariš neznatno povečanje investicij, Tito je na letošnjem januarskem kar je omogočeno s povečanjem nim vlakom odpeljala v Zagreb. Skupaj z visokim gostom so odpotovali tudi člani cesarjeve družine in spremstvo, etiopski poslanik g. A. Desalenj kakor tudi je prispel na peron predsednik nja so z etiopskim cesarjem pri-Zagreb, 24. jul. Nj. Vel. Haile Sabora Hrvatske dr. Vladimir speli tudi podpredsednik Zvez-Selasie in predsednik republike Bakarič. nega izvršnega sveta Aleksander Tito sta prispela na poti na Reko • • „1. .,t.:ilr,rln Rankovič, državni tajnik za no- davi ob 8.24 v Zagreb. , i Manifestacije ob prihodu tranje zadeve Svetislav Stefano- Glavno mesto Hrvatske je pri-! sinjega vlaka V Zagreb vič, generalni tajnik predsednika jugoslovanski predstavniki, ki ga redilo uglednemu gostu prisrčen Malo po 8.20 so zagrmeli to- republike dr. Joža_ Vilfan, načel-spremljajo. S posebnim vlakom in navdušen sprejem. Železniška novski streli in navdušeno vzkli- nik protokola Državnega tajm-predsednika republike so odpo- postaja in okoliška poslopja so kanje ljudstva vzdolž proge je Stva za zunanje zadeve dr. oloven tovali tudi podpredsednik Zvez- bila svečano okrašena. Vzdolž naznanilo prihod vlaka. Nekaj Smodlaka. poslanik r LKJ v Addis nega izvršnega sveta Aleksander perona so plapolale na drogovih trenutkov kasneje se je pojavila Abeni Zdenko Stambuk in drugi. Rankovič s soprogo, državni taj- etiopske in jugoslovanske zasta-1 lokomotiva, okrašena z etiopsko Takoj po prihodu _ vlaka so zasedanju Ljudske skupščine re- proizvodnje sredstev za široko nik za zunanje zadeve Koča Po- ve. Sredi zelenja in cvetja je bil 'in jugoslovansko zastavo. »Sinji vstopili v vagon Nj. Vel. Haile kel, da »mora biti naše celotno potrošnjo in investicijskih po-1 povič s soprogo, generalni tajnik velik transparent z napisom: j vlak« so sprejeli s svečano ko- Selasija predsednik Sabora Hr- delo v skupščinah, odborih, iz- trebščin. Bolj racionalno izkari- predsednika republike dr. Joža »Dobrodošli v amharskem in j račnico vojaške godbe, z navdu- vatske dr. Vladimir Bakarič, pod- vršn ih svetih, upravi, samoupravnih ustanovah in organizacijah mirnejše, bolj solidno, bolj vsestransko, da bomo naše sklepe in ukrepe javno, vsestransko in demokratično obravnavali in sprejemali ob podpori čedalje večjega števila ustanov in državljanov«. Pogoje za to ustvarjamo čedalje bolj. Industrijska proizvodnja po krajšem zastoju od lanskega leta čedalje hitreje narašča. To je temelj in poroštvo za stalno naraščanje celotnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Osnutek novega družbenega plana usmerja industrijo na boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti, na sodelovanje, kakor tudi na proizvodnjo za potrebe graditve, obnove in vzdrževanja naših zmogljivosti. Posebna pozornost je v osnutku družbenega plana posvečena pospeševanju kmetijske proizvodnje. To pospeševanje naj bi uresničili v skladu z našimi možnostmi — finančnimi sredstvi, domačimi investicijskimi zmogljivostmi in plačilno bilanco — kakor tudi s pravilno ureditvijo instrumentov, kakor so davki, obresti, cene itd. Gre za ukrepe, ki naj bi rodili neposredne sadove v povečanju donosa našega kmetijstva. Investicije so v glavnem ostale enake, kakor letos z zelo Majhnim povečanjem. Se nadalje je jasno videti težnjo po spremembi sestave investicij, da bi zmanjšali delež industrijskih investicij ter povečali delež inve-sticij za kmetijstvo in ostala gospodarska področja, kakor tudi za družbeni standard. Tudi tu ni bilo moč uveljaviti temeljitejših sprememb, ker bi nas to oviralo Pri dovršitvi začetnih investicijskih del, kar bi imelo škodljive Posledice za vse naše gospodarstvo. Važno mesto je dobila v družbenem planu plačilna bilanca. Posebna pozornost je posvečena vprašanju izvoza. Od povečanja *n pospeševanja izvoza je v marsičem odvisno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, izpopolnitev Podjetij z opremo, odplačevanje dolgov, krepitev gospodarske samostojnosti ter utrjevanje in razširjanje naših pozicij na svetovnem trgu. Iz družbenega plana in sploh sedanjega našega gospodarskega položaja se vsiljuje kot ena najvažnejših nalog boljše, bolj racionalno izkoriščanje naših Proizvodnih zmogljivosti — v industriji, zemljiškem in živinskem skladu, v prometnih sredstvih in gradbeništvu — ter povečanje delovne storilnosti s spretnejšo '^Porabo proizvodne tehnike ter boljšo organizacijo in disciplino iela V tem so velike možnosti in rezerve našega gospodarstva. V predlogu o razdelitvi narodnega dohodka ni in ne more biti Večjih sprememb. Zvezni proračunski izdatki ostanejo skoraj enaki; v glavnem so določeni za stopnjo razvoja in organizaci- ‘»■••••••••••••••••••••••••»•»••••••••••••a« Vremensko napoved Napoved za. nedeljo, 25. julija. Le-Po vreme, ffez dan delno oblačno. Temperatura ponofl med 9 ln 13 sto-PtnJ, na Primorskem okoli 18 stopinj, iez dan temperatura do 29 stopinj. ilutrU v kotlinah rahla megla. ščanje naših zmogljivosti in investicijskih sredstev ter povečanje delovne storilnosti bi v sedanjih razmerah kmalu vplivalo na povečanje sklada potrošnje in investicijskih sredstev. Večje spremembe v osnutku družbenega plana se nanašajo na devizni režim. Z velikim trudom so bili na podlagi dosedanjih izkušenj popravljeni doslej veljavni instrumenti, da bi odstranili pomanjkljivosti, da bi tako omogočili hitrejši razvoj gospodarskega življenja in lažje poslovanje podjetij, ter da bi kolektive podjetij usmerili na racionalno poslovanje in povečanje delovne storilnosti. Zdaj, ko je osnutek družbenega plana sestavljen, pridejo na vrsto skupščinski odbori za gospodarstvo, samouprave, zbornice, podjetja in družbene organizacije, ki naj plan analizirajo in izrečejo o njem svoje mnenje. Za zdaj je novi plan šele osnutek, ko pa ga bo Izvršni svet sprejel, bo osnutek postal predlog. Organizirana temeljita analiza in razprava bosta mnogo prispevali k podrobni proučitvi družbenepa plana za leto 1955 in k njegovemu dokončnemu izoblikovanju.' Vilfan in drugi. hrvatskem jeziku. Že uro pred šenim vzklikanjem in ploska- predsednik Izvrš. sveta Hrvatske Visokega gosta sta spremila prihodom vlaka so peron in pro-1 njem. Na oknu vagona sta Ivan Krajačič, generalni polkov- do vagona posebnega vlaka pred- stor vzdolž proge, pa tudi trg Nj. Vel. Haile Selasie in pred- nik Kosta Nagy in presednik sednik Zvezne ljudske skupščine pred postajo napolnili desettisoči sednik republike odzdravljala MLO Vječeslav Holjevac, ki so Predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič in predstavniki Izvršnega sveta pozdravljajo N j. Vel. Haile Selasija in predsednika republike v Zagrebu Nj. Vel. Haile Selasie in predsednik republike maršal Tito pri pregledu častne čete na peronu zagrebške postaje DELO ODBOROV ZA GOSPODARSTVO ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Ehspoze tovariša Sergeja Kraigherja o družbenem planu za leto 1955 Včeraj je bila pod predsed- sipodairska politika v planu za stvom tov. M. Popoviča skupna leto 1955 na vseh področjih in v seja odborov za gospodarstvo vseh panogah, kjer je to možno, obeh doinov Zvezne ljudske skup ščine, na kateri je direktor Sergej Kraigher obrazložil osnutek družbenega plana za leto 1955. Dne 3. septembra bosta bržčas sklicani seji odborov za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine, na katerih bodo proučevali zvezni družbeni plan za 1. 1955. Osnutek plana, ki ga je obrazložil tov. Sergej Kraigher, še ni dokončen. Izdelal ga je Zvezni zavod za planiranje, Zvezni izvršni svet pa ga bo proučil na svojih prihodnjih sejah. v glavnem navez uje na' gospod ar-sko politiko in ukrepe iz leta 1954, s čimer sta zagotovljena stabilnost v gospodarstvu in nepretrganost v poslovanjui gosjio- cJ.air.sk i h organizacij. Spremembe v politiki so predvidene samo tam, kjer spremenjeni materialni po- goji zahtevajo takšne spremembe, kaikor tudi na tistih področjih, kjer so že dosedanje iizkušnie v letu 1954 pokazale, da so takšne spremembe nujne. V letu 1955 lahko pričakujemo povečanje celotnega družbenega Na včerajšnji seji odborov za proizvoda v primerjavi z letom gospodarstvo so bili navzoči tudi predsednik Ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsednica Lidija Sentjurc, predsednika obeh domov in predsedniki nekaterih skupščinskih odborov ter člani Zveznega izvršnega sveta. Ko je Sergej Kraigher poročal odboroma za gospodar st vo o osnutku družbenega plana za pri hodnje leto, je v začetku rekel: »Zvezni zavod za gospodarsko planiranje je sestavil prvi osnutek plama za leto 1955 vn ga izročil Izvršnemu svetu, kii ga je poslal Ljudski skupščini s priporočilom, naj ga gospodarska odbora obeh domo'" proučita. Ta osnutek ho temelj, na katerem hotno sestavili končni osnutek družbenega plama za leto 1955, ki ga bo Izvršni svet predložil Zvezni ljudski skupščini« Potem je tov. Kraigher obrazložil osnutek družbenega plana. V obrazložitvi je rečeno, aa go- 1954 za 8,2 °/o ailii v p minerja vi z letom 1953 za 13,6°/o, narodnega dohodka pa v primerjavi z letošnjim 'etotn za 8,3 °/o, v primerjavi z lanskim letom pa za 11,5 °/o. V okviru takšnega povečanj«\ narodnega dohodka bo potrošili sklad n ar as tel za 6,4 Vo, presežek dela Pa za 9,7%. Razen povečanja diružl>enega proizvoda ostanejo v njegovem formiranju, s tem pa tudi v razdelitvi, podobni odnosi, kakor letos, samo na višji ravni. Na prebivalca znaša povečanje celotnega družbenega proizvoda v primerjavi z letošnjim letom 6,4 °/o, v primerjavi z lanskim le- t lanskih kot rodnim pa za 2,9 °/o). nje leto. kakor tudi z boljšim izkoriščanjem že obratujočih imdu- Vendar naraste v primerjava petletnim povprečjem za 13%. RAZMAH PREDELOVALNE INDUSTRIJE IN KMETIJSKE PROIZVODNJE atrijskih naprav. Na p podlagi teh novih zmoglji-I vosti in boljšega izkoriščanja že obratujočih smo ustvarili poigoje, da se bo prihodnje leto proizvod -nja v primerjali z letom 1953 po-Za predvideno gibanje celotne večala v črni metalurgiji za 80°/o, proizvodnje v letu 1955 sta značilni predvsem dive težnji: razen nadaljnjega povečanja proizvodnje v težki industriji predelovalna industrija v prehodnem obdobju hitreje narašča. Proizvodnja delovnih sredstev je narasla letos v primerjavi z lanskim letom za 24,7 °/o, prihodnje leto pa bo narasla v primerjavi z letošnjim za 9 "/o. Proizvodnja potroš-nega blaga je narasla leto« v primerjavi z lanskim letom za 9.9 °/o, prihodnje leto pa bo narasla v primerjavi z letošnjim zu 17,3 °/o. Tempo naraščanja proizvodnje potrebščin za reprodukcijo je malone enak, namreč kaVil. 16 °/o. In drugič: za prihodnje leto predvidevamo prvi večji razmah kmetijske proizvodnje, ki ga omogočajo v pogojih novega gospodarskega sistema dosedanji uspehi v naši industrijski graditvi in predvideni ukrepi za pospeševanje k met ijske proizvod nje. "’ov. Kraigher je poudaril, do v črpanju in predelovanju nafte za 61,6%, V kopanju in predelovanju premoga za 26,8 °/o, v električni energiji za 29.9 "/o, v predelavi nekovin za 50"/o, v elektroindustriji za 46 °/o, v kemični industriji pa za 68 °/o. To povečanje je temelj za nadaljnje povečanje proizvodnje potirošnega blaga, kakor tudi za povečanje kmetijske proizvodnje. To bo vplivalo na plačilno bilanco s tujino, na sestavo investicij in na potrošnjo prebivalstva. 1 a'tos zgra- tonl pa 9,9 °/u. Pri takšnem giba- je temelj za predvideno povečanje nju celotnega družbenega proiz- celotnega proizvoda predvsem ra-voda industrijska proizvodnja hi- ven fizičnega obsega industrijske tro narašča (v primerjavi z letoš- proizvodnje, ki jo bomo dosegli njiim letom za 15,1 •/», v primer- letos in ki bo po cenitvi v primerjavi z lanskim pa za 31,4 °/o), vtem javi z lanskim leiorn za 14,2 %> ko narašča kmetijska proizvodnja večja, dalje začetek obratovanja počasneje (v primerjavi z letoš- novih zmogljivosti s proizvodnjo, niiiiim letom za 4%, v primerjavi kaiteiJi lahko računamo prihod- „le-ta obratovati. visokemu gostu sporočili pozdrave ljudstva Hrvatske in prebivalcev Zagreba. Sprejem na zagrebški postaji Zatem sta etiopski vladar in predsednik Tito stopila na peron. Častni bataljon je dvignil puške v pozdrav. Po peronu so zadoneli zvoki etiopske in jugoslovanske himne. Poglavarja prijateljskih držav sta himni po vojaško odzdravila. Predsednik tov. Bakarič je potem predstavil cesarju podpredsednika Sabora Karla Mra-zoviča in Nikolo Sekuliča ter podpredsednika Izvršnega sveta Hrvatske Božidarja Maslariča. S paradnim korakom in s sabljo v roki je pristopil komandant častnega bataljona, pozdravil in raportiral: »Vaše cesarsko Visočanstvo! Častni bataljon je pripravljen na pregled,« je raportiral major Rade Batinič. Cesar Haile Selasie in predsednik republike sta mu odzdravila in v spremstvu svojih pribočnikov polkovnika Makonena Deneke in generalmajorja Milana Zežlja pregledala bataljon. Cesarju so zatem predstavili predsednika Republiškega sveta Sabora dr. Zlatana Sremca, predsednika Zbora proizvajalcev Josipa Cazija, predsednike Sabor-nih odborov Vicka Krstuloviča, jena industrijska podjetja, in ti-i Slavka Komara, dr. Hinka Kriz-sta ki jih bomo dograduli pri-, mana jn Veljka Drakuliča. člane nodnje leto, bodo prinesla plačilni j Izvršnega sveta Sabora Franja (Nadaljevanje na 2 strani) (Nadaljenanje na 3. strani) BRZOJAVKA PREDSEDNIKA REPUBLIKE GRADITELJEM HIDROGENIRALE JAJCE II Beograd, 24. julija (Tanjug). - Zal mi je, da ne morem ; Predsednik republike Josip Broz vami prisostvovati proslavi to Tito je poslal odboru za proslavo velike delovne zmage. Zategadelj otvoritve hidrocentrale »Jajce II« pošiljam s tem prisrčne pozdrave v Jajcu naslednjo brzojavko: *n toP’e čestitke graditeljem hi- drocentrale in ljudstvu vašegi Prejel sem pismo, s katerim kraja, da bi tudi v prihodnje želi me obveščate, da ste izpolnili nove uspehe v graditvi naše do-svojo nalogo pri gradnji hidro- movine. centrale Jajce II in da je začela s. F. — S. N. 1 Josip Broz-Tito DELO ODBOROV ZA GOSPODARSTVO ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Glavne poteze družbenega plana za 1.1955 Ekspoze tovariša Sergeja Kraigherja, direktorja Zveznega zavoda za planiranje (Nadaljevanj« s 1. strani) bilanci v obliki povečanja izvoza oziroma zmanjšanju uvoza 8.7 milijard diin, ali 29 rmiil ijonov dolarjev. Pri tam je upoštevana vrednost uvoženih surovin, potrebnih za to proizvodnjo. BOLJŠE IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI S predlaganimi ukrepa na področju industrijske proizvodnje naj d] doaegilii: boljiše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti, in sicer pred vsem v izdelovanju strojev z nakupom tujih licenc, s sodelovanjem s tujimi podjetji, s pospeševanjem domače proizvodnje in medsebojnimi sodelovanjem podjetij, dailje naj bi z večjo možnostjo izkoriščanja, amortizacije vzpostavili širšo gmotno podlago za postopno obnovo in rekonstrukcijo v podjetjih to panogah z obrabljenim strojnimi parkom to tako te panoge usposobili za nadaljnje povečanje proizvodnje, za zmanjšanje »troskov to za boljšo kakovost izdelkov. To velja zlasti za termoelektrarne in opekarne, za grafično industrijo, za sladkorne tovarne to oljarne, pa tudi za tekstilno industrijo. V rudnikih premoga, kovin in nekovin tor v črpanju nafte ustvarjamo tako možnosti za ohranitev seda-njiih zmogljivosti z odkrivan jem novih področij izkoriščanja. Diferenciranje obresti na osnovna sredstva po panogah oziroma vrstah proizvodnje naj bi ustvarilo ugodnejše možnosti za bolj elastično prilagojevanje teh panog tržnim pogojem. To velja za panoge težke industrije in za industrijo gradbenih potrebščin tor za živilsko to grafično industrijo. Isti oiilj naj bi dosegle tudi nekatere spremembe v davkn na promet s proizvodi. Za ureditev to stabilizacijo