Trije junaki
Spisal Ivo Trošt
lovek se navelifa slednjič tudi same medene potice, ko je je prevet Kako se ne bi zirae? lzpočetka je bila !*s prijetna, ker ni takoj pritisnila z mrazom. Sneg je bil volan in se je dal lepo stiskati v kepe, in kfpe so frčale med vaškimi otročaji po zraku kakor bofbe v najljutejšem boju. Tako zabavo so opazovali mali otroci samo oddaleč. Bilo pa je tudi najbolj prav tako, (lajbolj fcprevidno, zakaj dasi ni bilo mrtvecev in ranjencev nič v tej bitki, je inarsikdo odnesel \i boja zabuhlo lice, ta rog na čelu, rdeče oko, odrgnjen ]'Bos in solze v očeh, oni jezo v srcu s trdnim, kakor gora trdnim sklepom, da vse to vrne s polno, zvrhano in potlačeno mero krutim zmagovalcem. LAIi li se pa le niso dali ugnati, niso se strašili zabuhlih lic, rogov n0 glavi. rdečih oči in zabreklega nosa; borili so se hrabro kakor levi, dokler ni izginil poslednji sovražnik z bojišča — za peč. To so bili časi, ki so se zdeli ncbcškolepi celo Modričevemu Janku. Sicer si ni upal prav niti dveh korakov od ogla, saj je komaj odrastel otroškemu krilu in zlezel v Prv^ hlače; toda boj s kepami niu je le ugajal, ko ga je gledal skozi okr<°-
Pri sosedu Ogorelcu so imeii njemu vrstnika Zdravka. Ta je vlekcl tnamo za predpasnik, da bi šla z njim — pornislite! — v boj, kjer so frčale kepc kakor o sv. Ivanu muhe. Zmogel pa ni, seveda ne! Kdo bi silil v go\ovo nevatno^, tepiav i mamo^ Os\a\i }e 171013*1 ^epo 6oma in s^ 'j^'A ter prodajal sitnost zastran neusmiljene usode, ki ga je pustila Se taKO w]a-dcga, tako majhnega na svetu.
Nekega jutra po vročem boju, ko so se v hladni noči polegli razPurjeni duhovi in se je strdil prejšnji večer tako neusmiljeno teptani sneg, je priko-rakal Modričev Janko pred Ogorelčeva vrata inzaklical: »Zdlavko, kaj »lelaS, Kdlavko?«  Kaj bi neki počel takšen  junak kakor je bil Zdravko. Mama ga Be še obuvala pri  peči.   Podvizati  se  je  morala  z  delom,  ker je bi' mali Esitnež prav nestrpen,  ko   je  čul  zunaj   Modričevega.   Mudilo se mu je na iprag k tnilemu tovariSu.   Prav mrzlo je bilo tisto jutro, in Janko se j* držal Btakor ptičji strah v prosu: obe roki je tiščal v žepih, kučmo potisni! preko lušes, krčil kolena samega rnraza in toliko, da ni šklepetal z zobmi, vendar fc povabil vrstnika: »Zdlavko,  se gleS  kepat?"  Mislil  si je:  ako sO inieli isinoči oni večji s tem svojo zabavo, kako da bi je danes ne smeli imetimi? I        »Kepat?  Zebe!«  odvrne  mali  sosed in zacepta  z nogami, da bi od-bodil mraz, ki mu je silil v noge in prste na rokah. Potisnil je tudi on obe pki v žep, skrčil kolena in šklepetal z zobmi. Kepe ga niso veselile; a Janko pe ni vda! na prvi mahljaj.
