PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^An .. Abb. postale I gruppo “ 1j6D3 VU lir Leto XXVm. Št. 230 (8323) TRST, petek, 29. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, NA SEJI IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL, CISL, VIL PREDSTAVNIKI CISL NASPROTUJEJO VSEDRŽAVNIM STAVKAM SCAUA: NISMO NA RAZPOLAGO ZA SKUPNE SINDIKALNE BOJE To so prve škodljive posledice razkola v demokristjanski sindikalni organizaciji, ki grozi, da se bo razširil tudi na federacijo RIM, 28. — Na sedežu osrednjega vodstva UIL se je danes nadaljevala razprava o poročilu tajnika CGIL Lame, ki ga je imel na izvršnem odboru sindikalne federacije o aktualnih sindikalnih vprašanjih. Med to razpravo so se že pokazale škodljive posledice razkola, ki je nastal v vodstvu demokristjanske sindikalne organizacije CISL in ki ogroža nadaljnje napore za dosego sindikalne enotnosti, zlasti pa še učinkovito delovanje komaj ustanovljene sindikalne federacije. V razpravo sta med drugim posegla tudi glavni tajnik CISL Stor-ti in pridruženi tajnik CISL Scalia, ki sta se že predvčerajšnjem spopadla glede sindikalne politike svoje organizacije in federacije. Storti je zavrnil predloge Lame v zvezi z vsedržavnimi in deželnimi stavkami ter poudaril, da v sedanjem trenutku CISL meni, da ni koristno poseči po splošni stavki, ker meni, da bi bila to prenaglena odločitev brez obširnega In resnega posvetovanja z ostalimi sindikalnimi telesi. Zato je predlagal, da je treba čimprej obnoviti pogovore z vlado in se posvetovati z osnovnimi sindikalnimi organizacijami, da se ugotovi, če so pri- pravljene začeti boj. Potem, ko je glavni tajnik CISL poudaril, da je njegova sindikalna organizacija sto odstotno in brez pridržkov vezana na sindikalno federacijo, je dejal, da je CISL na razpolago za sindikalni boj. Popolnoma drugačnega mnenja, pa je bil Scalia, ki je poudaril, da CISL ni na razpolago za skupne sindikalne boje. Po njegovem mnenju je treba dati pobudo za stalne stike z vlado o najbolj perečih vprašanjih. Scalia je izjavil, da stavka ni edino sredstvo boja, zlasti pa še v sedanjem položaju gospodarske krize. Zato bi bilo treba upoštevati možnost drugih načinov boja, kot na primer boj na področju posameznih kategorij, še po- •iiiiiiiiiminfiMiiiiniiiiiiiHimHimiiiiiiMiimiMiiiiiHniiiiininitiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui DELO POSLANSKIH KOMISIJ Politični terorizem in fašistično nasilje Minister Rumor podcenjuje fašistično nevarnost - Razprava o družinskem pravu RIM, 28. — Poslanska komisija za notranje zadeve je danes obrav navala vprašanje javnega reda. V komisiji je imel minister za notranje zadeve Rumor daljše poročilo, v katerem je pojasnil, dn je njegovo ministrstvo dalo »točne in stroge direktive, da se zaduši tako posamezno kot skupinsko na silje, ki prihaja iz katerekoli strani.* Rumor je govoril predvsem o »zaskrbljujočem političnem terorizmu* in povedal, da je bilo od volitev do sedaj izvršenih 129 atentatov, ki so povzročili štiri mrtve in dva ranjena. 52 atentatov je bilo izvršenih proti strankam ali skupinam levice, 36 pa proti strankam ali skupinam desnice. Ostalih 41 atentatov pa je bilo izvršenih proti raznim ciljem. Čeprav je minister Rumor obravnaval predvsem fašistično nasilje, se je vendar sproti skliceval tudi na 'nasilna dejanja izvenparlamen tarne levice, in vseskozi hotel prikazati, da se politično nasilje vrši tako na skrajni desnici kot na skrajni levici. Glede fašistov je dejal, da ne smemo precenjevati fašistične nevarnosti, da pa hkrati se ne sme dovoliti fašizmu nobena možnost, da bi se lahko razvil. Med razpravo so komunistični poslanci zavrnili primerjavo med fašizmom in komunizmom in poudarili, da so fašisti pripravili dejanski napad na demokratične ustanove, kar jim je omogočila brez brižnost vlade, ki je preveč popustljiva do političnih združenj fašistične narave. Tudi socialisti so ugotovili, da sedanja vlada ne da-ja nobenega jamstva v pogledu javnega reda. Na seji poslanske pravosodne komisije pa so danes na zakonodajni j ravni odobrili brez popravka prvih 87 členov reforme družinskega prava. Tudi predstavnik vlade je izjavil, da se strinja z vsebino osnutka in da si vlada pridržuje pravico predložiti morebitne spremembe, ko bo zakon V razpravi v senatu Sardiiuki deželni odbor je v zvezi z vestmi, da je vlada odstopila otočje Maddalena Amerikancem za oporišče atomskih podmornic izdal sporočilo, v katerem pravi, da je vlada to storila v okviru svojih sporazumov z atlantsko zvezo, ne da bi poprej obvestila deželne uprave. Zato deželni odbor protestira proti temu in izraža svojo zaskrbljenost za škodljive posledice, ki jih to oporišče lahko povzroči gospodarskemu razvoju tega področja. Namestitev oporišča, meni deželni odbor, bo še bolj razširila vojaške služnosti na Sardiniji, ki te tako močno bremenijo nekatera otočna področja. Dr. Magnago obsodil mazanje dvojezičnih napisov na Koroškem DUNAJ, 28. — Tiskovni urad koroške deželne vlade — kot poroča agencija ANSA - je objavil izjave, ki jih je dal predsednik bocenske pokrajinske uprave dr. Magnago med včerajšnjim srečanjem s koroškim deželnim glavarjem Simo. Magnago je med drugim obsodil akcije proti dvojezičnim napisom na Koroškem. «Krajevni dvojezični napisi — je dejal Magnago — so prispevek k varnosti meja, vzbujajo zadovoljstvo v obmejnih predelih ter jamčijo koristno sožitje med etničnimi skupinami. Motilne akcije proti dvojezičnim tablam — kot so jih zabeležili v zadnjih časih na Koroškem — pomenijo zelo nevaren nacionalistični izpad, ki lahko škoduje prestižu Avstrije v tujini.* Dr. Magnago je tudi dejal, da mora večina zavzeti do manjšine široko stališče, tako z jezikovnega kot s kulturnega vidika, ker se s tem preprečuje vsakršen vzrok za iredentistične težnje. Poudaril je tudi, da etnična manjšina pomeni bistveno obogatitev življenja na obmejnem področju ter je potrdil u-pravičenost prizadevanj koroškega deželnega glavarja za zagotovitev pravice slovenski manjšini, da o-hrani lastno narodnost. sebno je poudaril, da bi morali sindikati voditi predvsem sindikalno akcijo v okviru posameznih podjetij. Glavni tajnik UIL Vanni pa je skušal nekoliko pomiriti duhove s kom- delovnega urnika v nočnih izmenah. Zaradi tega so sindikati napovedali za 10. oktobra novo stavko, če ne bo prišlo do obnovitve pogajanj. Tudi v industriji sladkorja se je spor med promisnim predlogom. Dejal je, da bi delavci in delodajalci ponovno zaostril. bilo treba izvesti mobilizacijo delovnih sil na deželni ravni, hkrati pa preučiti položaj na vseh sindikalnih ravneh in vprašanje pogovorov z vlado. Menil je, da s tem ne bi zavrli avtonomije posameznih delovnih kategorij v njihovem boju za delovne pogodbe. Vsi ostali posegi članov izvršnega odbora sindikalne federacije so odražali več ali manj eno ali drugo stališče, kar je še bolj dalo vtis, da je federacija zašla v zelo razburkane vode, v trenutku, ko bi morala pokazati največjo enotnost pred delodajalci in vlado. Mnogo bolj enotno pa se pripravljajo na prihodnje sindikalne spopade delodajalci. Predsednik sindikalnega združenja zasebnih kovinarskih podjetij Mazzoleni je danes na tiskovni konferenci v Rimu izjavil, da se spopad med delavci in delodajalci za obnovitev delovne pogodbe nadaljuje v okviru vladnih napotil. Poleg tega je, po njegovem mnenju, vlada odgovorna, da reši vsa tista vprašanja, ki se delavcev neposredno ne tičejo, ki pa globoko pogojujejo njihovo življenje. Ob tej priložnosti je seveda poudaril, da se je cena dela na kovinarskem področju od decembra leta 1969 do letošnjega aprila povišala za 43 odstotkov in da bo ob koncu tega leta višja za 50 odstotkov. Pri tem je predstavnik delodajalcev dejal, da so vprašanja na dnevnem redu tako resna, da jih je treba vključiti v širši okvir, kot so običajna pogajanja za delovno pogodbo. Predstavnik delodajalcev je opozoril delavske sindikate na nekatera vprašanja, med katerimi je še posebno poudaril pogajanja na ravni podjetja, da je treba spremeniti sedanji koledar praznikov v delavnikih, da industrija ne more prenašati bremen, ki so v pristojnosti celotne skupnosti, da sindikalna zastopstva v podjetjih morajo upoštevati, da imajo delodajalci pravico poznati njihovo oblast, pristojnosti in sposobnosti, da bodo lahko v stanju izpolnjevati sprejete obveznosti. Ob zaključku je še spomnil sindikate, da 95 odstotkov podjetij kovinarske industrije zaposluje manj kot 500 uslužbencev. Zato, je dejal Mazzoleni, njihove organizacijske potrebe zahtevajo drugačno delovno pogodbo kot jo lahko sprejmejo velika podjetja. Pol milijona delavcev kemijske industrije je danes ves dan stavkalo v znak protesta proti razbitju pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Sindikalne organizacije dolžijo delodajalce, da nočejo ničesar slišati o delavskih predlogih in da namenoma zaostrujejo položaj. Delav- V preteklih dneh se je zdelo, da bodo delodajalci po posredovanju vlade le popustili. Sedaj pa so sindikati sporočili, da tovarnarji zavračajo vse njihove predloge, še posebno pa u-reditev delovnega položaja in plač začasno zaposlenih delavcev. Zato so napovedali tri 24-ume stavke, ki bodo 30. t. m., 2. oktobra in 4. oktobra. Ob zaključku razprave je izvršni odbor federacije izdal zelo kratko sporočilo, v katerem pravi samo, da se je razprava osredotočila na vprašanja gospodarskega razvoja in zaposlitve, na pridobljeno sindikalno moč, naložb. Juga, socialnih reform in na boje za delovne pogodbe, ki so v teku. Sporočilo pravi, da je razprava omogočila pojasnitev stališč posameznih sindikalnih zvez. Začetek razprave o predlogu podaljšanja roka za priznanje statusa partizanskega borca RIM, 28. — V senatni komisiji za obrambo se je začela razprava o zakonskem prelogu senatorja Le-preja in drugih o podaljšanju rokov za priznanje statusa partizanskega borca. Poročevalec je senator Pelizzo, ki je obrazložil razloge, zaradi katerih je potrebno ponovno odpreti rok. Med debato so nekateri izrazili pomisleke glede finančnega kritja. Podtajnik Lat-tanzio pa je zagotovil, da je vlada načelno za odobritev zakonskega ukrepa. Razpravo so nato odložili na prihodnjo sejo. O zakonskem osnutku bo dokončno glasovala komisija Povratek osvobojenih pilotov Trije ameriški piloti, ki jih je Severni Vietnam osvobodil, med tiskovno konferenco v Kopenhagnu. Z leve proti desni: Charles, Eliss in Gartley .. ALI SE NA POGAJANJIH 0 INP0KINI RES NEKAJ PREMIKA? Nixon: Dobre perspektive za mir v Vietnamu Thi Binhova: Ere za varanje javnega mnenja Govorice o domnevnih odločilnih premikih naj bi bile le sad ameriške propagande PARIZ, 28. — Ugibanja in domneve o odločilnih premikih na pogajanjih za rešitev vietnamske krize so danes dobila nova potrdila, pa tudi odločne demantije. Politič«-ni opazovalci so danes ves dan nihali med optimizmom in pesimizmom, končno pa je prevladala — skepsa. Kljub temu, da je veliko indicij, da se nekaj le premika, je pa treba predvsem upoštevati dejstvo, da se ameriške predsedniške volitve nagl0 bližajo in da je wa-shingtonski propagandni stroj že stekel: Nixon se zaveda, da bi bila njegova možnost ponovne izvolitve hudo okrnjena, ko bi Američani šli na volišča v trenutku, kp bi bila pogajanja za Vietnam v popolnem zastoju. Zato mora dati nov zagon pogajanjem, ali pa vsaj ustvariti vtis, da je vietnamska kriza na poti k rešitvi. Zato je treba tudi jemati z veliko previdnostjo današnjo Nixono-vo izjavo, da »perspektive za konec vietnamske vojne so danes boljše, kot kdajkoli* Šef Bele hiše blikanske stranke, kjer je tudi pre cej odkrito namignil na možnost, da ne bi več nudil Saigoncem podporo letalstva in mornarice. Ta namig so nekateri vzeli zelo resno, čeprav je sam Nixon pojasnil, da bo to mogoče, ko b0 saigonska vojska sposobna, da se sama brani. To bajko, ki jo poznamo tudi pod imenom «vietnamizacija», pa Nixon ponavlja že štiri leta, odkar je prestopil prag Bele hiše. Današnjo Nixonov0 izjavo, pa je demantirala sama Ngujen Thi Binh, zunanja ministrica južnovietnamske začasne revolucionarne vlade: »Od včeraj — je dejala — krožijo glasovi, po katerih naj bi kmalu prišlo do miru ter naj bi bil že skoraj sklenjen sporazum o premirju. Sprašujemo pa se — je nadaljevala — kako naj bi dosegli tak rezultat, ko pa se ameriško bombardiranje nadaljuje v obeh delih Vietnama in ko Nixonova uprava vztrajno nasprotuje zakonitim zahtevam vietnamskega prebivalstva.* Ti Binho-va je ponovila, kakšne so te zahte- ci se borijo predvsem za zmanjšanje je govoril na volilnem shodu repu- ve, ki jih je njena delegacija na ......im.iiiiiiiiii....im.......im..m................................. TOKIO IN PEKING BOSTA NAVEZALA DIPLOMATSKE ODNOSE «Popoln sporazum med Kitajsko in Japonsko Jutri zaključek Tanakovega uradnega obiska Skupno poročilo o pogovorih bodo objavili že danes PEKING, 28. — Japonsko-kitajski j pogovori so se zaključili s »popol- j nim sporazumom*. Tako je sporočil ■ glasnik japonske delegacije ob koncu današnjega četrtega in zadnjega sestanka med ministrskima predsednikoma Tanako in Čuenlajem. Jutri zjutraj bo na sedežu ljudske skupščine svečanost podpisa skupnega poročila, na kateri bosta prisotna oba premiera. Čuenlaj in Ta-naka bosta nato odpotovala v Šanghaj, v soboto zjutraj pa bo japonski gost zapustil Kitajsko ter se vrnil v domovino. Oba predsednika sta izrazila veliko zadovoljstvo zaradi uspešnega zaključka političnih pogovorov v zdravicah, ki sta si jih izmenjala med uradno večerjo. Čuenlaj je govoril o »zgodovinskem trenutku*. «Smo na tem — je dejal — da napravimo konec nenormalnemu položaju, ki je doslej obstajal med našima državama. Ukinitev vojnega stanja in normalizacija odnosov, za kar sta si naša naroda dolgo časa prizadevala, bosta odprla novo poglavje v odnosih med obema državama ter dala pozitiven prispevek k zmanjšanju napetosti v Aziji in k zaščiti svetovnega miru.