trga je v osnutku plana za prihodnje leto predlog, naj bi ostale v veljavi predpisane maksimirane cone izdelkov, ki nora jih primanjkuje, in ključnih surovin, katerih proizvajalci so v položaju monopolistov. TEMELJNI GOSPODARSKI POGOJI ZA NAGLI RAZVOJ GOSPODARSTVA V nadaljevanju svoje obrazložitve je tov. Kraigher govoril o kmetijstvu. Vosnutku plana predvideno povečanje kmetijske proizvodnje ima reailne družbene osnove v večjem zanimanju kmetov za proizvodnjo to trg, kar je posledica novega gospodarskega sistema, in ureditve odnosov na-vasi, dosežene v zadnjih dveh letih. V takšnih razmerah smo s povečanjem industrijske proizvodnje, ki kliko nudi kmetom več reprodukcijskih in investicijskih sredstev, ustvarili osnovne gospodarske pogoje za nagli razvoj kmetijske proizvodnje. Takolaliko v prihodnjih letih računamo z znatnejšim zmanjšanjem uvoza živil to povečanjem razpoložljivih količin kmetijskih pridelkov za izvoz. Med ukrepi za pospeševanje kmetijstva je eden glavnih povečana potrošnja umetnih gnojil, večja uporaba mehanizacije ter večja skrb za proizvodnjo in uporabo dobrega semena, za selekcijo živine in podobno. Za to so v osnutku plana predvidena sredstva za regres v znesku 13.8 milijard, večji nakupi kmetijskih strojev in orodja ta večja mehanizacija pol jskih del s cenejšim pogonskim gorivom ta strojnim oljem, V plačilni bilanci je predvideno povečanje uvoza umetnih gnojil od ene milijarde dinarjev letos na dve milijardi dve »to milijonov prihodnje leto. Za finansiranje selekcije semena, živine, sadik, vzornih postaj itd. bomo uporabili sredstva iz skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Ti skladi se nabirajo iz sredstev federacije v znesku 600 milijonov dinarjev, v republikah to okrajih pa iz najmanj 2°/o vplačanega osnovnega oziroma dopolnilnega davka na dohodek kmetov. No tej podlagi naj se ra*vije sistematična akcija v vseh okrajih to republikah za uporabo sodobnih motod v kmetijstvu. Posamezne republike in okraji bodo nedvomno v planih določili tudi večja denarna sredstva za potrebe skladov za pospeševanje kmetijstva. Med ukrepi za ureditev trga to con kmetijskih pridelkov je treba predvsem poudariti podrobno izdelani sistem kontrahiranja, ki bo ne le pripomogel k stabilnosti cen kmetijskih pridelkov in omogočil enakomernejši promet, marveč bo tudi bistveno prispevaj k uporabi agrotehničnih ukrepov. Da bi preprečili špekuluoijo, je predvideno pooblastilo Zveznemu izvršnemu svetu, da lahko maksimira nekatere cene kmetijskih pridelkov Pri tem »o predvidene večje korekture samo v ceni koruze, nekaterih oljaric in pitanih prašičev, S povečano proizvodnjo se bo oovečala tudi kupna moč kmetov, ki jim bo omogočila, da bodo kupovali večje količine industrijskih izdelkov za široko potrošnjo, za potrebe reprodukcije to za investicije v kmetijstvu. K temu naj pripomore tudi povečanje zneska za investicije v živilski industriji na 7.800 milijonov din, za boljše izkoriščanje tržnih presežkov (klavnice, hladilnice itd,) ter za rekonstrukcijo sladtkornih tovarn, oljarn in predilnic. Povečanje to-vestioijskin kreditov za kmetijstvo v okviru splošnega investicijskega sklada na 16.200 milijonov nasproti 14.470 milijonom v letu 1954 in 6.400 milijonov lani je tudi važen element v pospeševanju kmetijstva. UKREPI ZA ČUVANJE GOZDOV, ZA GRADBENIŠTVO IN PROMET V nadaljevanju svoje obrazložitve so je tov. Kraigher pomudil pri vprašanju naših gozdov in re- ScrgeJ Kraigher kel, da bomo prihodnje leto še bolj skrčili sečnjo v gozdovih družbene lastnine. Spričo potreb izvoza ta domače potrošnje pa bo ostala sečnja tehničnega le®a na isti ravni kakor lotos, kar velja tudi za sečnjo drv. Razen tega bodo ljudske republike iizdale predpise o sečnji zunoj^ državnih gozdov, s katerimi boao omejile splošni obseg sečnje. Predvidena je tudi ustanovitev skladov za pospeševanje gozdne proizvodnje v republikah in okrajih iz dela gozdne takse. S temi skladi naj bi zagotovili potrebna sredstva za nove pogozdit ve goličav ta za graditev cest, da bi omogočili bolj racionalno sečnjo, dailje sredstva za gojitev gozdov, za pogozdovanje m za regulacijo hudournikov. Spričo težnje po naraščanju cen, ki ima v sebi znatne elemente špekulacije to preprodaje, naj bi ostalo v veljavi maksimiranje cen lesa na panju m progresivni davek na promet z rezanim gradbenim lesom kot ukrepa, ki naj zavreta, če že ne zaustavita, nadaljnje gibanje cen to prispevata k stabilizaciji trga. Ko je govoril o gradbeništvu, je tov. Kraiglu-r opozoril na spremembe v sestavi gradbenih del, kjer pride z zmanjšanjem zveznih investicij za večje objekte kapitalne graditve bolj do izraza graditev stanovanj, prosvetnih, zdravstvenih to drugih objektov družbenega standarda, cest in podobno. Osnutek plana za leto 1955 predvideva ukrepe ta sredstva, ki naj omogočijo modernizacijo gradbene industrije, proizvodnjo za zamenjavo nezadostnih gradbenih potrebščin (les), zlasti pospeševanje delovnih metod v gradbeni-ništvu ta povečanje delovne storilnosti. V gradbeništvu je predvideno tudi povečanje amortizacije in njene uporabe, POVEČANJE PROMETA V TRGOVINI IN OBRTI Ko je govoril o predvidenem povečanju prometa v trgovini im obrti v skladu z naraščanjem kupnih fondov prebivalstva, je tov. Kraigher omenil, da že letos uveljavljamo pomembne ukrepe, kakor so reorganizacija omrežja na načeta trgovinskih obratov ter povezovanje plačnega sklada trgovin ta podjetij z doseženim prometom. Za prihodnje leto so previdene nižje obrestne more za podjetja za promet z žirom, mline in si Jose, kakor tudi oprostitev davka na osnovna sredstva in amortizacije (za potrebe izmenjave) za poslopja, ki jih uporabljajo trgovinska podjetja. Podobni ukrepi glede reorgani-zacije omrežja ta načina formiranja plačnega sklada se uveljav-ljajo tudi v gostinstvu. Gostinska podjetja bodo dobila prihodnje leto vse tiste olajšave glede amortizacije to obresti na osnovna sredstva, ki veljajo leto«, le da sc bodo razširile tudi na turistična podjetja. Na področju obrti lahko ugotovimo v prvem pclietju letošnje- ga leta v primerjavi s prvim polletjem lanskega povečanje denarnih dohodkov za 14°/o. To dokazuje, da ima privatno obrtništvo spričo novih instrumentov gospodarskega sistema ugodne pogoje za s\x>j razvoj, da pa je hkrati potrebna učiinkoviitejša uporaba davčnega sistema, kor so bilii dohodki posameznih obrtnikov lani nesorazmerno veliki ta premalo obdavčenj, Tov. Kraigher je nadalje rekel, da lahko na podlagi povečane proizvodnje in celotne gospodarske dejavnosti računamo, da bo zaposlitev v vsem gospodarskem letu 1955 narasla za 105.000 zaposlenih, od teh kakih 64.000 v industriji in kaikih 8.000 v gradbeništvu. V prvih mesecih je delovna storilnost zaradi manjše proizvodnje v industriji in ohranitve oziroma povečanja števila delavoev v posameznih panogah padla to začela spet naraščati šele v aprilu« »lasti pa v maju. Za prihodnje leto je še prezgodaj govoriti o gibanju delovne storilnosti, vsekakor pa lahko računamo z njenim povečanjem. NAPORI ZA URAVNOTEŽENJE PLAČILNE BILANCE S TUJINO Glede plačilne bilance s tujino predvideva osnutek plama tudi v 1. 1955 napore za njeno uravnoteženje. To je značilno malone za vse ukrepe v industriji, zlasti pa kot rečeno za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Spričo po-večanja izvoza industrijskih izdelkov za 16,4 °/<> (od 49 milijard letos na 57.5 milijard prihodnje leto) in kmetijskih pridelkov za 17 °/o (od 25,1 letos na 29.4 milijard prihodnje leto) ter zmanjšanja uvoza živil in izdatkov za na-rodno obrambo lahko računamo prihodnje leto z ugodnejšo trgovinsko bilanco. Plačevanje obveznosti nasproti tujini (31.5, prihod, nje leto proti 32.2 milijardam v letošnjem lotu) ta še zmeraj znaten uvoz živil bosta tudi v prihodnje povzročala priman jkljaj v plačilni bilanci, ki ga bomo krili z odgo-ditviijo plačila nekaterih nožih dolgov, z gospodarsko pomočjo in kratkoročnimi kreditu Kolikor bi naši napori za olajšanje odplačevanja nekaterih naših obveznosti nasproti tujini obrodili nadaljuje ugodne sadove, bi olajšali naš položaj v plačilni bilanci. ■ ■ -»iv Glede na razmeroma majhen obseg naše blagovne izmenjave s tujino v primerjavi z možnostmi naše dežele ta na omenjeni primanjkljaj je povečanje iizvoza glavni problem naše plačilne bilance, razen tega pa tudi eno glavnih vprašanj našega gospodarstva. Osnutek plana za leto 1955 predvideva povečanje obsega našega izvoza ta nadaljnje spremembe v njegovi sestavi. Kar se tiče instrumentov za ureditev zunanjetrgovinskega ta deviznega režima v prihodnjem letu. pripravlja posebna komisija predloge-in osnutke predpisov, ki naj,bi jih uporabljali že letos v četrtem četrtletju za nove trgovinske posle, da bi »e ognili motnjam v izvozu in pri realizaciji uvoznih poslov od prehodu na novo plansko leto. POVEČANJE KUPNE MOČI PREBIVALSTVA Ko je govoril o povečanju skladov potresnega blaga, je tov. Kraigher poudaril, da se bodo s tem povečali tudi kupni fondi prebivalstva. Na podlagi povečanja proizvodnje ta delno tudi viš-njih ocn se bo kupna moč kmetov še bolj okrepila. Na drugi strani pa lahko računamo s tem, da »e bo povečal plačni sklad to drugi osebni prejemki približno za 33 milijard. Pri tem bo plačni sklad v gospodarstvu narasel za 16,8 % delno zaradi povečanja zaposlenosti za 105.000 novih delavcev v gospodarstvu, delno pa zaradi zvišanja povprečnih plač za 8 do 10 •/«, To zvišanje naj bi olajšalo breme v zvezi z zvišanjem najemnin za 50"/o že v letošnjem letu in podražitvijo nekaterih kmetijskih pridelkov. Pocenitev lignita s povečanjem regresa naj bi olajšala položaj potrošnikov v zvezi s podražitvijo kuriva V nadaljevan in svojega pojasnjevanja je tov. Kraigher podrob. no obrazložil posamezne elemente v razdelitvi celotnih družbenih sredstev. Ko je govoril o amortizaciji, je rekel, da se bo prihodnje leto povečala za 10 milijard (za 133.740 milijonov diin), in sicer predvsem pri novih objektih, ki bodo začeli obratovati. Prihodnje leto bo s posebnimi predpisi omejena uporaba amortizacije za kakih 38 milijard, torej za enak znesek, kakor letos, in sicer za finansiranje imvcstiioij iz splošnega investicijskega sklada. OBSEG INVESTICIJ Računamo, da bo celotni obseg investicij prihodnje leto večji kakor letos, ker se bo povečala količina razpoložljivih investicijskih sredstev. To povečanje bo omogočilo tudi večjo investicijsko graditev zasebnikov, predvsem kmetov. Spremembe v sestavi investicij se bodo nadaljevale. Tako se bodo zmanjšale bruto investicije v industriji, kar bo omogočilo povečanje investicij v ostalih gospodarskih panogah in v družbenem standardu (od 66,4 °/o, kolikor je znašal delež industrije v celotnih investicijah leta 1952, bo padel prihodnje leto na 52%). Za industrijo za konserviranje in predelavo kmetijskih pridelkov je določena vsota 7.800 milijonov dinarjev, kaT naj zagotovi nadaljevanje začetih objektov ter nova sredstva za rekonstrukcijo in obnovo sladkornih tovarn, oljarn in predilnic. Za kmetijstvo je predvidenih 16 milijard, približno za dve milijardi več kakor letos. V okviru te vsote bodo razpisani posebni natečaji za melioracije, za vprežno in plemensko živino, za ureditev sadovnjakov ta vinogradov, za gospodarska poslopja, za kmetijske stroje ter nova kmetijska posestva in zadruge. Iz te vsote bomo izločili 2.500 milijonov za kreditiranje zasebnih kmetov po predpisih Iz letošnjega leta. V razdelitvi sredstev je predvideno, da bosta sodelovali Makedonija to Crna gora s 100 °/o zvez-nega davka na dobiček, Srbija z 20%, Bosna ta Hercegovina pa s 24 %>. Ko je govoril o novih ukrepih in instrumentih našega gospodarskega sistema, je tov. Kraigher poudaril, da v tem kratkem času se niso moglii pokazati svojih značilnosti, da pa so vendarle ustvarili ugodne pogoje in prinesli gospodarsko pobudo za razvoj proizvodnje, za svobodnejše oblikovanje odnosov na trgu, za bolj elastično politiko investicijskega kreditiranja to za pospeševanje naše izmenjave a tujino. BOLJ ELASTIČNO FORMIRA-NJE PLAČNEGA SKLADA Tov. Kraigher je nazadnje govoril o nekaterih v osnutku predlaganih spremembah glede razdelitve dobičk« in formiranja plačnega sklada v gospodarstvu. Prva sprememba hi bila v tem, da hi namesto dosedanjega proporcionalnega dobili sistem progresivnega obdavčenja dobička. Tako bi učinkoviteje vplivali na ublažitev razlik v masi dobička pri posameznih podjetjih, ki nii izključno sad večje vneme v proizvodnji, večje storilnosti in boljšega poslovanja, marveč posebnih tržnih pogojev, monopolnega položaja posameznih podjetij, posebnih pogojev, ki vplivajo na formiranje cen itd. Da bi v okviru dohodka podjetij ugotovili davku podvrženo maso dobička brez uporabe sedanjih obračunskih plač, je bila sprejeta metoda, da se najprej izloči davku nepodvrženi del dohodka, katerega višina bi presegala povprečno raven plač. Ta ugotovitev bi samo pomagala določiti davčne osnove. Progresija v obdavčenju dobička sloni na podlagi dobička nasproti skupku amortizacije In davku nepodvrže-nega dela dohodka. Takšna osnova za določitev progresije torej upošteva vložena osnovna sredstva ta delo v proizvodih. Potem ko s« izloči zvezni davek na dobiček, se preostala masa dohodka (vštevši davku nepodvrženi del in preostali dobiček) razdeli med ljudskim odborom in podjetjem. Kar se tiče druge spremembe osnutek plana predvideva bolj elastično formiranje sklada v podjetjih. Namesto sistema obračunskih plač in omejevanja ravni plačnega sklada, ki ju je predpisala federacija, je predvideno, da zbere podjetje svoj plačni sklad iz dela doseženega dohodka, ki mu pripade po izpolnitvi vsčh ob. veznosti v družbeni skupnosti na podlaigi njegovega tarifnega pravilnika. Za ureditev ravni plačnega sklada so ljudski odbori pooblaščeni, da potrjujejo tarifne pravilnike podjetij in določajo razpredelnico, ki hi omejevala naraščanje plač nad plače, predvidene z odobren jem tarifnih pravilnikov. Ko je omenjal pomen teh sprememb, je tov. Kraigher poudaril, da so za delo v zvezi s preverjanjem učinka gwpodarskin instrumentov uporabili podatke za nad 2000 ^ podjetij in podatke za vse okraje. Na koncu je rekel, da so osnutek plana za leto 1955 sestavljali ob koncu prvega polletja letošnjega leta in da so bili pri teni izhodišče podatki o doseženih uspehih v letu 1953 in delno podatki o raizvoju gospodarstva v prvih petih mesecih letošnjega leta. Končno je omenil, da že zdaj sestavljeni osnutek plana za leto 1955 omogoča Izčrpneje razpravljati o njegovih postavkah in gospodarskih Instrumentih, kakor tudi pravočasno sestaviti vse družbene plane. Z ZASEDANJA SKUPŠČINE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Preventivna služba še vedno šepa Na enega zdravnika bi morali imeti po 2 sestri Ljubljana, 24. julija Danes se je v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani začelo pod predsedstvom tov, Romana Potočnika tretje redno zasedanje skupščine Zavoda za socialno zavarovanje LRS. Izmed vseh točk dnevnega reda, kar jih je bilo na vrsti danes, je bila nedvomno najvažnejša prva, v okviru katere je v imenu posebne komisije za pregled stanja zdravstvene službe v Sloveniji poročal tov. Jože Petejan- V začetku je grajal napačen odnos nekaterih zavodov za socialno zavarovanje, Perspektivni plan za uvedbo televizije-v Jugoslaviji Ljubljana, 24. julija (Tanjug). Strokovnjaki pri inštitutu so izdelali osnutek perspektivnega plana za uvedbo televizije v Jugoslaviji. Plan obsega pet let, ter določa zgraditev televizijskih oddajnih centrov v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu ter organiziranje serijske izdelave televizijskih sprejemnikov. Z zgraditvijo treh televizijskih centrov bo lahko sprejemalo televizijske programe 1,590.000 prebivalcev v Jugoslaviji