Nasproti hotela
Slovan na Vran-
skem, ki bi bil za
goste iz ljubljan-
ske smeri, name-
ravajo urediti go-
stilno - za potnike,
ki bodo prihajali z
avtobusi iz celjske
smeri. Da ne bi bi-
lo nejasnosti in
zmede, bi med oba
objekta po projek-
tu postavili nekak-
šno šrango. Hudo-
mušneži predlaga-
jo, naj bi za učin-
kovitejšo razmeji-
tev pristojnosti o-
besili nanjo še na-
pis: »Skakanje čez
plot strogo prepo-
vedano!«
TO BOMO NAREDILI LETOS
y
VSTRAN Z NAČRTI V OBLAKIH — PREVEČ DEN ARIA PRI KUPCIH
/a letos KO bolj ali manj
/liane smeri gospodarskih gi-
banj in tudi te/nje po tem,
kjti naj bi ob koncu leta pri-
stali oz. se vsaj približali ci-
lju. Na osnovi takšnih te-
ženj smo si naredili tudi na-
črte, To je že konkretnejše
dejanje. Na širšem celjskem
območju ob tem niso držali
križem rok; ne doslej, ne le-
tos. Lahko bi zastran zasta-
vljenega dela za letos celo
tîdiii, da so se v mnogih de-
lovniJi organizacijah oprli na
realne možnosti — tako la-
stne kot družbene, dodobra
spoznali svoje mesto v sku-
pnem prostoru in v mnogih
primerih tudi vse tisto, kar
je potrebno še storiti, da so
v perspektivi ohranijo. Pa ne
samo to; realno se obeta več
delovnih mest, torej tudi
kruh Z3 tiste, ki prihajajo iz
šol.
Nekoliko konkretnejši od
samega uvoda smo lahko v
ni/^nju nekaierili dejstev, o
tem namreč, kaj na pragu
novega leta obetajo posame-
zne delovne organizacije sto-
riti za lastno stabilizacijo in
napredek. Toda ob stran za-
megljene perspektive. Ostani-
mo pri konkretnem, pri tem,
kaj bo možno narediti in do-
seči že letos.
V gospodarsko najmočnej-
ši — celjski — občini z go-
tovostjo planirajo 10-odstot-
ni porast industrijske proiz-
vodnje in ustrezno temu tu-
di porast celotnega dohodka.
S takSnim frendom bi C^elje
nekako sledilo konjunkturne-
mu letu, seveda pa to prina-
ša s seboj nevščenosti, izvi-
rajoče iz kronične nelikvid-
nosti. Torej ni skrb delovnih
organizacij predvsem večja
proizvodnja, boljša kakovost,
večja prodaja doma in na tu-
jem, ampak tudi — in pred-
vst'ni — kako spraviti »do-
mov« več kot 200 milijonov
dinarjev, kolikor jili je raz-
litih izven domačega območ-
ja. Tu gre za zaslužen denar,
za denar, ki bi ga gospodar-
stvo še kako potrebovalo. Ve-
čja proizvodnja bo zahteva-
la dodatna obratna sredstva,
vsled česar bo letos izreden
pritisk na bančna sredstva in
sredstva rezervnega sklada.
Možnosti celjskega potenci-
ala so, kot znano, omejene.
Toda ob dejstvo, da Ckîl.je na
gospodarskem področju še
zaostaja za drugimi regija-
mi, velja vendarle |>oudariti,
da bodo v letu 1970. tu stor-
jeni odločni napori za zaje-
zitev te tendence. V Olju
naj bi zato letos »vpregli« vsr
možnosti za odiločnejši korak
naprej.
Pred več leti začela, poz-
nje zamrznjena in spet od--
mrznjena investicija v žele-
zarni Štore — na kompleksu
Štore ii — 1и» aktivirana v
drugem polletju letos. Tako
bo nova val^jarna železarne
Šiore le načela obratovali. S
tem se odpirajo nekatere no-
ve možnosti o večjem s.ode-
iovanju celjske kovinske in-
dustrije in železarne glede
nadaljnje kovinske predela-
ve. čim več surovin in pol-
proizvodov naj bi pač finan-
cirali v ož.}<'m območju in
jih tako tudi vrednostno oj)-
lemenitili.
Nadal.jevanje na 6. strani
Celje. 14. januarja 1970 — Številka 2 — ЈлЛо XXIV — Cena (И) »ar
»VEC DENARJA NE POTREBUJEM, KER SEM KOT DIREKTOR GLEDA
:LIŠČA V 19 LETm KONČAL VISOKO ŠOLO SKROMNOSTI,« nam je
dejal dr. RADOVAN BRENČIČ, danes upokojeni rojak iz Trubarjeve
ulice v Celju, ko je izvedel, da mu je mesto Maribor za njegovo delo
namenilo eno izmed nagrad v znesku pol milijona starih dinarjev. Dr.
R. Brenčič je celotno vsoto nemudoma posredoval odboru za odkla-
njanje posledic potresa v Banjaluki. Pravi, da je za njegovo življenje
dovolj tistih sto pet starih tisočakov pokojnine. Foto: J. Sever
simpozu o alergijskih
boleznih dihal
Na drugem simpoaaju o	nju, so ise zbralli številmi spe-
alergijskih bole2!nih dihal za	olalisti in splošni zadravnilci
praktičnega zdravnika, ki je	s oeilijsikega in sloveonskegB
bü minulo soboto v Vele-	сЛхтобја. S svojo udeležbo
in razpravo pa so k še več-
jemu pomenu tega zanimive
ga srečanja prispevali tudi
zdravniki iz sosednjih rejyub-
lik. Pokroviteljstvo simpozija
je prevzela tovarna gospodinj-
ske opreme Gorenje iz Vele-
nja, gostje pa so si v pro-
stem času z velikim navdu-
šenjem ogledovali mlado ru
darsko mesto.
Iz referatov in debate ia
haja, da je alergijske bolez
ni dihal treba upoštevati kot.
bolezni, ki zavzemajo po ob-
segu eno prvih mest. Izpo
stavljeni so jim zlasti ljudje
v mestih z onesnaženim ozrač-
jem, delavci na delovnih me-
stih, polnih prahu, vlage aii
presiuhega zraka, otroci, ki
žive v slabih stanovanjih,
skratka tisti, ki so najbolj
podvrženi vplivom sodobnega
tempa življenja. Zdravniki so
zahtevali boljše pogoje za
zdravljenje alergijskih bolez-
ni dihal in v to vključiU tu-
di klimatsko 2airavljenje, M
se je zlasti pri otrocih 1кка-
zalo za zelo uspešno.
Simpozij o alergijskih bo-
leznih dihal je organizirala
alergološka sekcija slovenske-
ga društva v sodelovanju
z zdniženjem alergolov
SFR m regionalnim zdrav-
stvenim centrom v Celju.
I. B.
FRANCEK FRAKEU
Mej duš. Fifi, tudi inidva bova sedaj lahko šla
na Golte — dobil sem kredit...
PODELITEV PRIZNANJ
v sredo, 21. januarja bo
v veliki dvorani Narodnega
doma javna radijska priredi-
tev, ki jo prirejata uredni-
štvo Novega tednika in Ra-
dia Celje ter Občinski sin-
dikalni svet. Ob tej prilož-
nosti bomo podarild pri-
znanja najtxjlijéim celjskim
športnikom in športnicam ssa
lansko lefto ter priiznanja ob
koncu sindikalnih športnih
iger.
Na prireditvi, ka bo prva
te vrste v Celju, bodo na-
stopili tudi naslednji an-
sambli: narodno zabavni an-
sambel Bergerja iz Celja, an-
sambel črnskih pesmi iz
Šentjurja in ansambel Sin-
kope Cx'lja. Prireditelj pei
za vse obiskovalce, za katere
je prost vstop, pripravlja še
posebna presenečenja.
Vse, ki se bodo prihodnji
teden udeležili te zanimive in
enkratne športne prireditve v
Celju, prosimo, da so v dvo-
rani toóno ob 16. uri zaradi
direktnega radijskega pre-
nosa.
Na prirediiitvi se bodo
predstavili vsi letošnji naj-
boljši športniki v Celju, s
katerimi bomo imeli tuxii
krajše razgovore.
Toliiko za danes. Več pii
v številki Novega tednika, ki
bo iizšla na sam dan prire-
dit,ve, 21. januarja. Takrat se
bomo srečali v Narodnem
diomu.
IZREDNA NEPREVIDNOST
MOPEDISTA
Mopedist J02EF KAMENŠEK, 26, ia Nezbie se
je peljal iz Pristave proti Mestdnju in med vožnjo
gledal na levo. Nasproti je pripeljal vozaiik avtobiisa
— kcmbdja MIHA TKALEK!, kd je neprevidnega
mopedista opoeoril z zvočnim sdgnaJom. Kljub temu
se je Kamenšek zaletel v avtomobñ. Po trčenju
je obležal nezavesten s hudimi telesnimi poškod-
bami. Mopedist ni imea vozniškega dovoljenja. Od-
vzeli so mu kri za preiskavo, škode je za 3000
dinarjev.
ZAVIRANJE NA SPOLZKI CESTI
Iz Podplata je proti Rogaški Slatini peljal z
osebnim avtomobilom STANKO VOLOVŠEK, 31,
ko mu je v Tekačevem pripeljal nasproti s tovoor-
nim avtomobilom in prikolico FRANC BOHAK, 31,
iz Sp. Sečova. Volovšek je pričel zavirati, vendar
ga je zaneslo na spolzki cesti v tovornjak. Zlomil
si je nogo. škode na avtomobilih je za 15.000 di-
narjev.
TRČENJE TOVORNJAKOV
Voznik tovornega avtompbila STANE GRABNEK,
43, je vozil iz Arje vasi proti Velenju. V Bevčah
je zaradi neprimerne hitrosti in ker mu je pripeljal
nasproti tovornjak SILVA PREISKARJA, 36, iz Lo-
čice, pričel zavirati. Avtomobila sta trčila'. Stane
Grabner si je zlomil nogo in poškodoval obrae,
škodo so ocenili na 45.000 dinarjev.
NESREČA V TRNOVCU
Voznik osebnega avtomobila VINKO KOLAR, 50,
iz Celja je pripeljal v križišče cest III. reda Voj-
nik — Ponikva v Tmovou ter na, kratki razdalji
nenadoma zagledal pred seboj osebni avtomobil
JAKOBA BELAKA, 27, iz Dramelj. Oba voznika sta
močno zavrla, vendar trčenja nista preprečila. Lažje
poškodbe je dobila sopotnica v prvem avtomobilu
MARIJA KOLAR, 44. Na vozilih je škode za 6.000
dinarjev.
SMRT NA PROGI
Tretja žrtev v tem letu je 67-letm železniški
upokojenec JANEZ KUKOVIČ, ki je podlegel zaradi
hudih poškodb v nesreči na železniški progi med
postajama Brestanica in Blanca.
Kukovič, ki stanuje ob progi, je šel dopoldne z
vedrom po vodo k oddaljenemu studencu. Zaradi
naglušnosti ni čul električne lokomotive, ko se je
vračal. Lokomotiva je prihajala za njim po tiru,
kjer je hodil. Zbila ga je s proge. Dobil je tako hude
poškodbe,^a je podlegel na kraju nesreče.
OTROCI PAZLJIVO PREČKAJTE
CESTO
IVO BAKIJA, 29, iz Celja je vozil z osebnim avto-
mobilom iz Žalca proti domu. V Dobriši vasi je na
pokopališču stal avtobus, ko je nenadoma izza njega
prečkala cesto z desne na levo 14-letna NEVENKA
SITAR iz Dobriše vasi. Voznik jo je zadel v desno
nogo tako silovito, da jo je zbilo daleč naprej, kjer
je obležala nezavestna. Dobila je hujše poškodbe.
NEVARNO SREČANJE
Voznik tovornega avtomobila JOŽE JERMAN, 42,
iz Vižmarij je peljal iz Velenja proti Arji vasi, njemu
nasproti je privozil z osebnim avtomobilom IVAN
DEBELAK, 53, iz Velenja. Zaradi poledenele ceste
in zaviranja oziroma nepazljivosti voznikov, je pri
srečanju vozili zaneslo, da sta trčili. Telesnih po-
škodb k sreči ni bilo, materialno škodo pa so oce-
nili na 9.000 dinarjev.
AVTOMOBILA STA SE OPLAZILA
Nesreča se je zgodila na Gomilskem zaradi ne-
primerne hitrosti.
ZLÄTKO VITANC, il, iz Šmatevža je vozil skozi
Gomilsko po cesti III. reda z osebnim avtomobi-
lom, ko mu je pripeljal nasproti voznik osebnega
avtomobila ANTON KRIŽAN, 31, iz Lopate, Zaradi
poledenele ceste in ker nista prilagodila hitrosti,
sta se vozili oplazili. Škode je za 1000 dinarjev.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
NA KRIŽIŠČU
Voznik osebnega avtomobila BOGDAN ROMIH,
34, iz Celja je iz smen Ljubljane pripeljal v križi-
šče Gregorčičeve in Ipavčeve ulice úi počakal, da
bi zavil v levo. Ko je že zavijal v Ipavčevo ulico, je
рк) Gregorčičevi pripeljal kolesar VINKO KOLAR
in se zaletel v prednji del avtomobila. Poškodoval
si je roko.
OD PONEDELJKA DO PONEDELJKA
v sedmih dneh se je na širšem celjskem območju
zgodilo 30 prometnih nesreč. Ena oseba je izgubila
¿viljenje, štiri so bile težko poškodovane, dve ia^e.
Materialno škodo so ocenili rta 122.000 dinarjev.
Tako je bilo letos na celjskem področju do П.
januarja že 52 prometnih nesreč.
štej an Kovač, 51, Celje, na
delu si je poškodoval levo
koleno; Janez Pukl, 27, Zg.
Grušovlje pri Šempetru, s
pločevino se je pjoškodoval
po desni roki; Marija Bur-
nik, 29, Celje, padla je in si
poškodovala desno zapestje;
Muhamed Kovačevič, 37, Ce-
lje, tračnice so mu stisnile
prste desne noge; Cvetko Gaj-
šek, n, Celje, vodna črpaa-
ka mu je poškodovala prste
desne roke; Anton Krivec, 34,
Šmartno ob Dreti, hlod mu
je poškodoval desno nogo;
Henrik Kropej, 35, Radna
vas pri Zrečah, pri delu mu
je železo poškodovalo levo
nogo; Ditrih Janič, 31, Vele-
nje, pri delu si je poškodval
levo roko; Mirko Jevševar,
18,	Pongrac pri Grižah, pri
delu si je p>oškodovai desno
roko; Josip Tepeš, 41, Roga-
tec, s steklom si je poškodo-
val desno roko; Alojz Les-
kovšek, 41, Lokovica pri šoš.
tanju, padel in si poškodoval
levo ramo; Marija Uplaznik,
19,	Matke pri Preboldu, pri
delu si je poškodovala desno
roko.
CELJE
Poročilo Se je 36 parov, od
teh: Vrane Vrečar in Regina
Jelen, oba iz Maribora; Lud-
vik Jevšinek in Marija Roz-
man, oba iz Celja; Marjan
Pukl, Strmec in Marjeta Bo-
naja, Celje; Ivan Galič in
Helena Teržan, oba iz Celja;
Stanko Novak, Ljubljana in
Terezija Križnik, Celje; Ivan
Kolar, Celje in Marija Cen-
celj, Petrovče; Bruno Toplak
in Olga Glasenčnik, oba iz
Celj^; Zdenko Puncer, Celje
in Julijana Juhart, Slovenske
Konjice; Stanislav Koštomaj,
Šentjur in Ingeborg Regor-
šek, Celje ter Dušan Gregi
in Cvetka Pintar, oba iz Ce-
lja.
HRASTNIK
Jožef Onišak, uslužbenec,
Maribor in Karla Flisek, na-
takarica, Hrastnik; Ciril Bec,
uslužbenec. Obrežje in Mar-
jetka Sebasu, delavka. Bmi-
ca; Božidar Dacar, delavec.
Brezno in Todora Tosić, de-
lavka, Dol ter Ernest Sihur,
elektromehanik in Nevenka
Laneger, uslužbenka, oba iz
Hrastnika.
t
LAŠKO
Jože Guček, šofer in Mar-
tina Pusar, poljedelka, oba
iz Velikih Grahovš; Anton
Marot, delavec, Olešče in Li-
dija Brečko, delavka, Marija
Gradec; Oto Knez, šofer.
Rimske Toplice in Darinka
Ožeg, trg. pomočnica. Glo-
boko; Vinko Vintar, ključav-
ničar, Vrh pri Sevnici in Ma-
rija Jurkošek, sobarica, Se-
draž; Alojz Požlep, delavec,
Tevče in Marija Košir, polje-
delka, Kuretno; Marjan Vresk,
ključavničar. Razbor in Te-
rezija Sotlar, uslužbenka, Ra-
deče; Mihael Kunej, ključav-
ničar, Sevnica in Cvetka No-
vak, uslvižbenka, Radeče; Bo-
gomir Samec, delavec, Za^
grad in Ivanka Benedičič, de-
lavka, Železniki; Franc Ko-
vač, delavec. Stari dvor in
Leopoldina Košir, Trbovlje;
Feliks Ramovž, delavec. Rar
dece in Ivana Močnik, delav-
ka, Jelovo; Alojz Pavlin, de-
lavec, Radeče in Ivana Moč-
nik ,delavka Jelovo, Alojz Pa-
vlin, delavec in Marija Muser,
oba iz Radeč; Alojz Tomplak,
delavec, Šmarje in Štefanija
Majdič, delavka. Stari dvor;
Marijan Zakošek, poljedelec,
Lahov graben in Ivana La-
pornik, poljedelka, Paneče ter
Franc Šmid, delavec in Jelka
Kajtna, gospodinja, oba iz
Zidanega mosta.
RADEČE
Poročilo se je devet parov
naših državljanov, ki so tre-
nutno na delu v Nemčiji.
SLOVENSKE KONJICIE
Jurij Firn, 28, električar in
Matilda Obrul, delavka, oba
iz Konjice; Pavel Krančan,
25, kovač, Vitanje in Silva
Bezenšek, 19, Zg. Zreče; Av-
gust Potnik, 61, upokojenec,
Zreče in Antonija Skrbinšek,
51, Konjiška vas;Vasilij Rac,
23,	Brezovica in Ljudmila
Kostanjšek, 22, St. Slemene;
Franc Kodrič, 22, strugar,
Nova Dobrava in Marija Ku-
kovič, 21. Dobrava; Mladen
Majcen, 22, str. ključavničar.
Nova Dobrava in Nada Lepši-
na, 21, gradbeni tehnik, Zg.
Zreče; iMaks Iršič, 23, dela-
vec in Kristina Gobec, 20,
oba iz Blata; Martin Senica,
27 in Marija Ofentavšek, trg.
pomočnica, oba iz Tepanja;
Miro Pastirk, 22, strugar. Lo-
če in Jožefa Lešnik, 18, škal-
ce; Vincenc Bezenšek, str.
ključavničar, S. Konjice in
Marija Ribič, trg. pomočnica,
škalce; Vladimir Ribič, 23,
Žiče in Karolina Potočnik,
24,	Nova vas; Stanislav Pav-
rič, 24, inženir, škalce in Ka-
rolina Leskovar, 20, Brezje
pri Ločah; Vladimir Ristič,
25,	str. ključavničar, Tepanje
in Jerica Podlunšek, .20, oba
iz SI. Konjic; Miran Kranjc, I
24, vodnik, in Marija Falnoga,
23, slaščičarka, oba iz SI.
Konjic; Martin Gorinšek, 29,
delavec in Terezija Podgor-
šek, oba iz Dobrneža; Osvald
Rebernak, 28, usnjar, Gabrov-
nik in Nežika Veber, 30, Ke-
belj; Štefan Košič, 24, Pod-
gorje Ln Štefka Špes, 19, Be.
zina.
ŠENTJUR PRI CELJL
Emil Antlej, 25, delavec in
Ivanka Guček, 23, poljedelka,
oba iz Hrušovja; Stanko
Drobnak, 22, delavec in Da-
nijela Prosenjak, poljedelka,
oba iz Ostrožnega pri Ponik-
vi; Ivan Planko, 20, poljede-
lec, Loke pri Planini in Justi-
na Gračner, 19, poljedelka,
Blatni vrh; Mate Rogič, 31,
delavec in Štefanija Ander-
luh, delavka, oba iz štor.
ŽALEC
Albin Bučar, 42, Studence
in Ivana Sobočan, 43, Hotiza;
Teodor Tanšek, 28, Polzela
in Marija Kališnik, 20, Letuš;
Jožef Jelen, 24, Polzela in
Frančiška Pečovnik, 23, Tešo-
va; Filip Križnik, 22, Zg. Mot-
nik in Marijana Pečovnik,
19, Tešova; Ivan Jovan, 20
in Marija Žerjav, 20, oba iz
Črnove; Franc Terčak, 25,
Polzela in Angela Tavčar, 19,
Breg pri Polzeli; Jožef Hero,
dež, 23, Gornja vas in Štefa-
nija Vajncerl, 20, Tmava;
Ivan Rančigaj, 32 in Štefani-
ja Klemen, 31, oba iz Gomil-
skega; Dušan Les jak, 22, Le-
vee in Helena Ogrizek, 19,
Celje; Franc Jelenko, 37, Kav-
če in Stanislava Verdev, 35,
Podkraj; Franc Rojnik, 25,
Ljubljana in Helena Puncer,
22, Sp. Gorče; Ernest Ozval-
dič, 28, Velenje in Antonija
Falant, 16, Železno; Milan
Goubar, 18, Celje in Milica
Jazbec, 16, Gotovlje; Aki Ollu-
ri. 33, Ljubljana in Teodora
Breznik, 30, Kasaze; Milan
Kranjc, 24 in Lucija Ašenber-
ger, 16, oba iz Migojnic; Sta-
I nislav Vovk, 21, Pirešica in
' Ana Drev, 19, Prelska; Ervin
Pospeh, 35, Griže in Florjana
Ramšak, 21, Letuš; Roman
Gračnar, 23, in Olga Mohor-
ko, 23, Dobrteša vas; Franc
Riipnik, 29, Laše in Ljudmila
Pavline, 29, Vrbje; Karol Ri
bič, 23, Žalec in Marija Ram-
šak, 21, Šempeter; Vincenc
Krašovic, 26, Sp. Gorše in
Martina Zavec, 24, Mali vrh,
Karel Fonda, 23, Rakovlje in
Ivana Švajger, 20, Polzela;
Ivan Jelen, 25 in Terezija
Ograjenšek, 19, oba iz Kal ter
Tranc Dušak, 21, Hramše in
Marjana Jezernik, 19, Ponik-
va.
CELJE
44 dečkov in 33 deklic
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 1 deklica
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deček in 1 deklica
ŽALEC
1 deček
CELJE:
Drago Brodnik, 23, Celje;
Ana Smodej, 80, Šmartno v
R. dolini; Marija Hrastnik,
75,	šmarjeta; Ignac Kajtna,
64, R. TopUce; Viktorija Go-
lič, 42, Sešče; Alojzij Gričar,
68,	Loka pri Zidanem mostu;
Leopoldina Krivec, 62, Zibi-
ka; Terezija Oienšek, 37, Go-
rica pri Dobrni; Jožef Slap-
шк, 68, Kokarje; Jože Oblak,
69,	Laziše; Franc Smrdel, 41,
Prekorje; Marija Just, 74, Za-
bukovica; Rudolf Lorenčak,
53, Celje; Marija Pole, 70, Ce-
lje; Olga Ropotar, 73, Celje;
Franc Mravlak, 73, Celje; Te-
rezija Slatinšek, 67, Klane pri
Dobrni; Robert Cesare, 2 me-
seca, Homec; Marija Škra-
bar, 63, Pongrac; Zdravko
Slatinšek, 33, Savina; Fani
Zgojznik, 64, Loka pri Mozir-
ju; Justina Kuštrin, 69, Ce-
lje; Leopold Posinek, 74, Laš-
ko; Marija Drač, 69, Dobrina;
Anton Vrabič, 72, Celje; Aloj-
zija Peci, 71, Žalec; Franc
Kompan, 62, Celje; Jožefa
Mastnak, 73, Celje in Dragi-
ca Ojstrič, 2 meseca, Llpo-
glav.