* Te misli je skoraj dobesedno ponovil tudi Tanaka v svojem odgovoru. Podrobnosti o kitajsko - japonskem sporazumu bodo znane šele jutri, ko bodlo objavil’ skupn0 poročilo. Za sedaj je gotovo le, da bosta obe državi navezali redne diplomatske odnose ter izmenjali veleposlanika. Znano pa je tudi, da niso rešili vseh odprtih vprašanj. pariških pogajanjih jasno formulirala: prekinitev ameriške agresije, prekinitev podpore diktatorskemu režimu Van Thieuja in sestava tristranske vlade nacionalne sprave v Saigonu. Predstavnica ZRV je na koncu še dejala, da je namen teh govoric en sam: preslepiti ameriško in svetovno javno mnenje. Tudi načelnik severnovietnaimske delegacije na pogajanjih Xuan Thuy, ki se je udeležil vseh zadnjih sestankov med Kissingerjem in Le Duc Tojem, je poudaril, da so vse vesti o popolnem ali delnem sporazumu med Washingtonom in Ha-noiem »navadne hipoteze*, ki pa so »neosnovane ter ne ustrezajo resnici*. Thi Binhova in Xuan Thuy sta dala omenjeni izjavi tik pred začetkom običajne četrtkove seje na Aveniji Kleber. Potek te seje daje misliti, da je položaj še vedno v slepi ulici. Saigonski delegat je še enkrat odločno zavrnil predloge o Thieujevem umiku in i sestavi tristranske vlade, češ da bi to pomenilo »uvedbo komunističnega režima* v Južnem Vietnamu, medtem ko predstavnik ZDA Porter sploh ni omenil teh predlogov, ampak samo polemiziral s Severnim Vietnamom v zvezi z osvoboditvijo treh ameriških pilotov. Med drugim je obtožil Hanoi, da se poslužuje vojnih ujetnikov za «cir.ično propagando*. Thi Binhova in Xuan Thuy pa sta bila bolj konkretna in sta še bolj pojasnila predlog o sestavi tristranske vlade v Saigonu: med drugim sta govorila o jamstvih,, ki bi jih lahko zainteresirane strani dajale, da bi nobene od treh komponent, ki bi morale sestavljati sai-gonsko vlado, ne prevladala nad drugimi. Iz Saigona medtem poročajo, da je predsednik Van Thieu nujno sklical ameriškega veleposlanika Bunkerja ter imel z njim dolg razgovor. Domnevajo, da je Thieu zahteval pojasnila o zadnjih pogovorih med Kissingerjem in sevemoviet-namskimi pogajalci ter o zanj zaskrbljujočih vesteh, da naj bi dosegli delni sporazum. Italijansko-jugoslovansko zasedanje o Jadranu RIM, 28, — Na Montecitoriu bo 22., 23. in 24. oktobra srečanje italijanskih in jugoslovanskih parlamentarcev, na katerem bodo o-bravnavali vprašanje onesnaženja Jadranskega morja. Srečanje je priredil parlamentarni odbor za preučevanje vprašanja italijanskih voda na priporočilo predsednika poslanske zbornice Pertinija. Poslanci obeh držav bodo obravnavali predvsem vzroke onesnaženja Jadranskega morja in proučili možnost sprejetja skupnih ukrepov za ohranitev Jadrana. BEOGRAD, 23. — Pred 17. zasedanjem, splošne konference UNESCO je zvezni izvršni svet' sprejel stališča, ki bodo predstavljala osnovo za delo jugoslovanske delegacije. Svet je tudi potrdil sestav jiigoslb-v a nske delegacije, ki jo bo vodil Aleksander Bakočevič, podpredsednik izvršnega sveta SR Srbije. KOPENHAGEN, 28. — Trije a-meriški piloti, ki jih je Severni Vietnam osvobodil, so dospeli danes iz Moskve v Kopenhagen, kjer so imeli na letališču kratko tiskovno konferenco. Vsi trije so bili videti popolnoma zdravi in samo nekoliko utrujeni od vožnje. Osvobojeni piloti so govorili predvsem o svojem ujetništvu ter so se izogibali političnih tem. Samo poročnik Norris Charles je izjavil, da je za vojno v Vietnamu odgovorno ameriško ljudstvo, ki ima možnost, da napravi konec vojni, če si to zares želi. Poročnik Markham pa je povedal, da se je v štirih letih jet-ništva pogostoma spraševal, kako so se Američani znašli v Vietnamu. »Še sedaj si postavljam to vprašanje*, je dejal. Poročnik Charles je med drugim povedal, da so v Severnem Vietnamu ravnali z njim zelo dobro, skoraj prijateljsko, ter da je vzbujal veliko zanimanje, ker mnogi Vietnamci niso nikdar pred njim videli črnca. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Severni Vietnam osvobodil vse ostale jetnike, brž ko bo dosežen sporazum o koncu vojne. Osvobojene pilote je spremljala skupina ameriških pacifistov. Članica te skupine Cora Weiss je povedala, da so se odločili za vrnitev v domovino skozi Peking in Moskvo, da bi se ‘izognili poskusom ameriške vlade, da bi se vmešavala in kršila sporazum o osvoboditvi. Prav zaradi tega piloti se niso hoteli vrniti iz Kopenhagna v New York s posebnim ameriškim vojaškim letalom, pač pa so se vkrcali na linijsko letalo švedske družbe SAS. iimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiuiiiiiIititui,ii)ai|,aila|ll|ll,l||laill|IIIIIIIIIIIIM||||||||||n||| Seja CKZKSlovenije o kadrovski politiki Premajhno zastopstvo Slovencev v vojski in v zveznih telesih (Od našega dopisnika) | letih je bilo opravljenega dosti de- LJUBLJANA, 28. — Centralni ko-1 la in tudi uspehi so bili očitni, toda mite Zveze komunistov Slovenije je na_ današnji seji razpravljal o uresničevanju nalog na področju kadrovske politike pri graditvi samoupravnih družbenih odnosov. Ugotovili so, da je prav to področje eno izmed najbolj pomembnih v dejavnosti komunistov, saj je od uspešne kadrovske politike močno odvisno tudi uresničevanje ciljev, ki jih ima Zveza komunistov. V zadnjih dveh čuenlaj (levo) in japonski premier Tanaka si nazdravljata med uradnim sprejemom ob zaključku kltajsko-japonskih pogovorov, na katerih so se sporazumeli o navezavi diplomatskih odnosov med Tokiom in Pekingom Na seji izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so predstavniki CISL izjavili, da se ne strinjajo s proglasitvijo vsedržavnih stavk v sedanjem resnem gospodarskem položaju. Kot je znano čaka sindikalne organizacije hud boj za obnovitev vsedržavnih delovnih pogodb, kakor tudi za zaposlitev in za socialne in gospodarske reforme. Te boje bi morala voditi sindikalna federacija, ki je bila nedavno ustanovljena med tremi sindikalnimi zvezami. Najbolj hudo pa je dejstvo, da je pridruženi tajnik CISL Scalia izjavil, da CISL ni na razpolago za sindikalne boje. Vse to postavlja v resno nevarnost učinkovitost sindikalne federacije in nadaljnje napore za sindikalno združitev. V Pekingu so se zaključili japonsko - kitajski pogovori o normalizaciji odnosov med državama. Obe strani sta izrazila veliko zadovoljstvo zaradi »popolnega uspeha* pogovorov, ki bodo privedli do navezave diplomatskih odnosov. Japonski premier Tanaka bo danes odšel v Šanghaj, jutri pa se bo vrnil v domovino. V Trstu se je včeraj sestal upravni svet kmečke bolniške blagajne in soglasno odobril proračun za leto 1973. Med sklepi naj omenimo sprejem slovenskega zdravnika Hrovatina v upravni svet, sklep, da te uvedejo dvojezične tiskovine in razne pobude, katerih namen je izenačenje zdravstvene oskrbe kmetov s tisto, ki jo uživajo druge kategorije delavcev. Na Oberdankovem trgu se je včeraj zvečer zbrala večja mno žica ljudi zaradi vesti, da je pod oboki deželne palače bombe. Policisti in minerski izvedenec so bombo odstranili in ugotovili, da je šlo le za neslano šalo. kot poglavitn0 pomanjkljivost so navajali nesklad med razglašenimi načeli in vsakdanjo prakso. Zavzemanje Zveze komunistov za vprašanja kadrov pa nikakor ne pomeni, je dejal Janez Strnišd v uvodnih besedah, da je kadrcAska politika njen monopol, gre predvsem za to, da se zagotovi pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja in onemogoči vse tisto, kar gre v škodo tega samoupravljanja. Pri tem so zlasti poudarjali pomen moralno političnega vidika pri izbiranju raznih vodilnih osebnosti v gospodar-stvu in v družbenem življenju. Kot slovensko posebnost so omenjali na seji premajhno zastopstvo Slovencev v vojaških službah in v zveznih telesih. Trenutno opravljajo Slovenci 4 izmed 44 vodstvenih funkcij na ravni federacije, v zunanjem ministrstvu ie trenutno 79 Slovencev. Federacija potrebuje zlasti take poklice, kot so pravniki, sociologi, politologi, ekonomisti in drugi visoko šolani ljudje. O nujnosti, da bo Slovenija bolj ustrezno številu svojega prebivalstva zastopana v vojski, so navajali podatek, da pride na tisoč Slovencev en aktivni vojak, od tisoč Srbov 4, Črnogorcev pa je od vsakih tisoč kar sedem aktivnih vojakov. V popoldanskem delu razprave pa so govorili o idejno političnem delovanju Zveze komunistov na ljubljanski univerzi. Razprava je izhajala iz ugotovitve, da mora biti izo-braženstvo tista plast delavskega razreda, ki naj postaje nosilec nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenih odnosov. D. K. PRVIČ PO ODPRAVI KOMISARSKE UPRAVE Upravni svet kmečke bolniške blagajne soglasno odobril proračun za leto 1973 Zamenjava formularjev in drugih tiskovin z dvojezičnimi - Pobude za izenačenje z drugimi kategorijami delavcev - V upravni svet sprejet dr. Ivan Hrovatin Na sedežu na Komi Italija 31 je bila v ponedeljek seja upravnega sveta kmečke bolniške blagajne, ki je soglasno odobril proračun za leto 1973. To je prvi proračun, ki ga je odobril upravni svet, izvoljen na prvih volitvah upravnih organov pokrajinske kmečke bolniške blagajne 29. junija, ko se je zaključila dolgoletna komisarska u-prava. Na seji je predsednik Dušan Kodrič najprej poročal o delovanju upravnih organov v prvih treh mesecih po volitvah in o najvažnejših sklepih izvršnega odbora. Poleg raznih sklepov glede oskrbe zavarovancev so razpravljali tudi o nujnih upravnih vprašanjih, ki izhajajo iz demokratičnega vodenja bolniške blagajne, ker se morajo izvajati demokratična načela, obenem pa mora izvoljeni upravni svet spoštovati vse predpise, ki sicer niso vezali komisarske uprave. Tako so med drugim sklenili, da bodo postopoma, zamenjali dosedanje tiskovine z novimi tiskovinami, ki bodo imele tudi slovensko besedilo, saj so zavarovanci kmečke bolniške blagajne večinoma Slovenci. Predsednik je tudi napovedal pobude in naloge, ki jih bo upravni svet razvijal zlasti v deželnem okviru, da bodo tudi kmetje lahko uživali vso oskrbo kot druge kategorije delavcev. Kakor je znano spadajo te zah-, teve v volilni program kandidatne liste, ki jo je predložila Kmečka zveza in ki je na volitvah dobila večino. Člani upravnega sveta so podrobno razpravljali o predloženem proračunu in so se še posebej zanimali za finančno stanje kmečke bolniške blagajne. Primanjkljaj je precejšen zaradi velikih izdatkov zlasti za oskrbo v bolnišnicah in zaradi posebnega položaja tržaške kmečke bolniške blagajne, ki ima majhne dohodke od dajatev zavarovancev, velike izdatke pa zlasti za upokojence, ki potrebujejo večjo oskrbo. Poprečno je na vsakega zavarovanca 103.000 lir izdatkov, .dohodkov pa samo 7.700. Spričo tega je nujno potreben državni prispevek. Po odobritvi proračuna so razpravljali tudi o drugih zadevah in soglasno sklenili, da se na podlagi statuta »prejme v upravni svet dr. Ivan Hrovatin, ki so ga izbrali med tremi predlaganimi od zdravniške zbornice. Odobrili so tudi predlog, da se navežejo stiki in okrepi sodelovanje s sorodno bolniško blagajno v Kopru v korist zavarovancem. KPI za čimprejšnjo ustanovitev samoupravnih ^gorskih skupnosti» Te dni se Je v Vidmu sestal deželni Izvršni komite KPI, ki je odobril osnutek zakona o ustanovitvi samoupravnih (gorskih skupnosti* v naši deželi. V Namen zakonskega osnutka, trdijo komunisti, je spodbuditi levosredinsko večino, da se spoprime s tem vprašanjem. Državni zakon, ki opredeljuje na okviren način pristojnosti teh »skupnosti* določa namreč, da morajo dežele določiti meje asupnosti po sporazumu s krajevnimi predstavništvi (občinami). V ta namen je KPI že na lanski konferenci o vprašanjih gorskih področij kritizirala deželno upravo, ker se ni posvetovala z občinami in doslej sploh ni ukrepala. V sporočilu izražajo komunisti u-panje, da bo dežela oblikovala skupnosti na osnovi jezikovne in etnične homogenosti. V ta namen predlaga KPI v svojem zakonskem predlogu ustanovitev več takih »gorskih skupnosti* s posebno in zelo široko samoupravo. Od teh so štiri področja naseljena s Slovenci: Kraška skupnost (od Doline do Doberdoba), Goriško-nadiška skupnost (od Gorice do Čedada in nadiških dolin), zahodna Benečija (Neme, Ahten, Fojda) in Rezijsko - kanalska skupnost. Zakonski osnutek KPI se zavzema, da Bi te skupnosti (imele bodo svoje organe in proračun) lahko ukrepale tudi v ko risi tamkaj živeče slovenske narodne skupnosti. Ker je vprašanje izredne važnosti se bomo v kratkem povrnili k temi s posebnim člankom. Včeraj prvo potovanje «Corriere dell’Est» V Benetke je prispel iz Trsta prvi od obeh trajektov «Corriere deli'Est» in »Corriere del Sud», ki bosta povezovala tedensko Benetke s pristanišči vzhodnega Sredozemlja. »Corriere deli’Est» je včeraj odplul iz Benetk proti Pireju, Bejrutu, Famagosti. Latakiji, Mersini in Smirni. Prihodnja odhoa trajekta je predviden za 12. oktobra, 19. oktobra pa bo odplul »Corriere del Sud*. Ladji bosta odpluli izmenično vsak četrtek iz Benetk. ZA RAZISKOVANJE PESNIKOVEGA DELA V DEVINSKEM GRADU ŠTUDIJSKI CENTER «RAINER MARIA RILKE IN NAŠ ČAS* Po dopoldanskem sprejemu, ki ga je prirediti devinski grof, je bila zvečer v Krožku za kulturo in umetnost ^okrogla milza» o Rilkeju Nagovor župana Legise v slovenščini je motil nekega gospoda Odmev, ki ga je imelo delo nemškega pesnika Rilkeja (1875-1926) še za časa njegovega življenja in prva leta po pesnikovi smrti, je bil vsekakor izjemen. Eno izmed Rilkejevih temeljnih del, ki je v pesniku zorelo dobrih deset let in predstavlja nekakšno sintezo vsega dotedanjega opusa, pa so slovite Devinske elegije. V tem je vzrok, da je na devinskem gradu dobil sedež študijski center rRainer Mo-ria Rilke in naš čast, katerega predsednik je grof. Raimondo della Tone e Tasso, in včerajšnje o-krogle mize o pesnikovi usodi v sodobnem italijanskem svetu. Kneginja Marie von Thurn und Taxis Hohenlohe se je namreč leta 1909 v Parizu seznanila $ pesnikom in ga povabila na svoj grad. Sem je Rilke prišel prvič aprila 1910, potem spet oktobra 1911 in ostal do maja naslednjega leta. Tu je nekega januarskega dne v bučanju burje, kakor je pozneje pripovedoval, zaslišal začetne verze prve elegije. nilllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIMIIIIIIMIIIHIIIIIIIHHIHIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllHIIIIinUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIM SINOČI POD OBOKI NA 0BERDANK0VEM TRGU Bomba pri deželnem sedežu: bila je le neslana potegavščina V pravo 60-milimetrsko mino so neznanci natlačili zemljo in listek z napisom «BUM?? Črni september!» - Preplah med mimoidočimi in radovedneži - Izjava podkvestorja dr. Zapponeja Nekaj minut pred 20. uro sinoči se je približal mestnemu redarju, ki je urejeval promet na Trgu Dal-mazia, preplašen meščan, ki ga je opozoril, da je pod zadnjim levim obokom novega sedeža deželnega sveta na Oberdankovem trgu postavljena bomba »Morda je samo šala, meni pa se zdi. da je bomba*, je neznanec dejal redarju Francu Rotti in se je oddaljil. Redar je odšel na označeni kraj in res je na notranjo stran oboka bila naslonjena jeklena cev, delno zavita v svetlovjav papir iz katere so štrlele električne žice. Nemudoma je obvestil vratarja deželnega sveta nakar je z nekaj mimoidočimi vojaki ustavil promet na prehodu z Oberdankovega trga na Ul. F. Severo. Z dežele so poklicali karabinjerje in v kratkem je prihitelo na Oberdankov trg veliko število karabinjerskih in policijskih avtomobilov. Tuieče sirene, utripanje plavih luči in ustavljen promet so jasno kazali, da se dogaja nekaj nenavadnega in ljudje so se kar trli na pločnikih. Ko pa se je razširila vest, da gre za pravcato bombo, je nastal preplah in v nekaj trenutkih so se radovedneži u-maknili v varnostno razdaljo. Ob 20.20 so s policijskim avtomobilom pripeljali izvedenca oddelka za uničevanje razstreliva. Starejši gospod se je približal bombi NOČ MED SOBOTO IN NEDELJO ZA ENO URO DALJŠA V NEDELJO BO SPET VELJALA SONČNA URA Spremembe v urniku železnic - S prvim oktob. rom bodo začele veljati nove telefonske tarife V noči med soboto, 30. septembra in nedeljo, 1. oktobra, se bomo končno spet vrnili s poletne ure na sončno. Kazalce ure bomo tedaj marali premakniti za eno uro nazaj. S 1. oktobrom pa bodo uvedli nov zimski umik tudi bencinarji, železnice (umik letalskih prog bodo spremenili šele 1. novembra), z nedeljo pa — že ker smo v terni zimskih novosti — bodo uvedli tur di nove telefonske tarife, 2. oktobra pa se prične novo šolsko leto 1972-73. Kar zadeva nov umik bencdnarjev, bodo od 1. oktobra bencinske črpalke odprte od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 19.30, ponoči pa od 22.30 do 7. ure zjutraj. S tem v zvezi naj tudi omenimo, da so ponekod uvedli »samopostrežne* črpalke. Delovale bodo podobno kot cigaretni in drugi avtomati, na vseh črpalkah pa bo seznam črpalk, ki so odprte tudi ponoči. Isto kot za lekarne in tobak arne. Tudi železniški promet bo v noči med soboto in nedeljo doživel nekaj sprememb v umiku. Neugodnosti v zvezi s prehodom s poletne na sončno uro je uprava državnih železnic rešila tako, da bodo vlaki v tisti vmesni uri nadaljevali vožnjo čim dlje do končne postaje, na katero so namenjeni ali pa do najbližje postaje večjega pomena. Kot znano bodo s 1. oktobrom u-vedli tudi nove telefonske tarife. Vsak telefonski pogovor v mestu bo stal 25 lit, iz javnih kabin pa 50 lir. Novost zadeva tudi direktno telefonsko povezavo, saj se bo s tem sistemom lahko telefoniralo po znižani ceni 30 ur več kot doslej in sicer od 20.30 do 8. ure v delavnikih ter od 13. ure v sobotah do 8. ure v naslednjem ponedeljku. V tem časovnem razdobju bo cena takega telefonskega razgovora stala 50 odst. manj od normalne tarife. Nova trimesečna tarifa za zidne telefone pa je slede- ča: omrežje I. stopnje (z nad 500 telefonskimi naročniki) — kategorija A (javne in privatne ustanove, šole in tisk) 1.000 lir, kat. B (privatniki) 4.000 lir simplex in du-plex 2.300 lir: kat. C (ostali) 7.500 lir. Omrežje II. stopnje (do 500 naročnikov) — kat. A 1.000 lir: kat. B 3.200 lir (simplex) ter kat. C 5.500 lir. v spremstvu podkvesto-ja dr. Zap-1 ni september!