Z zgraditvijo še 15 krajevnih oddajnikov pa bo lahko uporabljala televizijo četrtina prebivalstva v naši državi. V avgustu bo obiskalo domovino okrog 700 rojakov-izseljencev Ljubljana, 24. jul. Na današnji tiskovni konferenci so predstavniki Izseljenske matice Slovenije seznanili zastopnike tiska z nekaterimi izseljeniškimi vprašanji. Med drugim so tudi povedali, da bo od 15. do 22. avgusta v vsej državi Izseljeniški teden, v katerem se bo domovina še prav posebno spomnila naših rojakov v tujini V Izseljeniškem tednu bodo rudi v Sloveniji številne prireditve. Tako bodo med drugim 19. avgusta odkrili spominsko ploščo tragično preminulemu, zaslužnemu slovenskemu rojaku in pisatelju Luisu Adamiču v njegovi rojstni vasi, v Blatu pri Grosupljem. Dne 20. avgusta bo republiška proslava v filharmonični dvorani v Ljubljani, 22. avgusta pa glavna prireditev v Zagrebu. V tem času bo obiskalo stojo staro domovino okrog 700 rojakov izseljencev. M, Z. Pri prevozu ljudi v Belo krajino in nazaj ni bilo nobenih hujših nesreč Organizatorji, ki jim je bila zaupana varnost prevoza udeležencev proslav« v Beli krajini, so tudi to pot, podobno kakor lani ob proslavi na Okroglici, uspešno opravili svojo nalogo. Čeprav so vozile v Belo krajino cele kolone avtomobilov, avtobusov in kamionov ter številni vlaki, se ni pripetila niti ena hujša prometna nesreča. Prometni miličniki so na vseh nevarnejših krajih in križiščih vestno urejali promet ter odločno, a hkrati tudi zelo vljudno skrbeli za red. Postavili pa so se tudi Šoferji, saj prometniki z njimi niso imeli večjih težav. Lažja prometna nezgoda se Je pripetila le v Črnomlju, kjer je po krivdi ne dovolj previdnega šoferja kamion z blatnikom zadel v dva pešca, ki pa sta k sreči dobila le lažje poškodbe. , kj so delo komisije smatrali kot , nepotrebno poseganje v delo zdravstvene službe. Namen komisije pa je bil pregled težkoč in uspehov v zdravstveni službi, ki jih je Zavod za socialno zavarovanje upravičen pregledati, saj je plačnik najmanj 75 °/o vseh zdravstvenih dajatev oziroma storitev. i Reziultati dvomesečnega dela komisije so pokazali, da je zdravstvena služba v Sloveniji v nekaj letih po vojni zelo napredovala, da pa se še kažejo nekatere napake in pomanjkljivosti kot n. j>r. v preventivi, ki je na splosno še precej zanemarjena. Zelo kritično je stanje tudi v zobozdravstvu, ki ga bo moč izboljšati le s ponovno ustanovitvijo stomatološke šole in razširitvijo stomatološke klinike v Ljubljani. Izvršiti bo treba tudi splošno dekoncentracijo zdravstvenega kadra, ki ga, kot je pokazala statistika, na vseh okrajih na splošno primanjkuje. V Ljubljani je n, pr. 40°/o vseh dentistov, pa še vedno ne morejo zadovoljiti vseh potreb zavarovancev, saj n- pr. nekateri čakajo tudi po več mesecev na izvršitev tehničnih del. Se slabše je seveda stanje na podeželju. Nadaljnji podatki komisije obravnavajo finačno stanje zavodov za socialno zavarovanje. Približno polovica zavodov je zaključila leto 1953 s primanjkljajem, druga polovica pa je sufi-citna. Ker so nekateri zavodi dosegli tak poslovni uspeh z denarjem socialnega zavoda, bo treba v prihodnje misliti na izravnavo, kar bo pač najbolje lahko uredila bodoča komuna. Protj koncu dopoldanskega zasedanja sta govorila še dr- To' ne Ravnikar in Lojze Piškur, podsekretar in sekretar Sveta za zdravstvo. Tov. Ravnikar se je dotaknil stanja postelj po bolnišnicah ter dejal, da bo treba naslednjih pet let za nuibavo okrog 2.600 postelj v splošnih bolnišnicah porabiti okrog 6 in pol milijard din. Vse investicije, ki bodo šle za zdravstvo, pa n® bodo nikoli predrage, če bomo dosegli potrebno kvaliteto zdrav-/ stvenih storitev, za katero se je treba nenehno truditi. Tov. Piškur jo govoril največ o preventivni službi in je svetoval skupščini, naj med sklepi ne pozabi na priporočilo o spremembi učnega načrta oziroma o dopolnitvi vzgoje na srednjih medicinskih in visokih šolah. Glede splošnih zdravstvenih kadrov je aejal, da so perspektive ugodne, saj je izmed 170 zdravnikov pripravnikov okrog 60 sklenilo pogodbe z okrajnimi odbor za nastop službe v njhovem območju. Pripomnil je tudi, da se bo pri nas moral uveljaviti nov tip tovarniškega zdravnika, praktičnega zdravnik« Pa bo treba morda z daljšo prakso po bolnišnicah usmerjati k večji samostojnosti, saj se n. pr. često dogaja, da zdravniki bolnike za najmanjše okvare ali bolezenske pojave pošiljajo k specialistom in v bolnišnice- Opozoril je tudi na občutno pomanjkanje srednjega medicinskega kadra. Statistika je n. pr. pokazala, da na 900 zdravnikov pride le 500 medicinskih sester, medtem ko prideta v normalnih pogojih na enega zdravnika po dve medicinski sestri. N. Z. V Dobmi Je zasedala evropska komisija za hmeljarstvo V Dobrni je dne 22. in 23. julija zasedala mednarodna znanstvena komisija za hmeljarstvo evropske hmeljarske unije, kateri je predsedoval inženir Petrl-ček iz Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu. Zasedanja sa se udeležili po dva delegata iz Anglije, Francije, Belgije in Jugoslavije ter en delegat iz Nemčije. Razpravljali so o potrebah hranilnih vrednosti za rast hmelja, o vplivu predčasnega odrezovanja hmeljevih sadik na kakovost in rast ter o redkem, a zelo nevarnem škodljivcu hmeljske kulture. Inženir Petrlček je na zasedanju podal tudi posebno poročilo o delu evropske pivovarniške zveze, ki Je Imela v Londonu svoj kongres. V soboto so sl delegati ogledali Savinjsko dolino, Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu, različne hmeljske nasade in sušilnice za hmelj. Z domačimi strokovnjaki so Izmenjali bogate in koristne izkušnje. F, K. vagona oc lovčanom, Slovesen sprejem v Zagrebu Cesar Haile Selasie in predsednik Tito na poti na Brione * j'Nadaljevanje s 1. strani) Gažija, Iva Sarajčiča, Marina ^etiniča, Jura Ivezica ter Ivico retiča, predstavnika Socialistični1?.. zveze Dragutina Sailija in Mileta Počučo, tajnika Sabora Josipa Debeljaka, generalpodpolkovnika Zdenka Matečiča in '»asa Jovanoviča, generalmajorje • x8. Kompara. Nikolo Gaževiča ln Nikolo Ljubičiča. Pozdrav zagrebških pionirjev . Pred odhodom vlaka je skupina pionirjev in pionirk izročila cesarju in predsedniku republike, kakor tudi članom spremstva šopke cvetja. Vladar Pr'jateljske države se je z nasmehom zahvalil pionirjem. Rokoval se je z njimi in vsakemu ual po en zlatnik. Zatem so cesar ‘aile Selasie in predsednik Tito, Predsednik Sabora dr. Vladimir ^akarič in ostali člani sprem-: s*va vstopili v vlak. Okrog 8.45 J® vlak z visokimi gosti nada-pot na Reko. Nj. Vel. cesar Haile Selasie ln predsednik Tito sta nasmejala odzdravijala tisočem ljudi na železniški postaji vzdolž proge, k' so ju prišli pozdravit. etiopskimi in jugoslovanskimi zastavami, cvetjem in zelenjem. Okrog pet tisoč prebivalcev Karlovca je pozdravilo davi etiopskega vladarja in predsednika republike. Skupina pionir- jev v belih oblekah je izročila S? Zelmanovič VZDOLŽ POTI DO Reka, 24. jul. (Tanjug) Na poti med Zagrebom in Opatijo so na vseh vmesnih postajah etiopske-8** cesarja Haile Selasia in predsednika republike svečano sprejeli in pozdravili. Vzdolž vse Poti so bila postajna in ostala Poslopja ob progi okrašena z Topel sprejem so priredili etiopsKemu čeparju in predsedniku republike tudi v Ogulinu. Medtem ko je vlak stal na postaji, so prebivalci Ogulina prirejali navdušene ovacije cesarju Haile Selasiu in maršalu Titu ter vzklikali prijateljstvu med Etiopijo in Jugoslavijo. Topel sprejem so priredili tudi kmetje iz Škrljeva in ljudstvo Sušaka in Reke, kjer se je zbralo okrog deset tisoč ljudi. Ves čas, ko je vlak stal, so meščani Reke vzklikali etiopskemu vladarju in predsedniku Titu. FBffiOD V OPATIJO Opatija, 24. jul. Etiopskega •cesarja Haile Selasija in predsednika Tita so danes na poti iz Beograda na Brione prisrčno pozdravili in sprejeli tudi v Opatiji. Visoki gost in predsednik republike sta prispela ob pol treh s posebnim vlakom na postajo Matulje, ne daleč od Opatije. Od tod sta se odpeljala do opatijskega pristanišča, kjer sta se vkrcala na jahto »Jadranka*. Do Opatije sta se etiopski cesar in predsednik Tito v odprtem avtomobilu vozila po mestnih ulicah, na katerih so ju meščani, domači in tuji turisti prisrčno pozdravljali. Predsednik republike maršal Tito Ob vhodu v mesto je bil po-nazdravlja na slavnostnem kosilu stavljen slavolok, ki je bil okus-Etiopiji in cesarju Haile Selasiju no okrašen s sredozemskim ze- cesarju cvetje, ki je skupaj s predsednikom republike z okna vap-nnn od/.dravlial zbranim Kar- lenjem. V opatijsko pristanišče sta prispela visoki gost in predsednik Tito pet minut pred tretjo uro. Ko sta izstopila iz avtomo- Ko- Defile posebnih topniških enot mimo tribune ob paradi na zemunskem letališču Cesar Haile Selasie ln maršal Tito ob pregledu častne čete na zemunskem letališču Cesar Haile Selasie ln predsednik republike maršal Tito ob pregledu naših tankovskih enot na zemunskem letališču mandant vojne mornarice vice-admiral Mate Jerkovič, predsednik MLO Reke Edo Jardas in predsednik mestne občine Opatije Mirko Gotič so sprejeli in pozdravili visokega gosta. Ko je godba odigrala etiopsko in jugoslovansko himno, je skupina deklet v narodnih nošah in skupina pionirjev posipala s cvetjem pot, po kateri sta hodila cesar in predsednik Tito. Oba sta se smehljala in toplo od-zdravljala ljudstvu. Zatem je komandant častnega bataljona Vojne mornarice s paradnim korakom stopil pred cesarja in tovariša Tita: »Vaše cesarsko Veličanstvo! Častni bataljon je pripravljen na pregled,« je raportiral kapetan korvete Ivo Certič. Cesar in predsednik Tito sta pregledala častni bataljon, zatem pa je predsednik MLO Reke Edo Jardas predstavil voditelje ljudske oblasti, političnih družbenih in množičnih organi/arij Reke in okolice. Toplo pozdravljena sta cesar in predsednik Tito stopila na ; jahto »Jadranka«. Za niima so j vstopili na jahto tudi člani cesarske rodbine, princ Sahle Selasie, princesi Sable in Sofija Desta, člani cesarskega spremstva. podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič. predsednik Sabora Hrvat-ske dr. Vladimir Bakarič. člana Zveznega izvršnega sveta Koča Popovič in Ivan Krajnčič, držav-nij.’tajnik za notranje zadeve Svetislav Stefanovič, generalni tajnik predsednika republike dr.’ Toža Vilfan, etiop«ki noslanec v Tngoslaviii g. A. Dpsaleni in jugoslovanski noslanik v Etiopiji Zdenko Stambuk. Točno ob treh ie »Jadranka« odplula iz pristanišča. Ponovno se je razlefrlo ploskanje ljudstva, ki se je poslovno od viso-Veira gosta in predsednika Tita. Talita jp odplula na odprto mor-ie. Lindstvo je z obale še doltro t rokami mahalo etior^Vprnu vladarju in predsedniku Ti*n, Cesar Haile Selasie si ogleduje stroj, ki so mu ga darovali v tovarni v Železniku SADOVI SPORAZUMA O PREMIRJU V INDOKINI IHend&s-Francecoa vlada se $e okrepila ■V skupščini je dosegla še več glasov kakor ob investituri — Tisk obsoja »dien- bien-fujevsko« politiko Bidauha Pariz, 24. jul. (Tanjug). Izid ga javnega mnenja. Zato so_ se videti Francozom mani nevarna, glasovanja v narodni skupščini, narodni republikanci vzdrzah odkar on o njej ne odiofia«. Pri katerem je Mendes-France glasovanja. |. >Le Parisien« ®e «obil znatno močnejšo podporo Davišnji pariški tisk pozdrav- Je Mendes-f ranceu posrečilo pre- k°t pri glasovanju o investituri, lja Mendes-Franceov uspeh in pričati ogromno večino v ekup-H - 6 - J~- ■ - poudarja, da je iz dvoboja Men- ščim, da je v sedanjem voja des-France : Bidault prvi ne- skem in političnem polozajiu do- dvomno zmagal. »Mož, ki je osem segel najboljši sporazum »Figaro« sodi, da izi-d glaso- i r4 * f j — — — — kaže, da je skupščina razpolože Pa podpreti ga pri nadaljnjem 17-vajanju programa. Medtem ko so pri glasovanju o investituri nekatere skupine še omahovale, zlasti socialisti in neodvisni republikanci, so te zdaj Mendžs-. Francea 'T celoti podprle. Mendes-France je dobil vse glasove socialistov, radikalnih socialistov in demokratske socialne unije odpora, večino glasov degolovcev, nad polovico glasov neodvisnih republikancev, večino glasov neodvisne kmečke skupine, kakor tudi večjo število glasov narodnih republikancev in degolovskih disidentov, kot pri investituri- Maloštevilni glasovi proti Mendes-Franceu — skupno 16 — kažejo, da tudi Bi-jlaultova stranka ni tvegala, da “i glasovala proti, ke. bi to nedvomno izvalo kritiko francoske- Prvo glasovanje o EOS v rimskem parlamentu Rim, 24. julija (Tanjug). Prvi odbor italijanske skupščine je šotoril sporazum o EOS s 27:18 glasovi. Za EOS so glasovali Predstavniki vladne koalicije, Proti pa kominformovski poslanci Neofašisti in monarhisti so se glasovanja vzdržali. Tako mora zdaj samo še zunanjepolitični odbor odobriti ta sporazum, da bi ga lahko predložili parlamentu v ratifikacijo. clja žalostna, in njeno vlado«. »Parisien Libere« sodi, da Francij* zdaj plačuje že. dolgo vrsto napak za pomanjkanje hraibrosti in duševno potrtost v državi- »Aurora« poudarja, da čaka Mendes-Francea zdaj novo pereče vprašanje — Severna Afrika. Hkrati zahteva od pred sednika vlade »odločno izjavo o^ neporušni enotnosti Francije in Severne Afrike«, Cesar Halle Selasie v Narodnem muzeju v Beogradu vanja ustreza »ogromnemu olajšanju v skupščini in državi ;>o prenehanju sovražnosti v Indoki-ni.< V uvodniku pa časnik tudi zahteva od predsednika vlade _ »nova zagotovila, da ne ho nik- »absurdne politike«, ki so jo vo dar nič skupnega med tistimi, | dili narodni republikanci celih ki se vesele, medtem ko je Fran- osem let. »Combat« polemizira v uvodniku z nezadovoljneži iz narodno republikanskega gibanja in poudarja, da je Mendes-France v larja, _ Zenevj samo povzel zaključke iz uti’ Nova angleška pobuda za poravnavo spora z Egiptom glede Sueškega prekopa Kairo, 24. jul. (AFP). Pred- korak Londona za ureditev spora stavnik britanskega veleposlani- z Egiptom. Odkar so se začela štva je potrdil, da je britanski. pogajanja glede Sue2a, se je pr-minister za vojsko Head v Kairu,! vič zgodilo, da je britanska vlada kjer bo vodil britansko delegacijo poslala v Kairo svojega člana, na pogajanjih z Egiptom. j Headov odhod priča, da so v do- V kairskih uradnih krogih so sedanji izmenjavi gledišč z egip-pozdravili prihod britanskega mi- ' tovsko vlado prišli na prag odlo-let nosil glavno odgovornost za nistra za vojsko. Tu poudarjajo, čilnega koraka glede Sueza, politiko ki je privedla do Dien da je britanska vlada pooblastila i V Londonu sodijo, da bo sku- Bien Fuja,« pravi »Comibat«, »ki ministra Heada, da razpravlja z pina konservativnih poslancev, ki je francoski vpliv v Aziji pove- najvišjimi egiptovskimi predstav- , nasprotujejo vladni politiki glede zal z Bao Dajem, je skušal ob- niki o nesoglasjih med obema 1 Egipta, spričo pospešenih poga-dolžiti Mendes-Francea namenov, vladama in da jih po možnosti janj v Kairu okrepila svoje de-ki mu jih pripisuje narodno re- odstrani. lovanje. Najbrž bo zahtevala i publikansko gibanje. Skupščina sedanje parlamenta v času poč pa mu je dala razumeti, da sla- London, 24. jul. (Tanjug). — me, m sicer v primeru, če bi Da volja in ljubosumnost nista Sklep britanske vlade, da pošlje pogajanjih z Egiptom dosegu dobra inspiratorja. Prihodnost, v Kairo ministra za vojsko Heada, sporazum o najvažnejših spomin ki Bidaultu ne kaže dobro, je označujejo tu za najodločnejši vprašanjih. Cesar Haile Selasie Je položil venec pred spomenik Neznanega junaka na Avali 4 LJUDSKA PRAVTCA-BORBA NEDELJA, 25. JULIJA 1954 PRED IZREDNIM ZASEDANJEM GENERALNE SKUPSCINE OZN KOREJA SPET PRED OZN? Ali je premirje v Indokini pomenilo drugo Monakovo — popuščanje pred napadalcem, ali zares sporazum, spričo katerega v južnovzhodni Aziji ne bo več prelivanja krvi New York, 24. julija (AFP). Generalni tajnik OZN