»Pokličiva 5e Zalaljevega Milka. Ima nove črevlje. Tako ga bova taignala s snegom, joj!«
-.-
Ali se je strinjal tovariš 8 tetn predlogom ali se ni strinjal, šel je vendar   \ z Ogorelčevim k Zalarju. Toda Milko je spal.   Vrnila sta se in skJenila po-čakati, da ga  pozneje  naženeta  tem  huje.   Ali sitni znanec mraz je obema silil v noge, roke,  nos  in ušesa,  da sta inolče zavila vsak k svoji mamici  j na gorko.   Za zlobni namen  se je pa  sedaj že začela pokora.   Obema je
namreč 7.aSlo za nohtc in ne malo solz jc hilo Ueba, in:'roke sta moraia držati >¦ mrzli vodi in posluSati materine opomine: ne in nenamraz! Potem je šele odleglo za nohti.                                                                                      i
Odložila sta kepe  do  boljSih  časov.   Zima  se je  obračala  vedno na | huje.   Snega je nasipala burja vsak dan več, sveče so visele od streh, dolge i
I
in debele kakor kapniki v postojnski jami; sinice, škorci in drugi ptiči so prittsniif v bližino človeških bivališč. Niti raahu za jasJice niso mogii dobiti. Pri Modričevih so jih napravili zaraditega na zeleni otavi in Ogorelfevi na zvezkih zelenega papirja. Modričev oče je tožil, da so mu zajci oglodali v drevesnici več mladih dreves, občinski čuvaj je pa trdil, da je sledil že več večerov iisici, ki je oprezovala okolo dvortšč in hlevov, v gori je lajal lisjak: znaraenje slabcga vremena, in v daljavi je čul mož, da tuli volk, ker je lačen. Vse to so bile tiste priče, da ni še blizu poletja, marveč Božič z vsemi ledcnimi spremljevald.
Otroci so bili kar prikovani k peči, zlasti mali, ki še niso hodili v šolo. Modričev si je že na ves glas želel onih let, ko bo smel z drugimi po snegu in ledu skozi vas v šolo in iz šole. Zdravko je pa imel naprav-Ijene nove sani in prorokoval je z vso resnobo, da se bosta z Jankom tiste srečne čase kar vozila v šolo na njegovih saneh. Kdo bi hodil? To ne bo tedaj več imenitno. Tudi Zalarjev je prilezel skrčen v dve gubi neko popoldnc, ogledal sani, pohvalil s strokovnjaškega stališča mojstra in orodje ter hotel z njimi na hribec koncem vasi, odkoder bi z malim trudom zdrčal navzdol na cesto, pa zopet na hribec in zopet navzdol brrr . . . kakor blisk. A glej spaka! Tako je bilo rnraz, da se je njegova roka prijemala železnih okovov na saneh kakor bi bili osmoljeni. Poleg tega je došla v kolnico popolnoma nepozvana in prav brez potrebc mama Ogorelčeva in zapodila vse tri, češ: »Nerode nerodne! Ali sta že pozabila — ti naš in ti Modričev, kako pri-jetno sladko je, če se komu napravi ozebljina? Sedaj bi rada navadila še Zalarjevega, kaj?   Dokler ne neha mraz: za peč!«
*
Nič ni pomagalo. Mraz je bil kakor nalašč vedno hujši, da niso mogli otroci nikamor. Sani so čakale, in otroci, zlasti trije naši junaki, so čakali boljsih časov, pa jih le ni bilo od nikoder. Zato so se tako kmalu nave-ličali zime. Saj se človek naveliča vsega, tudi največje dobrote, če je je le prevet Obupali vendar niso. Sovražili so pa zimo in mraz, kolikor so mogli. Naravnost boj so napovedali prešernemu mrazu. Čakaj, starec! Še se bomo vozili na saneh, še se kepali, drsali in podili_ po vasi, a ti ne boš imel moči do nas, ne boS je ne!
Zalarjev Milko jo je namreč uganil tako-le: rokavice imam gorkc, kučmo potegnem črez uSesa, oblečen sem tako toplo, da mi je skoro vroče. Nekoliko bolj hitro borao hodili, pa nas ne dohiti tisti grdi mraz do vrha. Zdravko je nasvetoval, da bi ne škodovalo, ko bi vedno mahali z rokami in tako odganjali sitneža, da bi zopet ne zlezel pod kožo. Modričev Janko je obljubil, da bo sam tekel s sanmi naravnost na vrh grička koncera vasi prav na sam ogel Klanfarjevega vrta, kjer so že tolikrat pobirali orehe.
Stric mraz naj ostane lepo doma.