HRASTNIK:
Магдја Markelj, 92, upoko-
jenka, Hrastnik; Ana Hrib-
šek, 70, upokojenka, Hrast-
nik; Frančiška žager, 89,
preužitkarica, čeče; Angela
Vnuk, 80, upokojenka, Hrast-
nik; Marija Potrpin, 60, upo-
kojenka, Hrastnik; Ana Beli-
na, 48, Zibika.
LAŠKO:
Ana šeme, roj. Vresk, 89,
druž. upokojenka, Svibno;
Ana Kovačič, 78, soc. podpi-
ranka. Laška gora; Alojz Mo-
rine, 65, upokojenec. Suha
dol; Agata Kranjc, roj. Ta-
car, 87, gospodinja, Marijina
vas; Alojz Klenovšek, 74,
preužitkar, Lokavce; Rudolf
Horjak, 71, Brodnice; Anton
Kladnik, 46, kmet. Vel. Gra-
hovše; Uršula Bezgovšek, 63,
poljedelka, Olešče; Antonija
Pušnik, roj. Bobnič, 75, pre-
užitkarica, Cumovec; Vincenc
Jančič, 55, poljedelec, M.
Grahovše; Valentin Bratec,
63, kmet. Poiane; Helena Jan-
čič, roj. Kopriyc, 94, preužit-
karica, Male Grahovše; Sta-
nislav Stvarnik, 54, upokoje-
nec, Laško.
RADEČE:
Franc Drmelj, 68, Bnmk in
Ana Šeme, 89, Svibno.
SLOVENSKE KONJICE:
Marija Senič, 82, SI. Konji-
ce; Helena Bezovnik, 74, Sp.
Grušovje in Terezija Furman,
81, Konjiška vas.
ŠENTJUR PRI CELJU:
Tomaž Jug, 68, kmetovalec,
Dramlje; Jožefa Podgoršek,
76,	preužitkarica, Pletovarje;
Antonija Jevšenak, 72, kme-
tovalka. Grušče; Terezija Lu-
bej, 84, upokojenka, Dram-
lje; Matilda Žurej, 82, pre-
užitkarica, Hrastje; Jožefa
Pilko, 67, preužitkarica,
Hrastje; Helena Golež, 75,
preužitkarica, Tmovec in
Marija Gračner, 70, kmetoval-
ka, Kranj čica.
ŠMARJE PRI JELŠAH:	j
Frančiška Bele, 73, Trlič-
no; Alojz Jerič, 46, Donačka
gora; Janez Drofenik, 76,^Str-
mec pri Rogatcu; Franc ;
Kunst, 68, Trebče; Jožef Do- :
b^na, 72, Ples; Brigita Bre- '
zovec, 3 mesece, Lastnič;
Apolonija Pirš, roj. Jagrič, j
45, Lastnič; Andrej Cebular, <
85, Zg. Kostrivnica; Gregor i
Fric, 69, Tekačevo; Alojz Ko- ¡
lar, 65, Završe pri Grobel-
nem; Franc Gorjup, 75, Zadr- I
že; Jožef Majcen, 65, Sodna
vas; Terezi.ia Strašek, 75, Ce-
ste; Anton Kamenšek, 67, Do-
načka gora; Florjan Berginc,
73, Ceste; Marija Krivec, roj.
Marš, 66, Zg. Negonje.
Ž.\LEC
Terezija Zidanšek, roj- Me-
lenšek, 72, delavka, Zg. Sel-
ce; Frančiška Tkavc. 77, upo-
kojenka, Polzela; Marija Ro-
mih, roj. Jager, 76, soc. pod-
piranka. Polzela; Franc Ko-
ren, 73, kmet Arja vas; Franc
Parašuh, 72, dolavec, Sp.
Grušovlje; Ana Bordon, roj.
Moženič, 83, upokojenka, Ce-
lje; Anton Cizej, 68, kmet,
Poljče; Kristina Florjane,
roj. Gajšek, 66, upokojenka,
Ločica ob Savinji; Franc
Blatnik, 75, soc. podpiranec,
šmatevž; Marija Košica, roj.
Semprimožnik, 73, kmetoval-
ka, Vologa; Konrad Kos, 56,
kmet, Pondor; Friderik Rito-
nja, 68, upokojenec, šmatevž;
Stanislav Jelen, 17, delavec, I
Andraž; Alojz Lorgar, M, \
upokojenec, Žalec.
Tako prazna, kot je celj-
ska tržnica v teh dneh, je
običajno samo pozimi. Kljub
majhnemu številu prodajal-
cev in skromnim količinam
zelenjave ter sadja, pa celo
to ostaja. Kajti mraz marsi-
katero gospodinjo prepriča,
da je bolje kupovati v samo-
postrežni tgovini, pa čeprav
bo iwleg dveh dobrih čebul
našla v zavojčku tudi eno
gnilo. Na tržnico jih zanese
le še sredi talna in ob so-
botah, ali pa tedaj, kadar
hočejo kupiti sveža jajca, ki
so po 1,10 ND.
Sicer pa veljajo na tržni-
ci takele cene: krompir je
še vedno po 1 dinar, solata
po 6, motovileč in radič po
15, špinača pa po 15 do 20
dinarjev kilogram. Glavnato
zelje prodajajo po 1,60 ND,
kislo po 2,60, enako ceno pa
ima tudi kisja repa.
Jabolka so po J dinar do
1,20 ND, suhe slive pa po
3,50. Najbolj gredo seveda v
promet banane po 5,60 in
pomaranče ter mandarine.
Zainje čase ostaja tudi
precej mlečnih izdelkov, to
pa predvsem zato, ker je teh
izdelkov tudi veliko več kot
jih je bilo včasih.
S polic študijske
knjižnice
Grazer und Münchener Bal-
kanologische Studien. Mün-
chen 1967. S. 33314/2.
Das romanische Element
am Balkan. München 1968- S.
33314/7.
Markovic M.; Kibernetika
i njena primena. Beograd
1967. S. 33316.
Dolenc A.: Asinhronski
stroji. Ljubljana 1969. S.
33318.
Blejec M.: Statistične me-
tode v gozdarstvu in lesar-
stvu. Ljubljana 1969. S. 33319.
Hillebrandt P.: Gruppen-
unterricht. Wien 1956. S,
33322.
Djelatnost KPJ do aprila
1941. na području Karlovca,
Korduna, Like i Pokuplja.
Karlovac 1969. S. 33324/1.
Georgijević К.: Hrvatska
književnost od XVI do XVIII
stoljeća u sjevernoj Hrvat-
skoj i Bosni. Zagreb 1969.
S. 33326.
lani tretji, КЛКО letos? — Mlada ekipa Železnic arskega košarkarskega kluba Celje je vse boljša. Lani
so v republiškem tekmovanju osvojili odlično tretje mesto, Tone Sagartin pa je postal celo kandidat za mia
diiisko di-žavno reprezentanco. Stojijo od leve proti desni: Ževart, Novak, Pešec, Leskovar, Jug, trener Cepin,
Leskovšek, Tomašič, Erjavec in Sagadin.
I. ZIMSKE IGRE PIONIRJEV
SREČANJE BO NA GOLTEH IN V CELJU 28. И. IN 1. III.
Jugoslovanske pionirske
igre bodo v letošnjem letu
razširili tudi na I. zimske ig-
re pionirjev, ki bodo na Gol-
teh in v Celju 28. februarja
ter 1. marca letošnjega leta.
Tiste dni se tjo v Celju
zbralo preko 400" najboljših
pionirjev iz vse Jugoslavije.
Seveda bo to le zbor tistih
najboljših, saj bo na pred-
tekniovanjih nastopilo po po
sanTiznih krajih in republi-
kah več desettisoč pionirjev.
Da je organizator izbral prav
Celje za prireditelja I. zim-
skih iger pionirjev ni zgolj
slučaj. V okolici mesta so
odlična smučišča, v samem
mesiu pa lep in moderen le-
deni StPiJiOQ.
Tako bo Celje prizorišče
drsalnih športov in seveda
slavnostne otvoritve tekmo-
vanja. Na Golteh, novem re-
kreacijskem centru, pa se bo-
do vsi najboljši pomerili v
alpskih disciplinah, v gorski
vasici šmihel nad Mozirjem
pa v sankanju. Seveda balo
pionirji tudi tekmovali v
smučarskih skokih na 20. me-
trski skakalnici.
Namen iger je, da bi smu-
čanje še bolj vzljubilo večje
število pionirjev. Zimski
športi ne nudijo samo obilo
športnega užitka, temveč tu-
di rekreacijo. Ne nazadnje
pa bodo igre pomenile zbor
mlatdega rodu, ki bo prav v
Celju in na Golteh navezal
nove stike in nova poznan-
stva.
Najprej bodo tekmovali na
občinskih prvenstvih, naj-
boljši na republiških in kon-
čno se bodo najboljši med
najboljšimi srečali še na I.
zimskih igrah pionirjev v Ce-
lju in na Golteh. To bo do-
godek, ki ga zlasti pionirji
ne bcHlo nikoli pozabili.
T. VRABL
predvsem igrišče
OB OBČNEM ZBORU ŽKK CELJE
Po dveh letih so imeli zad-
njo soboto redni letni občni
zbor člani železničarskega
košarkarskega kluba Celje.
Ing. Jože Geršak, predsednik
kluba, je orisal stanje v klu-
bu in poudaril, da je trenut-
no največji problem Igrišče.
Košarkarji so namreč eni
redkih, ki nastopajo v repub-
liški ligi in nimajo lastnega
^rišča ter tako tudi zmanj-
šane pogoje za normalno in
sistematično delo. Seveda pa
igrišče ni samo njihov pro
blem, ampak problem Celja,
kjer se vse bolj pojavljajo in
bo upravičene zahteve po po-
stavitvi dvorane za male
športe. Ker pa bi tisti, ki
dvorano ix>trebujejo, sami
težko zbrali sredstva, bi bila
potrebna skupna akcija, kjer
bi s skupnimi močmi zbrali
toliko sredstev, da bi lahko
postavili prepotrebno dvo-
rano.
Nekateri dvorani nasprotu-
jejo in se skrivajo za steno
»novih telovadnic« in »mno-
žičnosti« ter »rekreativne-
ga športa«, kar pa v dani si-
tuaciji ne bo popolnoma
držalo. Prepričan sem, da
tudi brez kvalitete, športni-
kov, ki ' »vlečejo« ljudi na
stadione, ne more biti mno-
žičnosti. Tudi in predvsem
v Celju imamo za to trditev
vrsto argumentov, če dvora-
ne ne bo, je vprašanje, kje
bomo s kvaliteto malih špor-
tov v Celju čez nekaj let.
Kdo bo takrat podpisal
osmrtnico? Verjetno ne bo
heroja, ki bi to zmogel. Za-
kaj, pa verjetno vsi vemo.
Trenutno v košarkarskem
klubu tekmuje 72 tekmoval-
cev v članski, mladinski, dveh
pionirskih in ženski ekipi.
Program: sistematično delo
z vsemi ekipami, igrišče z
razsvetljavo, močnejša mate-
riatoia baza, večja pozornost
do propagande, ix)večanje
števila stroikovnih delavcev,
plačevanje članarine, vodenje
kronike kluba in povsod se
boriti za zgraditev športne
hale. Seveda pa bodo sode-
lovali na vseh obveznih tek-
movano'iih. Klub je v zadnjih
letih po zaslugi prizadevnih
športnih delavcev dosegel iz-
reden napredek in mirno
lahko zapišemo, da je to
eden redkih klubov v Ce-
lju, ki vodi pametno šport-
no poliitiko.
T. VRABL
STANKO JELEN
Nepričakovano je umrl
Stanko Jelen, star ko-
maj 18 let. Doma je bil
v Andražu nad Polzelo,
v šolo pa je hodil na
Polzelo. Kmalu po kon-
čani šoli se je zaposlil
in komaj bi lahko bil
v pomoč staršem, je
njegovo življenje ugas-
nilo.
Med vrstniki in dru-
gimi ljubitelji smuča-
nja je bil znan tudi kot
dober smučar — ska-
kalec v SK Oljka v .'In-
dražu.
Vsi, ki so ga poznali,
se ga bodo vedno spo-
minjali.
Smučarski kluib Cfljka An-
draž in TVD Partizan Polze-
la sta preteklo nedeljo otvo-
rila novo SOnmetTsIko smu-
čarsko skakalnico. Vse pri-
znanje zaslužijo mladi ska-
kalci iz Založ pri Polzeli, ki
so s prostovoljnim delom na-
pravili ta objekt. Po otvori-
tvi so bili meddruštveni sko-
ki, katerih so se udeležiH
skakalci iz Mislinja, SK Vele-
nje, SK Oljka Andraž. Izlet-
nika Celje, Lokovice in TVD
PartKzana Polzela. Skupno je
tekmovalo 42 skakalcev. —
Rezultati — člani: 1. Krev-
selj (SK Velenje) 195 točk
24, 24), 2. čepelnik (Velenje)
172 točk (20, 23), 3. Jesenič-
nik (Mislinje) 167 točk (21,
21,5) itd. Mladinci: 1. .Jerele
(Mislinje) 171 točk (21, 22,5),
2. Kemenc (Mislinje) 163,5
točk (19,5, 21,5), 3. Čeh (Lo-
fcovica) 161 točk (20, 20,5)
itd. Pionirji: 1. Virant (Ve-
lenje) 131 točk (16, 18), 2.
Dedič (Velenje) 114,5 točk
(14, 15), 3. Drobež (Andraž)
114' točk (12,5, 15,5 m) itd.
3 prireditvijo, ki si jo je ogleda-
lo okoli 500 gledalcev so bili
zelo zadovoljni. Nedvomno je
ta športni objekt za smučar-
je skakalce iz Savinjske do-
line velika pridobitev.
V	nedeljo bo SK Oljka
Andraž nad Polzelo prire-
di na tamkajšnji 50-me-
trski skakalnici meddiaištve-
ne smučarske skoke. Priče-
tek tekmovanj bo ob 14. uri.
Na mesečnem šahovskem
brzotumirju šahovske sek-
cije TVD Partizan Polzela
za mesec januar sta bila naj-
boljša Vošnjak in Rojnik s
8,5 točk pred Brišnikom 7
točk itd. Nastopilo je 12 ša-
histov.
V	nadaljevanju tekmovanja
v celjski šahovski podzvez-
ni ligi je Savinjčan I. doma
dobil srečanje brez borbe z
rezultatom 4:0. (3ostje iz Ro-
gaške Slatine niso prišli na
srečanje. Druga ekipa pa je
gc tovala v Celju in s Cin-
karno izigubila gladko 4:0. Po
sedmem kolu tako vodi s 35
točkami Savinjčan I., dru-
ga ekipa Savinjčana pa je s
16 točkami na 8. mestu.
T. Tavčar
20 LET
PREDSEDNIK
50 LET ŠAHOVSKE
ORGANIZACIJE
NA SLOVENSKEM
Lanska sezona je bila za
celjske šahiste izredno uspe-
šna, saj so se uspehi vrstili
kar po tekočem traku in
končali z osvojitvijo II. me-
sta na republiškem moštve-
nem prvenstvu. Dr. Anton Ko-
vač je že dvajset let pred-
sednik CŠK in ker letos po-
teka 50-to leto, kar je bila
v CJelju ustanovljena .lov-
ska organizacija srrio ga Pro-
sili za krajši razgovor.
Zakaj ste se odločili prav
za šahovsko igro?
»Za šah sem se začel za-
nimati že v šolskih klopeh
in to mi je ostalo vse do da-
nes.«
Kaj nam lahko poveste o raz-
voju šaha v Celju?
»Celje je bilo med prvimi
mesti, kjer se je po 1. sye-
tovni vojni začel igrati šah.
Tudi med obema vojnama se
je šahiranje nadaljevalo, Ce-
ljani pa smo bili med prvi-
mi, ki smo vzpostavili stike
tudi s klubi iz sosednjih dr-
žav. Po vojni smo p>onovno
ustanovili CŠK, ki je s sis-
tematičnim delom dosegal iz
leta v leto lepše rezultate.«
50 let obstaja klub, 20 let
ste predsednik tega kluba.
»Kot sem uvodoma pove-
dal je celjski šah med naj-
starejšimi v Jugoslaviji. Po-
sebno značilno za takratni
čas je ne samo čisto zanima-
nje za šahovsko igro, temveč
je klub združevad tudi zave-
dne Slovence in gojil narod-
no zavest, že sedaj se pri-
pravljamo, 'da bomo visoki
jubilej prosdavüi v tednu fe
stivala šaha v Celju. Tako
dolgo pa vztrajam kot pred-
sednik CŠK zato, ker imam
veliko pomoč šahovskih en-
tuziastov.«
S, PERTINAČ
EDDRUŠTVENO TEKMO-
VANJE V STRMCU
Meddruštvenega tekmovanja v smučarskih
skokih na 20-metrski skakalnici v Strmcu se je
udeležilo 27 tekmovalcev iz Lopate, Ljubečne
Celja, Vojnika in domačini. Med pionirji je
zmagal domačin Milan Kovač, med mladinci
Vojničan Ludvik Mlinar in med člani Martin
Vrečer iz Oelja.	O. SAMEC
KOLIKO TEČAJNIKOV? — Med šolskimi po-
čitnicami bo v Braslovčah 10 tečajnikov, Pre-
boldu 110, Grižah 30 in Šempetru 30. Največ jih
bo na smučiščih v Libojah, kjer se bodo od
časa do časa srečevali mladi tečajniki Žalca,
Prebolda, Šempetra itd. V Libojah bo â&D iz
Žalca omogočilo tečajnikom cenejšo vožnjo z
vlečnico.	A. VIDMAJER
MLADI NA CELJSKI KOČI — Smučarski
klub Izletnik je prijipravil prve letošnje tekme
v veleslalomu na Celjski koči. Na teh tekmah
je sodelovalo kar 52 mladih tekmovaicev. ki so
za začetek sezone prikazali več kot zadovoljivo
kvaliteto. Proga je bila dolga 470 metrov, z višin-
sko razliiko 150 metrov in je imela 35 vranic.
Zmagovalci so bili ~ članice: šorn (Izletnik)
56.8; — Starejši mladinci: Hren (Mozirje) 45.0;
— Mlajši mladinci: Veb&r (Žalec) 50.6; — Mlaj-
še mladinke: Dostal (Izletnik) 52.8; — Starejši
pionirji: Kopiitar (Izletnik) 52.4; — Mlajši pio-
nirji: Traitr^ik (štore) 54.0; — ^Mlajše pionirke:
Jug (Izletnik) 56.2.	jk
ZAKAJ NE DVA AVTOBUSA — Lepa in
sončna sobota in nedelja sta privabila na Celjsko
kočo štennlne smučarje rekreativce. Poleg tega
pa so se v nedeljo udeležili tekmovanja tudi»
mladi šiportniki vseh smučarBlkih siredišč iz celj-
skega smučarskega področja. Celotno tekmova-
nje in smučanje je popolnoma usipelo žal pa
je bM zaključek slab. Pri vrnitvi v Celje je en
sam avtobus bil znatno premalo za prevoz vseh.
Nemara bi lahko Izletnik v nedeljah pripravil
2» prevoz smučarjev vsaj dva avbobuisa. jk
ČETRTA ZMAGA V INTER
POKALNI LIGI
Celjski hokejisti so uspešno zaključili prvi
del inter pokalnega tekmovanja, v katerem na-
stopa še pet avstrijskih klubov. V za.dnji tekmi
so v nedeljo dopoldne na domačem drsališču
odpravili moštvo graškega ATSS 5:4 (3:1, 1:2,
1:1). To je bila lepa in zanimiva igra, čeprav
led ni bil takšen, da bi dovoljeval hitro igro.
Skupna bilanca prvega dela prvenstva je za
Celjane ugodna: dosegli so štiri zmage in zapi-
sali le en poraz. Glede na dosedanji in ne pov-
sem znani razplet tega tekmovanja, se zdi, da
se bo borba za najboljša mesta razvila med Kap-
fenbergom, Leobnom in Celjem. Celjani bodo v
drugem delu prvenstva potovali v Leoben in. se
doma srečali s Kapffenberggm, razen tega bodo
v Gradcu igrali še z drugÄn moštvom ATSE,
vtem ko bodo doma gostili še GS V in GAK II
iz Gradca.
TÜDI LETOS FiEPUBLIŠKI PRVAKI?
Hkrati z republiškim prvenstvom v hokeju
na ledu za mladince se bo že v soboto, 17. t. m.
začelo enako prvenstvo za člane. Namesto pred-
videnih štirih, se bodo tega tekmovanja udele-
žila le tri moštva in to: Kranj, Tržič in C!elje.
V enaki konkurenci je poteklo tudi lansko tek-
movanje. škoda le, da se moštvo iz Prevoj ni
odločilo za nastop v tem tekmovanju, zlasti še,
ker bi to p->meaiilo prvo preizkušnjo za mlado
moštvo.
Glede na to, da niiiti v Кгагцји niiti v Tržiču
nimajo ustreznih drsališč, se bodo vsa srečanja
med Tržičem in Celjem ter Kranjem in Celjem
odigrala v celjskem mestnem parku, torej tudi
tista, ko bi morali celjski hokejisti nastopiti v
Tržiču oziroma Kranju. Ne glede na to pred-
nost, imajo Celjani vse upe, da tudi letos osvo-
jijo naslov republiškega prvaka.'
Prva tekma bo v soboto, 17. t. m. zvečer v
Ceilju in to proti Tržiču. Preostale tekme pa
bodo še 27., 29. in 31. januarja, vsakokrat v Celju.
Spored hokejskih tekem p» bo že pirve dni
februarja izpopolnjen z dvema igrama z ekipo
Elgartove gimnazije v Brnu.
ZREČANI PRESENETILI
VELENJČANE
V	nadaljevanju podzveznega šahovskega pr-
venstva je bilo v 6. kolu doseženih več presene-
čenj V prvd vrsti moramo omeniti neodločen
rezultat Zreč v srečanju proti Velenju. Rezultat
2 : 2 je več kot uspeh za domačo ekipo. Neod-
ločeno sta igrala tudi CŠK in Žalec in to 2 : 2.
Ostali rezultati so bili: Savinjčan : Rog. Slatina
4: O, Cinkarna : Savinjčan II. 4 : O, Šentjur :
Žalec II. 2.5 : 1.5.	S. PERTINAČ
V	BRZOPOTEZNEM ŠAHU NAJBOLJŠI SA-
VINJČAN — V braopoteznem podzveznem pr-
venstvu pa je vrstni red sledeč: Savinjčan I-
35 Žalec I. 34.5, Cinkarna 33, CŠK II. 28.5,
véle-пје 25, Zreče 22.5, Šentjur 18, Savinjčan II.
in Rog Slatina 16, Žalec II. H in pol točke.
S. Pertinač
LAŠKO
RLDI CliSTMK: ZAKAJ JE BENCINSKA
ČRPALKA NAPOTI?
Ob obravnavi urbanističnima načrta za Laško je
odbornik Rudi Cestnik vprašal, zakaj načrt pred-
videva prestavitev benzinske črpalke, češ da to
pomeni stroške in da so po vseh mestih črpalke
v strjenih naseljih. Odgovarja ING. ANH. J02E
ERJAVEC: Prestavitev, ki je predvidena za ustrez-
nejšo lokacijo na predvidenem križišču v Debru ni
jutrišnji problem. V poštev pride, če se bi črpalka
morala povečati, kar bo enkrat gotovo nujno in če
bi črpalka utegnila zares motiti zdraviliško-turistič-
ne objekte na kraju kjer je. Zato je v načrtu
lokacija za nadomestno, oziroma nevo črpalko.
JOŽE MAČEK: PADE2 JE BIL VEDNO IZJEOVLA!
VINKO KRA.iiOVEt: OSOVJE VENDAR NI USTO
KOT PRISOJNA STRAN!	*
Ko so obravnavah prispevne stopnje, po katedrih
bodo leta 1970 zasebni kmetovalci plačevali prispev-
ke, sta se oglasila med drugimi tudi odbornika
Jože Maček in Vinko Krašovec, ki sta zatrjevala,
da so jjosamezni zaselki v njunem volilnem okolišu
imeli doslej zaradi lege ali pa težjega obdelovanja
zemlje nižjo stopnjo. Ko jima je načelnik za go-
spodarstvo LEV TIOAR razložil, da republiški se-
kretariat za finance vztraja pri- spoštovanju zakon-
skega predpisa, da so stopnje enotne za vso kata-
stra Ino občino, sta vzt.rajala naj pač celotno kata-
stralno občino zvrstijo v nižjo kategorijo. Kot .smo
že poročali, se je to zgodilo s sklepom, da so v
tretji grupi pri obeh variantah šli aa en odstote^k
nižje.