je objavil »začasni« dnevni red prihodnjega zasedanja generalne skupščine OZN, ki bo konec avgusta v New Yorku. Na dnevnem redu sta Koreja in razorožitev, ni pa na njem Se vprašanje predstavništva Mao Ce Tungove Kitajske v OZN. Arabske in azijske delegacije bodo sprožile vprašanje Tunisa in Maroka. PISMO IZ RANGOONA 0 notranji problematiki Burme V Burmi pripravljajo uvedbo obvezne vojaške službe da bodo zasedanje generalne skupščine sklicali na pobudo Siama, da bi razpravljali o vprašanju Indokine. Siam je že prej zahteval, naj OZN pošlje svoje opazovalce na siamsko mejo. Premirje v Indokini je zbudilo v OZN očitno mistično razpoloženje vzlic nekaterim nezadovoljivim točkam v sporazumu. Nekateri krogi pravijo, da je v Ženevi prišlo do azijskega Mona-kovega, do popuščanja nasproti agresorjem. Diplomati, ki pozdravljajo ženevski sporazum, razlagajo svoje stališče s tem, da je kompromis vedno pomenil popuščanje dveh spornih strank, kar se je zgodilo tudi tokrat. Zato ni moč govoriti o ponovitvi Monakovega, temveč o uspešnem prenehanju prelivanja krvi. Kar zadeva pripombe, | da so pri tem obšli OZN, poudarjajo ti krogi, da so z ženevskim sporazumom likvidirali spopad, ki bi se utegnil spremeniti v splošno azijsko vojno. Potemtakem sklepajo, da je vprašanje, ali je bila ženevska konferenca izven okvira OZN ali ne, formalnega značaja. Važno je bistvo, da so namreč v 2enevi prišli do izraza cilji OZN. Ugrabitelj Franca Zagožena obsojen na zapor j Vervier (Belgija), 24. julija (AFP). — Sodišče v belgijskem mestu Vervieru je varuha Franca I Zagožena, Chantraina obsodilo I včeraj na štiri mesece zapora in' na globo 30.000 frankov, ker je po sodni razsodbi, da mora Fran-Zagožena vrniti njegovemu , ' Bangun, julija Minister za Informacije Jo ondan povabil vse urednike čatinlkov ln Jlli obvestil o sklepu vlade, da bo predložila parlamentu osnutek zakona o splošni vojaški vzgoji. Ves tisk Je pozdravil ta sklep vlade kot važen ukrep za ohranitev burmanske države ln obrambo njene neodvisnosti. očetu, otroka skril. Burma še nikoli v svoji zgodovini ni poznala splošne vojaške vzgoje. Pred angleško gosposko so imeli burmanski kralji najemno vojsko. Angleži so imeli v Burmi enote, sestavljene iz poklicnih vojakov- V le enote pa so sprejemali v glavnem pripadnike narodnih manjšin v Bur-mi: Karence, Kačine itd. V boju proti angleškemu gospostvu je voditelj burmanskega naroda general Aung San leta 1942 organiziral burmansko vojsko neodvisnosti, ki je pozneje obrnila orožje proti Japoncem. V to vojsko kakor tudi v razne skupine odporniškega gibanja med vojno so se vključevali samo prostovoljci. Ko si je nova Burma priborila neodvisnost, je obdržala poklicno vojsko, njeno vodstvo^ pa so firevzeli v glavnem oficirji, izšo-ani v burmanski vojski _ neodvisnosti in odporniškega gibanja. Za zdaj kaže, da bosta kandidata za predsednika prihodnje- ] ga zasedanja generalne skupščine nozizemski diplomat Van Klefens in siamski zunanji minister Vaj-tajakon. Na letošnjem zasedanju bodo izvolili tudi več novih članov raznih organov OZN, med njimi tri člane Varnostnega sveta in sicer namesto Libanona, Kolumbije in Danske, katerih mandati potečejo konec tega leta. Začasni dnevni red obsega še 54 raznih vprašanj, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju. New York, 24. jul. (Tanjug). Opazovalci v OZN ne morejo z gotovostjo potrditi, da se letošnje poletje ne bodo ponovile izkušnje, kar se je zgodilo lani, ko je bilo avgusta sklicano zasedanje generalne skupščine. Skupščina se je tedaj ukvarjala s korejskim vprašanjem, ki pa je ostalo nerešeno do lanskega rednega zasedanja. Toda niti na tem zase-] danju niso ničesar konkretnega sklenili o Koreji. V resoluciji so j dopustili možnost, da začno predi devetim rednim zasedanjem generalne skupščine septembra 1954 j Hongkong, 24. jul. (Reuter). Vietnama Ho Si Minhu poslanico, javil, da je dobro podpisati spo-ronovno obravnavati to vpra- Vrhovni poveljnik Ho Si Minho- v kateri mu je čestital k skleni razume, da pa jih je treba tudi 'inje. Indijski poskus letos spo- vih enot general Giap je ukazal ! tvi premirja v Indokini. Ho Si dosledno izpolniti. Po dopisniku mladi tudi ni obrodil nikakega vsem svojim rednim enotam ter Minhu je čestital tudi sevemoko AFP je Van Dong sporočil fran- u s neha. Končno še v Ženevi r.i odredom milice in’ gverilcev, naj rejski zunanji minister Nam II. coskemu narodu^da je zaupanje bil dosežen sporazum o politični; takoj ustavijo sovražnosti Ce- j prihodnosti Koreje. ' prav bi morali sovražnosti ustav Ker je ženevska konferenca lti v severnem Vietnamu 27. ju-zaključila korejsko debato brez nja> v srednjem 1. avgusta, v juž uspeha, bi utegnila Generalna nem pa žele 11. avgusta, so tudi skupščina, če se bo sestala na . posebnem zasedanju v avgustu, sprožiti pobudo glede sklicanja nove konference, podobne že- Pospešeno prem ir [e v Indokini Čeprav določa ženevski sporazum prekinitev sovražnosti v treh rokih do srede avgusta, so se vojaške* operacije na obeh stranehv glavnem že ustavile v Parizu sinoči prav tako razgla aili, da bodo vse večje operacije takoj prekinili, Indija in Poljska bosta med demokratično Srditi boji, ki jih je bila mlada burmanska država, da je ubranila neodvisnost, ogroženo po komin formo vskih in drugih upornikih in kuomintanških gresorjih, so med ljudstvom in v vladi utrdili prepričanje, da brez močne narodne vojske, brez sodelovanja vsega ljudstva v obrambi dežele ne more biti učinkovite obrambe svobode in neodvisnosti. Razen tega so se v boju proti upornikom in Kuomintangu mnogo pisal o namenu predsednika vlade U Nua, da bi odster pil. O tem je govoril U Nu tudi sam. Rekel je, de je že prej obvestil voditelja Antifašistične li' ge U Bu švea in U Co Njena, da bi sprožil to vprašanje pred Ivršnim odborom Antifašistične lige, ki mu predseduje. Voditelja Antifašistične lige pa s? nista strinjala z njim, marveč sta mu predlagala, naj tega vprašanja ne sproži pred prihodnjimi volitvami, ki bodo čez dve leti. U Nu je tudi rekel, da 6e ne namerava posvetiti izključno verskim dolžnostim, niti se povsem umakniti iz političnega življenja, ker misli ostati na položaju pred- nevski, na kateri bi morda lahko i dosegli sporazum, kot se je to i vlade K im Ir Sen je poslal pred-zgodilo glede Indokine. Možno je, sednlku demokratične republike OBOROŽITEV NEMČIJE Vietnamom in Francijo bistve- cndolnvnli nri nad70rstvu nega P°mena za uveljavljenje sodelovali pri naazorsivu p^p^jh sporazumov. premirja . Tudi kitajski zunanji minister Ženeva, 24. jul. (Tanjug). —! Cu En Laj, ki se je na poti iz Indija je danes sprejela poziv Ženeve ustavil v Berlinu, je obi-ženevske konference, naj predse- skal predsednika vzhodnonemške , duje komisiji za nadzorstvo nad vlade Otta Grotewohla. Predsednik severnokorejske^ : premirjem v Indokini. Sklep in- j Na sprejemu je Grotewohl de ZDA že pripravljajo sredstva za izsolnnje nemških pilotov — Aneurin Bevan sodi, da bi bila oborožitev Nemčije usodna za mir dijske vlade so davi sporočili od- i jaj da Cu En Lajevi napori, ki pravniku poslov britanskega ve- j M blll v 2enevl kronani z uspe- leposlamštva v Delhiju. jhom, zbujajo nemškemu narodu Tudi poljska vlada je privolila n0ve upe in prepričanje, da bo v sodelovanje v tej komisiji. ! v doglednem času mogoče urediti Ajmer. 24. jul. (Reuter). - Iz * tudi nemško vpra- dobro obveščenih krosov ie t>ri- &»3e‘ v odgovoru na pozdrav je aoDro ODvebcenin Krogov je pii r Cu En Laj dejal, da je ženevski sporazum zmaga miru. Vzposta- šla vest, da je predsednik indijske vlade Nehru zaprosil brltan- ; skega in sovjetskega zunanjega * miru v Indokini je prispe-ministra, naj indijski vladi po-! v k manjšanju mednarodne Washington, 24. jul. (AP). — limo združene, svobodne in ne- jasnita nekatere točke v zvezi s napetosti in zdaj je odprta pot .. • ■ • I < .n m T v«. t.l » tn/4i >* rt iivruHntAir Ameriško obrambno ministrstvo vtralne je zahtevalo od ameriškega Kon- Bevan. gresa denarna sredstva za šolanje nemških vojaških pilotov, brž ko bo oborožitev Zahodne Nemčije zakonito možna. Ti podatki so bili objavljeni v brošuri, v kateri je obrazloženo, kako bodo razdelili ameriško pomoč tujini, vendar pri tem niso objavili natančnejših podatkov. London, 24. jul. (AFP). Voditelj levega krila laburistov Aneu-rin Bevan je izjavil v radijskem intervjuju, da ' bi bila »oborožitev Nemčije usoden korak nasproti tretji svetovni vojni«. Poudaril je, da je treba predvsem sklicati drugo konferenco za rešitev nemškega vprašanja ter pripomnil, da želi njegovo krilo videti Nemčijo ponovno združeno. Dokler bo Nemčija razkosana, je poudaril Bevan, bodo v njej iredentistična gibanja. Mi si že- Nemčije, je zaključil Tržaški skvadristi se pripravljajo pozivom Indiji, da sodeluje v komisiji za nadzorstvo nad premirjem. Nehru je storil to zato, ker sta izmenoma predsedovala na ženevski konferenci, ko je razpravljala o Indokini Nehru je za- Trst, 24. jul. (Tanjug). Drugič tem sporočil izvršnemu odboru v zadnjih nekaj dneh so v Trstu v^ne kongresne stranke, da je našli skrbno skrito in dobro priložnosti izrazil pnprav- ohranjeno orožje. Tokrat so naSll' Uenost Indije, da prevzame odgo-puSko, tri ročne granate in stre-' vomest Za ohranitev miru Toda, livo za puške pod streho nekega po aril Nehru> preden bo poslopja; ki so jo delavci ravno sprejela takšno vlogo, želi Indija začeli popravljati. Policija je pobiti nekatera pojasnila glede orožje zaplenila, vendar doslej i " i r- oprav v še ni ničesar objavila o tem, od nadzorstveni komisiji. kod izvira. tudi za ureditev drugih važnih mednarodnih vprašanj. V predmestju Rangoona republiko' razvili tesni stiki med ljudstvom in vojsko. S tem je bilo odstranjeno nezaupanje ljudskih množic nasproti vojski nasplošno. Burmanska vojska namerava vzporedno z ureditvijo vprašanja splošne vojaške vzgoje urediti še eno važno vprašanje, namreč vprašanje vzgoje strokovnih kadrov za gospodarstvo. Zato nameravajo vojaško Vzgojo vskladiti s šolanjem obveznikov za strokovne posle v gospodarstvu. Načrt vlade o vzpostavitvi splošne vojaške službe hočejo uveljaviti v dveh letih- Tako bo Burma postala med neodvisnimi deželami južne in jugovzhodne Azije prva, ki bo imela splošno vojaško obveznost. Ostale dežele (Indija, Pakistan, Ceylon in Indonezija) se s to mislijo še ne ukvarjajo. Burmanski tisk je zadnje dni sednika Antifašistične lige. Meni pa, da bi se morali na pohr žaju predsednika vlade izšolati in usposobiti še drugi, mlajši voditelji, kakor so U Ba šve, U Co Njen, Thakin Tin in drugi. Če pa bi nastala kriza ali težave za deželo, bi bil pripravljen znova prevzeti posle predsednika vlade. Sodeč po zadnjih vesteh burmanskih časnikov so se U Nu in voditelja Antifašistične !ifie sporazumeli, da za zdaj pred iz' vršnim odborom Antifašistične lige ne bodo sprožili vprašanja njegovega odstopa. Po splošnem mnenju je U N"> člrar zasluge za pridobitev neodvisnosti Burme ter za obrambo in okrepitev mlade burmanske države so zelo velike, zmeraj nujno potreben na čelu vlade. D. Veljkovlč PISMO IZ KAIRA Mudurijah El Tahrir Van Dong in Cu En Laj v Berlinu (Od posebnega dopisnika »Borbe«) Pred dvema letoma končana revolucija je prinesla v življenje Egipta mnogo sprememb. Eno najve{jih je vsekakor agrarna reforma, ki je bila poskus, da bi uredili eno najbolj pereiih vpralanj Nilske doline — vpraSanje zemlje. Plodne zemlje je v Egiptu premalo, sestava lastništva pa je bila do uveljavljenja zakonu o agrarni reformi takSna, da večina prebivalstva pravzaprav ni imela zemlje ali pa so ljudje kot dninarji ali »kapniki delali na veleposestvih zemljiške gospodo na pol zastonj. Z agrarno reformo Ro dobilo čel dve leti zemljo več Tu poudarjajo, da so medtem mnogi Tržačani našli letake, v katerih je rečeno, da so ustano- I Ženeva, 24. jul. (AFP). Viet- 8,0 ,lsoi! e«iP‘oyskih kmetov ln tako bodo postali pravi državljani Egipta, vili še en ilegalni skvadristični; minski zunanji minister Van ‘ bataljon. Nove skvadre organizi- j Dong je davi z letalom odpotoval rajo, stare pa obnavljajo v zvezi iz Ženeve prek Berlina in Moskve z možnim prihodom italijanskih v Indokino. Novinarjem je o re-enot v Tnst. zultatih ženevske konference iz- Z VSEH STRANI SVETA Voditelji egiptovske republike Ijenem pesku so začeli strokov-se zavedajo, da je obdelovalne njaki proučevati beli, rdeči in ru-zemlje v Egiptu premalo, da bi meni pesek. In to mesto je dobilo KOREJA IZMENJAVA TRUPEL PADLIH BORCEV jaito udeležbo Munsan, 24. julija. (P.) Tu so obja- obrambi. ARGENTINA kongres z veliko večino zavrnil resolu-. cijo nroti oborožitvi Nemčije. Socialni demokrati se ne strinjajo glede EOS, je pripomnil Attlee, upoštevajo pa vo-! ’ * ** Nemčije v evropski vili, da bodo izmenjali trupla severnih in jufeiokorejskih vojakov, umrlih v iijetnl&kili taboriSčih. Predstavnik Združenega poveljstva je v zvezi s tem objavil, da nimajo natančnih podatkov o umrlih in padlih vojakih vojske Združenega poveljstva na Koreji. VZHODNA NEMČIJA SPREMEMBA VLADE Bueuos Aires, 24. julija. (AP.) Predsednik Peron je reorganiziral argentinsko vlado in ustanovil nov svet, v katerem je pet ministrov, »tajnikov iz-vrSne oblasti«. Ti ministri bodo pred r? a sodnikovi svetovalci. Peron je izvedel te IZJAVA 7.AHODNONEMSKEGA 8prcmembe na podlagi zakona, po ka- PREBEZNIKA terem so zaradi varčevanja zmanjšali _ 11 . ... /apov V u 1 Število Članov vlade od 21 na 16. V novi Berlin, 24. julija (AFP.), Vzhodno- i viad, sta ,Bm0 dya mIn„tr, lz berlinski radio je sinoči vsake pol ure oddajal izjavo bivšega fiefa zahodno-neinŠke obveščevalne službe dr. Otta Jona. Jon se v svoji izjavi med drugim izraža proti politiki zahodnonemške vlade in poudarja, da se hoče zavzeti za ponovno združitev Nemčije. Zato je tudi odžel v Vzhodno Nemčijo. iefa zahodno- ""M* vUd°' KOSTARIKA NEREDI V ALAJUJELI VOHUNI PRED SODIŠČEM Berlin, 24. julija. (AFP.) Pred im.tu- « u Ir I Mr« • i it i \ i .n a. \I ■ it fl n . X ! _ . .... San Jose, 24. julija. (AFP.) Včeraj so poslali vojaški oddelek na področje Alajnjela, zahodno od glavnega mesta, da bi izvedel preiskavo in upostavil red po neredih, ki so izbruhnili na tem pod damskim sodiščem v Vzhodni Nemčiji so r<>čju. Skupina oboroženih ljudi je izro-zakljuČili razpravo proti skupini devetih pala trgovine v dveh mestih. Po neka-ljudi, katere je javni tožilec obtožil, da terih vesteh so v tej skupini pristaši so se ukvarjali z vojaškim vohunstvom, bivšega predsednika Kostarike Rafaela Glavnega obtoženca Erwlna Hesseja so Calderona Garcie-obsodili na trinajst let pregnanstva, ostale pa na tri do trinajst let. ZAHODNA NEMČIJA ZDA KOMU SLUZI TAK SINDIKAT? CLEMENT ATTLEE V BERLINU , . De4roit. 2*- Julij«. (AFP.) Sindikat ^ delavcev avtomobilske London, 23 julija. (Tanjug.) Voditelj 45.000 stavkajočih delavcev iz tovarne opozicije v britanskem spodnjem domu, avtomobilov >Crysler« pozval, naj se C-meot Attlee, je prispi! sinoči z le- vrnejo na delo, ker sodi, da jo bila je ta'om iz Berlina kjer je prisostvoval kon- stavka »ilegalna« in da je v nasprotju Kresu zahodnonemške socialnodemokrat- j z določbami kolektivne pogodbe, ki so ske stranke. Po prihodu je izjavil, da je jo podpisali s podjetjem. PAKISTAN KOMINFORMISTICNA PARTIJA V PAKISTANU RAZPUŠČENA Karachi, 24. juliia. (AFP.) V Kara-cliiju so komunistični stranki prepovedali delovanje. Prepoved so razglasili opolnoči in takoj zatem so aretirali vrsto ljudi. Tričakujejo, da bodo KP prepovedali tudi v Lahom, ki je središče kominformovskega delovanja. Odredba o prepovedi KP v Karachiju je bila sprejeta na seji vlade že pred nekaj dnevi. zadovoljili potrebe prebivalstva in večno težnjo Egipta po zemlji. Zato so se takoj lotili melioracij in zgradili jezove, ki bodo omogočili