Na boj, naboj! Sklenjeno, storjeno.   Niti najesti se niso utegnili tisto
opoldne doma,  tako  se  jim  je  mudilo  v  Zalarjevo kolnico in od tam na
^&riček. To je bila bojna navdušenost,  da  ji ni para.   Sani je bilo treba še
^Ebrisati  in  osnaiiti,  a  vse  bolj  na  tihem,  ker je že  najbrž nekaj slutila
Ogorelčeva  mati,  kaj  nameravajo v kolnici.   Janko je komaj in z vso silo zadrževal srčno veselje in slednjič začel  navdušeno,  kakor se je naučil od
starejSjh bratov in sestrž:
Mi smo vojaki koreniaki - . .
Srečno so izmotali sani, srečno je šlo vse, vsc. Še prepočasi so peli, Pa to so le malenkosti, ki ni. da bi človek gledal nanje ob vsakem vre-menu. Vsi opravljeni kakor za prislni sibirski niraz, a v srcu navdu&eni ne manj kol pravi junaki, ko gredo na Turka. Ni pa tudi majhna Sala: spredaj stric mraz s svojo sitnobo. zadaj najbrž Ogorelčevih kdo z —. No, kdor je junak, se ne straši nevarnosti. Naprcj! Junaško so ubrali pot skozi vas. Stric mraz je spuštal samo majhne kosmiče na zcmljo, kakor da se mu ncfe ali pa dremlje nadležni starec. Da bi le skoro zaspal! Strehe so bile na debelo pokrite s snegom, tudi cesta po vasi )e bila vsa zasnežena. Modričev je izprva komaj spoznal Klančaricv orel' na gfiCku koncem vasi, tako čudna se mu je zdela vsa bleSčečc bela okolica. Stric mraz je spal, od Ogorel-čevih ni bilo nikogar, junaki pa vsi zdravi in veseli na vrhu grička. Veselje jim je prekipevalo v mladih prsih, veselje, da ga ni mogoče opisati. Zopet zunaj, zopet svobodni. »Mlade vojake« so ie davno dopeli ali bolje: dokri-čaJi, zato so sedaj začeli primemejšo popevko.   Zalarjev jo je urezal, svest
si gotove zmage:
Mi smo ini, mi smo mi,
smo Iz Ribnice doma,
po Sirokem svetu
vsak kos nas pozna
do Zagrcha in dol do Siska.
Oni dan jo jc čul pri županu v gostilnici in si jo je zapomnil.
Na sani! Modričev je sedel na sredo deske. Zalarjev je okobalil prcdnji konec, a Ogorelčev je nameraval, odzadaj stoječ, kakor imeniten voznik pri-jadrati v dolino. Hi-hi-hi. Pa je šlo kakor sv. Elija.
NebeSko iepo so se peljali. potem je bila vožnja lepa in grozna obenem, slcdnjič pa samo strašna, ker je mislil vsakdo, kam pridem, ako pojde tako hitro šc nekaj časa, morda do vcčera in Se dlje . . . Zaman slrah! Šlo je res, šlo, pa še kako? Menda se j? zdelo celo sankam prehitro! Kakor blisk so švignile v dolino in se hotele obenem tudi zasukati nazaj na hrib, a ta sicer dobri ter vse hvale vredni iiamcn je bil vzrok nesreči: Ogorelčev Milko je telebnil preko obeh tovarišev daleč naprej v sneg kakor je dolg in Sirok; Zalarjevega je vrglo vznak, da jc krilil z rokami in nogami okolo sebe — pa ne dolgol Skoro v istetfl htpu je butil nanj Modričev Janko v strahu, da se začne zdaj-Ie — sodnji dan.
Ps«stia?,TOO s,o ss pobitaU ?. tiUig^do^aU skibno, atoni odlet«! kam daleč v stran kak del tclesa ob takem sunku. Potem se jc vsakdo ozrl na mesto nesreče in opazil tovariSa v n\t manj obžalovanja vrednem položaju — pa so se nasmehnili vsi trijc s solzami v ofeh, bledi, prcpadeni, trepe-tajoči .... Sem tz vasi so odmevali glasovi: Janko-o-o! Zdravko-o-o! Milko-o-o I