ŽALEC
BERNARD ČEPIN iz Motk, mlbormk «>btinske$ra
zbora
»Zanima me, kdaj bo urejena cesta Sešče—
Matke in zavarovan most?« Odgovarja STANKO
COKAN, načelnik za gospodarstvo: »Takšnih vpra-
šanj bo vedno več, na njih pa je zelo težko odgo-
oriti, ker ne vemo, koliko bomo imeli denarja. V
lanskem letu .smo jim dali milijon starih dinarjev,
za naprej pa ne vemo, kako bo. Kolikor bomo
zbrali denarja, potem pa se bomo pogovarjali.«
STANKO DOLAR iz (iotovelj. odbornik občinskega
zbora
»Zanima me možnost uvedbe enosmernega pro-
meta v Žalcu na relaciji Ulica Savinjske čete,
Hmeljarska ulica in ulica Ivanke Uranjekove? Od-
govarja MILKO MEÎDVESEK, referenf za promet:
»Glede ureditve enosmernega prometa v Žalcu po
ulicah Savinjske čete. Hmeljarske ulice in ulice
Ivanke Uranjekove je to sjaenkrat nemogoče izvesti,
•ker sta samo dva priključka na cesto I. reda in to
v ulici Savinjske čete in Ivanke Uranjekove. Že
sedaj je prepovedan promet s tovornimi vozili po
ulici Ivanke Uranjekove, tako da je celotni tovorni
prevoz usmerjen na priključek v ulico Savinjske
čete, ki se potem odvija dalje na železniško postajo
in proti Grižam.«
Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 tet -
DONAT - po vsebini in količini mineralnih
snovi edinstvena zdravilna voda. ki zdravi
obolenja žolča, želodca in presnove.
URBANISTIČNI NAČRT MESTA LAŠKO SPREJET:
izhodišče je bil turizem
Na predzadnji seji občin-
ske skupščine v Laškem j©'
bil sprejet urbanistični
načrt Laškega in njegove naj-
ožje okolice. Načrt je del
urbanističnega programa ob-
čine, ki je bil nedavno jav-
no razgrnjen in je zdaj v fa-
zi vsklajevanja z republi-
škim programom ter v pri-
pravi za razpravo v občinski
skupščini.
Urbanistični načrt Laškega
je podrejen razvoju ene naj-
starejših gospodarskih panog
v tem kraju — turizmu. Pod-
rejen je do te meje, da na
lokaciji, ki je predvidena za
zdraviliški turizem in za re-
kreacijski turizem, ne more
biti takih gradenj in dejav-
nosti, ki bi motile to vejo
go.spodarstva. Jasno je, da
načrt ob taki orientaciji pred-
videva lepše, predvsem pa
snažnejše mesto, še bolj
cvetoče, še bolj zeleno. Indu-
strija se v mestu ne bo raz-
širjala, narobe, nekatera obrt-
na podjetja in proizvodne
delavnice, se bodo celo izse-
lile v bližnjo okolico. Pas,
ki gá obsega sedanji zdravi-
liški park z objekti se bo ob
Savinji navzgor razširil za za-
prt javni bazen in vse potrebne
pritikline. Onstran železnice
pa bo v spodnjem delu
Debrega rezervirano do-
volj prostora za postavitev
zdraviliških kapacitet za čas,
ko bo stara zdraviliška stav-
ba morala v rekonstrukcijo.
Zaradi bližine javnega, za-
prte^¿" ^bazena se bo morala
v prihodnosti bencinska čr-
palka seliti na sever k bodo-
čemu križišču ceste Ce-
lje—Laško ter Debro—Jagoče.
torej bo v bližini »Fale« čez
Savinjo prevozni most, ki
bo povezal z glavno cesto ti-
sto, ki je malone že zgraje-
na od Svetine v Jagoče in v
Laško.
Onstran Savinje v Ja-
gočah predvideva načrt iz-
gradnjo hotela v etapah, na-
dalje izgradnjo športnih ob-
jektov, vikend naselja in po
potrebi še nadaljnjih hotel-
skih zmogljivosti in če bo
vode, denarja in potreb, še
en odprti« kopalni in plaval-
ni bazen. Ves ta turistično-
zdraviliško-rekreacijski s,plet
pa bi z dosedanjim in v bo-
doče razširjenim zdravili-
škim kompleksom potre-
bovala čez Savinjo brv za
pešce. Laško kot mesto se
bo širilo v dveh edino mož-
nih smereh, kajti tretja, pod
Humom proti Ojstrem
je skoraj že izčrpana.
Debro je brez dvoma
najibolj vabljivo in priklad-
no za blokovno in tudi indi-
vidualno gradnjo, možnosti
pa so še v Marij agradcu in
deloma tudi v Lahomnem.
Načrt predvideva tudi re-
gulacijo Savinje, ki je seve-
da prvi pogoj za urbani-
stično urejevanje mesta.
Končno načrt predvideva še
rezervat za morebitno širi-
tev ceste Celje—Zidani most
in kar je seveda precej od-!
maknjen cilj, izgradnjo pre.
dora skozi Krištofski hrib
za obe prometni žili; želez-
nico in cesto.	!
To je seveda samo nekaj
izvlečkov iz urbanističnega na-
črta Laškega, ki pa je 2«iaj i
že veljaven samoupravni akt. I
JURE KRAŠOVEC»
saÄravuanje
BOGAT VSEBINSKI IN AKCIJSKI PROGRAM ZMS V CELJU
Lani je bila orgai^izacija
ZM v celjski občini izredno
aktivna na področju samo-
upravljanja na šolah in
vključevanja dijakov v šol-
sko samoupravo. Tudi letos
bo njena primarna naloga ne-
posredno usmerjanje mladih
ljudi v samoupravo znotraj
delovnih organizacij, šol in
krajevnih skupnosti, če hoče-
mo govoriti o osnovnih izho-
diščih dela organizacije v le-
tu 70. je vsekakor nujno po-
udariti, da se mora ZM letos
politično še bolj afirmirati in
to z aktivnejšim zavzema-
njem ter opredeljevanjem do
vseh aktualnih družbeno po-
litičnih vprašanj. Posebno iz-
hodišče dela pa bo še naprej
plemenitenje in razširjanj'e iz-
obraževanja mladine. Lani je
občinska organizacija priredi-
la prek 20 seminarjev in tudi
letos bodo nadaljevali s takš-
no prakso, celo v povečanem
obsegu. V razpravi o organi-
zacijski rasti ZM pa velja po-
udariti težnjo, da bi se v vseh
večjih samoupravnih sredi-
nah mladina še bolje organi-
zirala, da bi se vanjo vključi-
lo še več mladih ljudi — v
Sloveniji ni v organizaciji 30
odstotkov mlade generacije —
in ne nazadnje gre tudi za
uveljavitev novih oblik učin-
kovitega dela.
Skratka, Zveza mladine se
mora še bolj uveljaviti kot
politična organizacija s tem,
da bo omogočala, vzpodbuja-
la in večala družbeno politič-
no dejavnost mladine in da
bodo mladi sami občutili, da
je ta dejavnost za njih nujna
in potrebna.
čeprav so šele na pragu no-
vega leta imajo na predsed-
stvu pripravljen tudi program
večjih akcij, katerih izhodišče
je v splošni usmeritvi letoš-
njega dela. Tako bo v mesecu
marcu zopet »Naša beseda«,
katere organizacijo je osvoji-
la vsa slovenska mladina. Vse
leto bo trajala pomembna ak-
cija za razvoj in čimkvalitet-
nejše vključevanje mladih v
specializirane organizacije,
mladi Celjani se bodo tudi to
pot udeležili delovne akcije
»Sava 70«, eno brigado pa bi
naj celjska občina poslala v
Beograd. Nov odbor predstav-
nikov mladine in JLA bo v
tem letu zagotovil tudi plod-
nejše in bolj vsestransko so-
delovanje. že meseca aprila
se bodo povsod pričela tek-
movanja za Dan mladosti, ki
bodo trajala do konca maja.
Ob 100-letnici Leninovega roj-
stva bodo priredili posebno
javno prireditev. Udeleženci
Naše besede se bodo srečali s
slovenskimi književniki in še
brez števila je drugih akcij
in napornega dela od udelež-|
be na Igrah bratstva in enot-i
nosti v Titogradu, tekmova-|
nja za najboljši terenski ak-j
tiv do nadaljnjega izdajanja',
Informacij in revije Obrazi. |
Program in predvideno de-
lo ZM v tem letu je izredno;
bogato, bistveno pri tem pa
je to, da mladi čedalje bolj;
čutijo potrebo po organizi-1
ranem sodelovanju na vseh'
področjih naše družbene
prakse.
MILAN SENIČAR
osemletka pogoj
za zaposlitev
IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV POMEMBNA
NALOGA SINDIKATA V SLOV. KONJICAH
Ko so na zadnjem občnem
zboru občinskega sindikalne-
ga sveta v Slovenskih Konji-
cah izredno resno postavili
problem izobraževanja delav-
cev, so si bili edini, da ni re-
šitev mogoča v letu ali dveh,
temveč je to stvar daljšega
obdobja in tudi drugih fak-
torjev, ki bodo morali prispe-
vati k boljši izobrazbeni
strukturi zaposlenih v občini.
Delovne organizacije so do-
sedaj sprejemale nove delav-
ce, ki niso imeli končane
osemletke, v zadnjem obdob-
ju pa je v vseh večjih pod-
jetjih čedalje bolj prisotna
težnja, da mora imeti vsak
nov zaposleni vsaj osemletko,
oziroma mora pri sklenitvi
delovTiega razmerja sprejeti
obveznost, da v določenem
roku šolo konča. Prosvetni
delavci so menili, da bi to
utegnilo močno izboljšati uč-
ne uspehe, saj sedaj konča
obvezno osemletko le 60 od-
stotkov učencev. Tako bodo v
Kostroju zaposlili skupino
mladeničev ter tem in dru-
gim, ki so že zaposleni omo-
gočili obiskovanje šole za od-
rasle. Tudi v Konusu, kjer bo-
do v tem letu sprejeli v de-
lovno razmerje 60 žensk, bo-
do postavili podobne zahteve.
Osemletko bi morali imeti ti-
sti, ki se bodo še zaposlovali
pa tudi tisti mladi ljudje, ki
so že v delovnem razmerju.
Težnja sindikata pa je, da te
hkrati s tem splošnim pote-
kalo tudi strokovno izobraže-
vanje mladih ljudi, ki bi si
tako pridobili polkvalifikaci
jo. Vse to bo mogoče doseči,
saj morajo tudi v Slovenskih
Konjicah do meseca maja pri-
praviti opise delovnih mest,
kjer bo razumljivo posebna
pKistavka prav izobrazba. Sin-
dikat bo ob vsem tem imel
precejšnjo vlogo in bo tudi
delno sofinanciral izobraževa-
nje tam, kjer bo potrebno.
Šolo za odrasle imajo že i
Slovenskih Konjicah, čedalje
večje pa so potrebe tudi t
Zrečah in Vitanju.
Na sindikatu pa so prepri
čani, da v naporih za boljše
izobrazbo delavcev ne bodi:
osamljeni, temveč bodo delež-
ni vsestranske podpore in po
moči drugih družbeno politiČ
nih organizacij in delovnil
skupnosti.
MILAN SENIČAS
VAŽNO OBVESTILO!
Vse naročnike in bralce Novega tedni-
ka, prinašalce radijskih čestitk ter objav
obveščamo, da bomo z 21. januarjem 1970,
pričeli poslovati v novih prostorih - PO-
SLOVALNICI ČP DELO, Trg V. Kongresa 10
(nasproti Muzeja revolucije). Za Vaš ce-
njeni obisk se priporoča naročmnsko oglas-
ni oddelek N. tednika in RADIA CELJE.
CELJSKI OBČINSKI
SINDIKALNI SVET
PRED NOVO AKCIJO
NA TAPETI
NAJNIŽJI
DOHODKI
Med prvimi akcijami, ki
jih je po lanskoletnem obč-
nem zboru podvzel občinski
sindikalni svet je analiza o
najnižjih osebnih dohodkih v
celjski občini, o obsegu te-
ga problema in o vzrokih, ki
še vedno puščajo mnoge de-
lovne ljudi na mejni črti živ-
ljenjskih stroškov.
Podrobno analizo, ki bo v
kratkem končana, bodo naj-
prej prediskutirali na seji
predsedstva občinskega sin-
dikalnega sveta, nato pa bo-
do problem pregledali še z
ostalimi poQitičnimi forumi v
občini, na koncu pa bo o
problemu razpravljal še ple-
num sindikata, ki bo moral
kot zagotavlja predsednik
Ivan Kramer, sprejeti tistre-
zne zaključke, da bo ta bo-
leča zadeva vendar enkrat
razrešena.
JURE KRAŠOVEC
NAPOR] ZIMSKE CESTNE SLUŽBE
su p Kl-: voz NK iN
VAUN^- le zakadi nefke-
gfänk^'a líela ljldl v
službi
ljetos nas je zgodnji in ko-
ličinsko zelo bogat sneg mo-
-■no presenetil, k sreči pa ni
oresenetil tistih, ki imajo v
teh dneh zaradi njega ogro-
J^jio dlela. To so delavci /im-
Sice	celjskih po-
djetij, ki skrbita za ceste.
To so ljudje, ki opravljajo
jgj-edno naporno delo, ljudje,
jji ne počivajo tudi tri dni
skupaj in so vaino najbolj
izpostavljeni slabemu vreme-
n"
priprava na zimo je v Ce-
stnem podjetju Celje traja-
la nekaj mesecev in prav to
je Äigolovilo, seveda skupno
plugov m üniniogom z od-
metalcem snega, da je bilo
to pot manj problemov kot
prej.šnja leta. Težko je na-
šteti vse, kar govori o oprav-
ljenem delu, vendar en po-
datek pove dovolj. Ek) kon-
ca decembra so morali za-
radi obilice .snega potrositi
nekaj n-.anj kot celotno zalo
go soli — 500 ton. Franc Ra-
dišek, v(xlja enote za «vzdr-
ževanje cest, je dejal, da je
delo v veliki meri dobro op-
ravljeno |Zaradi izrednih na-
porov ljudi, saj je zaposle-
nih premalo, da bi zagotovi-
li redno zamenjavo. Tako
mnogi delajo po 30 ur sku-
paj, nekateri pa tudi tri dni
s skromnim počitkom.
»Sicer pa, težko damo ba-
ttìi oceno lastnega dela, po-
vedo naj občani,« je dejal
Franc Kadišek. In občani so
zadovoljni z letošnjrn čišće-
njem.
Na po»'ijetju Ceste in kana-
lizacije je Franc Jarh dejal:
»Nikdar nismo zadovoljni,
vendar smo letos našo nalo-
go opravili bolje kot prejš-
nje zime.«
Podjetje je lansko zimo za-
radi pomanjkanja opreme
moralo sklepati pogodbe o
čiščenju s privatniki, žal pa
takšne pogodbe niso bile ve-
dno uresničene. Sedaj pa so
opremo dopolnili s samono-
snimi plugi ter drugo težko
mehanizacijo, še posebej pa
je pomembno za podjetje, da
celjska občinska skupščina
budno spremlja potrebe nji-
hove zimske službe oziroma
potrebe p-) čiščenju. Tudi
pri njih delajo ljudje ^)reko
normalnih zmogljivosti. Žal
pa se hkrati s tem morajo
ukvarjati tudi s taksnimi
problemi, ki bi jih ob razu-
mevanju občanov sploh ne bi
lo. Gre za parkiranje avto-
mobilov! Ljudje parkirajo
vsepovsod kljub ojwzorilnim
napisom. Težko je s planin-
skimi cestami, ki jih sicer
plužijo, ne morejo pa zago-
toviti prevoznosti motornim
vozilom brez potrebne zim-
ske opreme.
Podjetje mora plužiti in
posipati 240 kilometrov cest.
Najprej splužijo najpomem-
bnejše odseke in šele nato ti-
ste z manj prometa. To pa
je mogoče opraviti le v dveh,
treh dneh.
Sicer pa, upajmo na manj
snega in omogočimo ljudem,
ki s tolikšnimi napori skrbe
za varnejše ceste, da bo nji-
hovo delo čim lažje.
MILAN SENIČAR

KAJ BO GORNJE SAVINJSKO GOSTINSTVO
PîiroOBII.O Z ZDRUŽITVIJO OBEH GOSTINSKIH
PODJETIJ, CE SE KOLEKTIVA 27. JANUARJA NA
REFERENDUMU ODLOČITA ZA ZDRUŽITEV? BO-
STA DOVOLJ VELIKA IN MOČNA, DA SE VKLJU
CITA V INVESTICIJSKI PROGRAM IZGRADNJE
DRUGE FAZE REKREACIJSKEGA CENTRA TER S
TEM DOSEŽETA ŠE VEČJI RAZVOJ?
V teh dneh so v najdina-
mićnejši fazi razprave v
dveh Gornje Savinjskih de-
lovnih kolektivih, v Turistu
in P':a.ninki. Kolektiva bi se
naj namreč z referendu-
mom odločila za združite^'.
Ta Ideja ni stara, vendar
kljub temu kaže,, da bazira
na lepi ekonomski osnovi
Nedvomno je, da sta tako
kolektiv mozirskega Turista
kot lubenske Planinke v po-
vojnem razdobju bila steber
gostinstva v mozirski občini.
Drži, da je gostinstvo v tej
občini že z dokaj šn j o tradi-
cijo, vendar sta kolektiva
obeh družbenih podjetij s
svojimi uslugami dosegla za
vidljivo raven.
čeprav je Turist s svoji-
mi ivanajstimi lokali neko-
liko večji od Planinke, ki
jih ima pet. ni mogoče za-
nikati, da Planinka s svo-
jimi lokali ni opravljala ena-
kopravnega poslanstva v go-
stinstvu in turizmu zgornje-
ga dela Gornje Savinjske do-
line. Enako, kot Turist v
spodnjem delu in v Zadre-
ški dolini.
V času, ko se je ob smo-
trnem gospodarjenju v obči-
ni dodelilo gostinstvu v druž-
benem sektorju pomembno
vlogo, sta oba kolektiva za-
čela z modernizacijo svojih
Lokalov. Tako imata oba ko-
lektiva v upravljanju nekaj
lokalov, ki so v bistvu osnov-
ni nosilec turizma in gostin-
stva v Gornje Savinjski do-
lini.
Po združitvi, če se seveda
večji del članstva obeh ko-
lektivov zanjo odloči, pa bo
združeno podjetje s približ-
no petimi milijoni dinarjev
ustvarjenega prometa posta-
lo še pomembnejši čini-
telj pri nadaljnjem razvoju
gostinstva in turizma v mo-
zirski občini. To tembolj, ker
tudi novo ustanovljena Gor-
nje Savinjska turistična zve-
za že začne posegati v obli-
kovanje perspektivnega turi-
stičnega razvoja. Osnovo za
to so izsilili tudi odborniki
skupščine občine v Mozir-
ju, ko so zahtevala program
raz\'Oja gospodarstva v obči-
ni, katerega ne majhen de-
lež je že gostinstvo in
turizem.
V primeru združitve se
kolektivu odpirajo tudi več-
je in realnejše možnosti za
vključevanje v investicijsko
dejavnost Tu mislimo pred-
vsem na enakovredno mož-
nost poseganja na trg pred-
vsem okrog novega rekrea-
cijskega centra, za katerega ve-
mo, da druga faza, tista v
Mozirju še ni čisto izobliko-
vana. Na trgu se bo namreč
lahko pojavil domači kolek-
tiv, ki bo imel enake in re-
alne možnosti za soudelež-
bo, medtem, ko oba tako
majhna, kot sta bila te mož-
nosti nista imela. To so si-
cer še načrtovanja, o kate-
rih kolektiva verjetno še -ni-
sta dosti razpra-^ljala, ven-
dar se z združitvijo te mož-
nosti same vsiljujejo. Na tom
pa verjetno tudi temelji ide-
ja o združitvi.
JANEZ SEVER
ZDRUŽITEV VSE BLIŽJE
•	Ali bodo končno obrtna podjetja Zarja iz Žal-
ca Obrtnik iz Prebolda in Usluge iz Polzele našli
skupno pot?
•	Se morda za navidezno pripravljenostjo «a
združitev v močnejši obrtni center skrivajo osebne
težnje ki vso stvar zavlačujejo?
•	Verjetno odločilni sestanek predstavnikov vseh
treh obrtnih centrov in ostalih odgovornih činiteljev
bo še ta teden.
V žalsiki občini trenutno
.obstojajo tri manjša obrtna
Podjatja: Zarja v Žalcu,
.Obrtnik v Preboldu in Uslu-
.ge na Polzeli. Vsak izmed
fi-iih vključuje v svojo dejav-
nost več različnih oddelkov,
/ г več ali manj uspeha
Opravljajo svoje delo.
2e nekaj časa se pojavlja
^rašanje o upravičenosti in
®konomično3ti obstoja treh
Manjših obrtnih centrov. Po-
samezniki so se začeli že
Pr^d časom ogrevati za
Enotno, močnejše obrtno pod-
ki bi združeno lažje
Poslovalo m zadovoljevalo s
uspešnim delom tr-
žišče
Seveda pa so se vedno po-
•¡^•vljali določeni zadržki, tei
^ preprečevali združitev.
^ ni primanjkovalo in še
p primanjkuje osebnih in-
j	katerim pa bi mora-
' bližnji prihodnosti zara-
Skupnih interesov naredi-
" Konec.
Povsem razumljivo je.
trije manjši obrtni cen
J"' nimajo jasnih perspek
in da je zaradi tega edi-
na pot združitev. Na prvem
sestanku, ki je bü v decem-
bru so se načelno vsi stri-
njali za združitev. V tem
tednu se bodo ponovno se-
stali m možnost združitve
pregledali tudi skozi eko-
nomske pogoje.
Medtem pa so se pri ne-
katerih močnejših obra-
tih posameznih obrtnih cen-
trov pojavile težnje, da bi
se združili 2 močnejšimi pod-
jetji v občini ali izven nje.
Če bi prišlo do tega nasta-
ne vprašanje, če bi kasnej
ša združitev že tako osia.b
Ijenib obrtnih centrov še
bila pametna Vsekakor bc
bo potrebna velika mera
strpnosti Ln previdnosti
Obrtni centri v zdajšnji ob-
liki bi združeni z močnejši-
mi obrati za posameone stro-
ke vsekakor lahko bolje za-
dovoljevali tržišče, kot so ga
pa do zdaj Ekonomske ana-
lize pa naj pokažejo, kako
bo v bodoče Gre namreč za
pomembno akcijo ki ima
lahko ob pametni rešitvi z-
redno ugodne rezultate za
žalsko občino. T. VRABL
Tmožnostmi
BODO v ŠMARSKI OBČINI USKLADILI
PONUDBO iN POVPRAŠEVANJE?
Razvoj obrti v š.marski ob-
čini je v zadnjih letih bolj
kot ne v slepi ulici. Letošnje
leto naj bi bilo odločilno v
tem smislu, da bi skušali us-
kladiti ponudbo in povpra-
ševanje. kajti mnoge obrtne
stroke so deficitarne. Menijo,
da bi lahko to dosegli pred-
vsem z ustreznejšo davčno
politiko, če bi hoteli zadosti-
ti vsem potrebam, bi morali
ustanoviti še precej novih de-
lavnic, od tega 4 avtomeha-
nične, 5 do 6 za popravilo
gospodaskih in električnih
aparatov, več delavnic gradbe-
ne stroke itd.
Ob vsem tem je značilno,
da se je število delavnic v
skladu z družbenim načrtom
sicer povečalo od 133 na 156,
to pa je za 17 manj od pred-
videvanj, poleg tega, kot ugo-
tavljajo, tudi struktura obrt-
ne dejavnosti ne ustreza Za.
nimanje za obrt narekujejo
predvsem trenutno konjunk.
tume dejavnosti, kot kovinar-
ska ln stavbna, vedno manj
pa je delavnic, ki opravljajo
storitve za potrebe kmetijstva
(kolar ji, kovači, sodar j i itd.)