boljše in bolj racionalno izkoriščanje nilske vode. Tako je nastala nova egiptovska pokrajina Mudurijeh El Tahrir. Pred lotom dni je skupina strokovnjakov sklenila iskati in najti v puščavi kraj, kjer je pesek sestavljen tako, da bi omogočal umetno namakanje zemlje, na ime »Osvoboditev« — El Tahrir. Kmet ne bo več spoznal svoje parcele Na desetine kilometrov je treba voziti po rumenem puščavskem pesku. Rahel vetrič olajšuje vožnjo, zaprt avto pa ščiti človeka pred pripekajočimi sončnimi žarki. Daleč naokrog ne vidiš ničesar, ne trave, ne živali, razen velikih ujed, po puščavski poti pa kateri bi uspevalo sadje in sočiv-1 ne hodi nihče, kajti El Tahrir še je, pa tudi žito. Takšno mesto so 1 ni začel živeti svojega polnega našli v širni puščavi približno na' življenja. In iznenada se prikaže pol pota med Kairom in Aleksan drljo. Na vročem soncu in razbe- . t - p?! ■ ■ ' ■ I; j ‘ ■ < , ■ ■ j , *■.' -v4 -"*i- - ' • ./ 'i Miiii S sodobnimi stroji pripravljajo puščavski pesek v El Tahrlru za poljedelsko obdelovanje pred popotnikovimi očmi nenavadna slika, da bi človek mislil, da vidi fato morgano. Nad peščeno ravnino se dviga mnogo žerjavov. Prikažejo se obrisi hiš, zgrajenih okrog na velikih zelenih livadah. O El Tahriru pripovedujejo njegovi voditelji, da je bilo naselje na umetno namakani zemlji zasnovano tako, da bi se organiziralo in razvilo na široki zadružni podlagi. Po tem načrtu bo do- prosvetnih središčih nove pokrajine. Nepismeni se bodo moral) naučiti brati in pisati, pa tudi obdelovati zemljo po modernih metodah. Zenske se bodo učile gospodinjiti, negovati otrok& in paziti na higieno. Vsak bodoči prebivalec nove pokrajine bo moral biti star 20 let, zdrav in za delo sposoben. Imeti bo smel eno ženo in pozneje se bo moral držati tega predpisa. Zdaj imajo namreč revni kmetje skoraj brez izjeme po 3 do 4 žene. Tradicionalne nošnje egiptovskih kmetov bodo prepovedane, kmetje bodo morali nositi delovno obleko, vtem ko nosijo zdaj široke halje, tako imenovane galabije. Razen tega ne bo smel kmet nikjer imeti koščka druge zemlje in tudi dedovati ne bo smel. S seboj bo lahko pripeljal samo ženo in otroke. Delo domačih inženirjev in strokovnjakov S tem velikim javnim delom v puščavi se ukvarjajo že leto dni. Delo je organizirano tako, da pripravijo vsak dan za obdelavo 30 fedanov zemlje. Prekop, po katerem teče voda za umetno namakanje, kaplje osem buldožerjev, ki so v sedmih mesecih izkopali že poldrug milijon kubikov peska. Prekop grade v odsekih in vsakega sproti uporabijo za umetno namakanje. Obseg teh velikih javnih del spozna človek, ko se mu v nepreglednih peščenih ravninah že . „ - .... _ .utrujene oči ustavijo na bujnem mllHnn t , zelenju in ko hodi po drevoredih, milijon egiptovskih kmetov. ] v katerih raste nad 2,000.000 dre- E1 Tahrir je hkrati velik po- vese, zasajenih vzdolž kalnih skus, s katerim se bo, če se bo kanalov. Treba je videti vedre posrečil, življenje egiptovskega obraze egiptovskih kmetov, ko kmeta znatno spremenilo. Zato že, delajo z modernimi stroji in elek-zdaj zelo pazljivo izbirajo kmete,' tričnimi črpalkami, ne pa vet k bodo dobili na tem področju po upognjeni, zamazani, izčrpani od pet fedanov (fedan = 59,3 arov) bolezni in slabe hrane, kakor so zemlje. Ker jo bodo obdelovali zmeraj po egiptovskih vaseh, kolektivno, sploh ne bodo vedeli, Ce se bodo izpolnila pričakovanja kje so njihove parcele, pač pa bo- v zvezi z El Vahrirom, bo lahko do morali vsako leto delati dolo- svet P° pravici govoril o Egiptu čeno število delovnih dni. Kmetje, ^ot vrtu in sadovnjaku arabskega ki so jih tebrali za El Tahrir, so sveta — plodnem Misiru. bodo morali 8 mesecev šolati v' Veda Zagorac DELA NA HIDROCENTRALI JABLANICA GREDO H KONCU JEZ NA NERETVI BODO KMALU ZAPRLI Jablanica, 21. julija. Jez Jablanice na Neretvi bodo v kratkem zaprli. Priprave oodo kmalu končane. Cez nekaj dni bo dan signal, naj v korito Neretve spuste dve velikanski jekleni plošči, s katerima bodo jez zaprli. Ta betonski jez, skopan v granitno strugo Neretve, so gradili več let. Z njim bodo ukrotili to divjo reko. Če ne bo posebnih ovir, bodo jez za poskušnjo zaprli že te dni. Zdaj montirajo pred jeklenimi zapornicami mreže, ki bodo zadrževale hlode in razne naplavine. Preiskušajo tudi konstrukcije, s katerimi bodo zapornice spuščali in dvigali. Ko bodo jez zaprli, bo ta zdaj modrikasto zelena reka nekaj ur usahnila. Strokovnjaki računi0* da bo od jezu do Jablanice voda padla malone do dna kotita. Južno od Jablanice bodo korito polnili pritoki Neretve, ki bpdo dajali v sekundi 7 do 8 ku-bikov vode. Strokovnjaki so na nedavni konferenci ugotovili, da b° teklo skozi odprtine na jezu v sekundi 15 kubikov vode. Ta količina z vodo iz pritokov bo zadostovala za potrebe kanali-zacije ter industrije Mostarja in okolice in za namukunje zemljišča ob ustju Neretve, hkrati Pa bo zadrževala morsko vodo, oa ne bo mogla prodirati v stru-j>9> kadar bo reka padla. Da ne bi zaradi pomanjkanja vode ribe poginile, jih bodo prenesli s področja kakih 6 do 7 km od jezu v Jublanico. Ribiči računujo, da, je v tem delu Neretve kakih' 1500 kg postrvi in drugi sladkovodnih rib. Oblasti so poskrbele, du medtem rib nihče ne bo mogel krasti. Na Jablanici so zadnje dni vsi1 zelo zaposleni, vendar pa je ravnatelj hidrocentrale na Neretvi Čedomir Miličevič utegnil odgovoriti novinarjem na nekaj vprašanj in jim pojasniti pomen te velike elektrarne. »Važno je, da je ta velika I hidrocentrala delo naših delav-! cev,« je rekel. »Graditelji so se; dobro zavedali, kako težavno bo to delo. Za takšno elektrarno potrebujejo celo v tehnično napred- nih deželah več let, da pripra-1 | vijo načrte. Toda nam se je | mudilo, toliko let nismo mogli! čakati. Naša. mlada industrija je morala dobiti električno energijo. In zdaj, ko je elektrarna malone že dograjena, vidimo, da smo ravnali prav. Treba pa je oudariti, da bi bila začela Ja-anica obratovati že nekaj let prej, da niso graditve zavirale informbirojske dežele. Graditelji so delali po dimenzijah strojev, ki naj bi jih dobavila Češkoslovaška; leta 1948 pa so morali vse načrte spremeniti. Vsa dela je bilo treba prilagoditi doma izdelanim strojem. Potrebe Jablanice so prisilile po ni; mnoge naše tovarne, da so začele izdelovati nove izdelke. To je pripomoglo, da se je na tisoče strokovnih delavcev izšolalo v raznih industrijskih panogah. Bogato znanje in izkušnje si je pridobila zlasti naša tehnična inteligenca, ki so jo razmere primorale, da samostojno projektira in gradi eno največjih elektrarn v Evropi. Ko bo začelo obratovati njenih 6 agregatov, bo znašala njena letna proizvodnja 720,000.000 kwh. Jablanica bo preskrbovala z električno energijo srednjebosansko industrijsko področje, Črno goro in Dalmacijo,« je zaključil svoje ravnatelj Miličevi Na srednjem Jadranu je dovom sonca in sostov Pred približno enim mesecem ni bilo v vseh letoviških krajih v Dalmaciji v Hrvatskem Primorju in na otokih opaziti skoraj nobenega turista. Vsi ti kraji so bili Jez hidrocentrale Jajce II Delna sprostitev prometa z žitom V zadnjih letih smo blagovni promet skoraj na vseh področjih sprostili administrativnega dirigiranja in distribucije, razen prometa z žitom, kjer so tehtni razlogi narekovali nadaljnji obstoj dirigirane trgovine, da se zagotovi pravilna preskrba prebivalstva s kruhom. Čeprav ti razlogi v glavnem obstoje Se naprej, je Zvezni izvršni svet z najnovejšo uredbo o podjetjih za promet z žitom in o skupnosti teh podjetij predpisal delno sprostitev na tem področju. Uredba doloSa, da se z nakupom žita od pridelovalca, žita od mlinsko •norico in mlatilnega žita, kakor tudi s prodajo žita in mlevskih Izdelkov ba debelo lahko ukvarjajo samo podjetja, ki so za to poslovanje dobila Posebno pooblastilo republiškega državnega sekretarja za gospodar- svet oziroma najvišji organ dotiinega podjetja. Pravila skupnosti, ki jih sprejme obCni zbor, lahko določajo, da je za sklepanje o posameznih vprašanjih potrebna kvalificirana ve- nega odbora in ga postavi republiški izvršni svet, lahko ustavi Izvršitev sklepa skupščine ali upravnega odbora, ki nasprotuje družbenim interesom in lahko o tem zahteva odločitev republiškega izvršnega sveta. Vsi člani skupnosti morajo izvrševati sklepe skupščine in upravnega odbora in so dolžni pošiljati občasna poročila o nakupih, prodajah, predelavi in zalogah. Da se zagotovi pravilno izvrševanje predpisov in sklepov, vsebuje uredba stroge kazenske sankcije, ki določajo v najhujših primerih tudi kazni za podjetja od 200.000 do S milijonov dinarjev In za odgovorne stvo. Ta pooblastila se lahko 'dajejo tudi svoj upravni odbor. Direktor samo podjetjem, ki se Izključno ali skupnosti, ki je hkrati čian uprav Pretežno ukvarjajo z žitom in mlev-skimi izdelki. Republiški državni se- /” kretar za gospodarstvo pa lahko pooblasti tudi posamezne mline, da ku- Pujejlo neposredRto od pridelovalca žito zaradi predelave in prodaje •hlevskih izdelkov na debelo. Tako Pooblastilo pa lahko dobi samo mlin, ki se ne ukvarja z mletjem na merico in nudi zagotovilo za proizvodnjo tipizirane moke. Razen pooblaščenih podjetij lahko kupujejo žito neposredno od proizvajalca tudi potrošniki, toda le za potrebe lastnega gospodinjstva. Najvažnejša sprememba, ki Jo Prinaša nova uredba v smeri sprostitve trgovine, je v tem, da je opuščeno načelo poslovnega področja. Pooblaščena podjetja in pooblaščeni mlin? lahko kupujejo žito na vsem področju Jugoslavije, vendar samo Po lastnih odkupnih postajah ali s Pomočjo komisionarjev, ki pa smejo biti spet le registrirana podjetja za Pfomet z žitom. Po drugi strani pa smejo pooblaščena podjetja za promet z žitom prodajati na debelo žito •n mlevske izdelke in pooblaščeni mlini mlevske izdelke na vsem področju Jugoslavije. Ce se izkaže potreba, lahko Zvezna uprava za prehrano odredi Pooblaščenemu podjetju oziroma mlinu, da določene količine odkupljenega žita ali mlevskih izdelkov proda. Da se vskladi delo pooblaščenih Podjetij, zagotovi evidenca o odkupu, Prodaji in zalogah žita in mlevskih izdelkov, nadalje, da se pravilno iz-VTšujejo odredbe Zvezne uprave za prehrano ln drugi ukrepi državnih organov, ki urejajo promet z žitom in mievskiml izdelki, se ustanove za •področja posameznih republik posebne skupnosti pooblaščenih podjetij in pooblaščenih mlinov. Skrb teh skupnosti bo vrhu tega skrbeti, da se zagotovijo zadostne količine mlevskih izdelkov, zasledovati razvoj na trgu in predlagati ukrepe za pospeševanje prometa z žitom. V skupnosti se obvezno včlanijo vsa pooblaščena pod jetja z žitom in pooblaščeni mlini ki imajo na področju ljudske republike svoj sedež. Skupros'. ustanovi s posebnim odlokom republiški izvršni svet, ki odobri tudi pravila skupnosti. Na občni zbor republiške skupnosti za promet z žitom pošlje vsako včlanjeno podjetje po enega čina ali soglasnost vseh članov skup- osebe od 10.000 do 100.000 dinarjev, ščine. Skupnosti za promet z žitom, Organizacija obstoječih podjetij za ki imajo več kakor 10 članov, imajo promet z žitom se mora prilagoditi • določbam nove uredbe v dveh mese- cih po uveljavljenju te uredbo. S. ta prazni. Nekatera gostin-eta in hotelska podjetja so celo piredlagala, naj bi zaprli posamezne objekte. Vzrokov je bilo sicer več: odprava regresa, visoke cene dnevne oskrbe, neprestano deževje itd. Brž ko se je vreme popravilo, pa so v hotele Makar-ske, Baške vode, Supetra, Sutiva-da, Jerise, Hvara in drugih turističnih središč po vsej Dalmaciji turisti dobesedno navalili. V hotelu »Jadran« v Supetru so že od začetka meseca zasedena vsa mesta. Razgovarjali smo se z upravniki posameznih turističnih obratov in hotelskih podjetij, ki so povedali več zanimivih podatkov o letošnji sezoni. Predvsem poudarjajo, da se ljudje, ki prihajajo iz raznih krajev na jadransko obalo, najbolj boje slabega vremena, ki ga pa tukaj ni. 2e dvajset dni je v Dalmaciji prava poletna pripeka, sicer so kdaj pa kdaj nevihte, ki pa trajajo le uro ali dve. Kar se tiče prehrane oz. razmestitve ni malone nobenih reklamacij, kakor se je dogajalo lani. Sedaj lahko n. pr. v Makar-skl in na Hvaru preživiš letni oddih, za 400 din dnevno, hrana in ostale storitve p« so malone enake kot lani. Sedanja dnevna oskrba 400-*—500 din se v glavnem ujema z lanskimi cenami. Večji del izkoriščene hotelske zmogljivosti v osrednjih' turističnih obratih pa še vedno ne pomeni, da se ni več moč ugodno nastaniti v hotelih na srednjem Jadranu. V Makarski se lahko razen v hotelih nastani tudi v zasebnih hišah kakih 1500 ljudi, na Hvaru približno 1000, v Splitu znatno več. Podobno je tudi v Starigradu, Jelši, Bolu itd. Prehrana je dobro organizirana in jo je moč dobiti že za 300 dinarjev dnevno. Skratka izgledi za avgust, ko naši delovni ljudje večidel izkoristijo svoj letni oddih, so povsem zadovoljivi. M. K. Belgijski mladinci v Jugoslaviji V Jugoslavijo je prispelo več kot 40 belgijskih mladincev mladih delavcev, železničarjev, srednješolcev in študentov, ki bodo ob svojem 15 dni trajajočem obisku obiskali Ljubljano, Zagreb, Sarajevo, Split, Dubrovnik in Reko. Jez hidrocentrale v Jablanici VELIKI DELOVNA ZMAGA V SOTESKI VRBASA Danes bo začela obratovati hidrocentrala Jajce II. Jajce, 24. jul. Graditelji hidrocentrale Jajce 11. pričakujejo letoSnji 27. julij — Dan vstaje ljudstva Bosne in Hercegovine, s posebno radostjo. Na ta dan bodo namreč izročili naši skupnosti veliko delo — hidro-centralo, ki bo dajala na leto 200 milijonov kIVh električne ener- gije. Dva agregata (tretji bo montiran pozneje) za poskušnjo že nekaj časa obratujeta. Dala sta prve količine električnega srednjebosanski energetski sistem, povezan od Jajca do električnega toka za Zenice z velikim betonskim daljnovodom. V nedeljo 25. julija bo začela ta elektrarna redno obratovati. Začetek njenega obratovanja bo združen s skromno svečanostjo, na kateri bodo najboljšim graditeljem podelili odlikovanja in denarne nagrade. Preden so začelti graditi glavni nekaj minutah je bilo gradbišče jez na Vrba.su, so marali preko- pod vodo. Delavci so morali, po-pati pomožni predor, dolg 572 m, klicati tovariše na pomoč. Nekega gradiilii pet in pol metra pod rav-”’bi uijo Vrbasa. Vodo so morali sproti črpati iz njega. Nekega dne so črpalke odpovedale. Voda je dalje bolj zalivala graditelje. ie če-V Spet so taSKetaii gumnih belokranjskih partizanih, . ko so tudi (mnogi, bi se v Beli kra- v Suhor, aa se snide s sinom, ki se vse razlike izravnale. Tu ni bilo več starih in mladih, vsi so bila mladi, vsi nasmejani. Ponosno je sedla na proslavi na ponujeni stol starica, mati belokranjskega heroja Južne. V njenih očeh ni bilo prostora za solze, ampak Za čustvo, ki prešimja le svobedne ljudi, za ponos. Saj mrtvi, tako ie govoril njen pogled, >, dokler je živ spomin na- j. Iz Štajerske je starec prihitel ____________________________________ Suhor, da se snide s sinom, ki jini niso borili, zvedeli za junaško službuje v Metliki in ki je tod l»orbo pri Zajcu nad Suhorjem, za partizanah Z Dolenjskega je prišla zborovanja mladine in pravnikov vsa zorana od gub mati, da se _______________________________ v suhorski vasi in za junaški po- tiho pogovori s sinom, ki se z nje, dokler borec borca ne pohod XIV. divizije na Štajersko, ki njim nikdar več ne bo mogla sni- žabi in dokler bo živela partizan- se je tudi začel na Suhorju. ti, ker ga je pokrila gostoljubna sku zvestoba, ki je pod Trdirno- Bitka pri Zajcu je bila bitka belokranjska zemlja. Prišli so virni Gorjanci, v zelenem Suhor- za svobodno Bolo krajino, zakaj Cankarjevot, Tomšičevci, kmetje, ju, na Dan vstaje slavila svoj ve- Suhor je tisti branik, ki so obenj delavci, meščani. Na Suhorju so liki praznik. N. Z. butali valovi okupatorskih vojska V sredo so se na Suhorju spet sešli čuvarji belokranjske svobode, borci Belokranjskega odreda in brigad, Tomšičevci in Cankarjeve!, borci XIV. divizije. Spet so izpričali, da so tako kot nekda j pripravljeni braniti 9vojo zemljo in čuvati tradicijo, pridobljene z borbo. Nekdaj so bili to mladi možje 'in mladeniči, danes pa je že prenekateremu jesen življenja pobelila lase. Toda kljub temu si niso pomišljali vnovič oprtati nahrbtnike, obleči pisane partizanske uniforme in se podati v kraje, kjer žive kleni gorjanski ljudje in spomini nanje, ki še niso ugasnili. »Ej, Tine, stara grča. Hodi sem in poplakni si grlo.