* Bilo nam je jasno, poneja. Nekaj minut si je bombo J —“ " 1 ogledoval, nato jo je rahlo vzel v roke in hitro stopil v policijski avtomobil, ki je z vso naglico odpeljal na kvesturo Kapitan karabinjerjev Munaron, ki je bombo videl prav od blizu, nam je dejal, da gre za granato minometalca ob katero sta bili pritrjeni bateriji in razne žice. Nevarnost je bila mimo, vsi so lahko navalili na prizorišče najdbe in začele so krožiti vseh vrst domneve: Arabci, fašisti, anarhisti, atentat na predsednika republike (predsednik Leone bo sicer uradno odprl novi sedež cježelnega sveta komaj prihodnji teden!), celo «furlanski separatisti*. V ta vrtiljak domnev, ki so se Od danes v Trstu «Francoski teden» Danes se bo začel v Trstu »Teden francoskih jedil in vina*, ki bo trajal do 7. oktobra. Številne izložbe v mestu, še zlasti v samem središču, pa tudi v predmestju, so okrašene s francosko trobojnico in s francoskimi izdelki: prireditelji pa so priredili natečaj, med katerim bodo izbrali najbolj značilno izložbo. Prireditev je že bila na sporedu v raznih italijanskih mestih in je povsod doživela velik uspeh, kar je tudi razumljivo, spričo visoke kvalitete francoskih izdelkov, še zlasti francoskega vina, ki je znano širom po svetu. »Francoski teden* pa sodi tudi v okvir trgovskih izmenjav med Italijo in Francijo. Vse kaže, da bo v Trstu, mestu z mednarodnim obeležjem ta prireditev imela še več uspeha kot v drugih italijanskih mestih. V Trst bo prispela delegacija, ki jo sestavljajo Richard in g- Beguin, trgovinska svetovalca pri francoskem veleposlaništvu v Rimu, francoski generalni konzul v Benetkah in v Trstu Huriet ter direktorja Sopexe, francoskega državnega podjetja za izvoz francoskih proizvodov. Zaključne slovesnosti se bo udeležil tudi francoski veleposlanik v Rimu Charles Lucet. Minerski izvedenec sl ogleduje mino-strašilo v kratkem razširile po mestu, pa je kmalu prišla pomirjujoča vest: bomba je bila napolnjena z zemljo, nanjo pa je bil pritrjen listek z napisom v italijanščini »Bum?? Črni september!* Podkvestor in šef političnega oddelka kvesture dr. Zappone nam je v večernih urah povedal nekaj podrobnosti o tem, kako so odkrili resnico: «Bila je mina kalibra 60 mm, ob katero sta bili nastavljeni dve bateriji, okrogla jekleni uri podobna ploščica in prepletene žice. Spodnji del mine je bil ovit v lepljiv papir. Ko smo mino začeli razstavljati smo opazili, da jc prežagana na pol in da je nanjo pritrjen listek z napisom: «Bum?? Čr- da gre za neokusno šalo in ko smo mino odprli smo videli, da je napolnjena z zemljo.* Dr. Zappone je dodal, da so uvedli preiskavo, da pa za sedaj nimajo še nobenih indicov. Čeprav gre za neokusno šalo, se vendar ni mogoče znebiti vtisa, da je avtor (ali avtorji) hotel ustvariti psihozo napetosti v našem mestu. Zato ostaja vprašanje, kdo si je to neokusno šalo zamislil in kaj je hotel z njo doseči? Je morda v kakšni — vsaj posredni — zvezi s skorajšnjim prihodom predsednika republike Leoneja prav pod tiste oboke? Upajmo, da bodo preiskovalni organi kmalu prišli na sled krivcu ali krivcem, saj nekaj elementov vendarle morajo imeti v rokah, če drugega ne z roko napisan listek in morda tudi prstne odtise. Končno ni izključeno, da bodo iztaknili tudi kakšnega človeka, ki se je v tistem času mudil pod oboki in morebiti videl kako sumljivo osebo. Med okroglo mizo o Rilkeju v dvorani Krožka za kulturo in umetnost Študijski center je posvečen razi- Nesreča se je pripetila malo po 8. skovanju pesnikovega dela in bo uri, ko se je 32-letni Luciano Sancin imel v svojem okviru tudi muzej, | iz Ul. Grossic 1/1 peljal s svojim v katerem bo zbrano vse gradivo o j avtom ford escort po Ul. Brigata Ca-Rilkeju in kneginji, poleg drugega j šale (ulično ime za trbiško cesto 202 tudi originalni rokopisi Dunajski* \ bis) proti Zavijam, sopotnica pa mu j elegij. Da pa bi bil center nekaj j je bila 22-letna Aurora Carboni, prav živela, je bila včeraj sklicana prva j tako iz Ul. Grossic 1/1. Sancin je — kot je kasneje sam priznal — pri poslopju s hišno številko 104 nenadoma začel, kljub dvojni središčni črti, prehitevati na levi strani ceste tovornjak, pri tem pa treščil v nasproti prihajajoči avto giulia, ki ga je proti Opčinah peljal 27-letni Giuliano Novel iz Milj, Ul. San Giovanni 5. Razen Carbonijevi, ki so jo sprejeli na I. kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, so ostalima dvema ranjencema v bolnišnici razkužili rane ter ju poslali domov. Drevi pokrajinski aktiv tržaške KPI Do pozne ure je pokrajinski komite KPI razpravljal o pripravah na občinske volitve. Seje se je udeležil tudi predstavnik osrednjega vodstva KPI Sergio Cavina, ki bo govoril na aktivu partije, drevi ob 20 uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonni-na. Poleg Cavine bosta na zborovanju govorila še član vodstva federacije KPI Stojan Spetič in tajnik Giorgio Rossetti. Na aktivu bodo člani KPI seznanjeni s sestavo kandidatne liste za občinski svet. Pripravljalni tečaj za učitelje Sindikat slovenske šole v Trstu namerava prirediti poseben tečaj za vse učitelje, ki se bodo udeležili natečaja za stalna mesta na slovenskih osnovnih šolah. Prijave za tečaj sprejema tajništvo sindikata (Fabio Filzi 8) v torek 3., četrtek 5. in petek, 6. oktobra od 17. do 19. ure. Sindikat slovenske šole • V torek so izžrebali listek loterije občinske umetnostne galerije. Izžrebani listek nosi številko 11367. Lastnika listka bodo nagradili z risbo Marina Cassettija. Lastnik izžrebanega listka lahko okrogla miza o Rilkeju v današnjem času. Zjutraj je bil na devinskem gradu sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki političnega in kulturnega življenja s Tržaškega in Goriškega, med njimi prefekt dr. Abbrescia, poslanec Škerk, deželni šolski skrbnik Asngioletti in drugi. V svojem pozdravu je grof povedal, da nudi študijskemu centru streho, vendar morata k njegovemu nadaljnjemu razvoju pripomoči predvsem dežela in občina. Pomen okrogle mize je obrazložil prof. Claudio Magris. ki je z dr. Aurelio Gruber Bencovo podpredsednik centra. V imenu občine pa je spregovoril župan dr. Drago Le-giša in poudaril, da je ustanovitev tega centra sicer dejanje eminentno kulturnega značaja, ki pa bo v občini vendarle imelo vidne posledice na vseh področjih. Orisal je tudi podobo Rilkeja, ki je znal, postavljen med Vzhod in Zahod, tako odlično sintetizirati v svojih delih slovanski in italljansk.!" svet. Zato je Devin gotovo najprimernejši kraj za tak študijski center, je poudaril župan najprej v italijanščini, nato’ pa v kratkem povzetku tudi v slovenščini. Izkazalo pa se je, da je jezik domačinov za marsikoga še vedno težko prebavljiv. in tako je pomemben (če je tak sploh lahko pomemben!) predstavnik tržaškega kulturnega življenja (njegovo ime nam je znano, vendar ga zaradi mogoče neupravičene obzirnosti ne navajamo) ob tej priliki s pripombami in obračajoč govorniku hrbet jasno pokazal, do kod sega njegova kultura. Zvečer je bila na sedežu Krožka za kulturo in umetnost okrogla miza z referati profesorjev Bevilacque, Perlinija in Destra. Njihova izvajanja se sicer dopolnjujejo, v marsičem pa si tudi nasprotujejo. V glavnem so se govorniki strinjali, da je Rilkeju v Italiji sreča trenutno nemila, kljub vsemu njegovemu pomenu in sorazmerno sodobnemu pojmovanju življenja in smrti ter vsebine stvari. Pesnik je že klasik v dobrem in slabem pomenu besede, s svojim pesimizmom pa odbija vse tiste, ki verjamejo in hočejo verjeti v prihodnost. Dobršen del krivde pa je tudi v tem. da je zanimanje italijanskega bratca, po dolgoletni prevladi španske poezije, ki je pravzaprav izpodrinila Rilkeja, zdaj posvečeno predvsem anglosaškemu svetu in njegovim glasnikom. Sintezo je pričakovati danes, ko bosta govorila še profesorja Furio Jesi in Giorgio Cusatelli, in ko utegne priti do posegov poslušalcev, ki smo jih sinoči pogrešoli. M. K. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1972-73 LUIGI PIRANDELLO Le premisli, Giacomino! prevod kostumi scena režija V petek, 6. oktobra ob 21. uri V soboto, 7. oktobra ob 20.30 V nedeljo, 8. oktobra ob 16. uri V sredo, 11. oktobra ob 20.30 V četrtek, 12. oktobra ob 20.30 V petek, 13. oktobra ob 16. uri V soboto, 14. oktobra ob 20.30 V nedeljo, 15. oktobra ob 16. uri SMILJAN SAMEC MARIJA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MARIO URŠIČ (ABONMA PREMIERSKI - Red A) (ABONMA RED B) (ABONMA NED. POPOLDANSKI -RED C) (ABONMA MLADINSKI V SREDO - RED D (ABONMA MLAD. V ČETRTEK -RED E) (IZVEN ABONMAJA) (IZVEN ABONMAJA) (ABONMA OKOLIŠKI - RED F) VPISOVANJE ABONENTOV DO VKLJUČNO 5. OKTOBRA 1972 V TRŽAŠKI KNJIGARNI. UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 61-792 TER PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA (VSAK DAN, RAZEN NEDELJE, OD 8. DO 14.) UL. PETRONIO 4, TEL. 734-265. Šolske vesti Gledališča Trije ranjeni zaradi nedovoljenega prehitevanja Trbiška cesta 202 bis, ki je zaradi nedovoljenega prehitevanja navzdol postala že večkrat prizorišče hudih, tudi dvigne sliko v sobi 124 občinske pa- j smrtnih prometnih nesreč, je včeraj lače. Če se ne bo nihče javil v roku ! zjutraj spet terjala tri ranjence, ki enega meseca, bo slika postala last j pa se bodo na srečo morali zdraviti občinske podporne ustanove ECA. i le po 10 dni vsak. Množica radovednežev pred deželno palačo v varni razdalji od... mine Pet milijonov dinarj’ev globe za tihotapca z blagom Jugoslovanski cariniki na mejnem prehodu pri Fernetičih so včeraj prisodili mlademu Tržačanu kar 5 milijonov dinarjev globe, ker je skušal pretihotapiti v Jugoslavijo 6 stotov raznega blaga, v glavnem oblek. Mladi Nevio Perone se je pripeljal na omenjeni mejni prehod s svojim motornim vozom in na vprašanje jugoslovanskega carinika, če mora kaj prijaviti, je dejal da nič. Skrben in natančen pregled motornega voza pa je prinesel na dan omenjeno količino blaga za več milijonov lir vrednosti. Talko vozilo kot blago so cariniki zaplenili. S tem v zvezi naj še omenimo, da tako italijanska kot jugoslovanska policija že nekaj časa sodelujeta pri preganjanju tihotapcev z blagom. To je plen raznih tatvin storjenih v naši deželi, samo blago pa je bilo namenjeno v Jugoslavijo. Prav rred dnevi so jugoslovanski cariniki zaplenili v Piranu tovor takega blaga, vrednega nad 12 milijonov lir. Tihotapci, v glavnem Bosanci, so ga pripeljali v Piran z motornim čolnom ter ga hoteli razkladati na obalo, nasproti Tartinijeve vile. • Nocoj ob 20.45 se bo sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras. Sestanek bo na Opčinah v občinskem sedežu, Proseška ulica 28. Izlet Kmečke zveze Kmečka zveza bo letos priredila svoj tradicionalni članski izlet v GORIŠKA BRDA, na BOVŠKO, v VIPAVSKO DOLINO in okolico POSTOJNE. Ogledali si bomo razne kmetijsKe objekte pod strokovnim vodstvom. Prenočevanje bo v Bovcu. Izlet bo v soboto, 14. in v nedeljo, 15. oktobra. Vpisovanje v uradu Kmečke zveze v Ul. Geppa 9 vsak dan od 8. do 14. ure (razen v četrtkih, ko so uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 18. ure) do 6. oktobra. Tajništvo KZ Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča dija kom, da bo začetna šolska maša dne 2. oktobra ob 11. uri v kapucinski cerkvi na Montuci. Ravnateljstvo državne srednje šole »Igo Gruden* v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 2. oktobra ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra 1972 ob 11. uri v kapucinski cerkvi na Montuci. Ravnateljstvo državne srednje šole «Ivan Cankar* sporoča, da bo začetna i !ska maša v ponedeljek, 2. oktob ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Pred mašo (ob 8.30) naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da bo začetna šolska maša dne 2. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo srednje šole «Sv. Ciril in Metod* sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra ob 11. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu, na Katinari pa ob 9.30. Učenci naj se zberejo pol ure prej v šoli. Ravnateljstvo državne srednje šole «Sinion Gregorčič* v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra ob 9. uri v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred mašo. Po maši pa gredo v šolo za prva navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole »F. Erjavec* sporoča, da bo otvoritvena šolska maša za novo šolsko leto 1972-73 v ponedeljek, 2. oktobra ob II. uri v rojanski župni cerkvi. Dijaki na,] se zberejo ob 10.45 v šolskih prostorih. kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole «F. Levstik* Prosek z oddaljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra na Proseku ob 8.30 in v Križu ob 9. uri. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom »Žiga Zois* v Trstu, sporoča, da se bo začelo šolsko leto 1972/73 dne 2. oktobra 1972 z začetno šolsko mašo, ki bo ob 11. uri v cerkvi na Montuci. Redni pouk se bo začeJ 3. oktobra ob 8. uri. Ravnateljstvo srednje šole «Srečko Kosovel* na Opčinah sporoča, da se bo začel pouk v ponedeljek s šolsko mašo ob 8.30. Dijaki naj se zberejo v šoli ob 8.15. VERDI Drevi ob 21. uri je na sporedu drugi od treh jesenskih simfoničnih koncertov po ljudskih cenah. Orkester gledališča Verdi bo vodil Guido Ajmo-ne Marsan, sodeloval pa bo violinist Giuliano Carmignola. Spored obsega uverturo iz Mozar tove skladbe »Zlata piščal*, »Koncert za violino in orkester v d-duru» istega skladatelja ter v drugem delu Franckovo «Simfonijo v d-molu». Vstopnice so na razpolago pri gle dališki blagajni (tel. 31-948) Kino Nazionale 16.30—21.15 »Via col ventv*; Vivien Leigh, Clark Gable. Barvni film. Fenice 15.30—22.10 «Jus primae noc-tis*. Barvni film. Lando Buzzanca in Marilu Tolo. Eden 15.30—22.00 Pasolinijev »I raccon-ti di Canterbury». Laura Betti in Franco Citti. Prepovedano mladini pod 18. letom Grattacielo 16.00 »Sette cervelli per un colpo perfetto*. Barvni film. Serge Reggiani, Michael Bouquet. Detektivka. Excelsior 16.00 «Arancia meccanica*-Prepovedano mladini pod 18. letom- Ritz 16.00 «Alfredo, Alfredo*. Dustin Hoffman. Stefania Sandrelli. Carla Gravina. Aurora 16.30 «Agli ordini del Ftihrer e at servizio di sua maesta...*. C-Plumer. Barvni film. Impero 16.30 »Io non vedo, tu non parli, lui non sente*. Montesano ih Noschese. Barvni film. Cristallo 16.30 «L'organizzazione sfida 1’ispettore Tibbs*. Barvni film. Capitol 16.30 »Mimi metallurgico, fe-rito nellonore*. Barvni film. G-Giannini in M. Melato. Filodranimatico 16.30 »Signor Procu-ratore, abbiamo abortito*. Barvni film. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Er piu, storia d’amore e di coltello*. Barvni film. Adriano Celentano in Claudia Mori. Vittorio Veneto 16.00 «Soffio al cuore*-Barvni film. Lea Massari in Benoit Ferreux. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ahbazia 16.00 «Mazzabubu... quante corna stanno quaggiu». Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom- Ideale 16.30 «Maciste contro i caccia-tori di teste*. Barvni film. Kirk Morris in Laura Brow. Astra 16.30 »I cavalieri della tavola rotonda*. Barvni film. Robert Tay-lor in Ava Gardner. Kino Opčine 18.00 «Le meravigliose avventure di Chumin*. Prosveta Prosvetno društvo »Tabor* Opčine. Vpisovanje v baletno šolo bo vsak dan do 30. septembra pri Luciji Hrovatin, tel. 211-161. Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše tridimenzionalne slike Demetrij Cej. V »Krašld hiši* razstavlja fotoreporter Mario Magajna dokumentarne fotografske posnetke o kraških ohce-Uh in raznih prireditvah. V galeriji »Cartesins*, Ul. Marconi 16, razstavlja svoja dela tržaški slikar Ugo Guarino. ki sicer živi v Milanu. Pripravil je za tržaško galerijo vrsto serigrafij s skupnim naslovom »Homo faber*. Razstava bo odprta do 6. oktobra. V galeriji »La lan tema*, v UL sv. Nikolaja 6, razstavlja pet jugoslovanskih umetnikov. Razna obvestila KASTA organizira 8. oktobra v Trnovci slikarski ex tempore za diletante in profesionalce F.-J.k. na temo »Odkrivajmo kraške vasi*. V Domu v Bazovici bo danes, 29. t. m. ob 21. uri vaja pevcev partizanskega zbora. Zbiramo gradivo o delih slikarja Alberta Sirka. Vljudno prosimo imetnike njegovih slik, da sporočijo svoj naslov Slovenski prosvetni zvezi v Trstu (Ul. Geppa 9. tel. 31-119). Izleti Slovensko planinsko društvo Trst organizira od 3. do 5. novembra t. 1. izlet na Pohorje, kjer nam bo lepote tega kraja razkazoval Mirko Šoštarič iz Maribora. Ob tej priliki si bomo ogledali tudi Maribor. Vpisovanje od 10. do 21. oktobra v Ul. Geppa 9 pri Norči Zavadlal. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cava-na 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti; Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). Mali oglasi IŠČEMO hišno pomočnico za P‘ dneva. Dobri pogoji. Veliki Repei tel. 227-110. Včeraj-danes Danes, PETEK, 29. septembra MIHAEL Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 18.50 — Dolžina dneva 11.51 — Luna vzide ob 23.14 in zatone ob 14-3® Jutri, SOBOTA, 30. septembra JELKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,4, najnižja 11,1, ob 19. uri stopinje, zračni tlak 1018,3, rahlo Teste, veter 13 km na uro, zahodni, vlaga 60-odstotna, nebo 3/10 poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. septembra 1972 se je v T t-stu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 9 oseb- UMRLI SO: 47-letni Emilio Ivan cich, 63-letna Carolina Zettin por. Me-cetich, 87-letna Ana Krašovec por-šturman, 89-letna Cecilia Rusca, 73-letni Giuseppe Pieruzzo, 84-letna Te-resa Pipolo por. Schillani, 62-letni Angelo Majer, 82-letni Mario Vascotto. 72-letna Maria Steffč por. Valde-marin. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, nona in pranona ANA ŠTURMAN roj. KRAŠOVEC Pogreb bo danes, 29. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Mačkoljah. Iskrena zahvala dr. Slavcu iz Doline, ki je s požrtvovalnostjo lajšal trpljenje pokojnici v mučni bolezni. Žalujoči sin Pepi, hčere Lucija, Lidija ht Viviana z družinami ter drugo sorodstvo Mačkolje, Domjo, Trst, Izola, 29. septembra 1972 ... V' ■ m*-4% n% »- «Mbsmk -!■:«•* i i:^- M,41 i v'; m&MMš JUTRI ODPIRANJE ZASTORA V PALAČI ATTEMS «Mitteleuropa» (o gledališču) prireditev na velikem odru Italijanska delegacija sestavljena iz 25, jugoslovanska pa iz 20 članov - Zanimiva Hofmanova razstava obeta obiti Evropo GORIŠKI DNEVNIK TEŽAK TOVORNJAK SE JE ZVRNIL S CESTE ZANIMIVA ENOTNA POBUDA NA GORIŠKEM Slikovita prometna nesreča na začetku državne ceste 202 v Šofer jc Kili le lažje ranjen . Na istem ovinku je francoski tovornjak pred tremi leti zmečkal 10-letnega otroka Na državni cesti 202, pri ostrem ovinku, kjer je v zadnjih letih bilo I že vsaj osem prometnih nesreč, je | včeraj zjutraj zgrmel s ceste pa-dovski tovornjak, ki ga je vozil 32-letni Giovanni Pavan iz Mire pri Benetkah. Nesreča se je zgodila prav tam, kjer je pred točno 3- leti francoski tovornjak s tovorom opek, ki ga je vozil šofer Andre Delom-me, zdrknil, s ceste. Takrat sta pri nesreči zgubila življenje šofer in 10-letni Roberto Marcucci, ki se je igral pred hišami v Ul. Pola. Včerajšnja nesreča se je pripetila ob 7. uri, ko je prebivalce hiše št. 18 v Ul. Pola vrgel iz postelje močan trušč. Hiša se je stresla v temeljih, saj je težak tovornjak, ki je prevažal jeklene plošče, ki bi morale služiti za gradnjo naftnih zbiralnikov SIOT, ki jih je poškodoval požar pred dvema mesecema, zgrmel po škarpi in se ustavil ob zidu poslopja. Med prevračanjem je zgubil jeklene plošče, ki so se zarile globoko v zemljo. Na srečo ni bilo človeških žrtev, le šofer, ki mu je uspelo skočiti iz tovornjaka, ko je videl, da vozila ne obvlada več, se je le laže poškodoval. Kako je do nesreče prišlo za sedaj še ni znano: tovornjak je vozil proti mestu in ker je cesta nekoliko strma, je šofer zelo verjetno pregrel zavore, ki so odpovedale prav na tisti kritični točki. Težko vozilo je predrlo jekleno ograjo, kot da bi bila iz papirja, prevrnilo se je in ustavilo ob hiši. Stanovalci, ki bivajo v pritličju so trenutno na dopustu, policija pa jih je menda takoj obvestila. Hiša je tudi precej poškodovana. Škodo bo moral ugotoviti občinski tehnični urad: vhodnih vrat praktično ni več, zidovi v pritličju pa so počeni. Če gre le za razpoke na površju, ali če gredo čez in čez, bo morala ugotoviti preiskovalna komisija. Tovornjak je vsekakor popolnoma uničen. Kabino so gasilci takoj odstranili, bila je namreč popolnoma zmečkana, s prikolico pa so imeli zelo težko delo: z velikim žerjavom so jo odstranili komaj popoldne. Za danes so prebivalci hiš v Ul. Mladinska gibanja so ocenila naš sedanji politični trenutek Zahtevajo izvajanje politike reform, ki naj napravi konec splošni stagnaciji in spogledovanju s fašisti, ter reševanje odprtih vprašanj mladega sveta Prevrnjen tovornjak pod cesto Pola, ki so točno pod ovinkom, napovedali protestno akcijo, saj je to že osma nesreča v nekaj letih. Zahtevajo naj tovornjake preusmerijo po Ul. Brigata Casale do Ul. Flavia. Danes bod0 iz protesta ustavili promet. Trstu in pripravlja ga Slovenski kulturni klub. Tabor bo 7. in 8. oktobra: v soboto pri Sv. Ivanu, v nedeljo na Opčinah. Na sporedu so poročila o življenju Slovencev v zamejstvu, športne tekme, javna prireditev in drugo. V soboto, 7. oktobra bo srečanje mladincev, ki pridejo s Koroškega, iz Kanalske doline, Benečije, Goriške, Tržaške in iz republike Slovenije, z nekaterimi predstavniki tražaškega javnega življenja. Srečanje bo ob 20.30 v spodnji dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 25) in bo potekalo prosto ob kozarcu vina in prigrizku. fiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHKiifin i ntnviii ii ■ ii»iiil|liiiiliilliiilii(il|lii«li1liitll|ll|lall9 Tudi v Barkovljah podzemski prehod Oktobra tabor zamejske mladine Vsaki dve leti se zbira zamejska mladina na taboru, ki je izmenoma v različnih krajih, kjer živimo Slovenci za mejo. Letos bo tabor v Mladinske federacije krščanske demokracije, komunistične, socialistične in republikanske stranke iz Gorice so prisluhnile sedanjemu ita lijanskemu notranjepolitičnemu dogajanju in ugotovile, da nastajajo gospodarske težave zavoljo topo-glavosti gospodarjev in vladne nedelavnosti. Mladinci ugotavljajo, da se je prav v zadnjih dneh položaj izredno zaostril z naraščanjem draginje, brezposelnosti, svojevoljnosti monopolov ter popolne odsotnosti demokratične programske politike. Vlada ni vnesla nikakršnih novosti, da bi premaknila gospodarstvo iz sedanje stagnacije, ampak s svojimi ukrepi v prid velikih podjetij postavlja na mrtvi tir reforme, dovoljuje razsipnost in parazi-tizem ter v tovarnah in družbi na splošno ponižuje zlasti delavski razred. Mladinska gibanja vidijo krivca za takšno stanje v vladi Andreotti -Malagodi, ki deluje na daljše razdobje, združuje okoli sebe zmerneže in reakcionarje ter uživa javno podporo fašistov, ki se krepijo s podpihovanjem družbenih nemirov. Iz nevarnega objema konservativnih sil se more dežela — tudi po siodbi mladine — izvleči samo z organsko reformno politiko, za katero enotno stojijo katoliške, komunistične, socialistične, republikanske in druge laične množice ter vse organizacije delavskega razreda. Mladina je v prvih vrstah boja za takšno politiko, ker se zaveda, da bo mogla samo na tak način uveljaviti svoje sposobnosti in napraviti konec podrejenosti in izkoriščanju. V tem okviru predlaga rešitev cele vrste vprašanj, kot so odprava zaposlitve mlado-i letnikov, odprava dela na domu, zamenjava vajeništva z novo obliko izobrazbe delavca —- dijaka, ki ga ne bodo tlačile sedanje izkoriščevalske spone. Mladinska gibanja napovedujejo odločno akcijo na vseh ravneh in v raznih organizmih, da bi reformirali šolo ter se soočili z vprašanji brezposelnosti, demokracije, napredka družbe in omike. G. V. V Doberdobu urejujejo pločnike V Doberdobu so prejšnje dni začeli urejevati pločnike vzdolž pokrajinske ceste, ki skozi vas pelje v Tržič. Podjetje, ki ima v zakupu dela, je za betoniranje pločnikov vprašalo občinsko upravo nekaj nad milijon lir. Občina je denar dobila tako, da je prodala .iusarsko zemljišče, za kar je dobila približno 600 tisoč lir, ostali denar pa so vzeli iz sklada za ceste. Cementiranje pločnikov na prvem odseku pokrajinske, ceste, kjer so že urejeni odtočni kanali, je postalo nujno, kajti pokrajinska uprava je obljubila, da bo ceste asfaltirala, brž ko bodo urejeni pločniki. Pri tem je nastala tudi druga zapreka, ker je telefonsko podjetje SIP sklenilo postaviti pod cesto telefonski kabel. Občinska uprava je od telefonske družbe prejela jasna zagotovila, da bo kabel postavljen pod cestno traso najkasneje v oktobru. Pokrajina je za ta dela nakazala že potrebni denar, vendar bi bilo nesmiselno, da bi cesto asfaltirali, preden bi uredili pločnike in položili telefonski kabel. Zato čakajo, da bi bila vsa ta predhodna dela zakjučena in šele nato bodo asfaltirali cesto in pločnike. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMrMiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiii« Za hitro in brezplačno reševanje prošenj o vrnitvi izvirnega priimka Težave, ki jih imajo prosilci pri državnem arhivu in drugih organih hivu pa imajo zbirke uradnega li-1 li tudi imena, oziroma prepovedali ofo eomo d« lofo 1029 rW7npip r\n * daiafi oirnlf/vm clm/rvnalra Irrc+no i. V Barkovljah bodo te dni začeli kopati Podzemski ^hod^pjce, j VPRAŠANJE SVETOVALCA BADALIČA TRŽAŠKEMU k hitrejšemu prometu pri barkov- ---------------------------------------------------------- ljanskem portiču. Del ceste so že ogradili, ker morajo najprej premestiti nekatere vodovodne cevi, med katerimi je tudi glavna 900-mi-limetrska cev, ki prihaja iz Šti-vana. Dela se bodo v tem obdobju zavlekla, saj bo moralo poseči tudi občinsko vodovodno podjetje ACEGAT, ki se bo lotilo dela komaj prihodnji mesec. V maju prihodnjega leta bo pod zemski prehod v glavnem dokončan, razen notranje ureditve, tako da bo takrat promet stekel spet normalno, kot do sedaj. Trenutno morajo avti, ki prihajajo od Mira-marja voziti po tiru starega tramvaja, se pravi okoli ljudskega vrta pri končni postaji avtobusa proge «6». medtem ko imajo vozila, ki prihajajo iz Trsta, svoj del, se pravi desni del cestišča prost. Sreča .je, da smo pri koncu turistične sezone, sicer bi dvojno ozko grlo, pri Barkovljah in pri glavni železniški postaji, zelo hudo zavrlo promet, kar se bo sedaj dogajalo le ob nedeljah, ko se bodo Tržačani vračali z nedeljskih izletov v Furlanijo Požar v slanovanju 2 milijona škode V stanovanju profesorja Carrare, na Verdijevem korzu 100, je včeraj zjutraj izbruhnil požar, ki je povzročil veliko škodo. Ponoči so pustili v dnevni sobi prižgano pečko, ki se le zelo segrela, tako da se je vnel parket in perzijske preproge velike vrednosti. Na poziv profesorja so prišli gasilci, ki so požar takoj in brez težkoč pogasili, vendar je ogenj že opravil svoje. Sodijo namreč, da je profesor Carrara utrpel približno 2 milijona lir škode, ker so mu plameni uničili drage perzijske preproge. ZUPANU Res je sicer, da bo občinski svet kmalu obnovljen, toda občinska u-prava traja nepretrgoma do umestitve novega občinskega sveta. Zato se svetovalci še vedno obračajo na župana in pristojne odbornike, ko gre za važna vprašanja. Svetovalec KPI Josip Badalič je prejšnje dni naslovil na pristojnega odbornika za anagrafsko službo inž. Gasperinija in župana inž. Spaccinija nujno vprašanje o zadevi prošenj za spremembo priimkov iz poitalijančene v izvirno slovensko obliko. Badalič je od župana, oziroma odbornika, zahteval, naj posežeta pri prefekturi, ker prepočasi rešuje zadevne prošnje državljanov slovenske narodnosti, ki so jim v času fašizma spremenili slovenski priimek v italijansko obliko. Nekaterim je prefektura rešila prošnjo v dveh - treh mesecih, celo v enem mesecu, če so ti priložili kopijo dekreta o spremembi priimka. A teh je relativno malo. Mnogo jih je, ki dekreta mmajo m morajo, po nasvetu prefekture, v državni arhiv v Ul. Hortis ali državno bibiloteko, kjer jim praktično ne nudijo skoraj nobene pomoči. Marsikdaj se izgovarjajo da doku mentov ni več, da so se med vojno izgubili in podobno. V državnem ar- sta samo do leta 1932, pozneje pa so dekreti objavljeni neredno. Baje so »podeštati* pošiljali tudi p0 