Tudi na tem področju je očit-
na močna fluktuacija. Obrtni-
ki navajajo kot razloge za
opustitev svoje dejavnosti za-
poslitev v delovnih organizaci-
jali ali v tujini, starost in
bolezen, upokojitev, nerenta-
bilnost v dejavnosti nekate-
rih strok ter visoke družbene
dajatve in prispevke za social-
no zavarovanje.
Tako je v občini zastopa
nih le 49 obrt.nih dejavnosti.
Nekdanjo kovaško dejavnost,
čeprav je po njej še povpra-
ševanje, izpodriva kleparstvo
(avtomehanika). V občini da-
lje nimajo finomehanične de-
lavnice; čeprav je gospodinj,
skih pripomočkov vedno več,
je tudi v elektro stroki ču-
titi močan deficit. Delavnico
za popravilo radijskih in tele-
vizijskih sprejemnikov ima le
obrtno komunalno podjetje.
Zanimivo je prav tako, da iz-
umira čevljarstvo, ki je bilo
nekoč ena vođinih in najbolj
razširjenih obrti. Po drugi
plati pa dobiva razcvet zlasti
stavbna obrt, vendar je spri-
čo številnih zasebnih gradenj
prav tu največ šušmarstva.
Takšne razmere imajo seve-
da številne negativne posle-
dice: obrtne usluge potrošni-
kom niso vedno pri roki, saj
90 delavnice locirane v glav-
nem v večjih središčih; nji-
hova oddaljenost podražuje
storitve in spodbuja nestro-
kovno in nezakonito oprav-
ljanje te ali one dejavnosti.
To pa je v šmarski občini še
poseben problem, ki ga kljub
dobri volji inšpekcijskih služb
ne morejo izkoreniniti. Te
so sicer v zadnjem času iz-
rekle nekaj kazni in storil-
cem odvzele neupravičeno pri-
dobljeno premoženjsko ko-
rist, vendar so težave zla-
sti v tem, da je dokaizni po-
stopek zelo težaven in zaple-
ten. Menijo, da bi morali pri
tem aktivno sodelovati obča-
ni, ki sicer na pojave šuš-
marstva opozarjajo, v dokaz-
nem postopku pa se najraje
umaknejo.	dh
NAJDRAŽJE MLEKO
Pred nedavnim je v maj-
hni vasici Jemej pri Lo-
čah stekla akcija o mleku.
Zadruga je napravila s
kmetovalci pogodbe o do-
ločeni količini mleka, ka-
terega bo odkupovala, mi
pa, ki smo brez živine in
tako nimamo svojega mle-
ka, smo naenkrat ostali
brez njega. Lahko pa ga
dobimo po tako visoki ce-
ni, da bi si ga sam cesar
težko privoščil. Poprej je
bila cena za liter mleka
1 novi dinar, .sedaj pa je
poskočila kar za 20 par,
bo se pravi, da je v Jer-
neju pri Ločah najdražje
mleko, čeprav plača zad-
ruga za liter dobrega mle-
ka največ 95 para.
če kdo želi piti mleko,
ne najboljše, pač po naj-
višji ceni, naj pride po
njega v Jernej pri Ločah!
TEREZIJA KUKINA
ČUDEN NAPIS
Ko sem bil pred kratkim v Celju, sem šel mimo
lekarne blizu cerkve. Mislim, da je to Slomškov
trg, kjer sem opazil čuden napis: »Komisijska pro-
da j.ihia za prodajo »nepremečnin«. To je res velika
pomanjkljivost, da poslovni ljudje ne obvladajo pra-
vilne slovenščine, če niso prepričani, pa naj nekoga
vprašajo, ni pa prav, da obesijo tak nepravilen re-
klamni napis. Menim, da bi se dalo z malo volje
in z majhnimi stroški tjo popraviti.
STANKO SKOČIR
ODGOVOR K »MISLI OB PRAZNIKU«
Ob članku »MISLI OB PRAZNIKU«, ki ga je
v vašem listu napisal Friderik KOTNÍk iz Voj-
nika, bi v imenu družbenih organizacij povedal
naslednje:
Ob letošnjem državnem prazniku so bile v na-
šem kraju kar TRI JAVNE proslave v kulturnem
domu. 2e v dopoldanskem času so imeli kulturni
program pionirji. Pri svečanem sprejemu skoraj
80 malih cicibanov v pionirsko organizacijo so
bili tudi nekateri starši. Kasneje je bila v opol-
danskem času še akademija obogatena s pestrim
programom za pionirje in mladince ter mladinke
višje stopnje osnovne šole, kjer so imeli dostop
tudi odrasli ljudje. V celoti je bilo v dvorani pri
obeh proslavah preko 700 mladih obiskovalcev.
Razumljivo je, da so bili tudi ustrezni govori ter
še nastop otroškega pevskega zbora.
Večerna proslava o kateri govori Friderik
Kotnik v časniku pa je bila lep zgled vzajem-
nega dela nekaterih organizacij, pri čemer bi
omenil prav organizacijo ZK, socialistično zvezo,
prosvetno društvo, šolo in mladinski aktiv iz
Arclina. Dvorano so estetsko uredili in dekorirali
mladinci šole pod vodstvom predsednika pro-
svetnega društva Petra KRIVCA, akademskega sli-
karja. Prav tako je nastopil še pevski zbor pro-
svetnega društva »France Prešeren« po iniciativi
krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL.
Po programu, ki so ga pripravili mladinci iz
Arclina, je sledila še filmska predstava. Program,
s katerim je bila SZDL že predhodno sezna-
njena, je bil sestavljen z vso skrbnostjo in pri-
merno vsebino, ki lepo odraža pomen našega
državnega praznika, že po predhodnih pogovorih
o izvedbi proslave v kraju med predstavnikom
ZMS in SZDL, smo prišli do mnenja, da je treba
INICIATIVO mladincev iz ARCLINA TOPLO PO-
ZDRAVITI ter jim prepustiti večerno proslavo,
ki bi jo v nasprotnem primeru, kakor že prejšnja
leta, izvedle množične organizacije v kraju. Tako
pa so se jim le priključili. Omenil bi še, da se
je pred predvajanjem filma »OD MONARHIJE
DO REPUBLIKE« predsednik KO SZDL mladin-
cem TOPLO zahvalil za njihov lepo izveden pro-
gram. Prav tako je v četrturnem govoru osvetlil
v grobih potezah življenje v obdobju monarhije,
težke in vztrajne borbe delavskega razreda, sko-
riunpirano politiko predaprilske Jugoslavije, o
propadu stare Jugoslavije, o pomenu 27. marca
1941 ter o pomenu KPJ za vstajo jugoslovanskih
narodov. V kratkih potezah je še nadalje po-
jasnil vsebino filma, ki je prikazoval strahoten
teror okupatorja ter žilavo borbo ljudstva skozi
vsa 4 leta.
Pisec članka je vsa ta dejstva gotovo hote
izpustil ter si je nekatere reči po svoje tolmačil
in krivenčH. Verjetno je takrat odšel iz dvorane
(morebiti v gostilno LOVEC?), saj bi bilo dru-
gače nemogoče, da ne bi slišal zahvalnih besed
predsednika SZD.L.
Omenil bi še, da smo letos praznovali 26. ob-
letnico II. zasedanja AVNOJ in ne I., kakor je
omenil pisec. Radevolje ga bomo seznanili s ce-
lotno zgodovino NOB, samo če bo hotel priti
sedet na naše TRDE STOLE v skromnih prosto-
rih družbenih organizacij v Vojniku! V imenu
mladincev, ki so nastopali, pa ga vabim, da se
aktivno vključi v njihov aktiv, ker bo na ta
način pokazal, da je vreden naslednik vseh tistih,
ki so nam priborili socialistično Jugoslavijo!
Klančnik Miro, Vojnik
Nadaljevanje s 1. strani:
Za EMO Celje nedvomno ve-
lja, da je prav v letu 1970. pred
svojim doslej največjim in odlo-
čilnim korakom. Podjetje bo gra-
dilo nove proizvodne prostore za
izdelovanje sodobnejših — pa-
nelnih radiatorjev in tudi za po-
trebe druge, po sodobnejšem teh-
nološkem principu organizirane
proizvodnje. Za realizacijo I. fa-
ze investicij v okviru večletnega
programa imajo že sedaj zago-
tovljenih 35 milijonov dinarjev.
Podjetju so za modernejšo pro-
izvodnjo več kot potrebni so-
dobni proizvodni prostori. Tudi
tovarna »Klima« bo aktivirala la-
ni začeto gradnjo nove hale. Le-
ta jim bo služila za uvedbo se-
rijske proizvodnje tržnih artik-
lov. Povečanje serijske proizvod-
nje in uvedba proizvodnih linij
bo dovoljevala zaposlitev približ-
no 100 novih ljudi. Dodatne pro-
izvodne prostore za najsodobnej-
šo proizvodnjo pohištvenih
vzmetnic bo letos zgradila tudi
tovarna »žična«. , Račimajo, da
bodo skupno vložili 10 milijo-
nov dinarjev in to največ v pro-
duktivnejša osnovna sredstva.
Podjetje je za vse to tudi ka-
drovsko pripravljeno, mimo te-
ga pa bo nova proizvodnja v
letu 1970. dovoljevala zaposlitev
približno 70 novih delovnih mo-
či. Kolektiv »žične« bo na ta
način konec leta štel že 500 za-
poslenih.
Tovarna »Aero« bo tudi v tem
letu vztrajno posodobljala svoje
proizvodne kapacitete in s tem
še povečala lastno akumulatiiv-
^ nost. Težnja p« tem, da vsake
tri leta v celoti obnovijo strojne
naprave v posameznih obratih, je
uresničljiva, kajti «delno to že
delajo. Lani je podjetje preseglo
100 milijonov realizacije in ima
tudi solidno finančno osnovo za
nadaljnji razvoj ter sposobnost
slediti tržnim zahtevam. V okvi-
ru tržnih možnosti doma in še
zlasti možnosti plasmana na tuja
tržišča predvidevajo v LIK »Sa-
vinja« letos začetek gradnje no-
ve tovarne pohištva. Le-ta bo vi-
soko avtomatizirana, tako da bo
produktivnost na zaposlenega re-
alno narasla za petkrat. Investi-
cija bo veljala več kot 35 mili-
jonov dinarjev, letna vrednost
proizvedenega pohištva pa bo
lahk(^ od 80 do 120 milijonov
dinarjev. Tudi izvoz bo porasel
na 3,5 milijone dolarjev.
Kolektiv Cinkarne in celjsko
gospodarstvo kot celota pa bo
moralo letos prevzeti skrb za
delno sanacijo sedanjega kritič-
nega položaja, ki je nastal zaradi
nerentabilne proizvodnje cinka.
Kot znano, bo cinkarna prisilje-
na že v tem letu zmanjšaiti last-
no proizvodnjo surovega cinka,
povečati pa dejavnost na drugih,
bolj akumulativnih področjih.
Bistvena skrb pri tem pa brez
dvoma velja ljudem, ki zaradi
nujne preorientacije ne smejo
ostati brez zaposlitve. Tako bo
n. pr. del ljudi možno zaposliti
pri delih na novi tovarni titano-
vega dioksida. Skupno računa
celjsko gospodarstvo v letu 1970
na 800 novih delovnih mest.
Zelo optimistične načrte ima-
jo v velenjski občini. Naj v zve-
zi s tem omenimo samo primer
nagle ekspanzije v kovinsko-pre-
delovalni panc^. Samo tovarna
»Gorenje« računa letos na 1 mi-
lijardo dinarjev! realizacije. Tu
bodo znatno povečali produkcijo
že vseh doslej znanih proizvo-
dov in začeli izdelovati tudi no-
ve. Zgradili bodo v celoti novo
in tehnološko zaokroženo tovar-
no štedilnikov. Bolje se oprem-
lja tudi tovarna usnja v Šošta-
nju. Tu tudi nadaljujejo z iz-
gradnjo termoelektrarne, ki bo
aagotovila nadaljnjo eksistenco
rudarstva v šaleški dolini.
V Nazarju bodo letos dokonč-
no začeli graditi nove predelo-
valne zmogljivosti za slabše vrste
lesa. Gre za novo tovarno iver-
natih plošč različnih dimenzij
in kakovosti. V zgornje-savinj-
skem področju bo to doslej naj-
večja investicija. Nižje — v Sa-
vinjski dolini — povečujeta le-
tos proizvodnjo tekstilna tovarna
v Preboldu in Tovarna nogavic
na Polzeli. V obeh primerih tu-
di gradijo dodatne proizvodne
kapacitete, da pač ne bi zaostali
in postali nesposobni prilagajati
se naglim spremembam v zahte-
vah tržišča. Takšno orientacijo
ubira tudi steklarna »Boris Ki-
drič« v Rogaški Slatini, v Rim-
skih Toplicah bodo povečali pro-
izvodnjo galanterije za izvoz in
pri tem zaposlili kakih 100 novih
moči, v tovarni kovanega orodja
v Zrečah urejajo nove proizvod-
ne linije za velikoserijsko proiz-
vodnjo orodja pod oznako UNI-
OR itd. Na konjiškem se tudi
»Konus« kot največja tovarna
usnja v Jugoslaviji, prilagaja tr-
žišču in pr«Exivsem »goji« akumu-
lativnejše proizvode, uvaja novo
v proizvodnjo, skratka vsi njiho-
vi koraki so zastavljeni tako, da
jih kaj bistveno nič ne more
presenetiti.
Vemo, da se vseh, ki so letos
realno zastavili bližje — doseg-
Ijivejše cilje, nismo omenili. Po-
dariti velja, da je kljub izreáni
težavnosti dejstva, kako priti do
denarja za nove naložbe, za mno-
ge stvari denar že zagotovljen.
Torej se bodo zadeve uresničile.
Oči imamo lahko torej uprte v
uresničljive stvari, ne pa v načr-
te, delane v oblakih. Na srečo v
delovnih organizacijah prevladu-
jejo pogledi v prvo. Velja pa,
kajpak, skleniti napore, da bo
uresničljivo v tem letu tudi za-
res postalo stvarnost.
FRANJO KRIVEC
SLAVKO
BËLAK
Bil je tretji upravnik Slo-
venskega ljudskega gledališča
v zadnjih desetih letih.
V Celju je začel kot gle-
dališki igralec s končano
akademijo, nato se je odlo-
čil za študij na Visoki šoli
za politične vede. Ko je pre-
vzel mesto upravnika, mu je
prav ta okoliščina hodila ne-
koliko narobe, saj je bilo
slišati glasove, da »politik ne
more biti upravnik«. Kljub
temu, priznajmo ali ne, Slav-
ko Belak ni bil politik, še
zlasti ne v slabem smislu;
bil pa je viden kulturni de-
lavec s posluhom za »svoje«
in širše probleme. V štirih
letih njegovega upravnikova-
nja je SLG doseglo očitne
uspehe: osebni dohodki so
se recimo v tem času pove-
čali za 50 odstotkov, v an-
samblu ni nikogar, ki bi ne
imel rešenega svojega sta-
novanjskega problema, abo-
nentov je toliko, kot jih še
ni bilo, marsikaj pozitivnega
pa bo verjetno ostalo tudi
га gledališko zgodovino.
— Zakaj potemtakem od-
hod?
»Da pride novi upravnik,
sem izvedel iz časopisov,« je
rekel, »sicer pa, če se izra-
zim z izposojeno prisposo-
bo, ne nemarevam biti več
frizerski vajenec, ki sme le
misliti, brijejo pa drugi. Ni
mogoče odgovarjati za skle-
pe drugih. Mislim, da sem
svojo dolžnost do gledališča
opravil, čeprav je to dožive-
lo celo vrsto kriz in krizic,
se je vendarle trdno vrisalo
v slovenski kulturni prostor.
Spričo pomladi, ki se obe-
ta kulturi in gledališču, je
mogoče ob konstantni stiski
pričakovati nadaljnji izbruh
vsega tistega, kar si od SLß
obetamo in zaradi česar ga
imamo. Krize so sestavni del
vsakega gledališča, prav za-
to, ker so tu zbrani ljudje,
ki imajo ob vsakem času sr-
ce v rokah in so zato bolj
razburljivi, bolj skrajnostni
in neučakani.«
— S kakšnimi občutki od-
hajate?
»Kdor enkrat občuti čar
odra, ta je zaznamovan za
zmeraj. Mogoče zato, ker de-
lo v gledališču ni suho, am-
pak, ker pomeni predvsem
srčen odnos. Mislim, da je
to najlepši poklic, v bistvu
plemenit in celosten. Slovo
zato ni lahko. Kljub trdni
odločitvi, formalnemu slove-
su in drugemu delovnemu
mestu vendarle ostane velik
del človeka v gledališču in
živi samo zanj. Ta odnos je
izrazito čustven. Ponavljam
misel, ki sem jo zasledil v
nekem ameriškem filmu: če-
prav se je okrog teatra na-
bralo toliko flakarije, ven-
darle ni drugega življenja
in drugega sveta kot gleda-
lišče.«
četudi je tako, pa v teh
besedah ni ne teatra ne te-
atralike, kvečjemu odkritost,
ki smo ja pri Slavku Bela-
ku vajeni.	dhr
PREVEČ „INDIVIDUALNIH"
TEŽ£NJ
Za današnji intervju smo
izbrali Edija Gaberška, di-
plomiranega ekonomista, ki
je šef službe za organi-
zacijo v celjski kreditni
banki.
Kako se počutite v novem le-
tu?
»Morajn reči. da se počutilii
dobro in tudi z optimi./mom gle-
dam v leto 1970.«
Ste za dek), ki ga opravljate
kot strokovnjak, dovolj dobro
plačani?
»Če ocenjujem svoje dohodke
s stališča »zahtevnih strokovnja-
kov«, bi verjetno zahteval še več,
ker pa menim, da denar v živ-
Ij^iju ni vse in imam v sebi še
dovolj idealizma, sem zadovo-
ljen.«
Kaj, menite, je bilo najvažnej-
še, kar smo lani naredili v Celju
in kaj bi recimo morali narediti
letos?
»Za lanskoletne dosežke šte-
jem obvozno Dečkovo cesto, ki
sicer še ni gotova, smo jo pa vsaj
začeli graditi. Ko bo dograjena,
bo bistveno razbremenila mestni
promet. Ljubljansko cesto in pa
ozka grla v mestu. K temu bi
dodal potrebno urbanistično ure-
janje mesta, kolikor je pač to
mogoče zaradi stroškov. Mislim,
da bi nujno morali dobiti sema-
for na križišču Vodnikove —
Gregorčičeve in Ljubljanske ce-
ste. Ker sodim med mlajšo ge-
neracijo in imam malega otroka,
sem seveda zelo vesel novega
otroškega vrtca na Dolgem po-
lju.«
Je še kak težji družbeni pro-
blem, ki ga posebej čutite?
»Kot drugi Celjani, tudi jaz
čutim problem' naše industrije
na relaciji EMO — Cinkarna —
štore. Ker je tu ogromno zapo-
slenih, bi bilo najmanj, kar bi
tu lahko napravili, to, da bi celj-
ski trgovci podprli svojo »last-
no« industrijo, kajti delavci teh
podjetij so njihova osnovna kup-
na moč; če katerokoli od teh
podjetij zaide v težave, se naj-
prej pozna na delavčevem žepu.
S tem, da bi »podprli«, imam
v mislih predvsem to, da bi na
široko odprli svoje trgovine za
artikle celjske industrije in jih
tudi priporočali, ne pa kot se
dogaja danes, da prodajalci sve-
tujejo uvoženo blago.
Ker ste ekonomist, bi nam
morda povedali, v čem vidite
slabost naše ekonomike?
»Glavna pomanjkljivost se mi
zdi ta, da nimamo nekega osred-
njega planiranja, pri čemer se-
veda ne mislim centralno v tem
smislu, da bi nekdo dirigiral,
koliko naj bi kdo proizvajal, am-
pak predvsem, da bi usklajevali
proizvodnja področja celotne Ju-
goslavije, ob tem seveda tudi
investicijsko politiko, ne pa, da
je vse tako kot danes. Mislim,
da je pri investiranju veliko pre-
več »individualnih« teženj posa-
meznih občin, področij in repu-
blik.«
Verujete, da bomo letos kaj
bolj stabilni?
»Upam, da bomo predvidene
ukrepe za stabilizacijo našega
gospodarstva in cen dejansko
uresničili, predvsem pa se mi
pri tem zdi kot pogoj, da jih
uresničimo na vseh ravneh еда-
ko rigorozno^in da od njih ne
odstopamo.
Kako bi po vašem najučinko-
viteje odpravili nelikvidnost?
»Tudi o problemih nelikvidno-
sti lahko poslušamo razprave ta-
ko rekoč vsak dan in tudi tu
je pravzaprav edino zdravilo v
doslednem spoštovanju vseh
predvidenih ukrepov, še zlasti pa
v usklajevanju uvoza in izvoza,
ker ne smemo pozabljati, da s
tem, ko uvažamo na primer vse
mogoče največkrat nepotrebne
luksuzne predmete, vežemo ve-
likanska sredstva, ki nam jih po-
tem primanjkuje.«
Udejstvujete se tudi na po-
dročju turizma. K iko ga ocen.iu-
jete in kaj mu prerokujete?
»Na svojem prejšnjem delov-
nem mestu sem se neposredno
ukvarjal s turizmom, zanj pa
se še vedno zelo zanimam. Vse-
kakor je to panoga, ki ima lepe
perspektive. Turizem kot terciar-
na panoga ustvari samo na na-
šem področju tretjino celotnega
deviznega priliva ali toliko kot
celotna industrija; treba pa je
seveda pri tem upoštevati, da so
stroški in nap>ori za dosego de-
viznega priliva v industriji ve-
liko večji kot v turizmu. Prepri-
čan sem, da se bo turistični bo-
om, kot smo govorili zlasti letos,
tako uspešno tudi nadaljeval,
kajti današnji človek potrebuje
po napornem delu ' različno re-
kreacijo, zaradi velikega razma-
ha avtomobilizma pa je možnost
njegovega dostopa po oddaljenih
turističnih krajev zelo olajšana.«
Kakšna je v tem okviru pri-
hodnost Golt?
»Golte so za celjsko področje
vsekakor zelo velika in pomemb-
na pridobitev, vendar se mi zdi,
da je takšno zimsko športno sre-
dišče daleč preraslo celjske me-
je, zaradi česar bi mu morali že
vse lansko leto posvetiti močno
in vsestransko propagando. Ra-
zumljivo je namreč, da to vsak
podoben novi objekt potrebuje,
saj pomeni dejansko nekaj dru-
gega kot recimo kakšno zdravi-
lišče z nekaj stoletno tradicijo,
kamor prihajajo gostje tako re-
koč preko ustnega izročila. Pa
vendar vidimo, da v zadnjem ča-
su tudi naša zdravilišča ne za-
nemarjajo reklame.«
S čim se še sicer ukvarjate?
»V prostem času, kolikor ga
pač imam, se ukvarjam pred-
vsem s folkloro. To je pravza-
prav posedica mojega dolgolet-
nega nastopanja v akademski fol-
klorni skupini »France Marolt«.
Tako vodim pri šempetrski Svo-
bodi že dve ieii manjšo folklor-
no skupino, v kateri so dijaki,
vajenci in kmečka mladina. S
svojimi nastopi, bi lahko rekel,
smo dosegu kar lepe rezultate.«
Imate pa verjetno tudi kakš-
ne težave?
»Teh pravzaprav tudi tu ne
manjka. Največja težava je v
tem, ker je fluktuacija plesalcev
zelo velika (torej nimamo fluk-
tuacije samo v gospodarstvu),
čas, ko se član skupine udejstvu-
je v plesu, pa je razmeroma kra-
tek. Zato je potrebno vsake to-
liko časa vse elemente obnavlja-
ti od začetka. Razveseljivo pa je
zlasti, da nam je lani z velikim
razumevanjem Svobode, občin-
skega sindikalnega sveta v Žalcu
in nekaterih delovnih organizacij
uspelo zbrati toliko denarja, da
smo lahko kupili kompletne go-
renjske narodne noše za šest pa-
rov, ki so stale 30 tisoč novih
dinarjev.