« »Zdravo Andrej, zdravo Lojze!* »Zdravo, tovariši!« Da, to je bilo spet veliko par tizansko srečanje. Tako kot pred leti je udarjail strumni korak bor- Spomenik XIV. diviziji na Suhorju Pod kopastim Trdinovim vrhom tiči ob cesti, ki se v vijugah spušča nizdol proti Metliki, prijazna vas Suhor. Daleč naokrog se odpira razgled po širni Beli krajini. Oko se vzradosti vseh teh lepotiij, ki je z njimi narava bogato obdarovala kra je pod Gorjanci. Kjerkoli se ustavi pogled, povsod samo zelenje, trta in spet zelenje. Suhor včasih ni bil kdo ve kako znan. Zaslovel je šele med minulo vojno in po njej, ko se je cev po suhorski cesti, tako kot predstavnika!ga določi® deUvsiTI med ljudmi raznesel glas o po- nekdaj je staro in mlado drlosku- Vartizani so se spet zavrteli i Belokranjicami sip pred vhodom v pomožni predor. Voda je hitro pritisnila v predor im * Vrbas je spremenil strugo. Odtlej so graditelji nemoteno nadaljevali delo, Tri kilometre od jezu na desnem bregu Vrbasa so zgradili v skalah veliko dvorano z napravami. Ko stopi človek v njo, misli, da stoji v petnadstropnem sanatoriju. Ob vhodu stojita dva povsem enaka agregata po 10.000 k\V domače proizvodnje. Ostale naprave nove elektrarne so montirane v petih nadstropjih podzemeljske dvorane. Vse glavne naprave so izdelale naše tovarne. BOJ Z VODO Elektrarno Jajoe II. so gradili dobrih pet leit Delalo je v skupinah nad 10.000 delavcev tako rekoč noč im dan. Delali so tudi pozimi, Z vodo so se prvikrat spoprijeli 21. novembra 1952, ko ie popolnoma zalila gradbišče. Bila je nevarnost, da bi Vrbas odnesel vse stroje. Delavci so jih moraili vodi dobesedno iztrgati. gradili i 100.000 kubikov betona. Če bi ga naložili na vagone, bi segal vlak od Bosanskega Samca do Sarajeva, Za gradbena dela in opremo nove elektrarne so porabili 4 milijarde 500 milijonov. Graditev je bil« združena z velikimi težavami. Od vzhoda je pritiskal na gradbišče Vrbas, od zahoda pa skale, čvrste ponekod ko zid. A. Husarič KJE PREŽIVIM SVOJ LETNI DOPUST? V LETOVIŠČU GRAD B 0 EL V HALOZAH! KULTURNI OBZORNIK NASA ANKETA O GLEDALIŠKIH VPRAŠANJIH TRBOVELJSKA PRIZADEVANJA V »Ljudski pravici — Borbi« (26. junija) smo bnaJii aktualen članek, aktualen še morda posebej za Trbovlje, ki jih med vrsticami svojega članka navaja tudi pisec v zvezi z uvedbo polpokLic-nih gledališč na podeželju. V omenjenem člamku n-avaja Vladislav Cegnar nekatera vprašanja, ki so v zvezii z ustaaiavljanijean polpo-kHcniih gledališč, pred'vsem vprašanje finansiranja, in zjuklju č uje z ugotovitvijo, da bi polpokldona gledališča v večjih okrajnih središčih pomenila tudi izdatno pomoč podeželskim kuilturno-umet-inižkim društvom in »Svobodam« v delavskih središčih. Res je ta-kol V Trbovljah smo že večkrat govorili o ustanovitvi polpokličnega gledališča, ali do ostvaritve te namere ni prišlo. Razlogi so bili predvsem v Šibkih finančnih sredstvih, v pomanjkanju poklicnih igralcev, ki bi hoteli priti v Trbovlje, predvsem p« še v na- Slem prenašanju centralnega gle-ališča v TrbovLk>h iz Mestnega gledališča v sindikalno, nato v gledališki odsek SKUD, končno pa v gledališki odsek »Svobode-Center«, kier deluje še danes. Mestno gledaJiišče je temeljilo na samostojnem finansiranju, kot sindikalno je dobivalo sindikalno podporo, v SKUD je delovalo spet samostojno, medtem ko zdaj Kot gledališki odsek »Svobode« prejema proračunsko podporo LOMO T rbov-lje. Centralno gledališče v Trbovljah si je vedno prizadevalo, da' bi uprizarjalo čim kvalitetnejša dela. Lotilo pa se je laihko le tistih, ki niso imela prevelikih ansambelskih zahtev. V vsej povojni dobi m-u primanjkuje kvalitetnih moških igralcev. Celoten gledališki ansambel je zaposlen s srvojiim rednim poklicnim delom, zato mi čudno, tla zmore letno le pet, največ šest premier. Umetniško rast gledališča pa zavirajo še druge - ‘.v..'**} Mira Todorovič: Terasa objektivne težave, med katere spada predvsem pomanjkanje raznih gledaliških teča jev za splošno ( gledališko izobraževanje, pomanj-; kanie možnosti, da bi igralci često i obiskovali poklicna gledališča in sc ob stvaritvah poklicnih igral- i cev izpopolnjevala, in končno, ne ! v zadnii meni, pomanjkanje stro- j kovn jakov, ki bi s svorimi nasveti kakovostno in umetniško dvigali obstoječi kader. Kljub sedanjim težavam pa je treba že sedaj misliti na priliko, ki se nam napoveduje v bližnji prihodnosti in ki bo morda že v kratkem postala stvarnost. Do-slei je v nekem pogledu zadostovalo amatersko gledališko udejstvovanje v Trbovljah. Vprašati pa se moramo, alti bo zadostovalo tudi v bodoče in ali ni že sedaj čas, misliti na skorajšnjo ustanovitev polpok ličnega gledališča, ko se vendar itz dneva v dan približujemo dograditvi novega Delavskega doma, ki bo imel moderno gledališko dvorano z vrtljivim odrom, prostorom za orkester, zadostnimi prostori za gledališke vaje, obširno kulisa mo, skratka vse, kar potrebuje sodobni oder? Kako bomo v bližnji prihodnosti uporabljali vse te prostore? Resda bodo od časa do časa uprizairj-aila svoja dela na tem odru poklicna gledališča, kar bo seveda zvezano s precejšnjimi stroški Gostovale bodo tudi bližnje iin daljne gledališke družine, kot gostujejo že sedaj. Poglavitno odrsko udejstvovanje pa bo ostalo le na ramenih domačih gledališč in amaterskih igralcev, ki pa bodo morali biti oklepljeni precej izdatno predvsem z umetniškim, delno pa tudi vsaj v začetku s tehničnim osebjem. Zakaj izdatno? 2e pisec prvega anketnega članka omenja, da bi »morali uprizoriti čim več predstav, kair pa še ne zagotavlja uspešnega dela, temveč bi se mo- __________ ralo vodstvo polpoklic- nih gledališč tudi pogodbeno zavezati svojemu ustanovitelju, da bo v sezoni uprizorilo najmanj dvanajst del, od v‘VsKf' polovico domačih.« Ako štejemo za gledališki sezono delo desetih mesecev, od septembra do konca junija, dobimo 43 tednov odrskega dela ali približno — ob uprizoritvi 12 predstav v sezoni — 3 in pol tedna časa za študij in izvedbo ene predstave. To je velika zahtevat To stanje pa se nam nekoliko spremeni, če bi delali hkrati v dveh skupinah, seveda po okrepitvi s poklicnimi tovariši, ki jih, kot sem že uvodoma omenil, primanjkuje v amaterski družini. Vsaka skupina bo Imela 7 tednov časa za študij. Vsaka skupina bi morala imeti tud] svojega poklicnega režiserja, v vsaki pa bi moral biti še kak poklicni Igralec, ki bi bil j hkrati pomoč režiserju( v nekate-j rih primerih pa tudi interpreta- j tor glavnih vlog. Izkušnja nas; uči, da je delo najbolje zreži- i rano, če sam režiser ne igra, pač z dvoma poklicnima igralcema-režiiserjema, ki pa bi ne delala le v centru, ampak tudi v ostalih »Svobodah« v Trbovljah. Tako bi bila zadostno zaposlena ob pod- rri domačega režiserskega zbora, tem bi se zanesljivo dvignila kakovost igranja in sc do otvoritve novega odra še neprestano stopnjevala. To naj bi bil začetek novega dela. Postopoma pa bi umetniški, kasneje pa tudi tehnični kader po finančnih možnostih dopolnjevali in utrjevali. Vprašanje našega polpoklicne-ga gledališča s temi vrsticami seveda še ni rešeno, saj se ob glavnem odpira še cela vrsta ostalih problemov, ki jih bo treba rešiti, če boano hoiteli, da bi trboveljska drama dostojno zastopala socialistične Trlx>vlje. Vse to je le prispevek k anketi o naših polpok ličnih gledališčih, dobronamerna vzpodbuda za temeljitejše razmišljanje o upravičenosti im potrebnosti ustanovitve polpokliic-nega gledališča v Trbovljah in dirugoa po Sloveniji. Milko Rak Razstava jugoslovanske grafike v Hagenu V Halonu v Westf«llji so odprli razstavo Jugoslovanske grafike. Na ruzitavd jo okrog sto del naših znanih umetnikov. Razstavo sodobno jugoslovanske grafike so odprli prvič v Nemčiji maja letos t Isorlohnu. Kemika umetni. Klabundov »Krog s kredo« na odru trboveljske »Svobode-Center« pa vestno opravi vse delo, ki šteje v režijo. Ce hočemo doseči kake uspehe, moramo na vse to misliti že danes! Zdi se mi nujno, da bi že do prihodnje sezone raasškriili centralni gledališki ansambel vsaj AfrlSkl balet Kelta Fodeba gostuje 4. avgusta v Unionu. Skupina prihaja iz St. Louisa v Senegalu. V zadnjih treh letih je imela turneje po vseh evropskih državah, uspeh Je bil tako velik, da je gostovala neprekinjeno 3 mesece v Parizu in en mesec na Dunaju. Vstopnice od srede dalje v Filharmoniji. Rezervacije samo v ponedeljek in torek od 10—12 v Koncertni direkciji. Vidovičeva razstava v Zadru Novoustanovljena »Galerija umetnin« v Zadru je priredila v počastitev desetletnice osvoboditve Zadra razsta. vo Emanuela Vidoviča. O posmrtni raz. stavi del toga znanega splitskega slikarja, ki so jo priredili lani v Splitu, smo svoj čas že poročali. V Zadru je bilo razstavljenih vsegn skupaj U5 del. od tega 6G oljnih slik. Drugo so bilo podole, izvršene v gva^u, akva. relu In risbe. To »o v gluvnem študije. izvršene s svinčnikom, tušem in ogljem Od vseh razstavljenih dol jih je bila polovica to pot prvič razstavljena, večinoma iz lasti slikar, jevega sina. Razstavljale! so zbrali izključno dela iz najplodnejšega časa Vidoviče-vega ustvarjanja, ki obsega dobo od leta 1928 do umetnikove smrti 1. 1953. Med razstavljenimi olji je največ krajin (zlasti sta ponovno upodobljena Split z okolico in Trogir), tihožitja in interieuri s starinskim po. hištvom in posodjem. Namen razstave je bil predvsem ta, dn poda podobo ustvarjanja tega splitskega mojstra v zadnjih 25 letih njegovega življenja, ko je bil njegov odnos do predmeta že bolj realističen In zlasti njegove marine niso bile več kakor zavite v meglo. Zanimivo je. kako je tudi ta slikar proti koncu življenja skušal doseči kar najne-posrednejši, kar mogoče stvarni stik 7. nnravo brez poudarjenega Iskanja nove oblike. Naslovno stran razstavnega kataloga krasi reprodukoija Vidovifievega portretnega Kipa, predstavljajočega mojstra, ki sodi i.n riše. Kip je delo znamenitega kiparja Frana Kršiniča. Kulturne beležke TRIDESET TUJIH GLASBENIH UMETNIKOV BO GOSTOVAJLrO V ZAGREBU V prihodnji glasbeni sezoni bo na violinistov in dirigentov. V pi _________________ _ Hrvatslcom gostovalo okrog 30 uglednih tujih glasbenih umetnikov pianistov, violinistov in dirigentov. Največ umetnikov bo gostovalo iz Francije. Iz Avstrije lo gostoval na Hrvatskom eden Izmed največjlh sv*, tovndh pianistov Friedrio Ouida k novosti benl sezoni gostovala po dva glasbe-na umetniku: dirigent Džem^l Rešid in violinistka Suna Kan iz Turčijo, 1* Grčije pa pianistki Vaso Deveci in Marija Herojorgu. IzZDAloeta na gostovanju po Jugoslaviji nastopila sopranistka Leo. nora Lafayette ln pianist Aleksander Uninski. Iz Italije bosta gostovala tenorist Giorgio Berdi in dirigent Car-lo Zeoehi. V prihodnji glasbeni sezoni Nekaj Narodne in univerzitetne knjižnice Danlnos P. ga je moral •am opraviti, ni prišel do bistvenega, se ni povzpel od družbene panorame do osebnosti ustvarjalcev. Tega se Je dobro zavedal, saj Je ob Pyplnu zapisal, da »prihaja doba, ko se bo literarna zgodovina pisala drugače«. Pri nas Je bilo življenje enega človeka za to premalo. Pretresljivo zvest disciplini svoje stroke *tn vnemi za kulturno politični napredek svojega ljudstva Je zavestno žrtvoval svoje umetniško srce ln se z vso ustvarjalnostjo zagnal v požrtvovalno, a v marsičem nehvaležno delo. Toda tudi to Je kljub udarcem opravil tako, da ga lahko občudujemo, opravil zato, ker Je imel dvoje src. Odvefi bi bilo danes pisati o tem, kolikšno Je Prijateljevo delo po obsegu In vrednosti. Odveč tudi o tem, kakšno svežino In prlllubllenost so ohranili njegovi spisi. Njegovo Ideologijo umetnosti In literarne vede lahko sprejemamo ali odklanjmo, jo spreminjamo alt donolnjujemo. Toda priznati mu moramo, da Je prvi slovenski slovstveni zgodovinar, ki se Je dvignil do mogočnega, izredno širokega koncepta, katerega pri nas žal ni prerastel še nihče. Človek se danes upravičeno zamisli, odkod tolika ustvarjalna energija, tak polet, tolikšni rezultati. Trga sl ne moremo pojasniti ne s Prllatclievo Izobrazbo ne z mar-Ijlvostlo. Mislim, da je bistvo drueje. Prijatelj je bil tisti tip literarnega znanstvenika, ki le noleg omenle-nlh Imel veliko lastnost — živel te z živim Skozi njegovo emocijo In zavest so valovala nalholj Intenzivna Idejna ter umetniška Iskanla takratnega evropskega ln slovenskega človeka, v njegovem srcu pa Je gorel ogenl resnične ljubezni in zavzetosti za ogroženo Hudstvo. Iz tega velikega duhovnega razpona In iz te nfitgloblje prizadetosti |e noganlala nlegova delavnost. V sebi pa le nosil tudi tisto žlahtno lastnost, brez katere ni bilo ln ne bo zares velikega raziskovalca literature: sposobnost umetniškega do!eman.ia pojavov. Ta lastnost mu Je omogočila Intimne vez z besedno umetnostlo, globoko rarumevaloč vpogled vanjo ln vero v njene večne vrednote, ienotne In spo^nanvne. V tem pa, da se le nozneje odpovedal nalclobljlm režnlani svoje umetniške narave ter »sklonlen raz-glabllal In odkrival korenine preteklosti« — kot Je sam zrpisal o Pvplnu — ni tragika, temveč veličina njegovega drugega srca. Boris Paternu KAR SE JANEZEK NAUG iisriirai nn A s mm Kada r govorimo o odnosu, na- nju posvečati več skrbi. Le mlad vnrlnr, ------------ ” **<»- numazan, kakor si pač Janezek za 5i ob»a šu j o 'do** sta re j ših^ °kak o' 'jili šev,' ki° 5i™.Za~-.b-lje.-°--,tar' clove>t. ,.naJ' b° zaposlen na kate- sPoštuieio’ in nnnšr»C»iU ""WI J" 'V,- *! ?e. Pozna n,cja in ne po- rem koli mestu, ali pa v Soli, ki mladi Ijudie v»e nrlrn / , PU ,T‘ 1 .ka^5ne Posledice lahko rodi. imel do ljudi in do dela okrog j°. (la bodo tudi p?z? J“' P°2neJe, ko je Junezek večji, so tu- be pravilen odnos, bo lahko k rem koli mestu, ali pa v šoli, ki bo se-kori- srečni če iih v T "■“* **«»«**. sm sKupnosu, ier Do znal svoje spoštovali J J I SC‘ k?F, h0fcC* doSeŽe- In *ak0 Pri- koristi podrediti koristim skupnosti. - • 'de v Sn,n s’ l"h1"' To je samo nekaj misli, napisa O , ,, de v šolo. Si lahko predstavljate, m« bi bi?Q tUroh„ nmv •1S,ari; ,ka,k” b: biI? uiite,ju- če >'i »mcl 40 nih v id^d.'"bTprT''t'em,“dane“s govoriti O tem h °m°r a ° Vv L ',anezkov v razredu? Z otro-1 tako občutljivem vprašanju, sodclo- , . . v šoli in povsod drugod, Jer je priložnost za to. Kadarkoli mislim na odnos mladih do nima nobenega spoštovanja do vzgojiteljev, ki je oblasten in togotljiv, če sc njegova volja ne izpolni, s Skoraj v vseh družinah so vsi CJani že počitniško razpoloženi. Le gospodinja se počitnic kar ne more prav veseliti. Kar nekako strah jo je pustiti stanovanje tako dolgo prazno. Boji se, da v njem ne bo našla rcdn, ki ga je vajena, ko se bo vrnila. Vendar je treba ob odhodu poskrbeti saipo za nekaj malenkosti, pa bo po povratku vse v redu in prav. nim » starejših, se nehote spom- takim otrokom je v šoli zelo težko prL:V,Iare ljudske zsodbice, ki Iz Janezka kmalu zraste Janez! P poveduje o očetu in sinu. V dru- , Toda kakšen Janez? Tudi tu velja ‘ so živeli trije sinovi. Sin, ki stari rek: »Kar se Janezek nauči očpi 80sP°dar v hiši. ie starega to Janezek zna.« mu lPrCS,1avi‘.10d m‘2e k P^'- da! Ko ie govorimo o domu, kot o ko ^llo.treba gledati, ka- najmočnejšem činitelju, ki usmerja k potiva, kadar je, ker se mu ro- otrokov odnos do starejših, do d",.