200-300 prošenj skupaj in so jih rimske oblasti objavljale tudi brez zaporedne številke. «Naj bo tako ali drugače*, se nadaljuje Badaličevo vprašanje, »ljudem, ki si žele nazaj izvirnega priimka je treba pomagati, da ga bodo prejeli brez pretiranih stroškov*. Za vsako kopijo dekreta je treba odriniti tudi po 2300 lir, 1500 pa za sam odgovor, tudi po prošnji na 500-lirskem kolkovanem papirju. Navadno so teh dajatev oproščeni vsi, ki kopije dokumentov zahtevajo za pokojnine, emigracijo in pod., zato bi bilo pametno, če bi tudi prosilce za vrnitev izvirnega priimka oprostili davščin, posebno še zato, ker jim je fašizem priimke spremenil nasilno. Ni prav, da morajo biti prosilci svojega izvirnega priimka še enkrat oškodovani, trideset let po padcu fašizma. Dolžnost demokratične uprave je, da priskoči prizadetim na pomoč in jih za te stroške prikrajša Badalič je župana spomnil še na drugo krivico, ki nam jo je prizadel fašizem in tudi prvi del povojne dobe v demokratični republiki: poleg priimkov so poitalijanči- jemali z uradnimi. Po več kot dveh letih so v Rimu pregledali volilnice in ugotovili, da je treba priziv liberalne stranke sprejeti. Odločitev je sedaj dokončna. Socialdemokrat Bianconj bo moral zapustiti mesto občinskega svetovalca, liberalna dvojica pa se bo ojačila z mladim dr. Del Pie-rom. P0 vsej verjetnosti bo novi liberalni predstavnik zavzel svoje mesto v občinskem svetu že na prihodnji seji. Spremenjena sestava občinskega sveta v Gorici Politično razmerje sil se je v goriškem občinskem svetu spremenilo po prizivu liberalne stranke na pristojno mesto v Rimu. Na prejšnjih občinskih volitvah spomladi 1970 so socialdemokrati dobili šest svetovalcev, liberalci pa dva. Šestega svetovalca so dobili socialdemokrati zaradi razlike dveh glasov, liberalni zastopniki pa so se pritožili, ker se niso računi njihovih delegatov na voliščih u- ...... Ulili.......... V OKVIRU PRIPRAV NA DEŽELNI SHOD Pokrajinska pobuda za reformo zakona o vojaških služnostih Prispevek komunističnih svetovalcev k ustvarjanju boljšega vzdušja ob meji NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Med priprave na deželno konferenco o vojaških služnostih, ki bo v Gorici 21. oktobra, sodi tudi zah teva komunističnih pokrajinskih svetovalcev, naj pokrajinski odbor skliče sejo in zavzame stališče do tega vprašanja, ki so ga svetovalci sprejeli v sklepni resoluciji od 10. aprila letos na seji pokrajinskega sveta. V njej so ugotovili »realističen in miren uspešen razvoj občutljivega položaja ob naši meji ter s tem povezane obrambne potrebe*. Takrat so pokrajinski svetovalci zahtevali hitro reformo, ki bi pri koreninali spremenile zakonodajo o vojaških služnostih. Sklicevanje na sklep pokrajinskega sveta od 10. aprila 1972 je pomembno zavoljo deželnega shoda o vojaških služnostih, kakor tudi zaradi ponovne predložitve zakonskega osnutka v parlamentu s podpisi poslanca Maria Lizzera in drugih, da bi obnovili zastarel in anahronističen zakon. Poseben odbor vodi široko zasnovano akcijo, ki naj doseže pri občanih in ustanovah čim-večjo podporo predloženemu parlamentarnemu postopku. Ta pobuda je naletela na velik odmev. Komunistični pokrajinski svetovalci želijo razširiti akejio, ki naj postavi v prvo vrsto življenjske koristi obmejnega prebivalstva, dežele in vse države, ki nai odpravi vojaške, gospodarske, politične in ideološke bloke, nastale v razdobju hladne vojne in omogoči deželi Furlanija - Julijska krajina opravljati nalogo mostu. Občina bo uredila ceste v Štmavru V kratkem bodo uredili cestno omrežje v Štmavru. Za dela, ki jih je odobril občinski odbor na svoji zadnji seji, bo občina porabila približno 16 milijonov i;r. Odbor je med drugim posvetil večji del razprave problemu šolstva, ker se bo v ponedeljek začel reden pouk. Odbornik Moise je dejal, da je goriška občina mogoče ena redkih v Italiji, ki ima na razpolago dovolj šolskih poslopij, tako da je pouk samo v jutranjih urah. Ciuffarin, odbornik za finance, je govoril o avtoportu in o novih določilih, ki jih bo potrebno sprejeti za njegovo upravo. Tomassich je nato poročal o nekaterih posegih na področju zdravstva in javne pomoči ter je predlagat odboru, da bi v prihodnjem šolskem letu pripravili 16 tečajev ortopedske telovadbe za šolsko mladino. • Državna knjižnica ln zgodovinski arhiv v Gorici bosta s 1. oktobrom odprta vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 18. do 18. ure. Pridržana prognoza za upokojenca Upokojenec, 76-letni Giovanni Kristančič, doma iz Gorice, Ul. Lungo Isonzo 117, se je včeraj v jutranjih urah hudo ponesrečil z mopedom. Kristančič ki se je s svojim vozilom peljal skozi Gradiščuto proti Jazbinam, je iz nepojasnjenih razlogov nerodno padel ter se močno udaril po glavi. V bolnišnici so si namreč zdravniki zanj pridržali prognozo. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Ločnika, ki so sestaivili zapisnik. Na odseku, kjer je prišlo do nesreče, je cesta ravna in asfaltirana, tako da bo res težko dognati vzroke, ki so botrovali padcu Kristančiča. dajati otrokom slovenska krstna i-mena. Kdor hoče svoje izvirno ime (tisto, ki je marsikdaj zabeleženo samo na krstni knjigi) se mora obrniti na sodišče in — seveda — plačati sodne stroške. Prav bi bilo, meni Badalič, da bi tudi tem slovenskim občanom priskočila demokratična občinska uprava na pomoč, in to predvsem zato, ker gre za krivico, ki jo je zakrivil fašizem. Še bolj zapleten je primer tistih priimkov, trdi Badalič ki so jih fašisti samovoljno popačili: ti imajo možnost .da zadevo uredijo na preprost način, če so rojeni do 1924. leta, s pomočjo krstnega lista. Drugače pa je za one, ki so se rodili po tem letu. Ti lahko dosežejo pravico le preko sodišča (spet stroški). Kaj zahteva Badalič? Predvsem poseg občinske uprave, da bi vsi ti postopki bili brezplačni, kolikor se že ne uresničuje edino pravilno načelo, ko bi morali iz Rima vrniti vsem občanom dekret o spremembi priimka in vrniti vsem izvirno obliko. Za ohranitev popačene oblike pa naj bi prizadeti imeli pravico v roku enega meseca sporočiti svoje želje. Badalič zahteva na vsa ta vprašanja pismen odgovor. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Vas ljudno vabijo k vpisu abonmaja za sezono 1972-73 REPERTOAR V ABONMAJU 1. Luigi Pirandello: 2. Filibert Benedetič: 3. Ferdinand Raimund: 4. Dieter Forte: LE PREMISLI, GIACOMINO! PRAVILA IGRE KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK MARTIN LUTHER IN THOMAS MtlNZER ALI UVOD V KNJIGOVODSTVO 5. Pregelj - Mejak: TOLMINCI 6. GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE 7. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA IZVEN ABONMAJA Ljudski oder: Vojmil Rabadan: Mali oder: Ted Whitehead: Otroška predstava: Saša Škufca: KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE ALPHA BETA JANKO IN METKA OSTALA GOSTOVANJA Mladinsko gledališče iz Ljubljane Vpisovanje abonentov do vključno 17. oktobra v Gorici pri agenciji ELO (Košuta), Ul. Mameli 8, tel. 5265 in na sedežu Slovenske prosvetne zveze (pri Jožici Smetovi), Ul. Malta 2, tel. 2495; v okolici pa na sedežih prosvetnih društev. Vrste abonmajev Red A (premierski) Red B (okolica) Red C (mladinski) Red D (družinski) Cene posameznih vstopnic Cene abonmajev za sedem predstav 1.000 lir - Odrasli 400 lir - Mladina do 18. leta 5.000 Ur (Red A) 5.000 lir (Red B) 2.000 Ur (Red C) 2.000 Ur (Red D) Družinski abonma omogoča družinam skupni obisk po znižani ceni. invalidom in upokojencem nudimo abonma po 2.000 lir. V ceni okoU škega abonmaja (Red B) je vključen tudi prevoz z avtobusom. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih od tega prvi ob vpisu, drugi do L februarja 1973. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE, TUDI V TRSTU, NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM 50-ODSTOTNI POPUST! Slepec Tiresia iz Sofoklejeve drame «Kralj Oidip», kot si ga je zamislil Vastislav Hofman, češkoslovaški scenograf, kateremu bodo ob kulturnih srečanjih posvetili Včeraj so pred Attemsovo palačo na Komu v Gorici zaplapolale zastave držav, udeleženk VII. mednarodnega srednjeevropskega kulturnega srečanja, tokrat posvečenega gledališču Jutri popoldne pa bodo odprli vrata približno stotim udeležencem iz sedmih držav, fci bodo razpravljali o gledališkem snovanju v srednjeevropskem prostoru in o njegovi presajenosti v sedanje razmere. Prireditev bo pod pokroviteljstvom italijanskega vsedržavnega odbora UNESCO ter častnega odbora z nekaterimi uglednimi o-sebnostmi naše dežele, na čelu s predsednikom ministrskega sveta. Manifestaciji, ki bo na zavidljivo visokem znanstvenem nivoju, dajeta globlji pomen sočasni razstavi, ki ju bodo odprli na predvečer: danes razstavo del pisatelja Roberta Musila, jutri pa razstavo češkega scenografa Vlastislava Hofmana; prvo v mestni knjižnici, drugo pa v dvorani Petrarca (nekdanji Tr govski dom). Kakor nam je v pogovoru o zadnjih pripravah na • ' LJUBLJANA. 28. - V Pridvoru pri Kranju trenira jugoslovanska smučarska reprezentanca, ki je prispela sem po šestdnevnem treningu v Poreču. V Kranju bodo ostali smučarji približno teden dni, nato bodo pod vodstvom trenerja Ke-cerija odšli na Pokljuko. Prvi stik s snegom pa bodo opravili v začetku novembra. Alpski smučarji pa so ostali brez trenerja, ker je lanskoletni strokovnjak Avstrijec Kahe odstopil zaradi neurejenih finančnih razmer Zaradi pomanjkanja denarja je morala slovenska smučarska zveza odpovedati tudi treninge v Kaprunu, Kranjski gori in Dachsteinu. NOGOMET V TEKMI VETERANOV Goričani premagali tolminsko moštvo Prejšnjo soboto so v Tolminu igra li prijateljsko nogometno tekmo veterani iz Gorice in Tolmina. Zmagali so Goričani z rezultatom 2:1. V tej tekmi ni bila tako važna zmaga, važno je bilo, da so starejši ljudje (poprečna starost 40 let) pokazali, da še obvladajo nogomet in jim tudi tek ne povzroča prevelikih težav. Povratna tekma bo v Gortci, datum še ni določen; tako se bosta še enkrat srečali obe ekipi in v prijateljskem vzdušju pokazali, da nista manjvredni od mlajših, čeprav ju sestavljajo sami štiridesetletniki. ROKOMET ZAGREB, 28. — V nedeljo se bo pričelo 21. jugoslovansko prvenstvo v rokometu. V prvi ligi bo nastopilo štirinajst klubov, v katerih igra šestnajst jugoslovanskih reprezentantov, ki so osvojili zlato kolajno v Munchnu, zaradi česar bo letošnje prvenstvo še toliko boli zanimivo NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV Dve zmagi in en neodločen izid naših moštev v mladinski ligi Breg nadaljuje z visokimi zmagami med naraščajniki - Jutri prvo kolo začetniškega prvenstva Mladinci A SKUPINA V prvi skupini mladinskega nogometnega prvenstva je prišlo v drugem kolu do presenetljivih rezultatov. Giarizzole, ki so v prvem kolu premagale Vesno s 3:0, so z istim izidom zgubile proti Liberta-su S. Marco. Campanelle so izbojevale izdatno zmago nad šibkim Roianesejem. Obe slovenski enajsterici sta zmagali: Vesna je premagala Edero s 5:2, Gaja pa De Macori s 4:2. S tem sta popravili položaj na lestvici. V tretjem kolu se bosi.a naši e-kipi neposredno pomerili v slovenskem derbiju. Vsako predvidevanje je tvegano, saj imata obe enajsterici na lestvici enako število točk 9IIIIIIIIIIIIIIIII lili Ulili lili || llllllll || lllll || || |||||||i|||ii|iiiiia|||||||uilll|||IIMIllllH|||||||||ll||||||ll||iai|||||||IHlltlllllliil||||||||||||||iHi|||||||||i|||||iiaii||||||||||||||||||ii KOTALKANJE PRED NEDELJSKO PRIREDITVIJO NA OPČINAH PREDSEDNIK FIHP DR. LEVI: »POLET JE DOSEGEL RES VELIK NAPREDEK» v Število prijavljenih društev se je povečalo na osem Priprave za veliko nedeljsko prireditev pri Poletu, ko bo na pravkar zgrajeni ploščadi zaposlenih kar 80 kotalkarjev iz vse dežele, se mrzlično nadaljujejo. Pri organizaciji so seveda zaposleni odborniki, domači ljubitelji športa 'n tudi nekateri starši, ki so vselej pri takih prireditvah društvu krepko pomagali. število nastopajočih ekip se je povečalo na osem. Tako udeležbo je le malokdo pričakoval. Tekmovanje bo na visoki ravni Za pr vo trofejo Poleta bo torei konkurenca ostra. Za ljubitelj? (in ne dajo tako tekmovanje, ki je pri nas v zamejstvu še neznano. O tej prireditvi in o kotalkanju pri nas na splošno smo govorili s predsednikom deželnega odbora za hitrostno in umetnostno kotalkanje z dr. Levijem. da gradnja ploščadi. Ko smo pa skušali zainteresirati pristojne or gane za ta vprašanja, smo — žal — vedno naleteli na gluha ušesa. Še vedno se je treba, kot so to storili pri Poletu, sami lotiti dela.* »Poletovi kotalkarji se vestno pri »Kako bi lahko na kratko ocenili pravljajo za nedeljsko tekmovanje. Poletovo dejavnost?* Levi: «Takoj moram reči, da to, kar je do sedaj napravilo to mlado društvo v kotalkanju, je že pravi čudež. Malokdaj prej sem videl ljudi, ki se s tako vnemo lotijo tega športa, še pred kratkim je bilo samo za ljubitelje) tega športa pa j kotalkanje na Opčinah neznano. Z bo to lepa priložnost, da si ogle-1 vestnim in požrtvovalnim delom pa iiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaffiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiit NOGOMET BREZ VEČJIH PRCSENCCENJ Prvo izločilno kolo tekmovanja i . . i ........ ■■ . ■ HP-.- -»4 kaj bi jim svetovali za ta nastop in za bodočo aktivnost?* «Kot sem že prej omenil, je Polet že napravil čudež. Da bi pa še napredoval, bi ,iorali kotalkarji mnogo trenirati, vsai šitrikrat tedensko po dve uri. Za še večje u-spehe je treba krepko trenirati.* b. 1. in sta pokazali v zadnji tekmi velik napredek. Mogoče imajo Križani več možnosti za zmago, ker bodo nastopili na domačem igrišču. IZIDI DRUGEGA KOLA: Gaja — De Macori 4:2 Campanelle — Roianese 7:0 Giarizzole — Lib. S. Marco 0:3 Vesna — Edera 5:2 Rosandra — Cremcaffe 1:1 LESTVICA Libertas S. Marco 4, Rosandra, Cremcaffč in Campanelle 3, Gia rizzole, Vesna in Gaja 2, De Macori 1, Edera in Roianese 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Cremcaffč - De Macori, Vesna -Gaja, Libertas S. Marco - Campanelle, Edera - Roianese, Rosandra Giarizzole. B SKUPINA V drugem kolu B skupine je pripravil Don Bosco veliko presenečenje, saj je premagal S. Giovanni, ki je bil velik favorit za osvojitev končnega prvega mesta. Libertas TS je nasul kar pet golov v mrežo Libertasa od Sv. Sergija. Izmed slovenskih enajsteric je Primorje počivalo, Union pa je s težavo remiziral proti šibki Costa-lungi. Prihodnje kolo bo za Podlonjerce zelo zahtevno. Spoprijeli se bodo s S. Giovannijem. Svetoivančani bodo hoteli brez dvoma popraviti slab vtis iz tekme proti Don Boscu, zato ima Union res zelo malo možnosti za osvojitev vsaj remija. Primorje se bo srečalo s Costa-lungo. Vsa predvidevanja govorijo v korist Prosečanov, saj se Tržačani do sedaj rušo kdove kako izkazali. Primorje je (z Libertasom TS) edina ekipa, ki je v dosedanjih odigranih tekmah osvojila vse točke. IZIDI DRUGEGA KOLA: Union — Costalunga 1:1 Lib. Sv. Sergij - Libertas TS 0:5 Lib. Rocol — Opicina Super. 