In vaši folklorni načrti?
»Obdelali bi radi Zgornjo Sa-
vinjsko dolino ter poiskali vse
stare domače igre in pleše ter
jih povezali v ciklus savinjskih
plesov. Upam, da bomo ^ v tem
tudi uspeli.«
Koga predlagate za naš prihod-
nji intervju?
»Mileno Vršnik—štifdterjevo.«
DRAGO HRIBAB
SLG ENAKOVREDNI NOSILEC
SLOVENSKE KULTURE
IZ GOVORA NOVEGA UPRAVNIKA BOJANA ŠTIHA
Prejšnji teden je bil v muzej-
ski dvorani Slovenskega ljudske-
ga gledališča zbor delovne skup-
nosti, na katerem je ob prevze-
mu dolžnosti govoril novi uprav-
nik SLG Bojan štih, bivši di-
rektor ljubljanske Drame SNG.
V daljšem govoru je razložil
svoja stališča do nekaterih širših
kulturnih vprašanj in do vloge
gledališča in gledališke kulture
še posebej. Med drugim je dejal,
da se v naši družbi in kulturni
miselnosti vedno bolj oblikuje
spoznanje o potrebnosti enotne-
ga kulturnega prostora, kar je
zlasti važno zaradi organizirane-
ga urejanja vseh problemov kul-
turne sfere. Zato je treba poj-
movati vlogo SLG kot enega ena-
kovrednih nosilœv slovenske kul-
ture. V zvezi s tem bo pri delu
upoštevati problem enakopravno-
sti na podlagi kvalitete in umet-
niške izpovedi.
Po besedah B. štiha bo treba
odpreti pot sodelovanju z vsemi
gledališkimi kolektivi v obliki re-
cipročnosti, tako da SLG ne bo
samo nekaj sprejemalo, ampak
tudi dajalo, le tako pa se bo mo-
goče ogniti^ odrinjenosti posamez-
nih ansamblov iz središča. Zato
bo ena poglavitnih osnov za de-
lo zlasti metoda programiranja
ob upoštevanju idej vseh članov
kolektiva, pri čemer je sicer za-
radi iskanja dostikrat nujno tudi
tveganje, vendar pa je pri tem
največ odvisno od sposobnosti
odrskega ustvarjalca, ki nekaj
izpoveduje, in občinstva, ki upri-
zoritev doživlja. Tega občinstva
pa ne gre podcenjevati v tem
smislu, da bi mu ponujali poce-
ni dela, ampak bo moralo biti gle
dališče kar najbolj komunikativ-
no in kvaliteta dramskih tekstov
prej na višji kot na nižji ravni.
Veliko fKjzornost bo treba po-
svetiti klasiki, ki je s tem, da
se je ohranila do današnjih dni,
nedvomno izpričala, da je še ve-
dno sodobna; dalje plemeniti
ljudski igri, do katere imamo ne-
gativni odnos, a bi jo morali
kvalitativno obogatiti, in ne na-
zadnje delom domače dramatike,
ki skušajo postati trajni element
slovenske dramaturgije.
Upravnik Bojan štih je pred-
lagal, da bi SLG uvedlo premie-
re svojih predstav v Ljubljani,
Mariboru in Trstu in tako še trd-
neje stopilo v slovenski kulturni
prostor, hkrati pa nadaljevalo s
sodelovanjem drugih gledaliških
delavcev v SLG — z upraviče-
nostjo kvalitete. V zvezi s tem
bo treba umetniško strniti pro-
gram, preprečiti uničevanje ljudi
in povečati umetniške rezultate.
Kot je dejal, je najvažnejša kva-
liteta predstave, upoštevati pa
moramo prav tako, da je umet-
nikov dan tudi tistih 10 do 15 ur,
ko ne dela.
V zvezi z gmotnim položajem
SLG je B. Štih menil, da sedanja
sredstva ne zadoščajo za nor-
malno poslovanje. Gledališče naj
bi financirali predvsem iz osred
njega sklada in to na podlagi
programske pogodbe in v obliki
premije. SLG ima ves možnosti,
da participira, v tem primeru pa
bi mogli verjetno tudi v osebnih
dohodkih doseči večje premike.
Kar zadeva sistemsko ureditev
gledališča, naj bi premiere zdru-
ževali s prireditvami drugih us-
tanov. Poleg tega, da bi kazalo
obnoviti idejo o malem odru in
teden slovenske dramatike, bi
morali ob 20-letnici SLG letošnjo
jesen pripraviti predvsem ustre-
zen umetniški program.
Ob koncu se je Bojan Štih
zahvalil dosedanjemu upravniku
Slarviku Belaku za delo, ki ga je
opravil v najhujših časih, ko je
nad gledališčem visel Damokle-
jev meč likvidacije. To delo je
bilo dostojno tudi za razvoj slo-
venske gledališke kulture.
DRAGO HRIBAR
likovni
salon
Celjski Likovni salon je tudi
lansko leto zaključil dokaj ugcd
no. To ne velja samo za raz-
meroma solidno kvaliteto posa-
meznih razstav ali razstav v po-
prečju, ampak tudi za obisk, ki
priča, da postaja ustanova ne-
pogrešljivi del našega kulturne-
ga žvljenja.
Lani se je v Likovnem salonu
zvrstilo 10 razstav, ki si jih je
ogledalo blizu 16 tisoč obiskoval-
cev, kar pomeni več kot vsak
drugi Celjan. Največjega obiska
je bila deležna II. pododborova
razstava (preko 2.400), &icer pa
si sledijo Mosa Pijade (preko
2.200 brez obiskovalcev v Mu2je-
ju revolucije), Anton Cîojmir
Kos (1.900), Miha Maleš (1.800),
Jelica Žuža (1.700 obiskovalcev)
itd.
Likovni salon je izdal tudi 4
prospekte in 6 katalogcw. Ideal-
no bi seveda bilo, ko bi lahko
izdal katalog ob vsaki razstavi,
vendfar za to žal nima denarja.
OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI
ALI (TUbi) ZA PLOTOVE IN PROTI NJIM?
•	Ni več daief čas, ko bomo djubili zakon o kulturnih
skupnostih in iinanclraiiju kulturnih dejavnosti v Sloveniji.
•	Javne razprave o osnutku tega zakona so bile tudi na
celjskem območju dokaj številne, kot kaže, pa še vedno niso
povsem zaključene.
O Kakšni so dosedanji rezultati? Ali smo za področno
kulturno skupnost ali za občinske skupnosti in s tem za pio
tove, ki nas bodo še bolj ogradili?
ŠENTJUR: »Smo vsekakor za
občinsko kulturno skupnost in v
tem smislu že pripravljamo sta-
tut. Verjetno je razlog za takšno
odločitev v tem, ker je sredstev
malo in bi večji delež pobralo
Celje. Sicer pa puščamo vpraša-
nje področne skupnosti odprto.«
ŠMARJE PRI JELŠAH: »Ni-
smo ne za občinsko ne za po-
dročno kulturno skupnost, pač
pa se nam po dosedanjih raz-
pravah v okviru sveta za kulturo
in SZDL zdi najvažnejše, da bi
svoj delež našemu nerazvitemu
področju prispevala tudi repu-
blika. V tem primeru, če bi ime-
li zagotovljena minimalna sred-
stva na prebivalca za kulturo, pa
bi bili za medobčinsko ali рк)-
dročno kulturno skupnost.«
SLOVENSKE KONJICE: »Na
naših sestankih smo se v glav-
nem opredeljevali za občinsko
skupnost, ker je že doslej občina
dajala razmeroma visok odsto-
tek za kulturo in bi ob morebit-
nem večjem deležu delali še laž-
je. Ce bi imeli področno skup-
nost, bi ta denar odtekel tja in
ga za Konjice ne bi ostalo do-
volj. Za zdaj vidimo najboljšo
perspektivo v tem.«
MOZIRJE: »Dokončnega stali-
šča še nimamo in so mnenja de-
ljena, nagibamo pa se k svoji
kulturni skupnosti. Sicer pa bo-
mo počakali in videli, kako se
bodo odločili drugod.«
LAŠKO: »O tem še nismo raz-
pravljali, zato stališče še ni zna-
no.«
ŽALEC: »O kulturni skupnosti
smo že razpravljali na različnih
sestankih ter se zavzeli za ob-
činsko kulturno skupnost, ker bi
tako lažje zbrali sredstva in fi-
nancirali posamezne dejavnosti.
Kulturne ustanove regionalnega
pomena pa naj bi financirala re-
publika.«
če abstrahiramo nekaj mlač-
nosti in zamujenega časa, da bi
skušali najti pretehtano rešitev
v širšem okviru in sd recimo
dopovedati, da krpice te sloven-
ske zemlje nima smisla ra^o-
savati niti v kulturnem smislu,
se vendar ni mogoče zadovoljiti
z bombasticizmom in frazami ka-
kega republiškega časopisnega
uvodnika, ki nas hoče prepričati,
da je recimo lokalna miselnost
le premagana in v tem lepem
smislu dalje. Zakaj bi si metali
pesek v oči?
Iz citiranih izjav, četudi jih
štejemo za neuradne in ne do-
končne, se kaže resnica, ki je
nasprotna, lokalizem, ki je zelo
živ in trdovraten in tudi zelo
sl^, saj razen gmotnih koristi
in možnosti, da bo sam pač lažje
nekaj delal in nekaj od sebe dal,
ne vidi nič drugega, in še naj-
manj, da bi se lahko opravičil
s kakršnimkoli prepričljivim ar-
gumentom. če bo torej prevla-
dala zaprtost, si verjetno tudi
od zakona ne bomo mogli obe-
tati kakšnih bistvenih sprememb:
medtem ko bo na primer celjska
občina še naprej dajala za kul-
turo nà prebivalca 50, 40 din,
bodo pač v kaki drugi občini
dali 10, več ali celo manj din,
sicer pa bistveni problem niti ni
v tem. Problem je namreč v od-
nosu, ki ga s takšnimi ozkimi
opredeUtvami kažemo do ljudi,
saj gojimo očitno zmotno pre-
pričanje, ko mislimo, da je za-
nje pač dovolj, če jim damo to,
kar sami imamo in kolikor sami
zmoremo.
DRAGO HRIBAR
Vsak večer smo se pozno vra-
čali proti »domu«. Tako smo sa-
mo v eno smer vedno prevozili
več kot dvajset kilometrov. Ro-
man se je s svojim princem in
nami že popolnoma aklimatiziral
na tamkajšnji »nori« promet. Av-
tomobili neusmiljeno švigajo
drug mimo drugega, iščejo naj-
bolj skromen prostor, kjer bodo
lahko ušli naprej in tako hitreje
prir^eli do kraja, kamor so na-
menjeni. Samo v eno smer se
valijo po štiri vzporedne kolone
vozil od tovornjakov, cistern,
pravih ameriških limuzin, starih
avtomobilov, avtobusov do mo-
toristov, ki neustrašno vozijo
slalom med svojimi močnejšimi
cestnimi kolegi. Sem bi poslal
naše smučarje in prepričan sem,
da bi v manj ko letu dni lahko
zmagoslavno stali ob robu »gal-
skih petelinov« ali severnih so-
sedov. Seveda, če bi se sploh
kateri zaradi svoje nerodnosti
vrnil!
Rekel sem že, da je Roman po-
stal že ekspert za tisto hudičevo
vražjo vožnjo, katere me je bilo
— vsaj v začetku, to moram pri-
znati — izjemoma čudovito strah.
Ni prijetno gledati naprej, ko se
naenkrat pred teboj ustavi kot
nebotičnik velika cisterna, tik za
teboj pa zaradi tvojega prisilne-
ga zaviranja nič manjši avtobus.
Počutiš se kot mušica, ki nena-
doma prileti v meh harmonike
in ima to srečo, da ostane pri
življenju, ker v tistem trenutku
harmcmikar zaradi končane
skladbe harmoniko odstavi. Mu-
šica lahko brenči naprej, mi pa
tudi. In taka vožnja vsaj v za-
četku utruja. Potem, ko se na
vse skupaj navadiš in ko vidiš,
da le ni vse tako hudo, ti postane
celo zabavno. Nehote se spomniš
našega prometa, kjer so ceste
resda ozke, verîdar do kakšnih
neverjetnih nesreč pride prav na
širokih cestah in ob skromni
udeležbi dveh ali največ treh
voznikov. Vsekakor drži, da ši-
roka in prazna cesta sprošča vo-
znikovo napetost in pozornost in
tako lažje in hitreje prihaja do
nesreče. Drugače si ne morem in
ne znam predstavljati, da pri
njih v Atenah ali nekaj podob-
nega je tudi v Carigradu, ne pri-
de do nesreč. Najhuje je kakšna
praska; seveda na karoseriji.
Mimogrede se ustavimo še v
hotelu Akteon, kjer prebivajo
naši atleti. Poskušamo dobiti do-
voljenje, da bi (Celjani žuntar,
Kocuvan in Urbančičeva nekaj
ur preživeli z nami v taboru.
»Vojskovodje« zabliskajo z očmi,
kar je znak, da ne bo nič z našim
skitpnim srečanjem v taboru ob
morju, temveč da se bomo mo-
rali zadovoljiti s podobnim sre-
čanjem v Celju. Morda ob Sa-
vinji.
Medtem pa zvemo, da se cela
vrsta drugih atletov vsak večer
do poznih ur nemoteno sprehaja
naokoli, kjer poskušajo navezati
nekatere bližnje diplomatske sti-
ke na srednji ravni teles. V glav-
nem gre samo za ženski spol.
To je pa dovoljeno. Diplomacija!
Slovenci smo pa tako ali tako
bolj slabi diplcMnati in so nas
tovariši diplomati z glavnega me-
sta lepo odpravili.
Drugega nam ni pomagalo, kot
da smo odšli.
Raj ob morju.
Ura je približno toliko, da en
dan počasi leze v drugega. Pa
drugi tudi drug v drugega. Samo
prosim brez posebnih škodoželj-
nih asociacij na zgornji primer
diplomatskih stikov na srednji
ravni teles! Je že tako!
Presenečeni smo. Skromne ri-
biške krčme so še odprte. Za
mizami sedi nekaj skupin doma-
činov, ob vratih dolgočasno od-
pira usta v pričakovanju spanja
vodja krčme. Povprašamo ga, če
lahko še kaj spijemo. Tudi jedli
bi, vendar bi to za pozno uro bilo
kaj nevljudno vprašanje. Pa še
na dom smo se spomnili, da mo-
raš naročiti hrano že ob sedem-
najsti uri, če jo hočeš dobiti do
zaključne ure.
Kljub temu sem se spozabil,
odšel v kuhinjo in poprašal. Moj-
ster me je pogledal in prikimal.
Takoj lahko naredi nekaj vrst
mesa na žaru in speče štiri vrste
najboljših in različnih rib. Pri-
pravi lahko solato. Paradižniko-
vo. Ker mi ne jemo samo para-
dižnik, se siporazumemo še za
čebulo in seveda njihovo odlično
mesnato in temno rdečo papri-
ko. Povemo, kako bi vse to imeli
radi narezano in stvar je gotova.
Potem čakamo.
In že tudi jemo. Neverjetno.
Naravnost fantastično.
Natakarji skačejo okoli nas,
kot pri nas na Savinji poleti
komarji. Samo da so ti tečni,
oni pa ne. Sploh ne vedo, kako
bi nas zadovoljili. In to že v ju-
tru novega dne!
Na veliko presenečenje spije-
mo skupaj z njimi še nekaj ste-
klenic njihove Plake (odlična vr-
sta vina!) in zaključimo vso
stvar s kopanjem.
Pa še naj kdo reče, da to ni
raj pri morju!
Prihodnjič: Nimajo Teodorakiso-
vih plošč
Pod akropolo se vedno ustavljajo avtobusi s skoraj vseh
dežel sveta.
VIKTORJA KONECNIKA
ŠPORTNI DAN
Opirajoč se na palico, ki jo je med
vsedanjem dal med noge je prisedel. Ta-
ko hudomušen in nagajiv, ko nikoli ne
veže otrobov, je takoj povedal, da je tia-
menjen na sulca. Predtem smo si seveda
voščili »predvsem 'zdravja« in naročili čaj.
Tako je. čaj. Z malo ruma.
»Ne, je dejal Ivan. »Raje nam naj pri-
nese grog.«
»Kaj pa je to?«, je pobaral Viktor. Ta,
Konečnikov, ki je bil rojen na šmiheln,
zdaj pa si je postavil hišo pod gozdom
nad Mozirjem.
»To je isto, samo, da je voda samo
voda m ni v njej arclinja. Rum, voda,
sladkor m na koncu limonček.
»Hvala, Imam raje ono. Vodo in limo-
no pa bom pozneje.«
Končno je popustil, ko sv<i ga prepri-
čevala da bi naò bil to po naše tudi šu-
madijski čaj. Verjel ni, popustil pa je.
»Dobro, pa naj prinese to. Ker imam
že drugi dan športni dan, je tako vseeno
kaj piješ. Ali vodo z rumom ali rum z vo-
do. Gašper, Miha — butni ga ..
Povedal je, da si je dovolil športni
dan, kar kot kaže imenuje tisti del v dne-
vu, ko je pogovor vezan na pijačo. Druga-
če pa ne pije. Vsaj redno ne. In. sploh
— ne. Samo ob športnih dnevih. Včeraj
bi naj bil eden izmed teh, katerega po-
sledice zdravi danes.
»Rekel sem, da grem po krmilo za
ptice. Veste, koliko jih prileti na krmil-
nico? Pa kako lepe,«
»Ti moraš skrbeti za ptice, ko si lo-
vec,« ga je zbodel Ivan.
»Lovec gor ali dol puša sem im tja,
dobro, da si me spomnil. Poznaš kakšne-
ga visokega oficirja? Kaj pa vi? Ne, ško-
da. Moram kupiti džip.«
No, ta je pa dobra. Ljudje marsikaj
kupujejo, toda džip. Pozneje je obrazložil
zadevo. Džip bi uporabljal samo za vož-
nje na lov. šele mnogo pozneje, ko je Vik-
tor že odšel, sem izvedel, da je stoodstot-
ni invalid, saj ^o mu .morali zaradi zmrz-
lin, ki jih je dobil kot partizan, odreza-
ti obe nogi. Pri hoji to opaziš šele po do-
brem opazovanju, saj jo drugače Viktor
kar dobro maha. Zadnjič, ko se je sedež-
nica na Medvednjak ustavila in se je Vik-
tor naveličal v mrazu sedeti na njej je
skočil v sneg in — nič.
»Vedno moraš paziti, kako padeš,« je
smeje govoril. To bo držalo. Potem, ko
so ga ujeli, bi moral on pasti. Za vedno.
Pa se je izmuznil, še enkrat,
»Torej, stvar je urejena tako. Mi ustre-
limo belega zajca, novinarji pa nič. Ustre-
limo drugega, oni še vedno nič. Beli zajec
ni kar tako, moja draga. Po osemnajstih
letih je zdaj zopet padel.«
Dobro, džip im. beli zajec. Tudi to bi
še šlo, kako sta neki inženir, dober deč-
ko in njegov prijatelj šla na divji lov in
ju je prijel sorodnik. Vzel jima je puške
vn ju dobro naprašil. V jezi sta baje zato
pred mrakom krenila v sorodnikov sadov-
njak in lazeč po kolenih z. lastnimi zob-
mi zgrizla kožo z mladih dreves.«
»Ta pa je nekoliko huda. Preveč lov-
ska.«
»Gašper! Miha! Butni ga,« je poudaril
Viktor in se pridušil, da je res. Kot je
res, da ga lisica že dva tedna za nos vla-
či po njivah okoli hiše. Tudi zato je od-
rinil na športni dan.
»Torej vidva ne verjameta? Dobro. Ni
treba. Mi bosta vsaj verjela, ko vaju po-
vabim, da mi prideta pomagat stiskat ja-
bolka, ki mi jih je ostalo še za enih dve-
sto litrov jabolčka? Ne bosta prišla, mar
ne? četudi vama povem, da imam lepo
naložen želodček, tisti tako zvani specia-
litet. Pa nič. plačam. Grem raje dalje,
ker imam tako športni dan. Jutri pa na
delo. Torej, poizvejta za džip.«
^	Nani
KVINTET
„BERGER''
ZAČENJA
SEZONO
v organizaciji Radia Celje
in Novega tednika pričenja
KVINTET BERGER vrsto na-
stokov na področju nekda-
njega celjskega okraja. An-
sambel je v novem sestavu
pripravil spremenjen pro-
gram, ki bo obiskovalce na
koncertih nedvomno navdu-
šil. Berger je bo vodila pot v
letošnjem letu od Celja preko
občine àmarje, Šentjur, Ko-
njice, Laško, Velenje, Žalec
in Mozirje-
Obiskovalce letošnjih kon-
certov čaka novo preseneče-
nje v obliki posebne nagradne
igre, ki jo organizira NOVI
TEDNIK. Kako in kaj bomo
tokrat, seveda zamolčali; obi-
skovalci ^oncertov pa bodo o
tem podrobno seznanjeni na
prireditvah v posameznih kra-
jih.
Prepričani smo, da bodo lju-
bitelji kvalitetne narodno za-
bavne glasbe nedvomno prišli
na svoj račun, saj na koncer.
tih KVINTETA BERGER tu-
di v preteklosti ni bilo prime-
rov, da bi dvorane ne bile na-
bito polne in da poslušalci ne
bi z navdušenjem spremljali
izvajanje posameznih melodij.
Samo ipo sebi je razumljivo,
da bo tudi v letošnji sezonii
navduševala poslušalce ena
najmlajših pevk pri nas, ME-
LITA AVSENAK.
O tem kje in kdaj bodo kon-
certi KVINTETA BERGER,
vas bomo med drugim obve-
ščali tudi preko našega časni-
ka in Radia Celje- Na svide-
nje na koncertih, ki jih za
vas organizirata RADIO CE-
LJE in NOVI TEDNIK.
ELEKTRONSKA
OBDELAVA
PODATKOV
v upravni zgradbi tovarne
»Aero« so pred tedni v celoti
opremili mehanografski cen-
ter za potrebe lastnega pod-
jetja. Delo je že v celoti stek-
lo. Imajo tudi lasten elektron-
ski računalnik. Elektronska
obdelava vseh podatkov za
proizvodnjo in komercialo bo
omogočila sprotno dinamično
ukrepanje in prožnejšo po-
slovno politiko. Ureditev last-
nega centra za elektronsko
obdelavo podatkov in celotno
mehanografijo je veljala več
kot 4 milijone dinarjev.
LETNE KONFERENCE
KO SZDL KONČANE
v Celju so v minulem te-
dnu končali volilne konfe-
rence krajevnih organizacij
Socialistične zveze. Izvolili so
nova vodstva krajevnih orga-
nizacij in člane za občinsko
konferenco.
Med poslednjimi so se na
konferenci zbrali člani KO
Aljažev hrib, ki so za pred-
sednika izvolili Jožeta Zago-
ričnika, za tajnika Sonjo Ha-
ler in za blagajnika Marijo
čretnik.
NOVO CELJE - DOM
OSKRBOVANCEV
Ta teden se v Novo Celje
selijo oskrbovanci iz domov
oskrbovancev Polzela, Grmov-
je in šalek. Medtem ko bo-
do iz Grmovja preselili samo
, lažje psihiatrične bolnike, pa
bosta stari poslopji na Polze-
li in šaleku poslej brez svo-
jih dosedanjih stanovalcev.
V Novem Celju, ki je funk-
cionalno veliko boje urejeno
in tudi dobro opremljeno, bo
zaživel nov dom oskr'bovan-
cev z znatno višjim življenj-
skim standardom, boljšo
zdravniško oskrbo in nego,
saj bo dom zaposloval pri-
bližno 90 ljudi, ki bodo skr-
beli za to, da bodo oskrbo-
vanci živeli bolje kot doslej.
Poleg celjske občine bo so-
ustanoviteljstvo doma pre-
vzela tudi velenjska, saj se
bodo vanj preselili oskrbo-
vanci iz Šaleka.