® rese- Toda, glcjl Ni minilo družbe, je treba poudariti še eno. n« H»n i«,e iJC ,njc8°v. sinek igral Razen popuščanja, slepe zaljublje-či vnr.* fU'. " ga Je n.llmo!do' i nosti, ki naredi otroka razvajene-vorii. t ■* ? ’ mu od8°' 8a in samovoljnega, silno pokvari s« t Vi no kontce' da bo iz nJe- i otroka tudi nesoglasje v družini, s« jedel moj oče, ko bo star.« To Kako naj otrok spoštuje starejše, m«®°r“,lstle.na z80dbica, ki jo še če vidi in čuje, da oče zmerja mater ali jo celo pretepa? Družinska harmonija je tisto, kar vceplja Vso drobnarijo, steklene in por- bro očistite, dajte vanje kako sred-celanaste okraske, ki jih imate raz-' stvo proti moljem in jih dobro zastavljene po pohištvu, je treba prite. It shrambe pospravite vse zbrati in jih spraviti v škatlo ali zaboj, da se ne bodo preveč napra-šili. Tepihe in preproge ivijte. Prej jih morate seveda dobro izprašiti in potresti s kakim sredstvom proti moljem. Ker se v gospodinjini odsotnosti nabere v stanovanju veliko prahu, pokrijte omare in ostalo pohištvo s časopisnim papirjem. Ce imate srebrnino, jo zavijte v vato ali pa v črn svilen papir, da jo tako zavarujete pred oksidira-I njem na zrak. Okvire slik in vje I predmete iz svetlega lesa ter iz ko-I vine namažite s čebulnim sokom, ostanke hrane in sploh vso hrano, ki bi sc utegnila v vaši odsotnosti pokvariti. Dišave pa spravite v ne-produšno zaprto posodo, da se ne bodo razdišale. Dobro je tudi umazano posteljnino pogrniti čez omare, postelje pa čisto preobleči. Okna je treba pred odhodom dobro zapreti, da se ob morebitnem neurju ne bi odprla in stekla pobila. Ključ pa nikar ne jemljite s sabo na pot. Pustite ga pri kakem bližnjem znancu, ki bo lahko šel v stanovanje v slučaju požara ali kake druge nezgode. Nikar ne pozabite m®rsikje pripovedujejo v opomin ^•adini, ki ne spoštuje svojih star- imajo Učitelji, pa tudi vsi drugi, ki opravka z mladino, lahko Potrdc, da odnos mladine do pred Spalna srajca sjojnikov ni zadovoljiv. Pogosto slišiš predrzne odgovore, posmehovanje. Ko vse to opazuješ in o tem razmišljaš, se ti zdi, da marsikje manjka osnove, srčrie kulture, za dober odnos. Kje so vzroki, ali bolje, kakšni einitelji lahko zboljšajo ta odnos? V prvi vrsti so za to merodajni starši. Janezek hoče zdaj to zdaj °no. Starši mu vsako željo izpol-n'jo. Kruhek je vsak dan drugače otroku srčno kulturo in mu ob živem zgledu dokazuje, kako se morajo ljudje med sabo spoštovati. Drugi važen činitelj so učitelji, profesorji, delodajalci. Dober odnos mora biti zasnovan na zavestni disciplini posameznika, mladinca. Mladina mora čutiti, da so njih učitelji, profesorji, delodajalci prvi za starši, da velja njih beseda toliko, ko beseda očeta, matere. Toda ne strahu, spoštovanje do sebe, mora ustvariti vzgojitelj. Kako? To je preobsežno vprašanje. Vsekakor pa bo to dosegel z upoštevanjem otrokove dejavnosti, z lastnim zgledom in s široko razgledanostjo. Toda tudi tu mora biti dom desna roka vzgojitelju, ki je lahko karkoli, učitelj, ali pa kakršen koli mojster že. Pri tem mora vzgojitelj skrbeti, da doraščajoči otrok ne bo izkoristi! njegove velike prisrčnosti in gostobesednosti in da se ne bo pričel prehitro obnašati do njega ko do sebi enakega. Vsekakor bo troba temu vpraša- da se ne bodlo vsedale muhe nanje, znancem pustiti naslova, da vas , Ce je mogoče jih seveda lahko tudi lahko obveste, če bi se doma ka j j ovijete z modrikasto gazo. Vse zgodilo. Pismonoši pa povejte, kaj ■ ostale kovinaste predmete, pred- naj naredi z vašo pošto. Ko bo vse ' vsem razne ploščice, ščitnike, kiju- to urejeno, bo lahko tudi gospodi-ke itd., namažite s kako maščobo, nja šla na zaslužene in dolgo prida ne bodo rjaveli. Vse predale do- čakovane počitnice. Japonski šipek v našem vrtu Naš domači šipek je znan po ga lahko sadimo, kjer nam glede majhnih plodovih, ki vsebujejo ve- razdelitve prostora najbolj ustreza, like količine vitamina C in kot po- Morda je na pustih tleh njegova dlaga, na katero cepimo žlahtne rast nekoliko manj bujna, je pa sorte vrtnic. Kot okras ga ne cenimo, ker se sicer lepi, bledo rožnati cveti' zelo hitro osujejo I Njegov bližnji sorodnik — japonski šipek (Rosa rugosa), ki mu ni prav nič podoben, ni samo izredno lep okrasni grm, temveč je tudi koristen. Poleg uporabnosti se znatno razlikuje od domačega šipka po velikih oranžno rdečih plodovih, ki imajo zelo veliko muho. Lepo je tudi 1 cvetje, zlasti pri križancih, ki je preprosto bele, rožnate ali pa rdeče barve. Plodovi, ki so, kakor kaže skica podobni nešpljam, so pri vseh križancih veliki in rdeči. Iz njih lahko pripravimo izvrstno marmelado (pekmez), kompot in razne druge poslastice. — Japonski šipek sadimo posamično, v skupi-i nah ali pa v obliki žive meje. Ker I glede tal in osvetlitve ni občutljiv. jSemačtčna a&o£eKja atKok Revmatizem je zdaj najbolj razširjena bolezen na svetu. Ljudje mislijo, da je to obolenje odraslih. Mnogi revmatiki pa niti ne slutijo, da segajo korenine njihove bolezni morda že v zgodnjo mladost, bolezen pa se je pojavila šele pozneje, ko so nastali za to pogoji. Revmatizma nas ne obvaruje ne starost, ne spol. Ta bolezen lahko napade človeka v vsaki starosti, le njene oblike se v raznih življenjskih dobah nekoliko razlikujejo. Posledice revmatičnih obolenj so lahko pri otrocih zelo hude. Na podlagi znanstvenih raziskav in statističnih podatkov so strokovnjaki ugotovili, da napade ta bolezen otroke največkrat med 9. in 14. letom, nekoliko manjše je število otrok obolelih za revmatizmom med 2. in 9. letom, vtem ko otroci do 2. leta zelo redko dobe revmatizem. Izjemoma pa se včasi Čeprav povzročitelja revmatiz-1 da mislijo, da gre za kako drugo tenj in hoje. Te neskladnost je zelo ma še niso ugotoviti. Je vendar do- bolezen, gnano, da se revmatizem največkrat Zato je nujno potrebno, da se pojavi med kako nalezljivo bolez-1 tudi pri najmanjših izmed teh tna-nijo ali po njej, zlasti med angino, | kov obrnemo na zdravnika. Z nje- bolcznimi zob, mlečnih in stalnih, vnetjem sinusa in pljuč, tuberku-1 lozo in pod. Pri otrocih se revmatizem običajno pojavi, ko prebole katero izmed naštetih bolezni. Bolezen se začne z neznatnim zvišanjem temperature, ki se ne dvigne nad 38,5. Kmalu bolniku zatečejo sklepi v kolenih in stopala. Oboje je občutljivo in bolnik čuti bolečine, koža na sklepih, kolenih in stopalih se napne, poslane toplo in nekoliko bolj rdeča. Otroke muči glavobol, nespečnost in pomanjkanje teka. Včasi nastane tudi vročica. Okrog obolelih sklepov pod kožo se često pojavijo drobna zrnca ali bulice, ki pa ne povzročajo bolečin. Na koži trebuha, prsi ali tudi zgodi, da rode matere že rev- drugih mestih se včasi pojavijo izmaličile otroke. puščaji, ki lahko starše premotijo, V Zenske po sveiu in doma Švicarke liodo dobre gospodin je ° 1 iMUfitJU V UUU1UU1 “*“* «viv *n». ; 1 , J | ,| j • , » V nič manj ko v 12 švicarskih manjkljlva. Toga se v Svloi prav ZiBgrCD DO aODll podjetje . , __ . . . . . ,,, i v___ i _ i______ žejo matero čeflče hSoram, ko pa lo.te kot 32o ur za vse te predmete, »o do-mnteram. Tako jo gospodinjska Jzo- kleta lahko precej nauie. brazba v domači hiši često z&lo po. j kantonih so morajo ienake učiti K°~ dobro zavedajo, zato so tudi uvedli spodinjstva. V nekaterih ostalih kan- ' obvezen pouk v gospodinjskih spret, 'onih pa občinski možje Se premišlja, nostih, ki Je soveda brezplačen, jo, ali naj bi so dekleta učila gospo, dinjstva ali ne. za žensko konfekcijo Mestni ljudski odbor in zbor proizvajalcev v Zagrebu sta odobrila Učni načrt je prilagojen bodočim ustanovitev podjetja za Izdelovanje ualogam in dolžnostim dekleta kot ženskih oblačil. To bo prvo podjetje Kjer je ta pouk obvezen, se u3e gospodinje jn matere. Obsega; ku- take vrste v noši državi. Delati bo hanje, gospodinjstvo, krpanje, vzgojo pričelo že proti konou letošnjega leta otrok, nego bolni kov, driavoznan- ln bo v njom zaposlenih približno 200 stvo. Ker je predpisanih nič manj žensk. dekleta, delavko pa tudi Študentke, gospodinjiti v gospodinjskih Šolah. Tako izoLrazbo pa lahko dobe tudi v Privatnih šolah, le da jo mora dr. žava priznati. Ko dekleta absolvirajo šolo, v kateri so se pripravljalo za Poklio, se morajo javiti, da se nato udeleže gospodinjskega tečaja. Go-8Podtnjsko pomočnice (tudi te morajo obiskovati ta tečaji, uradnice, tovar. niške delavke lahko obiskujejo tečaj, ki obsega po zakonu 320 ur pouka, dve leti, in sicer 4 ure tedensko. Ablturientko in dekleta, ki so ne 'nislijo posvetiti nobenemu poklicu, lahko obiskujejo nekaj tedenski te. faj. Opoščena ni nobena, pa čeprav bi matere še tako zatrjevale, da se lahko hči pri njej vsega potrebnega nauči. Saj je končno znano, da stre- Vrata ln pohištvo, ki je preple. skano z oljnato barvo, bo ostalo svet-■o, če ga boste kdaj pa kdaj oči. stllo s salmijakom. * Ko spravljate svilene obleke In svller.o blago sploh, ga niknr no zla-««jto, da se na robeh ne bo začelo sekati, temveč ga raje zvijte v svilen naplr. platnom ali z bombažnim blagom lahko prav lepo preuredimo naše staro pohiitvo Pilami u dekleta govo pomočjo lahko takšen revmatizem v treh ali štirih tednih brez posledic odpravimo. Ker pa se starši navadno prepozno obrnejo na zdravnika, ima otroški revmatizem v večini primerov hude posicdice. Največkrat in najbolj trpi srce. Otrok, ki preboli revmatizem, ostane invalid za vse življenje, zlasti še, če mu zapusti bolezen posledice na srcu. Takšnih primerov je 90%. Revmatizem lahko načne tudi druge organe, med njimi ledvice. Redki so primeri, da bi revmatizem ostal in postal kroničen. V takšnih primerih ostane prikrit, dokler človek ne doraste, potem pa se po kaki bolezni ali fizični izčrpanosti, premraženosti in vlagi znova malone neopaženo pojavi. Druga oblika otroškega revmatizma, tako imenovana revmatična korea ali korea minor, je mnogo redkejša. Pri tem gre za revmatično obolcnie dela možgano* Bolezen je zelo huda, napada samo otroke, in sicer v glavnem med 7. in 10. letom. 7a to boleznijo zboli štirikrat več deklic kakor dečkov. Deklice jo tudi teže prebole in okrevanje traja dlje. Revmatična korea nastane malone nenado- očitna. Druga značilnost te bolezni so nerazumljive, čudne grimase in mimika na obrazu, ki jih dela otrok podzavestno in nehote. Ko se tega zave, mu je hudo in skuša se premagati, pa ne more. Otrok je nemiren in slaboten. Zelo hitro začne živčno in telesno j ropadati. i Z zdravniško pomočjo lahko to bolezen na srečo popolnoma ozdra-| vimo. Bolezen traja največ dva do tri mesece. Samo izjemoma traja dlje, največkrat zaradi malomarnosti staršev, ki se ne zatečejo pravočasno k zdravniku in ki se ne ravnajo po njegovih nasvetih. Ce te bolezni tudi po treh mesecih ne ozdravimo, je pozneje težko ozdravljiva. Mnrgl otroci postanejo potem, ko so preboleli koreo, histerični in kažejo znake bolezni. Ker so primeri, da revmatična korea ne izgine ali da se ponovi, zelo redki, gre največkrat zgolj za histerijo in ! le redko za kako drugo bolezen. V vsakem primeru pa se je treba obrniti na zdravnika. Zdravljenje revmatičnih obolenj otrok je izključna stvar zdravnikov. Dolžnost staršev Je, da varujejo otroke teh doknj hudih bolezni. Za otroškim revmatizmom obole navadno otroci, ki so Imeli angino in podobne bolezni, pa starši niso poskrbeli, da bi jih pravočasno in pravilno zdravili. Ta bolezen napade tudi slabo hranjene otroke, otroke alkoholikov itd. Tudi slabi higienski življenjski pogoji podpirajo njen razvoj. V nekaterih primerih vpliva tudi podedovana nagnjenost k revmatizmu, kar pa lahko preprečimo tako, da odstranimo vse, kar bi utegnilo U-podbujatl razvoj tega obolenja. Dr. M. D. cvetje številnejše. Cveti vse do jeseni, ko se iz cvetov razvijejo tudi koristni rdeči plodovi. V zelenjadnem delu vrta pridno odstranjujemo zalistnike pri paradižnikih in po potrebi gnojimo rrt-nine z iahkotopnimi umetnimi gnojili. Pritlike pri orjaških jagodah odstranimo in le one od najrodo-vltnejšlh grmičkov posadimo na gredico za nov nasad, ostale pa kompostiramo. 2ivo mejo obrežemo tako, da je obrezana meja pri tleh nekoliko širša kakor zgoraj — da torej stranske stene niso navpične. Tako živa meja ne ogoli in ostane dolgo časa lepa. M. Ogorevec NASVETI Desko, na kateri nameravate sekljati surovo zelenjavo, splahnite prej i mrzlo vodo, da se sok ne bo vpil v les. • Ko likate volneno Vlago, kaj rade ostanejo na drugi strani svetle lise Šivov. To prepre<e, če daste med šiv ln drugo blago papir. pospeSuJe prirodno potemnitev kože! Koristna deževnica Leto* Je deževnloe več kot dovolj, vate, Ka strebl se namreč nabere ne- Mnoge ženske, ki so Jo vajene uporabljati za razne namene, so jo najbrž prav vesele. Preberite tudi ve. ki morda ne poznate vsestranske vred. nosti deževnloe, teh nekaj vrstlo. snaga, ki se nato v deževnloi stopi. Prekmurska dečevmioa je najboljie sredstvo za umivanje kakršne koli kože. mastn* ali suhe. Zelo suho kožo Je dobro umivati i deževnico, T kateri sle skuhale pest kamillo. Deževnioa Je tudi zelo dobra za V deževnici se milo rado peni Deževnica Je namreč mehka, ker ne*- , . , , . ,,, . umivanje las. Le zadnji vodi je treba vsebuje nolonlh rudninskih snovi, ne . ' . , ., . /, magnezije, n. kalelja. ki ga Je v na. dod* 1 mal° tB*> 1°d- vadni vodi precej. Dobro «st| kožo *tr*n,m° 1 v‘e 0,t*nke in jo dela mehko in gladko. j nega mi a. I Končno Se to; če imate hudo Ce hočete n as t reči deževnice, pu- utrujene noge ln vas stopala pečejo, stlte, da bo dež najprej spral streho, d ril te noge nekaj časa v deževnici, da se vam v vodi ne bo nabrala ne- v kateri ste raztopile pest morske ma, vsekakor pa po angini ali po- ; snaga. Dobro je tudi, če Jo pred upo. ali pa navadne soli in kavne žličko dobnih boleznih. Za koreo oboleli , rabo preoedlte skozi gosto krpo, alt sode blkarbone ter boraksa. otrok tu* more spraviti v sklad kre- Pa prekuhate, preden se s njo umi. Greta Konfina 8P0BT IM TELESNI VZGOJI so s Balkanske atletske igre Štirje novi balkanski rekordi Jugoslavija 94, Grčija 53, Turčija 50 Y imenu pokrovitelja, predsednika republike tov. Tita le včeraj v "azBlajsn°viii IfIt tffoi filcdalcov generpodpolkovnlk Otmar KreačlC envn™i?.i i\.iihanske atletske Igre za odprte. V kratkem pozdravnem narodov tr.h Sli naloga tesa tekmovanja poglobiti Ukrene težnje narodov treh držav po medsebojnem sodelovanju. V Imenu udeležencev balkanskih atletskih igre Je naš tekmovalec Velimir Ilič prebral prisego, ki se glasi: »Prisegamo, da se bomo na tekmovanjih balkanskih iger častno borili v duhu tradicij teh iger in prijateljskega sodelovanja športnikov naših držav. Spoštovali bomo tekmovalna pravila ln sklepe sodnikov. Na vso moč sl bomo prizadevali, da bi čim bolje zastopali svoje države«. Ob pol šestih so tri reprezentance prišle na stadion. Pred vsako reprezentanco je po en tekmovalec nosil zastavo. Najprej so zaigrali himne. Potem so kapetani ekip izmenjali Šopke cvetja. Zastave treh držav so dvignili na drogove, nato pa se je začelo tekmovanje. V glavni loži so bili med drugim veleposlanika Grčije in Turčije g. Ka- , petanldes ln g. Aksei, pretf->ednik | Ljudske skupščine Srbije P. Stambolič predsednik Zveznega sveta Vlada Ze-čevič, Veljko Vlahovič, Milentije Popovi*, načelnik generalštaba JLA Peko Dapčevič, generalpodpolkovnik Otmar Kreačlč ln drugi naši državni in politični funkcionarji. 