2:1 Don Bosco — S. Giovanni 2:1 Primorje je počivalo. LESTVICA: Costalunga in Don Bosco 3, Pri morje, Libertas TS. S. Giovanni, Libertas Rocol 2, Union in Opicina Supercaffč 1, Libertas Sv. Sergij 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Primorje - Costalunga, S. Giovanni - Union, Opicina Supercaffe - Libertas S. Sergij, Don Bosco Libertas TS. Počitek: Libertas Ro-col. Naraščajniki Naraščajniki Brega nadaljujejo i izrednimi rezultati: v drugem kolu tekmovanja za »Pokal Pacco* so premagali Edero z nič manj kot 9:0. Po dveh tekmah še niso prejeli gola, v mreže nasprotnikov pa so nasuli skupno kar 17 zadetkov. S tem so še enkrat dokazali, da odločno merijo na prvo mesto in na vstop v finalni turnir. Največji nasprotnik naših fantov bodo brez dvoma Giarizzole, ki so v nedeljo odpravile Costalungo. V tretjem kolu se bo Breg srečal z Rosandro. Ta bo za Brežane hujši nasprotnik, kot sta bila Cremcaffč in Edera, kljub temu pa ne dvomimo o njihovi zmagi. IZIDI DRUGEGA KOLA: Costalunga — Giarizzole 0:2 Breg — Edera 9:0 Stock - Cremcaffč 0:2 Rosandra je počivala. LESTVICA: Breg 4, Costalunga. Giarizzole, Rosandra in Cremcaffč 2, Stock in o pari' PRIHODNJEGA KOLA: Breg - Rosandra, Costalunga Cremcaffč, Giarizzole - Edera. Počitek: Stock. Začetniki V soboto se bo pričelo tudi nogometno prvenstvo začetnikov, na katerem bosta nastopili tudi dve slovenski ekipi: Breg in Zarja. Breg se bo v prvem kolu spoprijel z Rosandro Zarja pa z novoustanovljeno ekipo Tergeste. Obe moštvi lahko računata na zmago. PARI PRVEGA KOLA: Esperia Pio XII - Muggesana, Rosandra - Breg, S. Giovanni - Giarizzole, Libertas Trst - Libertas Rocol, Tergeste - Zarja, Triestina -Zaule, Fartitudo Ponziana. M. K. za evro eno Od italijanskih ekip so napredovale Fiorentina, Inter, Ju ve ntur, in Milan, od jugoslovanskih pa Crvena zvezda, Beograd in Hajduk ATLETIKA V nedeljo v Palermu proti Bolgariji Italija zaključuje atletsko sezono 1972 RIM, 28. — Mednarodni moški atletski miting Italija — Bolgarija v Palermu zaključuje mednarodno udejstvovanje italijanskih atletov. V tej zadnji poolimpijski preizkušnji bi morali Italijani gotovo zmagati, saj imajo Bolgari v svoji sredi le malo odličnih tekmovalcev. Italijanski tehniki bodo tako vključili v ekipo tudi nekatere manj znane in mlajše tekmovalce. Moška bolgarska atletska vrsta živi še vedno v senci slavnejših ženskih tekmovalk. Na olimpijskih igrah so tako sodelovali le trije atleti, med katerimi je bil najboljši Želev, leta 1969 evropski prvak na 3000 metrov z ovirami in letoš- RIM, 28. — Včeraj se je zaključilo prvo kolo evropskih nogometnih turnirjev. V glavnem so se vsa srečanja zaključila po predvidevanju, saj ni prišlo do večjih presenečenj. Vseeno pa je treba omeniti, da se je zgodilo prvič, da sta se uvrstili v nadaljnji del tekmovanja albanska in ciprska eki-p \ Besa je presenetila v pokalu pokalnih prvakov, Omonia pa v tekmovanju za pokal prvakov. O-meniti je treba še nekaj visokih izidov, kot je n. pr. zmaga Feye-noorda nad Rumelangeom z 12:0! Od jugoslovanskih ekip so šli preko prve ovire Crvena zvezda (čeprav je zgubila V Lausanni), OFK Beograd in Hajduk (ki je zmagal z golom razlike), iz mednarodne arene pa sta se morala umakniti državni prvak Željezničar in Vojvodina, ki nikakor ni mogla popraviti katastrofalnega izida iz prvega srečanja. Delno presenečenje predstavlja poraz in izldjučitev Cagliarija, ki je nastopal brez svojega najboljšega strelca Rive, in pa visok poraz Torina v tekmi z Las Palmasom pod žgočim soncem. Italijani so po prvi zmagi upali vsaj na minimalen poraz, kar pa jim ni uspelo. V drugo kolo pa so se uvrstili Ju- ventus, ki je doma premagal francosko ekipo Marseilla, Milan, ki je imel proti Red Boysu lahko delo, kakor tudi Inter ter Fiorentina. POKAL PRVAKOV Tu ne izstopa noben rezultat, razen poraza Ujpesta Dodzse, ki pa se je vseeno uvrstila v drugo kolo. V osmino finala so se uvrstili: Real Madrid, Anderlecht, Ujpest Dodzsa, Celtic, Bayem, Juventus, Benfica, Dinamo Kijev, CSKA Sofija, Gornik Zabrze, Magdenburg, Argesul Pitesti, Derby County, Omonia, Ajax in Trnava. Ajax se je uvrstil v osmine finala kot lanskoletni zmagovalec, Trnava pa z žrebom. Dvomljiva pa je uvrstitev bolgarske ekipe CSKA zaradi protesta Panathinaikosa, ki obtožuje sodnika, da je prekinil srečanje, ko so streljali odločilne enajstmetrovke. Zaradi slabega igrišča je sovjetski sodnik prekinil tekmo in prisodil zmago Bolgarom, ki so bili trenutno v vodstvu. POKAL POKALNIH PRVAKOV Po že omenjeni uvrstitvi albanske Bese je treba omeniti še visok po- raz lizbonskega Sportinga, ki je igral na Škotskem proti Hibemianu. Drugače pa ni prišlo do presetlji-vih izidov. Srečanje med Schalke-jem 04 in Slavijo pa je bilo prekinjeno zaradi slabega vremena. V prvi tekmi so zmagali Nemci z 2:1. V osmino finala so se uvrstili Milan, Atletico Madrid, Sparta Praga, Spartak Moskva, Legija Varšava, Leeds, Hajduk, Rapid Dunaj, Ferencvaros, Wrexam, Hibemian, Rapid Bukarešta, Cork Hibernian, Besa in Carl Zeiss Jena. POKAL UEFA Tudi na tem tekmovanju ni manjkalo nekaj manjših presenečenj, kot n. pr. poraz dveh italijanskih ekip, zmaga Kaiserlautema proti angleškemu Stoke Cityju in izključitev Barcelone. V šestnajstino finala so se prebili Borussia, Koln, Kaiserlautem, Brugeois, Hvidovre, Frem, Tottenham, Manchester City, Liverpool, Vikinger, Honved, Feye-noord, Twente, Las Palmas, 01yim-piakos, AEK Atene, Dinamo Berlin, Dinamo Dresden, Crvena zvezda, OFK Beograd, Inter, Fiorentina, Beroa Stara Zagora, Norrkoep-ping, Ararat, Slovan Bratislava in Ruch Chorzov. je uspelo Poletu zgraditi res dobre | kotalkarje Poleg tega pa je društvo ‘ a|,||",|"|<"",,i|ii||"l||lil,||,||ii|||"||,|||"",l,l,,i"l,lll||"||||"|i|||||""i»i'i»»i»iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiia priredilo že tudi nekaj uspelih pri "22* da * b0 aadbj, .dne, ULJU,—ll g 2 ZVEINI LICI - ZAHOD ši uspeh Poletovih kotalkarjev na mladinskih igrah v Pordenonu . , .» «Tu moram -priznati da je bilo sodelovanj?” Poltfto^ih kotalkarjev 'Odločilnega. pomena. Poletov), totai-. kar ji so bili izvrstni tako v ženski kot moški.»kategoriji in psav se motamo zahvaliti, da srrior jili prvo mesto v tej panogi ... ._ v obeh kategorijah. Takega uspeha res nismo pričakovali.* «In še zlasti, Ker je na Tržaškem kotalkanje v zastoju . . .» «Tako je! Kotalkanje jp v zadnjem času pri nas v velikem zastoju. Preteklo je že pet let, odkar* 1 Veliko zanimanje na Goriškem ffza letotnfo nastope Salonita «tnpha ** Kanalci se bodo v prvi tekmi doma pomerili z banjaluškimi odbojkarji - Letos kar pet slovenskih klubov v tej ligi V nedeljo se bo začelo nismo osvojili nobenega prvega me pričakovano prvenstvo v 2. sta v državnem merilu. Vzrok temu je pomanjkanje primernih ploščadi, telovadnic, trenerjev.* «Mislite, da bi se lahko tudi v bližnji okolici (kot se je to zgodilo pri Poletu na Opčinah) razvila ta športna panoga?* «Prav gotovo. Predpogoj je seve- iliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii H iiiiiiiiii uh iiiiii iiiiiiiiiiiniiiiiia OBVESTILA SPDT vabi mladino s Proseka, Kontovela, iz Križa in ostalih okoliških vasi, da se dne 1. oktobra 1972 udeleži mladinskega Izleta (predsmučarski trening). Zbirališče ob 14.00 na Kržadi pri proseški avtobusni postaji. Otroke in mladince iz mesta vabimo, da se ob 14.00 zberejo na rekreacijskem zemljišču (za športnim igriščem) v Bazovici. Ne sporedu bo kros, kronotekmo-vanje in smučarski trening. • • • Pri Boru so se začeli tudi treningi za dečke in naraščajnike (letniki od 1960 do 1958). Treningi so ob ponedeljkih, sredah In petkih ob 16. uri na igrišča <1. maj*. slovanski zvezni odbojkarski ligi — zapad v katerem sodeluje tudi odbojkarski klub Salonit iz Kanala. Za to prvenstvo vlada na Goriškem veliko zanimanje saj le Salonit edina primorska ekipa sploh, ki na-| stopa v tekmovanju /veznega raz- I reda. Kanalski odbojkarji so se za tek ; movanje temeljito pripravili, kar dokazuje tudi lep uspeh na jubilejnem turnirju preteklo soboto v Kanalu. Precej časa ni bilo popolnoma jasno, kd0 vse ho letos nastopal v tej ligi. Dolgo ni bila znana usoda ravenskega Fužinarja, ki si je na kvalifikacijah priboril vstop v 1. zvezno ligo. Strogi predpisi glede dvaran so Fužinarju skorajda onemogočili igranje v najvišjem tekmovalnem razredu. Končno je osrednja zveza v Beogradu popustila in Fu-žinar štarta v ligi, ki si jo je zaslužil. Za 2. zvezno ligo — zapad veljajo letos dve novosti: ligo so povečali od 10 na 12 članov, poleg tega bodo vse tekme igrali obvezno v zaprtih prostorih. Ti dve novosti težko .usta vsekakor pripomogli k dvigu jugo- kakovosti te igre. Slovenija je v tej ligi letos zastopana kar s petimi Klubi, kar daje tekmovanju še oeseben pečat in privlačnost. V ligi sodelujejo letos naslednje ekipe: Turbina (Kar-lovac), Spačva (Vinkovci), Meta-lac (Sisak), Salonit 'Kanal), Sava (Črnuče), Kamnik, Borovo, Jesenice, R. Čajavec (Banjaluka), Metalac (Zagreb), Interplet (B-ečko) in Maribor. Če ob koncu preletimo žreb Salonita bomo ugotovili, da je kar ugoden. Seveda pa moramo takoj povedati, da je v razporedu prišlo, na željo Salonita, do spremembe, tako da bodo Kanalci p0 uvodni tekmi z Banjalučani doma, kar trikrat zapored gostovati. Tekmo tretjega kola bi morali igrati doma, vendar jo bodo igrali v gosteh že v petek, ker v nedeljo 15. okto* bra nastopa Salonit na državnem prvenstvu gradbene industrije v Skopju. In kaj si Salonit od tega prvenstva obeta? Na kratko: skušal bo ponoviti lanski uspeh, ko je nepričakovano. toda zasluženo osvojil odlično tretje mesto. V klubu so mnenja, da nižje ne bi smeli pristati. Pogledi so namreč uperjani le višje Za nedeljsko tekmo z banjaluškim Čajavcem (doma) vlada velik0 zanimanje. K temu je vsekakor pripomogel jubilejni turnir na katerem so si skromni kanalski fantje samo še pridobili prijateljev Barve kluba bodo v tej sezoni branili: Emil Kolenc, Franc Bukovec, Danilo Berdon, Rado Jerončič, Boris Žnidarčič, Jožko Perše, Milan Murovec, Anton Paravan, Ivica Je-lavič, Edi Paravan, Borut Jurca, Zdenko Sirk. Negotov pa je še nastop Metoda Tušarja. Razpored tekem jesenskega dela: 1.10. — Salonit - čajavec 8.10. — Metalac - Salonit 15.10 — Interplet - Salonit 22.10 — Turbina - Salonit 29.10 — Salonit - Spačva 5.11. — Metalac S. - Salonit 12.11. — Salonit Maribor 19.11. — Salonit - Sava 26.11. — Kamnik - Salonit 10.12 — Salonit - Borov0 17.12. — Jesenice - Salonit EMIL HVALICA MILICA K A CIN- WOHINZ PRIMORSKI SLOVENCI POD ITALIJANSKO ZASEDRO * 1918-1921 Primorci so odgovarjali na naslednja vprašanja: katere urade in šole zapirajo, ali trgajo zastave, zapirajo ljudi zarar di mišljenja, povzročajo gmotno škodo, ali se čutijo vame, kolikšno je število vojakov, imena poveljnikov, njihove izjave, razpoloženje, namere, česa se boje, kakšne in katere zar upnike imajo, ali jim ljudje nasedajo in podobno. Za dejavnost med ljudmi, da bi ohranili narodno zavest in odporno moč, Pisarna ni dajala navodil. Tja pa sem najdemo kvečjemu vprašanje: «Kaj se dela, da se dviguje vera vase in narodno stvar? Je vse storjeno? Katera slovenska društva so v vasi... koliko članov štejejo?« Gotovo so bila izdana tudi konkretna navodila za delo, vendar o teh nimamo zanesljivih podatkov. Pisarna je vzdrževala stik z zasedenim ozemljem s pomočjo kurirjev, ki so nosili pošto do demarkacijske črte, od tu dalje so jo prenašali zaupniki na terenu. Mnogo pošte so tajno prenesli čez mejo vračajoči se begunci, v nasprotni smeri pa emigranti. Štirje »zaupniki« Pisarne so stalno potovali po Primorski in vzdrževali neposredne stike z Ljubljano in z ljudmi po vaseh. Poleg teh stalnih, plačanih zaupnikov, ki so nabirali podatke pri domačinih, so za Pisarno sestavljali poročila člani razpuščenih narodnih svetov in straž, učitelji, bivši župani, pa tudi duhovniki. Skratka tisti, zoper katere so se Italijanske oblasti pritoževale. Eden izmed glavnih centrov za obveščanje je postalo uredništvo časopisa Edinost v Trstu. Precejšnje število podatkov pa je Pisarna dobivala tudi od ljudi, ki so se preselili v Jugoslavijo. To delo je seveda terjalo finančna sredstva, ki jih je spomladi 1919 odobraval Središnji odbor za okupirane kraje-ve v Zagrebu, kateremu je bila Pisarna podrejena. V aprilu Je npr. Pisarna zaprosila za zvišanje podpore Goriški, «s katero bo mogoče varovati naše ljudi, ki jim grozi vsled odpusta.... nevarnost pogube«. Podpora je bila namenjena tudi za domačo notranjo organizacijo in agitacijo. Dotlej je Goriška za to dejavnost jemala posojila in do aprila je dolg že znašal 11.000 kron. O konkretni dejavnosti Slovencev pod okupacijo dobimo med številnimi poročili, ki so prihajala v Ljubljano le skope podatke. Iz Črnič so poročali 7. julija 1919 o organiziranih »praskah« med Slovenci in Italijani. Fantje so po vipavskih vaseh postavljali zasede, napadali posamezne vojake, jih razorožili in povaljali v blatni jarek. «To delo je fantovska politika... hočejo biti ponoči prosti... a poleg tega hočejo tudi vcepiti že itak bojazljivim Italijanom strah pred nočnim patruljiranjem, kar se jim je tudi precej posrečilo«. Hkrati pripoveduje poročevalec, da prebivalstvo upa, da pride do spopada med italijansko in jugoslovansko vojsko. V tem pričakovanju so ponekod že sestavili tajne odbore in zbrali razstrelivo za uničevanje mostov in cest. «N ar od čaka nestrpno kdaj zavre, pri najmanjšem pozivu bi bala Goriška takoj vsa v ognju«. Pisarna je najbrž na osnovi teh podatkov, ki jih ne moremo preveriti, poročala Središnjemu odboru v Zagreb, da vse kaže na bližnjo katastrofo v Primorju, ki bo morda naenkrat rešila vprašanje tega ozemlja. Opozarjala je tudi naj se izpelje in izpopolni vsa potrebna organizacija in naj se preskrbi zasedeno ozemlje s potrebnimi sredstvi. V nekem drugem dopisu iz aprila pa beremo, naj načelnik Južnega kolodvora v Ljubljani sporoči kdaj bodo odšli transporti beguncev v Julijsko krajino ker «gre za važno akcijo, ki Jo hočemo izpeljati na zasedenem ozemlju«. Ne vemo kakšna akcija je bila predvidena na Primorskem v tem času, ker v dokumentaciji ni konkretnih podatkov ali načrtov. Le v nekem poročilu oddelka za narodno obrambo pri Narodnem viječu SHS, srbski misiji v Zagrebu zasledimo podatek, da neki komite na Sušaku širi propagando «za even. spontan jednodušand ustanak Jugoslovena od Soče do Ko tora protiv talijamskoj invaziji«. Komiteji na jugoslovanski strani demarkacijske črte naj bi imeli nalogo «iznenada večinu talij anskog topništva zauzetd i s njegovem pucnjavom bez cilja NAŠ NOVI P0DUSTEK V nedeljo bomo zaželi objavljati v podlistku spomine partizanskega zdravnika dr. FRANCIJA DERGANCA z naslovom OKRVAVLJENA ROŽA Avtor je za nai dnevnik svoje spomine, ki so izšli lani pri Partizanski knjigi v Ljubljani, dopolnil ie z dvema poglavjema in vnesel nekatere korekture. Dr. Franci Derganc je daljšo dobo svojega partizanstva preživel kot zdravnik na Primorskem, kjer je kot šef kirurške ekipe IX. korpusa bil v neposrednem stiku z obema glavnima partizanskima bolnišnicama »Franjo* in »Pavlo* ter je kot borec in zdravnik sodeloval v številnih bojih enot