JAVNA RAZPRAVA
O ZDRAVSTVU
Minuli teden je bila v Ce-
lju javna tribuna ô novem
zakonu o zdravstvenem za-
varovanju. Razgovor, ki sta
ga vodila pomočnik repub-
liškega sekretarja za delo
Rado Miklič in pomočnik di-
rektorja komunalnega zavo-
da za socialno zavarovanje v
Celju dr. Aleksander Hrašo-
vec, je priredila delavska u-
niverza Celje. Iz razprave je
najočitneje izzvenel predlog,
da organizacije zdravstvene
službe in financiranja zdrav-
stvenega zavarovanja ne bo
moč urediti v skupnem za-
konu. O tej temi pa bo na
eni izmed svojih prihodnjih
sej razpravljala tudi skup-
ščina komunalne skupnosti
socialnega zavarovanja delav-
cev.
V LIK »SAVINJA«
ZAPOSLENIH
300 ŽENSK
Izmed 840 zaposlenih v les-
no industrijskem kombinatu
»Savinja« je kar 303 zaposle-
nih žensk. V glavnem delajo
na lažjih delovnih mestih, si-
cer pa so se z rekonstrukcijo
posameznih obratov zadnja le-
ta delovni pogoji močno iz-
boljšali.
MALI .
INTERVJU
Odgovarja: Tone Sagadin
Vprašuje: Tone Vrabl
Ko sva si segla v roko,
sem morai pagic^iHi-i ¿jío^í
ne ou. Ker sem sam tudi pre-
cej velik, se mi to, da bi
gledal proti vrhu, malOKdaj
zgodi. Zdaj se mi je, kajti
Tone Sagaam, dijak zadnje-
ga letnika na ceijski gimna-
ziji, je visotk nič več in nič
manj kot 201 cm! DOKaj
spoštljiva višina, ki j'o lepo
izrablja pod dvema košema.
Je namreč že skoraj dve le-
ti eden najboljših košarkar-
jev Celja. Eden najbolj per-
spektivnih. Nadarjenih.
/ačel SI... »irTea dvema
letoma. Veselilo me je, imel
sem nekaj talenta in trener
Čepin me je pripeljal v svo-
jo ekipK).« Poleti odhajaš v
Ljubljano. Zvezni ligaš Olim-
pija se zanima za tebe ...«
»Do poletja bom še igral za
Celjie. Potem grem v Ljub-
ljano. Moja želja je, da bi
igral v velikem klubu in v
zvezni ligi.« »Boš študiral? '
»Verjetno ekonomijo.« Vzor-
-lik na športnem področju?
»čosič, zaradi igre in atrak-
tivnosti.« Kdo bo leto.s v
zvezni ligi prvak? »Olimpija
zelo težko. Stavim na Crve-
no zvezdo.« Letos bo v Ljub-
ljani svetovno prvenstvo v
košarki.. . »Moramo biti pr-
vi. To bi bilo odlično za še
večjo popularizacijo košarke
v Jugoslaviji.« želje? »Da bi
se uvrstiili v II. zvezno ligo,
da bi imeli na tekmah več
gledalcev, da bi dobili dvo-
rano in (te bi oblekel dres
mladinske državne reprezen-
tance.«
Si Celjan? »Rojen v Ljub-
ljani.« Kdaj? »1952.« V ekipi
igraš? »Centra.« Poleg košar-
ke je tvoj hoby? ... »Moder-
na glasba in tako kot vsi
I mladi grem rad na ples.«
Kam pa hodiš, ker jih v
Celju ni. .»Res jih ni in po-
trebovali bi dvorano. Takš-
no, kjer bi lahko büe tek-
me, kulturne prireditve, raz-
stave ...« Se ukvarjaš s še
kakšnim športom? »Pozimi
drsam, poleti plavam.«
Tonetu, .ki bo letos kon-
čal gimnazijo, želimo na
vseh področjih, kjer je akti-
ven, veliko uspehov. Pred-
vsem pa, da bi končno res
oblekel dres z državnim gr-
bom na prsih. To ne bi bil
samo njegov uspeh, ampak
priznanje g.i.mnaziji, žKK Ce-
lje, celjskemu športu.
PODMIADKARJI II.
ÒS. ŠOLE IZ CFI lA
FRANKO! OWQKl^УI
PIONIRIFM
Te dni smo pionirji osnov-
ne šole Frankolovo prejeli od
pionirjev II. osnovne šole iz
Celja nmogo starih oblek in
obutve ter igrač za predšol-
ske otroke. Vse to smo raz-
delili med pionirje, ki naj-
bolj potrebujejo ta darila Li
tiste, ki imajo zelo dolgo pot
do šole.
Pionirjem II. osnovne šo-
le smo zelo hvaležni, saj so
nekaterim našim pdonii-jcm
zelo pomagali, da bodo laže
nremago^-sU dolgo, nap.>iTio
pot :n mra:: pozimi.
Podmladkarji II. osnovne
šole Celje so s to akcijo spet
pokazali, da znajo pomagati
in da njihova žrtev .laš-m
f>ionirjem pomeni zelo vel)
ko.
Pionirji osn. šole
Frankolovo
INGRAD JE PRESE-
NETIL FRANKOLOV-
SKE PIONIRJE
Delovni kolektiv Ingrad je
že več let pokrovitelj osnov-
ne šole Frankolovo. Vsako le-
to pripravi pionirjem kakš-
no presenečenje. Lani, ob
koncu šolskega leta, je de-
lovni kolektiv omogočU dvo-
dnevni izlet pionirjem 8. ra-
zreda v njihovem počitni-
škem domu. Letošnje prese-
nečenje ob novem letu pa je
bilo še večje: ob obisku ded-
ka Mraza iz Celja, se je pred
šolo ustavil kombi, poln no-
voletnih paketov, ki jih je
poslal Ingrad. Vsak pionir-
ček je dobil bogat paket
sladkarij. Takšno darilo po-
meni frankolovskim pionir-
jem veliko, saj so v večini
kmečki otroci in niso de-
ležni drugih obdaritev kot
otroci staršev, ki so zapo-
sleni v podjetjih. Kako na
široko so bile odprte oči pio-
nirjev, ko je dedek Mraz de-
lil paikete! Negibno so obra-
zi strmeli v živopisna da-
rüca. Njihov ponižni hvala
dedku Mrazu je tekreno iz-
ražal globoko hvaležnost de-
lovnemu kolektivu Ingrada,
ki rad nagradi pionirje in
tako pomaga tudi vodstvu
šole.	M. C.
TABORNIKI
NA OSANKARICI
Tudi letos 8. januarja so
se taborniki II. grupe odre-
dov udeležili spominskega
pohoda na Osankarico, kjer
je padel Pohorski bataljon.
Pred spomenikom so položi-
li venec.
NOV ANSAMBEL
Končno smo v Celju po-
novno dobili kvaliteten za-
bavni ansambel, ki je nastal
po združitvi Vokalov iz Žal-
ca in Sinkop iz Celja. An-
sambel, v katerem so vsi
člani odlični glasb^iki, pri-
pravlja obsežen program, s
katerim se bodo predstavili
na mladinskih plesih in dru-
žabnih prireditvah. Prvič so
v novi zasedbi igrali za No-
vo leto v Ravnah na Koro-
škem. Po vsej verjetnosti bo
prvi nastop ansambla že 21.
januarja na javni radijski od-
daji v Narodnem domu v
Celju.
RAZSTAVA
»DOLIK« V CELJU
Od 10. do 20. tega meseca
bo v Slovenskem ljudskem
gledališču odprta razstava čla-
nov likovne sekcije DOLIK z
Jesenic. Na razstavi, ki jo je
priredila likovna sekcija
»France Prešeren«, sodeluje
17 avt.roje\^ z 29 deli.
POLITIČNA
ŠOLA
v zadnjih dneh januarja
se bo v Slov. Konjicah pri-
čela politična šola, ki jo pri-
pravljata Delavska univerza
in Občinska konferenca ZK.
Delovala bo v dveh oddel-
kih. V prvem bodo komuni-
sti Konusa, v drugem pa
člani ZK iz ostalih delovnih
organizacij. Seminar bo naj-
verjetneje trajal osem dni
skupaj in to v dopoldan-
skem času. Seminaristi bo-
do poslušali zanimive teme
predivsem s področja notw
nje politike, gospodarstva!
samoupravljanja.	^
ZA NOVE ČLANEfc
ZVEZE .
KOMUNISTOV '
v Slov. Konjicah je že tn,
dicija, da za nove člane 2 '
organizirajo seminar na \
terem jih seznanijo s san.
organizacijo in nalogami ¡t '
munistov. Vsekakor je rai^
na oblika izredno potrebuj
če pomislimo, da se ta^
kjer takšnih seminarjev ^
mladi komunisti zaradi pf
majhnega zanimanja staraj
ših zanje, izgubijo.	^
GLAVNIKI IN ŽLIČK^
čeprav so domačini |
Slov. Konjicah potrpežljjj
ljudje, radi rečejo kakšđ
pikro na račun »džu-bok^
v bifeju podjetja »Dravii^
ski dom«. Namreč ta je vej
krat pokvarjen, oziroma k|
pravijo sami, vsaj dvakr^
na teden. Gostinci pa le in<
jo rahlo opravičilo. Ko t
zadnjič pK>birali denar iz glj
benega avtomata, so na|
tudi dva glavnika in žliči^
I
ZBOR ;
KOOPERANT^
6. januarja je Kmetiji
kombinat v Šentjurju sklii
centralni zbor kmetov kooj
rantov z namenom medsebi
Na občinski seji
že drugič govora o
imajo traktorje. Z.n
cijskaga Tnatermla ili
dne potrebe (ne za
i e mogoče vendar r.
ne smejo na cesto
pa bi kmetje trakti
prevoze, je taksa »
končno so ti kmet
prevozniki.
Razprava se je o
živela. Eden od od^
»menjave izkušenj iz pre-
, aa	analize dose-
еда skupnega dela. Delo
'•'^■je med drugim bilo us-
'^■gno predvsem v razpravo
srednjeročnem programu
ja jimetijstva v obdob-
ij 1970. do 1975. leta.
LAVSKA univer-
za ukinjena
1 januarjem je preneha-
[jelovati Delavska univerza
Šentjurju. Do tega je pri-
' zaradi omejenih možno-
23 ustvarjanje lastnih
j^tev, ki niso zadostovala
(jj.itje dejavnosti, vsled če-
je univerza v precejšnji
fj bila odvisna od občin-
[j dotacij. Delovno območ-
¡entjurske delavske univer-
je prevzela celjska delav-
, univerza.
labo poslova-
nje gostilne
,ostilna v Gorici pri Sliv-
[ je postala v zadnjem ča-
povod za negodovanje ob-
pv. Gostilna je v prosto-
I Ili ne ustrezajo niti os-
jjjm funkcionalnim, niti
ienskim pogojem. Poleg te-
je tudi zelo slabo oskrbo-
a, izbira pijač je omeje-
gostom ne postrežejo s
no, razen s sendviči, ki pa
velikokrat zmanjka. Oseb-
le ne pridržuje določenega
)vnega časa, posebno v ju-
ijih urah, saj gostilno od-
io velikokrat prepozno,
bi morali.
ULTURNA SKUP-
ST V ŠENTJURJU
republiških forumov je
jla pobuda, da se v šent-
iu ustanovi kulturna skup-
ki naj bi v bodoče zdru-
ila in koordinirala kultur-
no prosvetno dejavnost na
območju občine. Predvideva-
jo, da bo ta zamisel v krat-
kem realizirana.
VISOKO ODLIKOVA-
NJE ZA MARTINA
CMOKA
Gasilska zveza Jugoslavije
je ob 100-letnici gasilstva od-
likovala poveljnika šentjurske
občinske gasilske zveze Mar-
tina Cmoka z gasilsko zvez-
do druge stopnje. Odlikovanje
mu bodo izročili na letni kon-
ferenci občinske gasilske zve-
ze, ki bo v februarju letos.
%	Mič
MLADI ŽELIJO
KLUB
Mladim v Šoštanju ni moč
očitati nedelavnosti, saj so
tako ali drugače vključeni na
najrazličnejših toriščih. Pose-
bej pohvalno je njihovo delo-
vanje na športnem področju.
Sicer pa tu tokrat ne gre za
nadrobnejšo razpravo o tej
zvrsti njihove aktivnosti.
Mladi šoštanjčani, bodisi
srednješolci in tisti iz delov-
nih organizacij, bi radi del
svojega prostega časa izkori-
stili tudi za klubsko dejav-
nost, vendar za to nimajo
prave priložnosti. »Saj smo
hvaležni starejšim, ker nam
dovolijo pristop v klub upo-
kojencev, vendar tam za vse
njih in nas ni prostora,« mi
je dejal mlad fant. In res,
mladi hodijo v klub upoko-
jencev in upokojenci v šali
rečejo doma, da gredo v mla-
dinski klub.
Mladi si želijo malo večjega
in toplega prostora, kjer bi
se dobivali ob poslušanju naj-
novejših skladb z gramofon-
skih plošč, pogledali to in ono
televizijsko oddajo, zaigrali
kakšno partijo šaha, se po-
menkovali, povabili koga na
razgovor o zanimivi temi in
še to in ono. Le prostora si
želijo. Zaposleni so priprav-
ljeni tudi finančno pomagati,
da bi klubski prostor ustrez-
no opremili. Tudi mladi iz
okoliških zaselkov si želijo,
da bi v Šoštanju uredili skro-
men mladinski klub, saj bo-
do v tem primeru, razen go-
stilne, imeli še kam iti. O že-
ljah mladih velja torej raz-
misliti in to čim prej. K-
BO PROBLEM
REŠEN?
Kot smo izvedeli, bo celj-
sko cestno podjetje letos sku-
šalo urediti oba klanca na ce-
sti Celje — Rogaška Slatina,
da bosta kolikor mogoče spo-
sobna za promet, če bi nam-
reč hoteli oba odseka uspo-
sobiti v idealnem smislu, bi
zaradi neugodne sestave tal
potrebovali ogromno denar-
ja m je vprašanje, če bi se in-
vesticija splačala; še toliko
prej, ker bo v prihodnosti
verjetno le treba speljati ce-
sto ob vznožju obeh klancev.
NA PRVEM MESTU
Steklarna »Boris Kidrič«_ v
Rogaški Slatini je bila lani
daleč najuspešnejše podjetje
v šmarski občini. Tako se je
v devetih mesecih celotni do-
hodek povečal za 10 odstot-
kov, produktivnost dela za 18,
osebni dohodki na zaposle-
nega za 11 in izvoz za 33 od-
stotkov. V skupni prodaji je
steklarna 52 odstotkov svojih
izdelkov izvozila na konverti-
bilno področje. Spričo takš-
nih rezultatov podjetje ni
imelo večjih težav z likvidno-
stjo.
Steklarna je lani uredila tu-
di sodobno prodajalno svojih
izdelkov v novi restavraciji
Pošta.
PODJETJE
V TEŽAVAH
Splošno gradbeno podjetje
iz Rogaške Slatine se močno
otepa z nelikvidnostjo, čeprav
je lani zabeležilo ugodnejše
poslovne rezultate kot leto
poprej. Podjetje 'zaposluje v
zadnjem času tudi z manj de-
lavci, težave pa ima, ker so
gradbišča zaradi pomanjka-
nja dela doma raztresena po
sosednjih občinah, kar stro-
ške seveda podražuje. -dhr
REFERENDUM
GOSTINCEV
Kolektiva obeh gostinskih
podjetij v družbenem sektor-
ju, mozirski Turist in luben-
ska Planinka bi se naj 27. ja-
nuarja odločila ali bosta v
prihodnje gospodarila skupaj.
Združena bi imela več možno-
sti za razvoj in bi tako posta-
la nosilec gostinstva v Gor-
nje Savinjski dolini.
- ZBOR SINDIKATA
Minuli petek je bila letna
seja predstavnikov sindikata
mozirske občine. Na seji so
med drugim razpravljali o
vlogi in pomenu organizacije,
o možnostih gospodarskega
razvoja v občini in o aktual-
nih vprašanjih, ki se porajajo
ob vsakdanji praksi.
PRÎSPELE VLEČNICE
Pred dnevi so končno pre-
peljali vlečne naprave za obe
vlečnici na Medvednjak. Vleč-
nici bi morali biti sicer že
zdavnaj postavljéni, vendar je
eden izmed vzrokov za zamu-
do baje tudi v stavkah itali-
janskih delavcev in uslužben-
cev. Delavci mariborske Me-
talne že montirajo naprave,
žal pa ni vlečnih žic.
ŽE DRUGI ZASTOJ
Ob novoletnih praznikih, ko
je obiskalo rekreacijski cen-
ter Golte na Mozirski planini
doslej največ obiskovalcev v
enem dnevu, točneje 1836, je
med vožnjo zopet prišlo do
okvare. To je zdaj že druga
te vrste. Tokrat so okvaro ne-
koliko hitreje odpravili. V
Mozirje sta prispela tudi stro-
kovnjaka podjetja Ceretti —
Tanfani, ki je žičnico izdela-
lo, da bi ugotovila kaj je
vzrok za zastoj. Okvare nam-
reč slabo vplivajo na razvoj
centra.
GRADILI BODO
DOM BORCEV
Občinski odbor ZB NOV
se je odločil, da bo še ver-
jetno v letošnjem letu zgra-
dil na Dobrovljah v bližini
kmeta Ramšaka dom borcev.
V stavbi bo istočasno tudi
trgovina, točilnica in pro-
stor za zborovanja. Pri ak-
ciji bodo poleg žalskega od-
bora sodelovali še a»clbori
borcev iz Celja, Mozirja in
Velenja.
PRIHODNJE LETO
NOVA VLEČNICA
Na smučiščih v Libojali,
kjer bo do konca meseca
vrsta tečajev za šolske otro-
ke, je vse polno smučarjev.
Dosedanja vlečnica že ne za-
dostuje več, zanimanje za
smučišča pa je povečala še
razsvetljava proge v dolžini
300 metrov. Na osnovni šoli
v Žalcu že zdaj razmišljajo,
da bodo do prihodnje zime
montirali še eno vlečnico,
odprli snack bar in asfaltira-
li cesto do smučišč, katera
bodo iz sedanjih treh hekta-
rov povečali na pet!
VELIKA
MAŠKARADA
TVD Partien' Polzela se
že vneto pripravlja na pusto-
vanje. Tokrat pa namerava v
domu Partizana pripraviti z
izbiro najlepše maske, ki bo-
do tudi nagrajene. Za veselo
razpoloženje bo igral ansam-
bel Borisa Terglava iz Šem-
petra. Prireditev bo 24. ja-
nuarja.	T. Tavčar
NE IN NE,
IN ZOPET NE...
Odcep z glavne ceste La-
ško—Zidam most proti la-
škemu pokopališču je smrt-
no nevaren. Тако; za pod-
vozom je. Bilo je že tam ve-
liko nesreč zaradi nepregled-
nosti za tistega, ki prihaja
ali pripelje od pokopališča
na cesto. Er.o samo ogleda-
lo bi rešilo problem, pravijo
občani že vrsto let. toda ne
in ne . ..	re.
PRIPRAVE NA ZBORE
VOLIVCEV
Jutri, v četrtek, bo v La-
škem dopoldne, popoldne pa
v Radečah, posvetovanji. Na-
menjeno je seznanitivi od-
bomiKov, predsednikov kra-
jevnih skupnosti in vodstev
političnih organizacij z na-
črtom razvoja v občini in z
proračunskim predlogom za
leto 1970. S tem se začenja-
jo priprave za zbore volivcev.
ec
ŠTUDENTJE BODO
KROKALI
Po ovinkih smo zvedeli, da
akademski klub v Laškem
pripravlja akademski ples,
kot se temu reče za javnost,
ali pošteno študentsko kro-
Karijo, kot se med akadem-
ci tu samo po sebi razume.
Boter prireditve je menda
že tudi znan — to bo gostin-
sko podjeiije v Laškem, ki
kot kaže, ve da je to dobra
investicija, kajti slovenska
inteldgenca je zgodovinsko —
žejna.
kr.
[ je bilo
ßetov^ fei
^Vroduk-
^Proisvo-
mktorji
t^ßa, da
igrali за
^•^oka in
r ^ pa
гаг-
^ Pripo-
vedoval, kako miličniki čakajo na kme-
te-traktoriste in pridno pobirajo man-
datne kazni. Pa se oglasi eden od na-
vzočih:
— Ne razumite me napak. Ko žt
možje reda takole čakajo na kmete
traktoriste in ker so ceste nenehno v
slabem stanju, bi za kratek čas lahko
vrgli kakšno lopato gramoza v cestne
luknje. ..
Malce šale na jezo dobro dé!
— ček
VETERANI DELAVSKEGA
GIBANJA O STARIH ČASIH
Med 29 odlikovanci, ki so visoka odličja dobili na
dian jubilejnega 10. občnega zbora celjske sindikalne orga-
nizacije, so bili tudi veterani, naši najstarejši borci za
delavske pravice. Nekaj smo jih povprašali o tem, kdaj so
začeli revolucionarno delovati in katerega dogodka
najbolj spominjajo . ..
JAKA VODOPIVEC, 71 let.
Kot mladenič je bii organi-
ziran že v stari Avstriji. Po
prvem sestanku je navduše-
no ob prvi priložnosti za-
brusil nemškemu inženir-
ju (leta 1918), da se bo mo-
ral pobrigati, kako bo prišel
čez mejo. Pa se je pobrigal,
da je Jaka bdi prvič v življe-
nju vržen na cesto. Od ta-
krat do današnjih dni Jaka
ni nehal biti atotdven.
JOŽE IX>BOVIČNЖ, 67 let.
SedemrtajsWetnik je bil bo-
rec za severno mejo, z dvaj-
setimi organiziran sindika-
list. V emajlirki je bil med
organizatorji štrajkov, za-
pornik celjskega pisikra. Ob
pohodu celjske orjunaške ban-
de ga je na mousti v spopa-
du zabodel orjunaš štok (v
hrbet in čez lice) zato, ker
jim je na starem gradu str-
gal orjunaško zastaivo. Seda-
nes je vzravnan sindikalist,
čeprav upokojen.
AVGUST BENCE, 65 let.
V sindikatu je postal orga-
nizator zaupnik in voditelj
leta 1928. Zaradi revolucionar-
nosti je bil preganjan kot ži-
vinče. Kaj čudnega, če mu
je leta 1935 v sporu s četni-
škim delovodjem Krulcem
prekipela kri in je le malo
manjkalo, da bi krvosesa de-
lavcev zapodil namesto pre-
moga v razžarjeno peč. Nje-
govo življenje je takšno, da
bi ga zapisanega imeli za iz-
mišljenega.
FRANC PODREPŠEK, 68
let. Osemnajstletnik se jena
čabrovi žagi uprl lastniku in
zahteval osemurni delavnik,
ki je bil takrat uzakonjen.
Ko je lastnik njemu in nje-
govim tovarišem ukazal naj
pi'idejo po delovne knjižice,
ni popustil. Drugi dan je de-
lovodja sam ukazal naj kon-
čajo delo po pretečenih os-
mih urah. Ko je spoznal, da
so delavci organizirani, se
ni več upal bosti z njimi.
MATILDA PREZELJ, 61 let.
Bila je mlada delavka v da-
našnji Metki. Pomagala je
organizirati boj za osemur-
ni delavnik. Sodelavko, ki je
podkupljena agitirala za de-
vet ur dela so ženske vrgle
na cesto. Po zmagi delav-
skih zahtev so organizatorje
klicali v pisarno in jih za-
sliševali tako dolgo, da bi
bil konec »šihta« in bi jih
aretirali. Toda delavci so za-
htevali, da jih spustijo. In
so jih.
RUDI PREZELJ, 64 let.
Bil je v opekarni v času, ko
še ni bilo organizacije, bil
pa je spontan upor zoper za-
tiranje. Leta 27 še preka-
ljen sindikalist pride v emaj-
lirko, kjer je bil v stavkov-
nem odboru in znanem ve-
likem štraj-ku. Ob znameni-
tem Zletu Svobod je bil vod-
ja konjenice, skratka bil je
povsod, kjer se je bil boj za
delav-ske pravice. Tudi nje-
gov zakon z Matildo je na-
stal sredi tega boja.
... O, spominjah so se. Spomini so kar vreli iz
njih in jih žal tokrat v tej kratki anketi ni moč zapisati ...
To so bili le drobci. Njihove pripovedi pa kličejo po
peresu, da bi ne šle v pozabo. Vsaka zase je povest'.