110 m ovire: Lorger (J) 14,5, Kam-nadelis (G) 14,8, Karabelen (T) 15.0, Černe (J) 15,1, Marselos (G) 16,0, Bat-man (T) 17,2. Prve medalje so podelili udeležen- . cem tega teka. Zlato Je dobil Lorger. Z odličnim finišem je zmagal v času, ki je enak jugoslovanskemu rekordu in najboUSl letošnji čas v Evropi. S tem rezultatom je hkrati Izboljšal balkanski rekord v tej disciplini, ki ga je dosegel slavni grški atlet Mantikas pred dvajsetimi leti. GRK STLIS TRIUMFIRA NA 400 M 400 m: Sllis (G) 48,8, Sabolovič (J) '9,0 Grujič (J) 49,7, Dlbak (T) 50,2, Depastas (G) 50,8, Atarbaj (T) 51,3. Siliš je izenačil balkanski rekord, ki ga je sam dosegel lani v Atenah. NAJLEPSl TEK 100 m: .Tovančič (J) 10,8. Selvi (T) 10,9. Petrakls (G) 10.9, Benjik (J) 11,2, Jordanis (T) 11,2, Jorgopulos (G) — diskvalificiran. To je bil doslej najlepši tek. Na tem stadionu smo le redkokdaj videli pet tekmovalcev v polnem teku, ki se vse do cilja bore ramo ob rami. Jovančič Je zmagal za širino prsi v času 10,8. To je prva disciplina do- OTTENHEIMER SE JE VRNIL 1500 m: Ottenheimer (J) 3:53, 0, Onel (X) 3:53,8, RadUlč (.1) 3:54,2, Geker (T) 3:54,8, Konstantinopuios (G) 3:55,4, Adamopulos (G >4:13,4. Namesto suspendiranega Mugoše Je z Ottenheimerjem nastopil Radišlč, Ta tek ni bil nill posebno lep niti hiter. Finiš se je začel na kakih 200 m pred ciljem. Bali smo se, da bo Onel v finišu premagal Ottenheimerja, ki je vodil, vendar Je prvi naglo zaostril tempo ln v odločilnem finišu z nekaj metrov prednosti prispel na cilj. Čeprav ni dosegel posebno dobrega časa, je Ottenheimer z 3:53,0 postal balkanski rekorder. To Je že drugi Jugoslovan, ki Je postal danes balkanski rekorder. NASA DVOJNA ZMAGA V METU KROGLE Met krogle: Sarčevič (J) 15,42, Skl-ljevič (J) 15,07, Cakanlkas (G) 14,95, Jataganis (G) 14,60, Turan (T) 13,56, Akim (T) 13,26. To Je prva disciplina, v kateri smo slavild dvojno zmago. Razen tega Je naš drugi tekmovalec Skriljevič dosegel zelo dober rezultat, najboljši kar Jih je doslej dosegel. RADOVANOVIČ EDINI PRESKOČIL 7 METROV Skok v daljino: Radovanovič (J) 705, Klfuris (G) 691, Miličevič (J) 673, Akgln (T) 663, Adnan (T) 639, Fundu-kldls (G) — diskvalificiran. Radovinoviču se ni posrečilo izboljšati balkanski rekord, ki ga je 1935 dosegel Grk Lam brani« — 710 cm, ki Je znatno slabši od vseh doseda-, njih državnih rekordov. NA 5000 M ZMAGAL ŠTRITOF 5000 m: Štritof (J) 14:29,6, Kekplnar (T) 14:30,4, Ilič (J) 14:43,2, Kozgii (T) 15:12,0, Lahtaridls (G) 15:12,5 Sllios (G) 15:50,6. Na tem teku je bil dosežen še en nov balkanski rekord Štritof je izboljšal lanski Cerajev rezultat v Atenah od 14:50 na 14:29,6. To je tretji , Jugoslovan, ki je danes postal bal-j kanski rekorder. V tej disciplini je ; bil Izboljšan tudi turški državni re-: kord. : SLABI REULTATI V METU KOPJA Met kopja: Pavlovič (J) 63,41, Vu-\ Jačič (J) 62,77, Ziraman (T) 62,18, Ru-1 banls (G) 60,90, Simonič (G) 54,15, Kor-talls (T) 50,91. V tej disciplini so bili proti pričakovanju doseženi slabi rezultati. Tudi to Je ena izmed disciplin, v kateri se zmagovalca ni posrečilo približati se balkanskemu rekordu, ki ga Je postavil Grk Papageorgiju 1936 z metom 64,69. SE EN NOV BALKANSKI REKORD i Štafeta 4 X 100 m: Jugoslavija 41,9, Grčija 42,0, Turčija 43,0. I Se ena zmaga Jugoslovanov in še en nov balkanski rekord. Zmagala je naša štafeta v postavi Jovančič, Pe- I celj, Benjak ln Lorger. RUBANIS PREMAGAL MILAKOVA Skok s palico: Rubanis (G) 420, Ml-lakov (J) 400, Lukman (J) 390, Akin (T) 380, Evstahijadls (G) 360, Toker (T) 350. To je bila zadnja disciplina današnjega tekmovanja. Po prvem dnevu vodi Jugoslavija M, Grčija 53 Turčija 50 točk. DNEVNE NOVICE a DANES SE BO ZAČELA OSEMDNEVNA DIRKA f,Po Hrvatshi in Stoveni Start v Zagrebu ob 10.30 — Prva etapa dolga 179 km Vsi tuji tekmovalci, ki se bodo udeležili dirke »Po Hrvatskl ln Sloveniji« so že prispeli v Zagreb. V Kolesarski zvezi Hrvatske je kakor v panju. Razdelitev štartnih številk razpored namestitve, razpored vozil, ki bodo spremljala dirko ter številni drugi opravki zaposlujejo vse voditelje. V takšnem vzdušju je težko priti v stik s komerkoli ln se pomeniti o dirki. NASE MOŠTVO JE SOLIDNO »Pričakujem, da se bodo moji dečki rlej, v kateri se zmagovalec ni niti dobro odrezali,« nam je izjavil vodja približal staremu balkanskemu rekor- belgijskega moštva Mathls Geroges. c'u. , k.i ga ie dosegel Grk Frapgldls »V celoti vzeto je, naše moštvo zelo že 1&3J- li-B. - sollflnA Veselilo bi -Viis, če bi nam* še REPUBLIŠKO PRVENSTVO V SKOKIH V VODO Po prvem dnevu vodi Ilirija Bled, 24. Julija. — Danes se Je za- tretji, drugih olimpiad pa se niso čelo republiško prvenstvo v skokih v udeležili. vodo. Na prvenstvu sodeluje le 30 Za leto&njo olimplado, o kateri so tekmovalcev iz štirih klubov. Grajati se Argentinci zavezali, da bo v Bue-moramo mariborski Branik, ker se že nos Airesu, se je priglasilo 20 evrop-druelč ni udeležil slovenskega pr- skih in 12 ameriških držav. Ker venstva. Njihovi tekmovalci so raje olimpiad* no bo v Buenos Airesu, odšli na turnejo v tujino. Žalostno pač pa na Nizozemskem sodijo, da se je tudi to, da na prvenstvu ne na-! bo povečalo število evropskih repro. stopajo domačini. Vreme je bilo hla- ! zentane, skrčilo pa število ameriških, dno. To je precej oviralo tekmovalce. Z zanimanjem pričakujejo, ali se bo Po prvih skokih lahko ugotovimo, da olimpiade na Nizozemskem udeležila so člani precej napredovali. Članice tudi argentinska reprezentanca, ki Je ' ' ' -- 01_ Navodila za vpis v visoke šole tretjič uspelo priboriti sl moštveno zmago«. MI SMO SKROMNI Posebno nas je zanimalo, kako obeta naše moštvo in kaj meni o tem Vodja Slobodan'Boslljčič. »Naši tekmovalci so še vedno potni tl po porazu v Avstriji ih Fran so ti molji požrli obleko! Zato takoj po MOTOX, ker samo MOTOX Je edino sigurno sredstvo proti moljem. DROBNI OGLASI OPREMLJENO SOBO v mestu Celj« Išče miren samski računovodja; Oseba, katera mu najde sobo, dobi 2.000 dinarjev nagrade. Sporočila pošljite na podružnico lista Celje-KVALIFICIRANO NATAKARICO Z* vodstvo gostilne v Brestanici sprejme takoj KZ Brestanica. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom pošljite na upravo KZ Brestanica. 233l> KUPIMO STRUŽNICO dolžine (struženja) od 2500 do 3000 mm s premerom struženja 500 mm, miza prizmatična. Ponudbe pod šifro »Stružnica« pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice — Borbe, Ljubljana. 2537 PEKOVSKEGA POMOČNIKA sprejmemo takoj. Plača po uredbi ozir. tarifnem pravilniku. — Pekarna Hrastnik 2511 RAČUNOVODJO (-kinjo) sprejmemo. Nastop službe takoj. Trgovsko podjetje »Preskrba«. Litija. 2450 POSTAVLJACA za kegljaški klub potrebuje Krim. Zaposlitev od l6 do 23. Zglasite se pri pianiča-šport, Ljubljana, Likozarjeva 10, od 8—14. Breskvar. 2527 KNJIGOVODSKI STROJ »ASTRA-, model 1943, na električni pogon, motor 220 V, v brezhibnem stanju. | prodamo. Tovarna hidravličnih naprav »Prva petoletka«, Trstenik. 3934 XI. MARIBORSKI TEDEN od 7.—-15 avgusta 1954 VELIKA GOSPODARSKA RAZSTAVA. KULTURNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE 25% popusta na železnici Antiperonosporna služba Poročilo za dne 23. julija 1954. Srednje dnevne temperature so se gibale med 19,3 v Mariboru ln Murski Soboti ter 23,6 stopinj C v Vlpolžah; relativna vlaga med 69*/. v Jarenini ln 83*/« v Svečini. Padavine so bile le na Štajerskem, kjer jih Je padlo največ v Jarenini 12,7* C. Napoved: Zaenkrat je pričakovati ponoven pojav peronospore samo še v okolici Konjic ln to v noči od 25. na 26. Julij. Kmet. raziskovalni ln kontrolni zavod KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KINO »0 N I 0 N« Ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano« Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 bo matineja istega filma. — Prodaja vstopnic od 9—U In od 15 dalje. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllt JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Trobente in bobni«. Predstavi ob 18 In 20. V primeru slabega vremena tudi ob 16. Dopoldne ob 1° matineja po znižanih cenah. " »PLAVŽ«: Ameriški film: »Oženil sem se s čarovnico«. Predstavi ob 18 In 20. Dopoldne ob 10 matineja po znižanih cenah. — LETNI 1Da' vek na samce«, sosedi iz Tešanovec J>* ; z igro »Vozel«. Na večer Dneva vstaj« so zažgali kres, kjer so počakali in zdravili partizansko patruljo. Med tednom so bila tudi razna fizkulturna tekmovanja. Na zaključku, ki bo v nedelj®! j 25. julija, bo nastopil tudi znani domač Eevski zbor in folklorna skupina. Sledu0 o politično zborovanje, kamor so P°' | vabili svojega republiškega posl »D C* tov. Franca Rogla in predstavnike OL.V Sobota. -J0 V rudniku Presika kopljejo premog, ki ima približno 4.000 kalorij Rudnik Presika v ljutomerskem okraju je eden izmed naj-mitaijiših v Sloveniji. Poizkusno kop so začeli lami,. Po ocenah geologov koiliičinia premoga ne bi bila velika, zaito so skirb za rudnik prepustili OLO Ljutomer. Dosedain.je ugotovitve pri poizkusni',h delih pa pravijo, da je premoga več kot so predvidevaili in, kar je še pomembnejše, da je posebno dobre kaikovosti. Kalorična vrednost zma-ša približno 4000 kalorij, kar je vzbudilo zanimanje raizmih industrijskih podjetij celo iz Zagreba in drugih krajev diržaivc. V prvem rovu so odkrili 60 cm debelo plast premoga z navedeno kalorično vrednostjo. V drugem rovu pa so odkrili naslednjo plast premoga, ki je debela 110 cm im še boljše kakovosti. Poleg glavne plasti sta še dve tanjši plasti po 10 cm premoga, med plastmi pa je le nekaj centimetrov zemlje. Po odkritjih premoga pni Lendavi in Filovcih v Prekmurju sklepajo, da tudi obmurski kraji krijejo v zemlji precej dobrega Ves svoj prosti čas posveča,o delu v društvih I V minuli sezoni so posamezna druStva na Senovem bila zelo delavna, j Predvsem je omeniti društvo »Svobodo«, katereca duSn je ves čas po osvoboditvi nflžrtvovalni kulturni de- I iaveo Ante Horjak. Le on posveča vse i svojo sposobnosti dramski sekciji I ' »Svobode« Janez Zupančič pa z vso požrtvovalnostjo vod| pevski zbor in n»o£ki oktet, ki prirejata samostojne koncerte, sodelujeta pri vseh prosla. | vah in costujeta po bližnjih in daljnih krajih. i Prav tako delavno pa je TVD Par- \ tizan Senovo; razen tega, da je Priredilo na čast rojstnega dne maršala Titn tako veličastno akademijo, jo tudi v raznih drugih Športnih " Ljubljane. Program bo obsegal ve1-humorističnih točk, pester glasben* , spored, ki ga bo izvajal domač* Jazz-orkester, in nekaj solospevov. Prehuda kri ju je pripeljala pred sodišče V neki gostilni v Miklavžu Pr' Mariboru sta 19. t. m. popivala A*f ton Zofič in 2f>-letnl Ivan Hadler' Mod njima je prišlo do prepira končno tudi do pretepa. Hadler pri tem uporabil nož ter zabodel Z®* tiča, tako da je ta naslednjega do8 zjutraj umrl. Hadler se bo zagovarjal pred sodiščem. Dan prej pa sta se v Zrečah P.r’ Celju pretepala Kvas Stanko i“ Ignac Matavz. Matavz Je Kvasa ta*® hudo pretepel, da je ta že nekaj u* kasneje umrl. Varnostni organi 80 pretepača aretirali in ga predali ja'” nemu tožilstvu. OD VSEPOVSOD KONJICE Konec avgusta bodo v Slov. Konjice prispeli otroci padlih borcev, ki bodo prehodili pot XIV. divizije. Predvideno je, da bodo v vasi Bu-kovlje pri Stranicah počivali; obiskali jih bodo konjiški funkcionarji množičnih organizacij ln društev. Tričlanski odbor bivših borcev domačinov bo skrbel, da bo ob njihovem prihodu vse pripravljeno za prenočišče in pogostitev. Otroke bodo Konji-čani prevzeli v svoje varstvo v Dramljah, nato pa jih bodo izročili sosedom iz Frankolovega. Občinski odbor ZB v Slovenskih Konjicah Je ta mesec organiziral tri sestanke svojega članstva in sicer na Stranicah, v Konjicah in v Špitaliču. Na njih so odborniki poročali o delu v prvem polletju in razpravljali o pripravah na razne proslave *n praznike. LENDAVA Pred dnevi so v Lendavi kot gostje DPD Svobode nastopili člani »DKPD narodni heroj K. Mrazovič« iz Murskcg® Središča iz LR Hrvatske. Pester spore® je obsegal narodne pesmi. LendavČan' so bili nastopa zelo veseli in si žele Že več podobnih. Dosedanji uspehi otroškega vrtca pr1 vzgoji najmlajšega rodu uvrščajo lendavski otroški vrtec med najboljše v . Prekmurju. Vanj prihaja vsak dan 91 ci~ cibanov med njimi precej otrok madžar- | ske narodne manjšine. Tja jih starši po- ^ šil ja to tudi zato, da bi se naučili slovenskega jezika. Prav dni se ciciban« j pridno pripravljajo na zaključno prire- j ditev, ki bo 28. julija; tedaj bodo imel' 1 tudi svojo prvo razstavo. -jo J r«OSiOVAXSKA LOT E RUJA POROČILO 0 SREBANJU SREČK 56. KOLA DNE 23. JULIJA 1954 V ZADRU Električni tok io le ubil V sredo popoldne se je pri opravljanju gospodinjskega dela smrtno ponesrečila 17-letna Draga Kos, gospodinjska pomočnica pri družini Repanšek v Kamniku. Dekle je v kleti prijelo za slabo izolirano električno žico in kmalu umrlo. C. STARKA SE JE SMRTNO PONESREČILA V vasi Prelesje v goriškem okraju ie šla 81-letna Magdalena Simčič k nekemu potoku žet travo. Tam pa je bil breg spolzek in kakih 2Q m globok. Starki je menda spodrsnilo/ padla je v globino in se nbila. MLAD GOLJUF L 25-letnl Stanomir Markovič iz Maribora je v Lcskovcu v Srbiji spoznal mlado dekle, ki ji je obljubil, da jo bo poročil. Od njenih staršev je izvabil 24.000 dinarjev in peljal dekle v Maribor, češ da jo bo predstavil staršem. Ko sta pa 19. t. m. prišla v Maribor, je dekle peljal v hotel Orel, ji vzel denar in neznano kam odšel. CČE IN HČI STA UTONILA V DRAVI V vasi Selo v mariborskem okraju sta 20. t. m. utonila 43-letni Ivan Fačini in 14-letna hčerka Marjanca. Hotela sta iti na polje, kamor se je bilo treba peljati z brodom čez Dravo. Ker pa ie bil brod pri vasi Starše zaprt, sta šla i na nekega drugega. Z njima se je peljala tudi Jožefa Lender iz Vompana. 1 Rrc(M Drave se je začel brod potapljati. Len erjeva ?e je rešila, Fačini in hčerka pa ska utonila. Logarska dolina — biser dolin — privablja vedno več novih ljubiteljev naravnih lepot. Čeprav je tako daleč od prometnih zvez, Je vendar skoraj vsako nedeljo polna obiskovalcev — veselih in zadovoljnih ljudi. Razen Planinskega doma je obiskovalcem na razpolago tudi prijeten Hotel sester Logarjevih, ki nam ga kaže pričujoča slika Srečke, Srečke, ki se končujejo so zadele ki se končujejo so zadele s spodaj dobitek s spodaj dobitek označenimi din»rjev označenimi dinarjev Številkami Številkami 00 300,— 0268806 200.000.— 50 500.— 0500456 1,000.100.— 60 1.000,— 87 300.— 3530 4.000,— 3547 6.000.— 3130 20.000,— 0500457 10.000.— 0461 10.000.— 0857517 10.000.— 0214821 10.000.— 0268807 10.000,— 1672 6.000.— 0916207 10.000.— 5652 8.000.— 688 3.000- 6752 8.000,— 0857518 300.000.— 0214822 200.000,— 9 100.— 0914012 10.000,— 079 2.100.— 2933 4.000,— 2869 4.100.— 8983 4.000,— 9189 5.100.— 7543 6.000,— 0857519 10.100,— 8743 49603 0914013 0214823 8914 0914014 30.000,— 50.000,— 500.000,— 10.000,— 10.000.— Skupno je bilo izžrebanih 304.488 dobitkov in 6 premij v vrednosti 80.400 000 dinarjev. V zneskih za izplačilo so veza- 10.000,— ni dobitki že vpoštevani. Dobitke izplačujemo s amo po uradni 85 300.— žrebni listi. 62645 50.000,— Srečka štev. 0916206, ki je za- 46155 100.000.— dela 200.000 din. je bila prodana 0500455 10.000 — v Škofji Loki, srečka štev. 46155, 0268805 10.000.— ki je zadela 100.000 din, pa v 0916205 10.000.— Ljubljani. Srečna dobitnika naj 6 100.— se javita zaradi izplačila pri Ju- 8196 4.100,— goslovanski loteriji, direkciji za 7326 5.100.— LRS. v Ljubljani Beethovnova 1406 5.100,— ulica 10. Prihodnje žrebanje bo 0916206 200.000,— 23 avgusta v Kopru List Izdaja časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Dečansk* ui. 31, tele: jn 24-001 — Uredništvo: Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6/II1, telefon 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika tal St 21-313 in kulturna rubrika tel. 8t 21-887, Nazorjeva ul. 10/T.I — Odgovo-mi urednik »Ljudske pravice-Borbe« Ivan Šinkovec - Uprava Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 - Telefon za naročnino In oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni r- Sun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 - Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« - Poštnina plačana v gotovini