IX. korpusa. talij anske čete uzbundtl 1 u stravu učerati, tako da bi oboru-žano pučamstvo njima moglo odoljeti«. Vse torej kaže, da so v Jugoslaviji pričakovali nemirov, kar naj bd vplivalo na mirovna pogajanja. Če bi ostalo vse mimo bi namreč izgledaio. kakor da Je prebivalstvo zadovoljno z Italijani. Italijanska okupacijska oblast je seveda hitro začutila, da se nekaj pripravlja. Poveljstvo 3. armade je poročalo, da jugoslovanski propagandisti in agitatorji «nameravajo uprizoriti ali vsaj poizkusiti sprožiti kakšno gibanje ali politično manifestacijo v protest zoper našo okupacijo«. Ce bi prišlo do splošnega gibanja, preračunanega na presenečenje, bd lahko postalo nevarno, tembolj, ker imajo ljudje najbrž že skrito orožje, ugotavlja poročevalec. Pa tudi če bd bilo gibanje omejeno na nepomembne incidente ali nagajanje, bd po mnenju poročevalca škodovalo Italiji, ker bd povzročilo slab vtis pri zaveznikih. Zato je poveljstvo naročalo vojaštvu, naj se ne zanaša na navidezno mirnost in udanost prebivalstva, ker je tako obnašanje morda preračunano, da bi uspavalo okupatorje. Vedeti je treba, je rečeno v okrožnici, da nam skoraj vsi slovenski voditelji nasprotujejo in da so v zvezi s centri v Ljubljani in Zagrebu, od katerih dobivajo navodila. Poveljstvo je dalje priporočalo posebno budnost na meji, «po potrebi pa tudi krajše in nagle vdore prek demarkacijske črte«, in poostritev nadzorstva nad voditelji morebitnega gibanja, tako da bd bilo mogoče vnaprej preprečiti vse poskuse. Hkrati je opozarjalo na socialistične voditelje, zlasti na tiste, ki goje internacdonaldstične ideje, češ da utegnejo nastopiti skupno s Slovenci. Vojaštvo naj bo torej v stalni pripravljenosti, da bo lahko hitro posredovalo. Vojaki in oficirji naj se ne gibajo posamično ali neoboroženi. Ta tajna navodila so bila poslana marca 1919 vsem vojaškim postojankam in enotam. Do akcij, ne glede na to ali so bile predvidene ali ne, ni prišlo. Predsednik sveta za zasedeno ozemlje Vodopivec, Je pisal marca 1920 Vilfanu: «Mene... je tržaških dogodkov sram! Vsaj en majhen, posamezen pojav odpora, vsaj kak, četudi nepremišljen dejanski protest — ne, nič se nd zgodilo ne tostran, ne onstran črte. Toliko, da nismo poljubili palice, ki nas ubija. Dvakrat me je sram, da sem toliko časa predsedoval organizaciji, M je štela med svoje naloge pripraviti vse za odločilni trenutek... Ako bi bila organizacija zmožna življenja, morala bd tedaj pokazati, da živi, tudi če bi morala p^**1 kaka žrtev«. Nove poskuse za pripravo odpora na zasedenem ozemljil srečamo poleti 1920 v času. ko so se pripravljala pogajanja v Rapallu. KONEC Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredntitvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglaini oddelek TRST Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 29. septembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 cADIT. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SP.I* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia In tiska ZTT • Trst PO DIPLOMACIJI PINGPONGA Diplomacija špagetov Italijanski poskus gospodarskega prodora v LR Kitajsko - Razstavi v Rimu in Pekingu V ponedeljek je veleposlanik LR Kitajske v Rimu Čen Ping odprl v rimski kongresni palači prvo gospodarsko razstavo Kitajske v Italija. Odprta bo do 5. oktobra in na razstavišču 3000 kv. metrov skuša prikazati gospodarski razvoj LR Kitajske v zadnjih letih. Razstava je najbolj bogata s prehrambenimi proizvodi in z obrtniškimi izdelki, ki so v obliki spominkov tudi naprodaj obiskovalcem. Poleg tega so na razstavi tudi izdelki težke, lahke in kemijske industrije, ki bi utegnili zanimati italijanske kupce. Seveda je za Italijo vsako blago kitajskega izvora, ki niso surovine, prava novost in prezgodaj je še delati predvidevanja o tem gospodarskem poskusu. Gospodarski krogi — že iz gostoljubja — so polni hvale za LR Kitajsko in velikodušno so starim Kitajcem priznali izum smodnika, svile in... špagetov. Pod to hudo žrtvijo prestiža je simbolično skrita želja, da se Italija uveljavi na kitajskem trgu. Priložnost se kaže ugodno za vso zahodno Evropo, ker ae je Nijconovo potovanje kmalu izkazalo kot turistična predvolilna poteza in ne kot resen poskus zbližan ja in trgovanja. Za italijansko osvojitev trga bo nemara odločilna velika razstava, katero bo minister za zunanjo trgovino Matteotti odprl v Pekingu 10. oktobra. Italijansko delegacijo bo poleg višjih ministrskih funkcionarjev sestavljalo kar 700 gospodarskih voditeljev in tehnikov. V času razstave ne bo srečanj na visoki politični ravni, ker je bil sporazum o trgovanju in plačilnem sistemu že podpisan. Italijanskim voditeljem in tehnikom bo dana izredna olajšava neposrednih stikov s kitajskimi tehniki in inženirji, z voditelji industrijskih obratov in kmetijskih kombinatov, z ljudmi torej, ki konec koncev odločajo o nakupih. Okoli 300 podjetij je izbrala ustanova za zunanjo trgovino ICE na podlagi lastne obveščevalne službe (javne) in kitajskih zahtev. ICE je tudi tehnično organizirala razstavo po nalogu zunanjega ministrstva. Razstava v Pekingu bo neprimerno obširnejša od skoraj istočasne kitajske v Rimu. Odstop izuma špagetov je za Italijo pomenil 12.000 kv. metrov pokritega in 4000 kv. metrov razstavišča na prostem. Zastopane bodo industrije, ki postavljajo celotne obrate, prevozništvo, kmetijski stroji, električno in strojno orodje, tekstilni stroji, elektronika, embalaža, oprema za ambulante in bolnice, inštrumenti in stroji za iskanje in črpanje nafte. V Hongkongu so nalašč natiskali v kitajskem jeziku dve knjigi. Prva prikazuje vsako stroko posebej, druga pa delovanje posameznih podjetij, ki so prisotna na razstavi. Ureditev sejma ne bo razkošna. To bi verjetno užalilo Kitajce. Odlično pa je poskrbljeno za prikazovanje sposobnosti raznih strojev. V veliki polkrožni dvorani bo nameščenih več ekranov, na katerih bodo lahko z diapozitivi takoj prikazali delovanje vsakega stroja. Poleg tega bodo v času razstave priredili tudi več tehničnih predavanj. Kitajske oblasti so zagotovile, da se bodo teh predavanj udeležili tehniki in inženirji v velikem številu. Prva skrb je za Italijane že prodaja razstavljenih predmetov, ker je organizacija veljala nekaj nad milijardo lir. Ustanova ICE je namreč najela celo jugoslovansko ladjo za prevoz vsega blaga v Hongkong. Od tu pa je pot nadaljeval po kopnem. Izkušnje prejšnjih manjših razstav, katere so priredile v Pekingu švedska, Jugoslavija, Francija, Danska in Kanada, obetajo takojšnjo prodajo približno 60 odstotkov vsega. Nihče si ne obeta izkupička 12 milijard lir na podobni razstavi v Moskvi pred 4 leti, vsaj 10 milijard pa bi morali razstavljavci le prinesti s seboj z Daljnega vzhoda. Razno orodje je blago, katero Italija največ izvaža in v Pekin gu bo to stroko zastopalo kar 06 podjetij. Za zelo važno imajo tudi predavanje o kemičnih vlaknih za tekstilno industrijo, kjer ima Italija velik potencial, ki trenutno ni popolnoma izkoriščen. Od «velikanov» bo najbolje zastopan FIAT. Predstavil bo poleg konkretnih stvari tudi študije o tehničnih smernicah pri načrtovanju vozil, o industrijskih in trgovskih prevoznih sredstvih, o težnjah pri graditvi strojev za zemeljska izkopavanja, o varjenju in študijo o plinskih turbinah za pridobivanje električne energije za industrijske potrebe. Razstava v Pekingu je doslej največji tovrstni italijanski podvig •iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiitiiiiinniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii STOPNJEVANJE POLITIČNE KRIZE V ULSTRU Ulstrski socialdemokrati za štiristransko srečanje Laburistična stranka, ki predstavlja katoliško manjšino, se pogovarja z irsko vlado v Dublinu BELFAST, 28. — Danes je izgu-1 svojo zvestobo Londonu, katoliška bil življenje neki mladenič pri spo- opozicija padu, do katerega je prišlo v okraju Springfield Road v Belfastu. Mladeniča je zadela krogla v glavo. Njegovo truplo so našli policaji, ki so vodili preiskavo po spopadu. Zvedelo se je še, da je angleška vojska aretirala nekega častnika gverilske organizacije IRA. Ne ve se še za njegovo ime in priimek. V neki belfaški bolnišnici je včeraj umrl 42-letni moški, ki je bil hudo ranjen prejšnji torek zaradi eksplozije nekega avto mobila v središču Belfasta. Medtem stopa vedno bolj v o-spredje pomembnost političnih pogajanj med raznimi strankami v Ulstru ter v ozadju tudi med Londonom in Dublinom. Predvsem je treba omeniti dejstvo, da je konferenca, ki jo je sklical angleški minister za Severno Irsko Whitelaw in ki se je včeraj končala v Dar-lingtonu, naletela na odločen bojkot najmočnejše severnoirske opozicijske stranke, to je severnoirskih so-cialdemokratov-laburistov. Ta stranka je sprožila pobudo nekakšnega nasprotnega vrhunskega srečanja v Dublinu, kjer naj bi se srečali predstavniki katoliške manjšine v Severni Irski s predstavniki irske vlade, to je z ministrom Jackom Lynchem in drueimi zastopniki irske vlade ter tudi z zastopniki londonske vlade in protestantske večine. Pobuda severnoirskih socialdemokratov kaže nedvomno, da se je politični položaj v Severni Irski silno zaostril. Londonski vladi se je posrečilo, da je na konferenci v Darlingtonu zbrala tri od sedmih severnoirskih strank. Od teh, ki so bile navzoče na srečanju v Darlingtonu, je samo unionistična stran ka bivšega severnoirskega vladnega predsednika Faulknerja dokaj pomembna, medtem ko sta ostali dve le obrobnega porrv-na Katoliška javnost (pri tem na izraz «ka toliški* ne sme čitatelja zavesti v zmoto, da bi prišel do prepričanja, da gre za gibanje, ki je za snovano na verski podlagi) pa je s posredništvom svoje največje stranke, to je socialdemnkratov-laburistov odločno usmerjena pro ti Dublinu. Protestanti poudarjajo in ustanova ICE je prepričana, da ob edinstveni možnosti neposrednih stikov s kitajskimi tehniki in inženirji ne bodo mogle oblasti LR Kitajske s čisto vestjo podcenjevati italijanske proizvodnje. Bruno Križman Nadaljevanje procesa o nesreči v Matlmarku ŽENEVA, 28. — Odvetniki zasebne stranke so na včerajšnji sejd razprave proti inženirjem in strokovnjakom, ki so obtoženi, da so krivi nesreče v Mattmarku leta 1965, izjavili da ne bi prišlo do nesreče, če bi graditelji upoštevali pozive švicarskih ekspertov o ledenikih, pozive tamkajšnjega prebivalstva in podatkov o premikanju ledenika Allalin. V nesreči je izgubilo življenje 88 gradbenih delavcev. PREISKAVA 0 NAJDBI OROŽJA Zavite v meglo vesti o zaslišanju Giannija Nardija So v mercedesu našli označeno topografsko karto Milana? • Stefano naj bi bil ljubitelj uniform MILAN, 28. — Nič novega v aferi cNardi - Stefano*. Namestnik republiškega prokuratorja dr. Riccardelli je včeraj zaslišal v milanskem zaporu priprtega Giannija Nardija. Zasliševanje je trajalo samo pol ure, prisostvoval mu je tudi Nardijev odvetnik Dean. Zasliševanje se bo nadaljevalo danes zjutraj, drugega obtoženca Bruna Luciana Stefana bo sodnik zaslišal v ponedeljek, v torek pa bo na vrsti Stefanova prijateljica Nemka Gudrun ICiess. Odvetnik Dean je novinarjem de-jel, da so razčistili nekaj stvari o dnevu v katerem je bil ubit policijski komisar Calabresi. Novinarji so imeli včeraj v Milanu opravka tudi z bratom priprtega Stefana Mariom. Ta je dejal, da si razlaga najdbo knjig o nacizmu v zaplenjenem mercedesu z dejstvom, da piše Bruno Luciano Stefano knjigo o nekem nemškem letalskem asu v dru- gi svetovni vojni. Stefano naj bi bil tudi odličen poznavalec vseh uniform in v tem svojstvu je bil za sodelavca pri nekem filmu. Odvetnik Paolo Isgrd iz Rima je medtem zahteval, da pustijo na svobodo Gudrun Kiessovo, ki nima pojma o politiki in ki je bila s Stefanom, ker je bila najbrž vanj zaljubljena. V Milanu je včeraj krožila vest, da so v zaplenjenem mercedesu našli topografsko karto Milana, kjer naj bi bili neki znaki v okolici Ulice Cherubini, kjer je bil ubit komisar Calabresi. Uradni viri sicer zanikajo to vest, policija pa je včeraj fotokopirala dnevne knjige gostov hotela, ki je v bližini Calabresijevega stanovanja. — RIM, 28. — V Rimu so včeraj odprli Teatro delle Vittorie. V ponedeljek prično z vajami za letošnjo televizijsko oddajo «Canzonis-sima». ...........iiiiiiiiiiiininHiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiniilitiiililiiiiiiiilltliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiillilliiiilliiiiiiiitriiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiaiiMiiitiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiilitiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiriiiiiiiiiifiitifiifiifiiiilliiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiHiiliiiliiiiiiiiiilllllllliliililiiiliilKOHi11* Na Elizejskih poljanah v Parizu je včeraj do tal pogorela petnadstropna palača, v kateri je bila veleblagovnica «Drugstore» PRED ZAČETKOM TRISTRANSKE KONFERENCE V MOGADIŠU Indijski predsednik V. Giri na obisku v afriških državah Poročilo ugandskih oblasti o izgubah v spopadih z gverilci ■ Kanada bo sprejela 5.000 ugandskih Azijcev pa se obrača pupti Dublinu. V Darlingtonu se je zgodilo, da so vsi udeleženci konference soglasno odklonili irsko rešitev vprašanja. Samo Whitelaw je v določeni meri popuščal pri svojih zahtevah s tem, da je dopuščal možnost drugačne politične ureditve v Severni Irski, ureditve, ki bi nudila »katoliški* opoziciji večje možnosti za njeno uveljavljanje. Faulk-nerjevi pristaši in druge protestantske stranke pa so odločno odbile tudi ta londonska popuščanja. Unionistična stranka in drugi predstavniki severnoirskih protestantov zahtevajo še vedno, da bi se v deželi uvedel politični režim, ki je bil tam v veljavi vse dokler ni angleška vlada ukinila krajevne avtonomije. Danes so se v Dublinu sestali irski predsednik Lynch in njegovi ministri skupaj z voditelji laburistične socialdemokratske stranke iz Ulstra. Vsi so menili, da bi bilo umestno za rešitev politične krize v Severni Irski, da bi prišlo do pogovorov med voditelji londonske in dublinske vlade, ter predstavniki unionistične stranke za protestantsko večino v Ulstru ter laburistično - socialdemokratsko stranko za katoliško manjšino. Pogovori so se nadaljevali tudi popoldne ter se jih je udeležila tudi najmočnejša opozicijska stranka v irski republiki, to je Fine Gael. Razgovori se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. V ospredju teh pogovorov pa bodo še vedno načrt za štiristransko konferenco ter obravnavanja rezultatov darlingtonske konference in načrta za razvoj Severne Irske. NAIROBI, 28. - Davi je ugandski radio objavil sporočilo vojaškega poveljstva glede žrtev, ki so jih imele ugandske oborožene sile pri spopadu z gverilci, ki so domnevno vdrli v Tanzanijo 17. septembra. Sporočilo pravi, da je izgubilo življenje 30 vojakov in trije častniki. Iz seznama žrtev je razvidno, da je v bojih sodelovalo šest ugandskih enot proti «vdor-nikom* iz Tanzanije. Gre za naslednje enote: motorizirani bataljon «Malire» s petimi tanki tipa «shermann» ter 60 transportnih vozil za vojaštvo, češkoslovaškega izvora, topniški