Morda bodo kdaj vendarle zapisane.	J. Kr.

so shodile
v beli
opojnosti
REKREACIJSKI CENTER GOLTE NA MOZIRSKI
PLANINI JE PO ENOMESEČNEM POSKUSNEM
OBRATOVANJU NAKAZAL LEPE REZULTATE.
ŽAL ŠE VEDNO NI VSE TAKO, KOT BI ČLOVEK
PO TOLIKO RAZVLEČENI GRADNJI PRIČAKOVAL
Med poldnevam smučišča na Golteh one mijo. Zabave in športnih užitkov željni obi-
skovalci takrat odrinejo v samopostrežno restavracijo hotela na mali predah, žičničarji
pa si za nekaj časa ustavijo naprji^e, da si tudi one »oddahnejo«.
•	Prvih dvajset tisoč in še nekaj potnikov,
oziroma obiskovalcev je v tem času že prepe-
ljala gondolska žičnica. Žal je bila vožnja dva-
krat mnogo predolga na jezo potnikov in vozne-
ga osebja.	'
•	Načrtovalci objektov zaslužijo širše pri-
znanje, saj je arhitektonska rešitev smelo vnesla
lepoto linij v radodarnost narave.
•	Tisti, ki je odrinil na Golte le zaradi rado-
vednosti naj ne bo v skrbeh, če bi se želel
smučati po strminah M ed ved n jaka ali katere
koli vzpetine, ker mu opremo posodijo v hotelu.
Ernest Štoklas ima na
skrbi reševalno službo, ne-
kajkrati je že moral prisko-
čiti na pomoč, poleg tega pa
skrbi tudi za ureditev smu-
čarskih prog in organizacijo
smučarskih učiteljev.
Slavica Planovšek je ena
med prvimi, ki v hotelu goste
navdušijo ali razočarajo, kajti
skrbi tudi za namestitev in
počutje gostov.
Zdaj, po nekaj več, kot eno-
mesečnem »resnem« obratovanju
našega največjega rekreacijskega
centra, ki ima poleg tega »naj«
še več »naj e v«, smo znova obi-
skali Golte, čeprav so nekateri
delavci pri Izletniku že nekoliko
živčni, če jih drezaš zaradi Golt,
je bil ta zadnji obisk za nas naj-
bogatejši.
Vse je namreč tako, kot člo-
vek pričakuje, ko sliši o takš-
nem ali podobnem centru, če
smo rekli, da je vse tako, s tem
nismo mislili na tiste drobne
stvari, ki sicer še krnijo počut-
je gostov. To pa zato ne, ker jih
bo vodstvo mogoče že jutri od-
pravilo.
V Mozirju na trgu stoji in
vsak dan nekajkrat obrača avto-
bus, ki vozi do spodnje postaje
v 2ekovc tiste, ki, sami nimajo
prevoza. Po nekaj minutah vož-
nje te ob spodnji postaji prese-
neti nekaj deset avtomobilov, ka-
terih lastniki so te že prehiteli.
Ne obupaj, če zagledaš gondolo
v trenutku, ko zapušča postajo.
Kmalu bo namreč zopet krenila
v hrib. Tokrat s tabo. Seveda,
če se ne boš predolgo zamudil
v simpatičnem bifeju spodnje
postaje.
čeprav nas je bilo v gondoli
okrog trideset, si imel občutek,
kot da je prazna. Sprejme na-
mreč še enkrat toliko potnikov
in še štiri povrh. Vožnja za od-
rasle stane 12, za otroke do de-
setih let pa deset dinarjev v obe
smeri. Po nekaj minutah, med-
tem se lahko nagledaš in naču-
diš radovednosti gamsov, ki ne-
jeverno s skale opazujejo tvoje
potovanje, izstopiš 90.5 metrov
višje.
VSEPOVSOD
SAMA HVALA
Prepričani smo, da vas bo ra-
dovednost napotila v objekt, ki
mu pravijo hotel. Medtem, ko
bo črnooka Slavica Planovšek, ki
je ena izmed receptorjev pozdra-
vljala, se boste verjetno napoti-
li naprej, v restavracijo. Ni tre-
ba obsedeti za mizo, ker se lahko
naslonite na barski stolček ob
bifeju. Cene pijač so višinske.
Takole s stola je pogled na po-
bočje Medvednjaka enako lep,
kot pozneje pogled sedežnice na
zgornjo p>ostajo in skupino hi-
šic, ki tvorijo depandanse hote-
lu. žal je letošnja muhasta na-
rava snežne poljane, ki so na-
menjene za izžviljanje smučarjev
nekoliko okrnila in z vetrovi ob
pomanjkanju teptalnega stroja
sneg močno počesala z rebri.
če zaupate Ernestu štoklasu,
ki skrbi za ureditev smučišč, or-
ganizacijo smučarske šole in re-
ševalne službe, ter se mu pridru-
žite, ko vijuga z vrha proti ho
telu, boste ugotovili, da je po-
trebno voziti zaradi hitrosti mi-
že ... Ali pa tako, kot to večina
nam enakih smučarjev — včasih
navkreber, da se zadeva ustavi
preden okusiš kako topel je
sneg. žal vodstvo centra ni od-
stranilo štorov na vseh posekah,
ki bi sicer ob normalnih razme-
rah bih pod snegom, zato je ne-
kaj pobočij močno »kosmatih«.
Tako je najbolje smučati tam,
kjer ti Ernest svetuje s svojimi
oznakami prog.
Ta dva popoldneva na smuči-
ščih ni bilo gneče, kot ob praz-
nikih za Silvestrovo, zato je bi-
lo nekaj deset smučarjev tako
»redkih«, da so bila smučišča
skoraj — pusta. Vsi s katerimi
smo se pogovarjali so se izraža-
li o Golteh le pohvalno . ..
JE TO CENTER
IZBRANCEV?
Tereni in organizacija smuča-
nja je kljub vsemu v redu. Ob
tem pa ne moremo mimo resni-
ce, ki jo tudi obiskovalci nagla-
se, da so Golte — drage. Tu ni-
so mislili le na obdobje glavne
zimske in letne sezone, ko so
cene ležišč od 30 do 50 din, pol-
pensiona od 48 do 63 in pensio-
na od 60 — 75 dinarjev, temveč
tudi vse ostalo, kar je z potre-
bami ob bivanju potrebno. Deni-
mo, kakšen kozarček ...
šolske skupine z objavo ima-
jo 30 odstotkov popusta, na se-
dežnici pa je popust za vse glede
na število voženj. Enodnevna
karta za vse žičnice je 40, s ko-
silom pa 55 dinarjev. Osebje,
ki se trudi za goste v kuhinji,
bo zadovoljilo še tako zahtevne-
ga gosta. Razen tistih, ki si sa-
mi izberejo atrakcijo, kot deni-
mo magister filozofije Stevo Ni-
ševič iz Zagreba, ki je bil celo
popoldne okupiran z organizaci-
jo in nabavo mesa za peko na ro-
štilju vrh Medvednjaka. O, bilo
je marsičesa. Tudi — mraza. In
pijače. Ho, hoho.
Eno k drugemu in vaša de-
narnica bo kar hlapljiva, čeprav
je res, da tudi drugod v enakih
ali slabše organiziranih centrih
ni ceneje. Ko sem preje omenil
mraz, ta ni bil toliko smučar-
jem v napoto, kot delavcem Me-
talne, ki so pravkar montirali
vlečnici. Stavke pri sosedih Ita-
lijanih, so namreč montažo vleč-
nic pomaknile v ta zimski čais.
Nič ne de, samo, da so zdaj
tu. čez nekaj dni bodo že vla-
čile mladež in vse ostale nazaj
v breg, da bi se čez hip zopet
pojavili spodaj. Takole brez smu-
či, otovorjen s pripomočki za
delo, jo hitro začneš grabiti na-
zaj proti topli restavraciji. Če
niste prišli na Golte opremljeni
ne stokajte. Ivan Anžin, vodja
izposojevalnice za smuči in opre-
mo vas hitro pripravi za smuk.
Izposojanje vas velja za cel dan
20 dinarjev. Nogavice morate
imeti svoje.
iakole sedeč ob toplem »za-
pećku«, vas na večer čez teden
ne bo osvojila glasba, ker vam
bivanje obogati v soboto in ne-
deljo zvečer. Seveda, če med go-
sti ni podobnih, kot so bili to-
krat, ko so sestavili znani trio
a la La campanela po vzoru to-
likanj popularnega Burduša. V
baru boste lahko gledali enak
program, kct v Gelei baje ze
čez nekaj časa. Organizacija je
v teku. Drugače pa vam ostajajo
časopisi in naslanjanje nad opoj-
nostjo in užitkom drugih.
Baje je bilo že v tem poldru-
gem mesecu okrog 20 tisoč go-
stov, ki so se prepeljali z veliko
gondolo. Po tem sodeč človek
ne bi smel verjeti v ciganski
porod Golt, ki, kot je znano ta-
koj po porodu svoje otroke iz-
postavijo mrazu, da bi se čim-
preje utrdili, čeprav je bila na-
mreč pri gradnji zamuda, je cen-
ter s težavo shodil. Zdaj je tu,
in kot kaže, bo vse lepo in prav.
Torej tako, kot so napovedovali
načrtovalci. Ob tem poskusnem
obratovanju bo verjetno dovolj
časa, da se tiste malenkosti od-
pravijo, in da bo center v resni
ci postavljen na trdne noge. Ni
namreč .-nalo tistih, ki se trudi-
jo, da bi büo tako.
Vsak dan obišče Golte nešte-
to takšnih, ki so v resnici izvid-
niki. Vsak" dan je vse več ljudi,
ki so prvič slišali za Golte. Iz
dneva v dan je vse več skupin,
ki se pojavljajo iz raznih krajev
in držav ob spodnji postaji, če
bodo vsi ti tu našli to, kar pri-
čakujejo, jih bo razumljivo vse
več. In teh, ki to želijo ni niti
tako malo, namreč, da bi bilo
vse več skupin. .. Kajti zdaj čez
delavnik le nekaj deset smučar-
jev orje zasneženost prostranih
ledin. Ob nedeljah je to število
mnogo večje, vendar se zaradi
prostranosti gneče ni bati.
.JANEZ SEVER
Po vožnji s sedežnico na Medvednjak se smučarju od
razglednega stolpa začenja čudovita smuka. Bodisi, da zavije
proti spomeniku ali v nasprotno smer. Smuke .je dovolj.
RALCEM NOVEGA TEDNIKA POKLANJ/
TRGOVSKO PODJETJE
SERVISI
Na Ipavčevi
21:
-- Renault
—	Zastava
—	Alfa Romeo
—	Škoda
—	NSU
PRETIŠ
V Medlogu 16
га tovorna
ifozila
—	TAM
—	FAP
—	IMV
Vsa avtoličar-
îka in klepar-
ska dela v Me-
4I0ÇU 16
tovorna vo-
dila; v Ipavče-
vi 21 pa za
Osebna vozila
—	Si jih lahko malce ogledam?
—	Nemogoče, Skeen! Pravkar sem Ti pove-
dala, da število bolnikov narašča, torej je nalez-
ljiva in ...
Magg se ,je prepozno zavedla, da njemu to
nič ne pomeni.
—	... no,in?
—	Oprosti, prijatelj! Pozabila sem. Pojdi!
—	Kot otroka ga je vodila za roko proti kon-
cu hodnika, ker je bila soba z bolniki. Prsti
so se jima sklenili v čvrstem prijemu. Ne da bi
spregovorila sta se razumela. Ne ljubezen, ne
sožalje, ampak naklonjenost ju je vezala.
Tretji oddelek je bil odlično zavarovan. Vhod
je zapiralo dvoje vrat, med katerimi je bil pro-
stor napolnjen z ozonom. Predno je bilo mogoče
vrata odpreti, je bilo treba izčrpati plin v po-
sebno komoro in kakor hitro so se vrata zaprla,
je zopet napolnil vmesni prostor. Tisti, ki je
zgradil to napravo, se je dobro zavedal posledic,
ki jih lahko ima nalezljiva bolezen za nesclje,
kjer ljudje živijo v relativno majhnem prostoru
in so že zaradi načina življenja v stalnih med-
sebojnih stikih.
Matematik je bil izrezan stereognotik. Nikoli
ni iztegoval rok, da bi zaznaval, dovolj mu je
bilo, da se je samo obrnil v določeno smer in
že je natančno čutil okolje.
Bolniki, ki so ju slišali prihajat, so stali v
(jrostoru obrnjeni proíi vratom in iztegnili so
roke predse, da bi zaznali, kdo je prišel. Bil je
to refleksen gib, gib, ki jim je nekoč omogočal
spoznavan.ie, ki jih je vodil, orientiral, ki pa je
zdaj bil odveč.
Skeen je med pacienti spoznal fanta, ki ga
je nekoč učil matematike. Zdaj je stal tam, ko-
maj meter daleč in čutil je, kako se napenja,
rta bi ga zaznal. Bolnikom so roke omahnile,
obvisele so ob telesu brez moči. Skeen je spo-
znal vso grozo te bolezni. Skoraj mu je postalo
žal, da je prišel sem.
Stopil je k deklici, ki je slonela ob zidu.
Slišala je njegove korake in se obrnila.
—	Zdravnica, prosim pustite me domov ...
Starši bodo skrbeli zame — prosim!
I — Ne boj se deklica, je odvrnil matematik
—	kmalu boš šla domov!
—	Oprostite — nisem vas spoznala, mislila
sem. ..
—	... nič ne de, — jo je prekinil — ti si prva
prišla sem, ali ne?
Deklica je pritríüla.
—	S katerega nivoja si?
—	S spodnjega, vsi smo od tam.
Začelo se je torej na dnu naselbine, je pomi-
slil Skeen. Kdo ve, koliko jih bo že jutri.
—	Kako pa se je začela... no, ta sprememba
—	jo ,је znova skoraj v zadregi vprašal.
—	Ne vem. Mislim, da postopoma. Vedno
manj sem čutila, dokler okolje ni popolnoma
izginilo. Pravzaprav sem se zbudila in spoznala,
da sem po vsem telesu neobčutljiva.
Skeen je prijel deklico za rame.
—	Čutiš? — jo je vprašal.
—	Da! čutim, toda le če se dotaknem nečesa,
drugače ne. Ali me bdste ozdravili? Saj tega ne
morem več prenašati .. . Umrla bom, če mi ne
boste pomagali.
—	Pomiri se, — jo je skušal tolažiti, — zdrav-
nica pravkar raziskuje vzroke te bolezni. Kako
pa ji pravite? Še tega ne vem.
—	Agnoderma — je odgovorila Magg in se
obrnila k deklici — saj ni tako hudo. Mazilo,
ki ga imate, prav gotovo že deluje, le počakati
bo treba še nekaj časa.
Matematik je stopil k zdravnici in ji zaše-
petal :
—	Ali lahko odpelješ deklico v ambulanto,
nekaj bi rad poskusil. Da, pokliči tudi Thora,
o tem mora biti obveščen. Takoj pridem za va-
ma.
Magg je spregovorila še nekaj besed z bolniki
in nato odpeljala deklico. Poklicala je predsed-
nika in ga prosila, naj takoj pride v ambulanto.
Skeen in Thor sta prišla skoraj istočasno. ¿Ma-
tematik je prinesel majhno napravo in jo skrb-
no položil na mizo.
Thor je bil nevoljen:
—	Je to spet kakšna nova iznajdba? Magg mi
je sporočila da gre za nekaj posebnega. Vedita,
da nimam mnogo časa!
—	Oprostite, predsednik, mu je odgovorila
Magg skoraj užaljeno, — toda nisem vam mogla
sporočiti vsega po avdiofonu. Stvar je delikatna
in___
-i- Pusti to, Magg, — ju je prekinil Skeen,
— ne bomo izgubljali časa. Jaz sem predlagal,
da vas zdravnica pokliče in tega nisem storil
za to, da bi se sprehodili. Tale deklica je hudo
bolna in še šest bolnikov z enako boleznijo je
v karartteni. Bolezen je nova, Magg ji je dala
ime agnoderma. Zdaj pa poslušajte, predsednik,
simptomi so popolno nezaznavanje okolja. Ti
ljudje niso več stereognostiki! Mislim, da se za-
vedate, kaj to pomeni za Geoda!
Thor je obstal brez besed. Udarec za udar-
cem v tako kratkem času. Roka, ki jo je izteg-
nil, da bi zaznal bolnico, se mu je občutno tre-
sla, ko je vprašal:
—	Magg, ali je to res?
—	Da! Obvestiti bi vas morala že prej, toda
vzdušje na seji ni bilo primerno... Saj veste!
—	če nimate nič proti, bi rad napravil po-
izkus, ki nam bo lahko marsikaj raz.jasnll,
je dejal matematik in da ne bi čakal na odgo-
vor, začel pripravljati aparaturo.
—	Magg, kje so priključki na akumulator?
Zdravnica je pokazala na stikalno ploščo.
—	Zdi se mi, da vem, kaj nameravaš. Po
masko in rokavice stopim.
—	Točno, prav to i>otrebujemo.
Prijel je deklico, ki je doslej togo sedela ob
mizi, za roko in jo namestil tako, da je naprava
bila usmerjena natančno proti njenemu komolcu.
Medtem se je vrnila zdravnica in vsakemu pri-
trdila na obraz masko iz plastične snovi tako,
da je bil zaščiten tudi dobršel del vratu in prsi.
Skeen si je nadel še rokavice, ki so segale čez
rokave oblačila.
—	Vse v redu? Lahko začnem? — Je vprašal
in, ko so mu pritrdili, je vključil stikalo.
Kot igla tanek žarek svetlobe je padel na kožo
bolnice. Vsi so ga zaznali kljub močni zaščiti.
Svetloba je prodirala celo skozi mikroskopsko
majhne odprtinice plastične maske in dražila
njihove občutljive čutnice.
Thor se je zdrznil ob neprijetnem občutku, ki
ga je prevzel. Pričakoval je, da bo deklica vsak
trenutek zakričala od bolečine. Toda nič se ni
zgodilo.
(Se nadalju.je)
Prodaja rezervnih delov in ostalih avtomobilskih potrebščin, Celje, Ljubljanska 11, Ipavčeva 21 in Medlog 16
Odslej oodo lahko ameri-
ški turisti obiskovali nekate-
ra mesta v Sibiriji, med njimi
Novosibirsk. Habarovsk, Baj-
kalsko jezero in ogromne hi-
drocentrale v Bratsku. V le-
talih bodo turistom stregle za
le strežnice v kozalikih nošah
med drugim coctaile »Ivan
Grozni« ...CK Poljske Zdru-
žene delavske partije se zna
tradicionalno zabavati. Za no-
vo leto je bil v poslopju CK
v Varšavi ples v maskah ...
Indonezija nikakor ni revna
dežela — za tiste, ki imajo
oblast v rokah- In oblast ima
armada. Generalni poročnik
Sutovo je predsednik petro-
lejskega podjetja, ki dobiva
mastne tantjeme od tujih
družb. Toda Sutovo je skro-
men mož, saj ima samo sto
dolarjev mesečne plače. Kljub
temu se ljudje dosti ne čudi-
jo. kje je izvrtal 60.000 dolar-
jev za poroko svoje hčerke . ■.
V Saigonu po domače imenu-
jejo spodnji dom parlamenta
»otroški vrtec«, zgornji dom
pa »dom za onemogle«. Iz te-
ga si je mogoče predstavlja-
ti. kako visoko ceni poprečni
prebivalec Južnega Vietnama
to parlament. .. Izraelci so
mojstri v kraji orožja- To so
dokazali s petimi raketnimi
topnjačami Toda že leta 1948
so med izraelsko-arabsko voj-
no »potegnili« Britance. Po-
slali so v Britanijo snemalno
ekipo, ki ;e kupila štiri bom-
bnike bristol in en mosquito
— za snemanje. Nekega lepe-
ga jutra se )e vseh pet letal
dvignilo. Pristala so v Izrae-
lu Bralec »Komsomolska-
je Pravde« Loginov je pred-
lagal. da bi v Sovjetski zve-
zi prepovedali prodajo vodke.
Priznava da je prohibicija
drugod po svetu propadla, to-
da to se je zgodilo zato, ker
kapitalistični eksploatator ji
niso zainteresirani, da bi de-
lavci nehali piti. Najbrž tudi
ni sovjetska država, ki od
prodaje vodke pobira ogrom-
ne davke Znanstveniki so
ugotovili, da je v Morju tiši-
ne na Luni zlato. Vendar ni
nevarnosti, da bi se tam po-
javili zlatokopi v večjem šte-
vilu. ker je zlata zelo malo,
kakor pravijo v Houstonu . .
Kislo zelje za devize?
Včasih smo uvažali predvsem stroje, zdaj pa
tudi blago, ki bi ga lahko pridelali naši kmeto-
valci - Ali slabo gospodarimo, ali pa odločajo
ljudje, ki ne upoštevajo gospodarstva?
Kislo zelje s kranjsko klo-
baso! Tako smo včasih naro-
čali v domačih gostilnah. Zdaj
pa so se nam s kislim zeljem
skisale tudi cene — zelja in
klobase. Odkupne cene pra-
šičev so se začele zniževati
že proti koncu lanskega leta
Na blagovni borzi v Novem
Sadu so v 14 dneh znižali e>o-
nudbe za kilogram žive teže
za okrog 50 par. Klobase pa
bodo še precej časa po stari
ceni. A cena zelja raste in
bo verjetno rastla do prihod-
njega pridelka. Domačega
namreč nimamo dovolj, uvo
ženo pa gotovo ne bo cenejše
kot je zdaj.
■ Zakaj nimamo dovolj do-
mačega zelja? Ali ga naši
kmetovalci ne znajo pridela-
ti tako kol pred leti ali v
najtežjih letih takoj po zad-
nji vojni ali je poraba močno
porastla?
Brez cenene kranjske klo-
base in drugega mesa tudi
zelja ne porabimo veliko več
kot včasih. Torej ga pridelu-
jemo manj. A zakaj? Odgovor
dobimo pri pridelovalcih.
V okolici Varaždina pride
luje zelje veliko kmetov. Zad
njo jesen so ga prodajali
Mariboru na drobno po en
dinar kilogram. Kdor je ho-
tel priti po sveže zelje k njim
na dom, ga je lahko dobil
po 40 par. Kmètijske organi
zacije so ga namreč odkupo
vale le po 30 par. Za tako
ceno pa ga niso hoteli dati.
Zato so mnogi omejili pride
lovanje.
Ш Z enakimi stroški
kot v varaždinski okolici hi
zelje gotovo lahko pridelali
tudi na Ptujskem polju iu v
Pomurju in v nekaterih dru-
gih iu-ajih Slovenije. Zelja pa
niso posadili, ker spomladi
niso vedeli, čc ga bodo jeseni
lahko prodali Za živinsko
krmo pa se ga ne splača pri-
delovati. Zato zdaj ni dovolj
zelja in ne zato, ker ga naši
kmetovalci ne bi znali pride-
lati
Našim trgovcem pa m treba
razmišljati o pridelovanju ze
Ija. Ce ne bo dovolj domače
ga, ga bodo uvozili. Cena ni
pomembna Ce bo drago, ga
bodo prodali manj, a z več-
jim zaslužkom.
Pridelovalci zelja se morajo
znajti sami. Včasih se tudi
znajdejo. Od trgovcev so se
naučili trgovati, ne le pride-
lovati. V Futog-i pri Novem
Sadu, kjer so nekatera leta
zasebniki posadili tudi 2000
ha zelja, so pred tremi leti
prodajali sveže zelje po 8
do 10 par kilogram, na tržni-
ci v mestu pa na drobno po
15 par. Zdaj jim plačujejo
trgovci na domu 55 par, za
Icislo zelje pa 1,20 din Zelja
ie namreč premalo in njihovo
je še vedno cenejše kot uvo
ženo.
g Tako se v našem kmetij-
stvu igramo slepe miši. Pa
tudi v preskrbi prebivalstva.
Za zelje in druge povrtnine
ni zajamčenih cen. Spomladi
nihče ne zna svetovati kme-
tovalcem. kaj naj pridelu.jejo
— razen nekaterih izjem.
Kmetovalci ne vedo, kakšne
bodo cene ob prodaji pridel-
ka. Vse je tako nejasno kot
vreme, ki ga ne more noben
vremenoslovec natančno na-
povedati vnaprej za vse leto.