bataljon »Masinde*. drugi, tretji in četrti pehotni bataljoni ter drugi bataljon padalcev. Prejšnji teden je neki vojaški glas nik izjavil, da je bilo ubitih več kot 300 napadalcev. Te vesti so vojaške oblasti posredovale včeraj po zaključku obiska obmejnih krajev med Ugando in Tanzanijo generala Idi Amina, ki so ga spremljali visoki častniki kopne vojske in letalstva. Iz Dar es Salaama pa sporočajo, da je indijski predsednik V. Giri začel danes petdnevni obisk v Tanzaniji. Domnevajo, da bosta vprašanji mejne krize med Tanzanijo in Ugando ter izgon Azijcev iz Ugande, ki ga je sklenil predsednik Amin, glavni točki pogovorov med indijskim državnikom ter tanzanijskim predsednikom Juliu-som Njererejem. Giri je prispel v Dar es Salaam iz Adis Abebe, po svojem štiridnevnem obisku v Etiopiji. Po političnih pogovorih v Dar es Salaamu bo indijski predsednik obiskal Zanzibar ter kmečka naselja v osrednji Tanzaniji. S tem Giri vrača obisk predsednika Njerereja v Indiji pred letom dni. Ugandski radio Kampala je pred dvema dnevoma označil obisk indijskega predsednika v Tanzaniji kot zaroto Tanzanije, Indije in Zambije za ponoven napad na Ugando. Indijska vlada je zavrnila te obtožbe kot popolnoma lažne, zlonamerne in neosno-vane. V Mogadišu se medtem nadaljujejo priprave za konferenco treh zunanjih ministrov Ugande, Tanzanije in Somalije, ki se bo začela pojutrišnjem. Somalija igra na tej konferenci vlogo posrednika. Zunanji minister Tanzanije John Ma-lecele, ki je prišel včeraj zjutraj v Mogadišu skupaj s svojim kolegom Ghalibom, se je davi pogovarjal s somalskim predsednikom Mohamedom Barrejem. Na pogovoru je minister Malecele poudaril pripravljenost svoje države, da se reši vprašanje po načrtu, ki ga je predlagala somalska republika. Načrt še ni bil objavljen, menijo pa, da predvideva prenehanje sovražnosti in ugotavljanje možnosti za trajni mir na tem področju. Ugandski zunanji minister Wanume Kibedi bo prispel v Mogadišu jutri ali pa v soboto. Iz New Yorka poročajo, da sta se ameriški minister za zunanje zadeve Rogers in angleški zunanji minister Sir A. Douglas - Home včeraj razgo-varjala 55 minut. Med drugim sta se pogovarjala o možnosti, da bi ZDA sprejele določeno število Azijcev, ki so jih izgnali iz Ugande. V tej zvezi pa še ni bil sprejet noben sklep. Iz Toronta pa na drugi strani sporočajo, da je kanadski zvezni minister izjavil, da bo Kanada sprejela približno 5.000 Azijcev, ki so bili izgnani iz Ugande. činski stranki, drugi pa opoziciji. Oba sta obtožena, da sta organizirala zasebne oborožene sile. Med aretiranci je tudi holandski katoliški duhovnik Cornelius van Bee Lagerwey, ki je ravnatelj neke katoliške ustanove v Manili. Niso še sklenili, če mu bodo sodili, ali ga izgnali. Filipinski tajnik je pozval tuje državljane, naj se ne vmešavajo v filipinske notranje zadeve, ker jih bodo v nasprotnem primeru takoj izgnali in države. Oblasti so dovolile dvema dnevnikoma, da redno izhajata vsak dan. Prav tako so dovolili petim radijskim postajam redne oddaje. Na Filipinih v priporu pomembne politične osebnosti MANILA, 28. — Filipinski tajnik za informacije Francisco Tatad, je izjavil danes, da se je število aretiranih povzpelo na 120. Med zadnjimi aretiranci je neki guverner, ki je obtožen nezakonite posesti orožja. Nadalje sta dva parlamen- tarca. od katerih eden pripada ve- MOSKVA, 28. - Volkulja je u-grabila štiriletno deklico, ki se je igrala poleg domače hiše v bližini Rovna v Ukrajini. Mati male Valje je povedala, da je cula kričanje hčerkinih prijateljic, ki so se z njo igrale. Tekla je in videla volkuljo, ki je odnašala njeno hčerko. Pričela je kričati, volktdja je deklico po nekaj korakih spustila na tla in se zatekla v gozd. Otrok nima poškodb. Kanadski minister za doseljevanje Bryxe Mac Casey je sprejel azijske otroke, ki so dospeli iz Ugande. MANILA, 28. — Filipinska vlada je odredila za neodločen čas zaporo vseh srednjih šol in univerz. Istočasno so ustanovili posebna vojaška sodišča, da bi sodili vsem nasprotnikom sedanjega predsednika Marcosa. ČRVI ZA IZVOZ SANREMO, 28. — Cvetličar iz Sanrema 45-letni Vincenzo Brofiga je bil pošteno presenečen, ko je odkril, da so bile cigarete v zavojčku «Naziona-li esportazione» brez filtra polne črvov. Mož je kupil zavojček v nekem baru poleg svoje cvetličarne. Ko si je prižgal prvo cigareto je takoj o-kusil neobičajen okus. V cigareti je bil namreč dobro rejen črv. Brojiga je zato pogledal tudi v ostale cigarete in skoraj v vsaki našel črva. Da imamo v Italiji cigarete za eksport je še razumljivo, da pa spričo astronomskih cen, ki jih ima, izvažamo tudi meso, je vsekakor presenetljivo. OTROKA ZA AVTO TAMPA (Florida), 28. - Zakonca Charles in Jennifer Sims sta bila aretirana pod obtožbo, da sta svojega trimesečnega otroka zamenjala za rabljeni avto. Žensko so aretirali že pred dnevi, njenega moža, ki je takrat pobegnil, pa šele včeraj zvečer. Aretirali so ga pravzaprav zaradi posilstva in šele nato so v njem odkrili moža, ki je zamenjal otroka za avto. Proces proti zakoncema bo H- oktobra, istega dne pa bodo sodili tudi zakoncema, ki sta sprejela otroka v zamenjavo za avto. Kako bodo razsodili sodniki? NENEVARNI TIGRI MOSKVA, 28. - Trditev, da so tigri divje zveri, je navadna bajka za otroke, nič manj varljiva, kot je ona o zvitih lisicah in dobrohotnih medvedih. V resnici je nekaj tisoč tigrov, ki še živijo, treba zaščititi, ker so koristni in praktično nenapadalni. To tezo zagovarja list tSovjetskaja Rosijo* zlasti za sibirske tigre, ki živijo v omejenem številu na bregovih rek Amui in Nsuri na Daljnem vzhodu na meji s Kitajsko. List dodaja, da v zadnjih 50 letih na tem področju niso zabeležili niti enega primera, da bi tiger napadel človeka, da tiger ni krvoločen in da morije divjih prašičev, jelenov, itd. prav gotovo ni mogoče pripisati tigrom, pač pa volkovom, katere prav tigri preganjajo in napadajo. Vse prav, kaj pa če gre za «papirnate tigre*, kot pravijo Kitajci.. .? Tovornjak v avto: 2 mrtva in 2 ranjena FIRENCE, 28. — Na avtocesti «sonca» je prišlo do hude nesreče na apeninskem odseku med Firencami in Bologno. Težak francoski tovornjak, ki je prihajal s severa v smeri proti Firencam, je na nekem blažjem ovinku preskočil svojo steza ter zašel na nasprotno. Prav v tistem trenutku je prihajal nasproti avto fiat 124, na katerem so bili štirje člani družine: oče, mati in dva sinova (20 oziroma 14 let). Zakonca sta bila pri priči mrtva, sinova pa se bosta morala zdraviti 30 oziroma 20 dni. Umrla zakonca sta Giuseppe Cuz-zola (44 let) iz Mester in njegova žena Fidelma Gottardi. LJUBLJANA, 28. — Član izvršnega sveta in republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomaž Bizajl ter predsednik predsedstva Kulturne skupnosti Slovenije doktor Boris Kuhar sta odpotovala danes v Gradec, kamor ju je povabil svetnik štajerske deželne vlade profesor Kurt Jungwirth, ko je bil nedavno na neuradnem obisku v Sloveniji. S predstavniki štajerske deželne vlade se bosta pogovarjala o navezavi tesnejših stikov med kulturnimi ustanovami Slovenije in av- ŠKODA ZNAŠA 15 MILIJARD UR Včeraj ponoči v Parizu ogenj uničil veleblagovnico Anonimni telefonisti pripisujejo krivdo za požig «Crne-mu septembru» - Policija je drugačnega mnenja PARIZ, 28. — Velik pošar je včeraj ponoči do kraja uničil petnadstropno palačo na Elizejskih poljanah v strogem središču francoske prestolnice. Do tal je pogorela palača v kateri je bila velika trgovina »Drugstore*. moderna kinodvorana, vrsta drugih luksuznih trgovin ter uradov in v pritličju nekaj pisarn mednarodnih letalskih družb. K sreči je uspelo rediteljem in policistom takoj izprazniti palačo v kateri je bilo, ko je nastal požar, nekaj sto ljudi. Le potem ko so požar pogasili so našli v palači sežgano truplo petdesetletne ženske. Torej ena sama smrtna žrtev, ranjenih je malo, v glavnem v vrstah gasilcev, ki so se poškodovali pri svojem delu. Škoda je precejšnja, cenijo jo da atrijske štajerske. ZANIMIV PREDLOG PREDSEDNIKA SADATA Ustanovitev palestinske vlade v izgnanstvu Vojuški pogovori med Sirijo in Sovjetsko zvezo ■ «Teroristična» psihoza v Izraelu KAIRO, 28. — Egiptovski predsednik Sadat je včeraj na priložnostnem govoru ob drugi obletnici Naserjeve smrti nakazal nujnost ustanovitve palestinske vlade. To je brez dvoma najvažnejša točka njegovega govora in zaradi tega že imamo nasprotne izjave iz jordanskih in izraelskili virov. Sadat je dejal, da morajo Palestinci ustanoviti svojo vlado, čeprav bi ta delovala v izgnanstvu. Položaj Palestincev je primerjal z onim Alžircev ko je bila njih zemlja še pod francosko oblastjo. Francozi so hoteli ohraniti Alžirijo Franciji, to jim ni uspelo zaradi splošnega odpora alžirskega ljudstva. Na enak način ' morajo danes nastopat; Palestinci, kajti Izraelci in njih pomagači tudi v arabskem svetu hočejo odpraviti vsako sled o nekdanji Palestini. Sadat je ob tej priliki ostro napadel jordanskega kralja Huseina, ki je s svojim postopanjem proti palestinskim gverilcem dal izredno pomoč izraelsko-ameriškemu načrtu za odpravo pa lestinske ideje. Istočasno je Sadat pohvalil libanonskega predsednika Frangija, ker je znal z uspehoni urediti nesporazume s palestinskimi gverilci po izraelskem napadu na libanonsko ozemlje. Egiptovski predsednik je tudi zahteval skupno akcijo arabskih držav proti politiki Združenih držav in ožigosal tiste, ki branijo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. V zvezi z novo diplomatsko akcijo proti zahodnoevropskim državam je Sadat dejal, da bodo stiki med E-giiptom in temi državami odvisni od njih pogleda na krizo na Bližnjem vzhodu. Zaradi tega, je dejal Sadat, smo zavzeli tudi objektivno stališče do naših sovjetskih prijateljev. - Jordanski. radio je že včeraj popoldne zavrnil Sadatov predlog za ustanovitev palestinske vlade. E-gipt se hoče z ustanovitvijo te vlade otresti odgovornosti, ki jih ima do Palestincev, pravi jordanski radio. Morebitna palestinska vlada ne bi imela nikake kontrole na ozem-Jju zasedenem po Izraelcih. Tudi v Tel Avivu ostro napadajo Sadatov predlog., Izraelci menijo, da hoče s tem predlogom egiptovski predsednik zavrniti pozornost egiptovske javnosti od notranjih težav, Ustanovitev palestinske vlade v izgnanstvu bi povzročila še več težav med arabskimi vladami, menijo v Tel Avivu. Izraelski komentatorji sicer hvalijo ostalo vsebino Sadatovega govora, češ da je umirjena in realistična: Sadat je poudaril, da ga ne bo nihče prisliiil, da bi načel kako avanturo Poročali smo že, da je na Bližnjem vzhodu nastopil nov politični moment z morebitnim zbližanjem med Sirijo in Irakom pod nekakim sovjetskim pokroviteljstvom. V Damasku je od ponedeljka sovjetska vojaška delegacija, ki ima vrsto sestankov s sirskimi vojaškimi poveljniki. Libanonski tisk je mnenja, da sta prihod te sovjetske delegacije in zračni most za prevažanje orožja iz Sovjetske zveze v Sirijo onemogočil izraelski napad na to državo. Sirci in Sovjeti želijo vojaško sodelovanje,' vendarle se zdi da Damask noče podpisati sporazuma s Sovjetsko zvezo ker se noče zameriti Libijcem, ki niso do Sovjetske zveze prav prijateljsko razpo loženi. V zvezi z izraelsko - arabskim sporom omenimo še, da so včeraj v Parizu za več časa ustavili le-, talo cjumbor izraelske družbe El-Al. Nekateri trdijo, da je bila bomba skrita v radijskem aparatu, ki je bil v letalu, policija pa pravi da niso bombe sploli našli. V Bejrutu so javili, da so v torek izraelski lovci prisilili potniško letalo libanonske družbe, da je preusmerilo svoj let na Ciper. V Tel Avivu se je včeraj pričel proces proti britanskemu državljanu Paulu Jonesu Reed-Gloverju. Obtožujejo ga špijonaže v korist Jordanije. V Izraelu iščejo tudi tri norveške mladeniče, o katerih menijo, da so člani teroristične organizacije «Čmi september*. Izraelci se boje, da ne bi ti pripravili atentat na njih ozemlju. Predsednik sodišča v Tel Avivu ni dal dovoljenja, da bi se izpustil na svobodo bivši voditelj teroristične organizacije »Irgun Zwei Leumi» Amihai Paglin. Obtožujejo ga, da je skušal pretihotapiti orožje iz Izraela, da bi izvedel teroristične atentate na arabska predstavništva v evropskih državah. znaša od 12 do 15 milijard lir. Tako visoko vsoto si lahko raz- lagamo ker je omenjeni «Drugsto-re» bil ena najluksuznejših trgo- vin v Parizu, urejena po ameriškem vzoru. V njej si našel vse, od šivanke do avtomobila, od prodajalne jestvin do sodobne restavracije in tudi kinodvorane. Stavba je bila last družbe «Pu-blicis*, katere lastnik je Francoz židovske vere Marcel Bleustin-Ban-chet. Zaradi njegovega židovskega porekla so nekateri menili da gre za atentat palestinske organizacije «čmi september*. To mnenje so overovili nekateri neznanci, ki so pariški policiji telefonirali že ponoči, da si krivdo za požar lasti palestinska organizacija. Podobni telefonski poziv je dobila tudi redakcija milanskega lista «Corriere d’informazioni» včeraj zjutraj. Neznan moški je govoril le francosko in angleško, zaradi tega je njegovo objavo sprejela zunanjepolitična redakčija tega časopisa. Mož je s težavo izgovarjal francoske besede. Pariška policija pa meni. da gre za telefonske izjave nerazsodnih ljudi. Istega mnenja .je lastnik veleblagovnice, ki je dejal, da mu nihče do sedaj grozil zaradi njegovega židovskega porekla. Gasilci so mnenja, da se je požar vnel v pritlišju, kjer so biJ. nakopičene vsakovrstne smeti, ki bi jih odnesli naslednje jutro. Verjtno je bilo v kakšem zaboju s smetmi kak cigaretni ogorek, zaradi tega se je ogenj z lahkoto vnel. Lastnik veleblagovnice je pole* mično dejal, da so gasilci prišli na kraj nesreče šele dvajset minut potem ko jih je on poklical, zaradi tega se je ogenj lahko s tako hitrico in silovitostjo razplamtel. Dejal je tudi, da bodo veleblagovnico čimprej zgradili na istem me-stu. Avtomobilski promet je bil po-noči in tudi včeraj zjutraj na Elizejskih poljanah prekinjen, požar je uničil tudi zgornja nadstropja dveh sosednih stavb. Tudi v teh stavbah, ki se nahajajo v najluk-suznejšem delu pariškega središča, je škoda precejšnja, saj so v njih uradi velikih mednarodnih družb in mestna stanovanja bogatašev. Včeraj popoldne sta v uredništvi listov «France soir* in «L’Aurore» dospeli pismi, v katerih si francoska sekcija teroristične organizacije «Crni september* lasti požig v pariški veleblagovnici. V pismu je rečeno, da lastnik stavbe in podjetja, francoski Žid Marcel Bleustein - Bianchet finančno precej pomaga Izraelu, Policija dvomi v verodostojnost tega pisma. RIM. 28. - Lani je bilo v Italiji 10.421.399 učencev in dijakov. Predvidevajo, da se bo to število v novem šolskem letu, ki se prične v ponedeljek, povečalo za približno sedem - osem odstotkov. * * * VIDEM, 28. Na pobočju gore Chiampon so vojaki včeraj našli v Žaklju okostja šestih ljudi. Menijo, da gre za posmrtne ostanke iz druge svetovne vojne. * Ur * CANAKKALE (Turčija), 28. -Petdeset kilometrov južno od oetan; kov Troje so turški arheologi našli ostanke helenističnega templja posvečenega Apolonu.