Račune za tako gospodarje-
nje pa plačujejo tudi porab-
niki živil. Trgovina nikoh!
Nobeno trgovsko podjetje še
ni propadlo zaradi pomanjka-
nja blaga, če ni bilo v njem
raznih zlorab.
Ne uvažamo pa le zelja —
tudi čebulo in marsikaj dru-
gega, kar bi lahko pridelali
sami in prodajali po nižji
ceni kot uvoženo blago. Toda
naše ocene so tombolske kar-
te: včasih dobiš, večkrat pa
zgubiš. Vsi kmetovalci pa no-
čejo ali tudi ne morejo igra-
ti na srečo Njihovo življenje
ne more biti odvisno le od
sreče; svoje dohodke si želijo
ustvariti s poštenim, čeprav
trdim delom.
JOŽE PETEK
LETALA ČAKAJO — »Stratocruiserji«, stara tovorna letala mednarodnega odbora
Rdečega križa, do vrha natovorjena z zdravili in hrano, čakajo na letališču v Co-
tonouju v Dahomeju, da bi lahko pripeljala rešilni tovor v Biafro, ki je v razsulu.
Hotela so pristati na letališču Uli v Biafri, toda tam so divjali boji. Zdaj čakajo
na sporočilo, da je biafrski odpor pojenjal in da laliko odletijo in rešijo življenje
vsaj nekaterim.	Telefoto: UPI
TELEGRAMI
MOSKVA — Na poti IZ Kjo
benhavna v Manilo se je za ?«đem
ur ustavil v Moskvi špamski zuna-
nji minister Lopez Bravo. V tem
času se je sestal z uradnimi
sovjetskimi predstavniki. To je
prvi tak stik med ZSSR in Spani
jo po 30 letih.
JERUZALEM — Izraei je ostro
obsodil Franca jo zaradi pogajanj
o prodaji francoskega orožja Li
^biji, predvsem bombnikov lovcev
mirage V Izraelu se posebno
jezijo na Francijo zaradi 50 ietal
mirice, ki so že davno plačani
a jih Francija doslej ni notóla
poslati v Izrael
PARIZ — Iz dobro obveščenih
virov se je zvedelo, da so se Sti-
ri velike sile sporazumele o še-
stih točkah za rešitev srednjev^ho.
dne krize. VpraSanje pa je, aH
bodo te točke sprejemljiv^ /.a
Izrael ln arabske države
PRAGA — »Rude pravo« je ob
javilo dolg članek, v ;:at<!ram
ostro napada bivšega pre'lse-.lmxa
zvezne skupščine Smrkovskflga, da
je bil »glavni povzročitelj« krise
v ÛSSR pred letom dni 'n Jr ie
poskušal prilesti na položaj pred-
sednika republike
ŽENEVA — Svetovna zdravstve-
na organizacija je sporočila, da se
gripa še širi po severni Evropi
posebno v Skandinaviji v iužni
Evropi pa pojenjava
ATENE — Novi .imerišio vele-
poslanik v Grčiji Henry Tasca je
ob prihodu v Atene izjavil, da
bo prispeval k »poglobit'.-: ог:,'а
teljskih zvez med ZDA i.n Grči
to«
tedenski zunanjepolitični pregled
Vsa znamenja kažejo, da je
pogumno in strašno preizku-
šeno ljudstvo Biafre po dveh
letih in pol nadčloveškega od-
pora in nečloveškega strada-
nja izgubilo boj za svojo ne-
odvisnost. Biafrski voditelj
polkovnik Ojukwu je sredi
razsula odletel iz dežele. De.
jal je, da ga bodo nekateri
morda imeli za dezerterja, da
pa on ne zapušča svojega ljud-
stva. »Vrnil se bom,« je de-
jal.
V Biaïri vlada popolna zme-
da. Po silnem topniškem ob-
streljevanju, na katerega lač-
ni in raztrgani biafrski vojaki
niso imeli s čim odgovarjati,
se je »fronta« zlomila. Zadnje
večje mesto Overi je padlo,
osvojeno pa je bilo menda tu-
di letališče Uli, edina večja
zveza med Biafro in zunanjim
svetom. Po nekaterih poroči-
lih so zbežali vsi predstavniki
mednarodne pomoči. Ostali
so baje štirje zdravniki, ki ni
so hoteli zapustiti ranjencev
in umirajočih: trije Francozi
in en Jugoslovan. Kolone pre-
strašenega prebivalstva beži-
jo v grozi, ker so ljudje pre
pričani, da se bodo zvezne ni-
gerijske čete maščevale. Toda
bežati ni več kam
Veliko vprašanje je, ali se
je s tem končala glavna tra-
gedija biafrskega ljudstva Ra-
čunajo. da je med državljan-
sko vojno pomrlo za lakoto
in boleznimi en milijon ljudi,
medtem ko jih je po drugih
ocenah umrlo kar dva milijo-
na. Že ta »negotovost«, ki jo
je mogoče izmeriti г milijon
človeških bitij, je pošastna,
Vojna ,je tudi pobrala štiride-
set odstotkov mladega rodu
v Biafri.
Zdaj bodo po vsem svetu pi-
sarili o vzrokih državljanske
vojne in poskušali ugotoviti
kdo jo je zakrivil. Zmagovita
stran — in zmagovalci po na
vadi pišejo zgodovine, kakor
je dejal neki zgodovinar —
bodo valili vso krivdo na pol
kovnlka Ojukwuja in ajegove
sodelavce Ni dvoma, da so
usodno napako ali napake za
grešili iVigerijej sami, ker se
niso znali sporazumeti in bre?
orožja izgladiti svo.je spore
S tem so omogočili tujim si-
lam. da so se vmešale zaradi
svojih »interesov« in .še po-
slabšale položaj
Tako je bilo v Kongu, tako
je bilo drugod, kjer so lahko
tujci ribarili v kalnem. V Ni
geriji in v njeni državljanski
vojni sta bili predvsem zaple
teni dve državi: Velika Brita
nija, nekdanja gospodarica v;
Nigeriji, ki je hotela ohraniti!
svoje interese — predvsem pej
trolejske, in Sovjetska zveza,
ki si je hotela okrepiti svoj
položaj v tej afriški deželij
Obe sta izdatno podpirali zv«
zno vlado v Lagosu z lahkim
in težkim orožjem, brez kate
rega državljanska vojna splol
ne bi mogla tako dolgo tra
jati.
Zdaj je najnujnejše, da ti
sti, ki bi lahko pomagali ali
so hoteli pomagati Biafri prej
storijo vse, da se ne bo zm»
govalec znesel nad zdesetka-
nem ljudstvom Biafre in di
bo vsaj zdaj začela z vso
glico pritekati pomoč v hrani
obleki In zdravilih
»Begate nas, arabski prija
telji. V vaše dobro in v dobr«
vaših prijateljev vas poziva
mo, da se o nečem sporazu
mete. Naj bo vaš sporazum
minimalen ali maksimalen Ni
pomembno, o čem se bo.st«
sporazumeli, toda sporazumi
te se o nečem.«
Tako je govoril sovjetsk
premier Kosigin v Moskv
iraškemu ministru za notra
nje zadeve generalu Mahad
Amašu. kakor piše glavni ure
dnik »Al Ahrama« Hejkal Ko
sigin je mislil predvsem ni
zadnji arabski »vrb« v Raba
tu, s katerega so se najvišj
predstavniki arabskih drža'
ponovno razšli ne samo ure:
sporazuma, ampak celo sprti
To priznanje .je vsekakoi
ena izmed »senzacij« pretekli
ga tedna na Srednjem vzbo
du. Toda maroški »Opinion
je poskrbel še za eno zanimi
vo novico. Ta list piše. da .i*
predsednik Naser v razgovo
ru z delegacijo palestin.sW
osvobodilne organizacije K
jo je vodil Jaser .'irafal, il'
jal, da je še vedno mnenji
»da bi nas politična rešitev rt
Srednjem vzhodu rešila nt
slutene kata.strofe«. Opozori
,ie člane delegaci.|e, da .je V
rael močnejši predvsem '
zraku, toda ne zaradi letal
ampak zaradi pilotov Pet V
bodo potrebovali arabski P^
loti. da bi bili kos izraelskii"
»Toda Izrael v tem času
bo sedel križem rok,« je df
jal Naser.
ATENE - Na Cipru r.:zgla-
sili izjemno stanje. Polioljf. pre
iskuje hiSe v mestih in vas^h ш
išče' skrito orožip -tn^livo
OVIEDO — V бр.-гп-чк! pokra
jinl Asturiii Se vodno stavka kj»
kih 7500 rudarjev kljub pozivom
vlade in grožnjam dol.'^Jajalcev
da t>odo znnrll rudnike r odou
itili stavkajoče.
WASHINGTON - Ameriški ob.
rambn) T.i^lster Mei vin Lqird Je
napovedal možnost proi9TOdn.!e
novih strateških bombn'kov in
ffeč strateških l'îstrelkov -Ad-
naraščanja ofenzivne ne^'arnostic
Sovietske -теге
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
m 1. SEJA REPUBLIŠKE KON
FERENCE ZKS — Prejšnji teden
v četrtek in petek, je bila L seja
republiške konference ZK Sloveni
je, na kateri so sprejeli resolucijo
o aktualnih vprašanjih političnega
in družbenoekonomskega razvoja
na Slovenskem Uvodoma je o tem
govoril sekretar sekretariata CK
ZKS ing Andrej Marine, v obsežni
razpravi pa je sodeloval tudi član
izvršnega biroja predsedstva ZKJ
Edvard Kardelj. V ospredju so bi
la poglavitna vozlišča idejnopoli-
tičnih spopadov samoupravnih sil
z birokratsko etatističnimi, tehno-
kratskimi, nacionalističnimi, kleri-
kalnimi in podobnimi silami, ki
nasprotujejo samoupravnemu raz-
voju naše družbe V zvezi s tem so
na seji obravnavali zelo številna
vprašanja zlasti pa razvoj politič
nega sistema vlogo ZK socialno
neenakost, položaj in možnosti Slo
venije v Jugoslaviji in svetu, po
men znanja oziroma znanosti, o
klerikalizmu ipd
■ OD 1ÜÜ« NA 3ÜÜÜ DOLARJEV
NARODNKCwA DOHODKA — Pred
sednik republiškega izvršnega sveta
Slovenije Stane Kavčič je v svoji
razpravi na I seji republiške kon
ference ZKS med drugim poudaril
da bi v Sloveniji lahko v prihod
njih 15 letih povečali naš družbeni
proizvod od sedanjih 1000 na 3000
dolarjev in zmanjšali delež kmeč
kega prebivalstva na 15 do 10 od
stotkov vsega slovenskega prebi
valstva Dosegli bi torej industrij
sko razvitost in standard kot ju
imata sedaj Švica in Švedska V
ta namer, bi bilo treba ohraniti do-
sedanji ali celo nekoliko manjša
temno rasti Zavzeto bi morali ra?
vijati samoupravljanje, izpopolnje-
vati gospodarski sistem v duhu re-
forme ter mnogo bolj uveljaviti
ustvarjalno osebnost proizvajalca,
toda brez ognja in meča zoper po
slovnost nasploh, ki je še premalo
razvita, temveč samo tam in tedaj
kadar pod plaščem poslovnosti po-
skuša šarlatanstvo ab skleroza po-
sameznikov birokratsko pritiskati
delavce k tlom in biti z besedami
za samoupravljanje, v dejanjih pa
proti njemu
■ PRIZNANJA USPEŠNIM GO
SPODARSTVENÎKOÎVI - Sloven
ska gospodarska zbornica je prejš
nji teden že drugo leto zapored
slovesno podelila nagrade Borisa
Kraigherja petim najuspešnejšim
gospodarstvenikom za Izjemne do
sežke trajnejšega pomena pri orga
nizaciji in vodenju podjetij Ta vi
soka priznanja so prejeli direktor
konfekcije »Lisca« Vinko Božič di-
rektor ravenske železarne Gregor
Klančnik glavni direktor »Prehra
ne« iz Ljubljane Franc Nebec glav
ni direktor Luke Koper Danilo Pe
trinja in profesor ter prodekan
ekonomske fakultete v Ljubljani
dr Tvan Turk
B PREDLOG: 27. JUNIJ -
PRAZNIK SAMOUPRAVNE SKUP
NOSTI -- Na šesti seji zvezne kon
ference SZDI Jugoslavije je dr
Svetozar Polič iz Kopra predlagal,
naj zvezna konferenca SZDL pred
laga zvezni skupščini, da bi 27 lu
nij razglasil: za praznik samouprav
ne skupnosti jugoslovanskih naro-
dov ker se je tega dne 1950 leta
v praksi začelo uresničevati samo
upravljanje Hkrati je dr Polič
predlagal naj bi uvedli red kot
priznanje za razvoj samoupravlja
nja m da naj bi na kongresu samo
upravljavcev ki ga pripravljajo
izrekli priznanje tovarišu Titu kot
predstavniku začetniku m ustvar
ialcu samoupravljanja
■	SEJEM »MODA 1910« - V
petek so na Gospodarskem razsta
viščt v Ljubljani odprli XV se
jem konfekcije, modnih tkanin
pletenin usnja ter drugih modnih
izdelkov Sejma se udeležuje 178
razstavljavcev za mnoge pa je
zmanjkalo prostora
■	DAVČNE NAPOVEDI DO
KONCA JANUARJA - Do 31 janu
arja poteče rok za prijavo dohod
ka Davek od čistega dohodka pia
čujejo vsi ki so dosegli v lanskem
letu več kot 20.000 din čistega do
hodka Olajšave so deležni tisti ni
vzdržujejo družinske člane Za vsa-
kega vzdrževanega družinskega čla-
na se namreč poveča neobdavčena
osnova za 500Г din
B VOLKSVVAGNl TUDI ZA D1
NARJE — Po novem letu je moč
kupiti avtomobile znamke volkswa
gen tudi za dinarje Sarajevski
UNIS je namreč sklenil pogodbo o
kooperaciji in zastopstvu podjetja
Volkswagen. Avtomobil s 1200 ku
biki stane v nadrobni prodaji
26.680 din s 1300 kubiki pa 29.270
din
Poglavitna vozlišča
političnih spopadov
12
Socialna podpiranca Janeza Žlendra in njegovo ženo Marijo je sosed
slučajno odkfil, ko sta bila že neU^i di?l пгиЧуа v svoji bajti
e Pred nedavnim smo pisali, da kri ni voda, da kaže, da smo v naši
vsakdanji borbi za NAŠO čimboljšo ekonomsko prosperitete pozabili na
ljudi, ki so se v enakem boju iztrošili. Obnemogli.
• Po površnih podatkih je na našem območju vrsta primerov, ko
ljudje umirajo tudi zaradi naše neprizadetosti, tu, na dosegu roke in
vendar ni nikogar, ki bi nesrečnežem pomagal.
i Ne gre zato, da bi komiir-
^li trkali na vest, ali da bi
te kogarisoli upirali prst,
^dar moramo priznati ža-
lostno resnico, da tudi mi
taovenci po vsem sodeč po-
teši pozabljamo na tista hu-
^lanistična načela zaradi ka-
jerü! sm.0 nekoč sloveli.
¡Koliko primerov je bilo,
JO je ob cesti obležal človek
n vendar ni bilo nikogar
[ned mimoidočimi, ki bi ga
^saj pobaral kako in kaj.
Najpogosteje je ob takem
jrečanju navržen stavek, češ,
>rav me je za kai pp i p pa
japil...
V soboto smo prejeli vzne-
mirljivo vest; v Loki pri
Susmu so v četrtek odkrili
Ivoje mrtvih. 57-let.r.9ga Ja-
)eza žlendra in njegovo ena-
ko staro ženo Marijo. Oba
sta bila socialna podpiranca,
živela pa sta v osamljeni
bajti. V minulih dneh, ko Je
sneg dodobra zasul Rudnico
in oKoliške hribe, sta se oba
držala doma. živela sta v
bedi in siromaštvu, če se
temu pridruži še bolezen, po-
tem si lahko predstavljamo,
kako je izgledalo življenje v
žlendrovem primeru.
Kmetovalec Ciril Podreber-
šek, doma iz Loke št. 64 je
v četrtek odšel proti žlen-
drovi hiši, kajti žlendrovih
ni bilo na spregled. Sosed-
je so poznali razmere v ka-
terih sta živela omenjena za-
konca, zato so tu in tam po-
gledali v njuno hišo. Ko je
Podreberšek vstopil, na pozi-
ve .se ni nihče oglasil, je na-
šel na postelji ležečo oble-
čeno Marijo, pod odejo pa
njenega moža Janeza. Naj-
prej je mislil, da spita. Po
podrobnejšem pregledu pa
j'e ugotovil, da sta oba —
mrtva
Komisija UJV iz Celja,
zdravnik m miličniki so ta-
koj krenili v Loko. Zdravnik
je ugotovil, da je Janez žlen-
der umrl zaradi podhranje-
nosti in influence, žena pa
zaradi pljučnice. Janez je po
zdravnikovi ugotovi^ivi umrl
pred štirimi dnevi, žena pa
pozneje, pred dvema dnevo-
ma. Torej je uboga žena v
siromaštvu in bedi umrla ob
mrtvem možu šele po dveh
dneh. Po vsej verjetnosti je
zaradi bolezni in žalosti ob
smrti moža zaužila alkohol
in Izdihrila, ker ni bilo od
nikoder pomoči.
Omenjeni tragični dogo-
dek je dovolj žalosten, da
vsiljuje spoznanja o naši hu-
manosti in enakih načelih.
Kaže budi na to, da marsi-
kdo trpljenje svojega bližnje-
ga gleda le skozi socialno
pomoč, ki bi naj nadomesti-
la vso ostalo skrb za življe-
nje in življenjske pogoje ob-
nemoglih, od življenja ope-
šanih ljudi. Ne gre zato, da
mogoče tema siromakoma
tudi zdravniška pomoč več
ne bi pomagala. Gre za to,
da bi lahko, če bi bila ta po-
moč dovolj velika in ob pra-
vem času ta dva človeka ob-
varovala in jima podaljšala
življenje. Kakršnokoli je že
bilo. In taKih primerov je
na našem območju mnogo.
Preveč, da bi lahko mirno
rekli, ni bilo pomoči.
J. SEVER
s?gava je torba?
Delavci celjske Uprave ja-
fme varnosti so odkrili sku-
pino mladoletnikov, ki so v
minulem obdobju izvršili več
lažnivih dejanj. Tako so pri
jnem izmed teh pobalinov
)d!krili tudi črno usnjeno
k)rbo, ki bi jo naj osumije-
(lec ukradel ob vlomu v av-
iomobil škoda, pred hote-
lom Celeia v Celju 6. janu-
arja. Zato pozivajo lastnika,
^ po vse; verjetnosti tatvi-
be ni prijavil, naj se zglasi
b celjski Upravi javne var-
asti, kjer bo dobil torbo,
p torbi je po izjavi mlado-
stnika bil le koledar — ro-
Ljv-^'V 7 oznako Mo^-'^iVp in
j» turistični prospekt avto-
wristionega podjetja IzletniK
Џ Celja.
UMRL V SAMOTI
Občani Buč so obvestili de-
lavce milice v Kozju, da so
našli mrtvega v njegovem
stanovanju 83 letnega JOŽE-
FA SIKOVŠKA, doma v Bu-
čah št. 10. Možakar je bil
vdovec, zanj je nekaj časa
skrbela neka socialna podpl-
ranka, ki pa je varstvo v zad-
njem času zanemarjala, tako
da so za starčka, ki je bil
zelo bolehen. skrbeli sosedi.
Ti so ga hodili tudi hranit,
ker sam zaradi bolezni več
ni mogel jesti. Soseda, ki ga
je večer pred najdbo nahra-
nila je zjutraj ugotovila, da
je starec umrl.
—ez
KON^O
SLADKEGA ŽiVLJENJA
v HOTELU CELEIA ARETIRANI MLADENIČ JE
AVSTRIJSKI DRŽAVLJAN PETER WEBERSINK,
KATEREGA SO ISKALI NAŠI IN AVSTRIJSKI
VARNOSTNI ORGANI
že v prejšnji številki smo
na kratiko poročali o uspehu
delavcev celjske Uprave jav-
ne varnosti, ki so drugega
januarja dopoldne v hotelu
Celeia prijeli mladeniča, do-
zdevnega nemškega državlja-
na Petra Schafarja. V knji-
go gostov ;e bil vsaj tako
vpisan, za kraj bivanja pa je
navedel München. Izjavil je,
da je potni list in dokumen-
te — iz.gubil
Dobrih dvaj.«;et dni pred ..
tem je bila v »Delu« objav-
ljena javna tiralica na ime
Peter Webrsink, ki bi naj
bil avstrijski državljan, ro-
jen v Grazu. Na osnovi te
tiralice in drugih poizvedb,
so tudi celjski varnostni or-
gani iskali tega mladeniča,
ker so na podlagi zbranega
gradiva upravičeno sumili,
da je ta isti mladenič tudi
v Celju izvršil nekaj kazni-
vih dejan.;.
Ko so prišli varnostni or-
gani k hotelskemu portir ju,
so ugotovili, da je mladenič,
ki ga iščejo pravkar prišel
naročil kavo. Za sebe in dve
gostji, Celjanki, ki sta bili v
njegovi hotelski sobi. Mlade-
nič je zasumil, da je ozračje
vroče, zato jo je nemudoma
mahnil po stopnišču. Var-
nostni organi pa za njim.
Toda uspelo mu je, da je
skočil v prazno dvigalo in se
hitro vrnil v pritličje. V »na-
ročje« delavcu UJV, ki ga je
kljub njegovemu manevru —
prestregel.
Kot je znano, je mladenič
po prihodu v zgradbo celj-
ske UJV, ko je dojel, da so
ga »spregledali«, pogoltnil
neke tablete. Najprej je si-
cer dobil od uslužbencev pra-
šek protti glavobolu, vendar
je pogoltnil še neke svoje ta-
blete in se zaradi reakcije
raznih tablet zgrudil. Prepe-
ljali "so ga v cel j p,ko bolniš-
nico, Kjer je okreval in je
Luciv-k V^idmar preiskcvauii
sodnik okrožnega sodišča iz-
dal nalog za premestitev v
preiskovalni zapor.
čeprav je preiskava še v
teku smo uspeli zbrati пзкај
podatkov, o življenju Petra
Webersinka. V našo državo
bi naj prispel že februarja
lani, ko se je tako posKušal
izogniti prestajanju kazni, na
katero je bil obsojen v Av-
striji. Po prihodu v našo
državo je začel živeti kot tu-
rist v naših obmorskih kra-
jih. Kot kaže pa za plačilo
ni imel preveč smisla, saj so
mu zaradi kaznivih dejanj
že v Lošinju odvzeli potni
list. Na to je bil pripravljen,
saj njegove znanke vedo po-
vedati, da so na Reki odvze-
li še drugi potni list, na ime
nekega Schaufbergerja.
Varnostni organi sumijV),
da je Peter WebersinJt izvr-
šil več kaznivih dejanj v na-
ših obmorskih mestih, vklju-
čUjVjč tudi ReKO, na območ-
ju Ljubljane ter Maribora
in seveda Celja. Preiskava je
v teku. Na prvih zaslišanjih
je osumljenec zaprosil za za-
govornika in izjavil, da bo
dajal izjave le v'njegovi pri-
sotnosti. O zadevi bomo še
poročali.
- ez
našli mrtvo
v nedeljo so našli mrtvo
v njenem stanovanju 47-letno
J02EF0 GAL, doma v Ve-
nišu pri Krškem, ženska je
živela sama v hiši. Zdravnik
je ugotovil, da je morala
smrt nastopiti že v soboto.
Galova je ležala oblečena na
postelji, po čemer je moč
sklepati, da ji je postalo sla-
bo in je odtavala do postelje,
kjer je umrla. Na truplu ni
znakov nasilja.
—ez
požar
v nedeljo zvečer okrog de-
vetnajste ure je izbruhnil po-
žar na leseni stanovanjski
hiši last Franca Hanjška iz
Belega potoka pri Podplatu. V
hiši je živel ANTON KOVA-
ČIC, obnemogel starček. Ob
požaru So sosedje starca re-
šili iz ognja. Bil je že ož-
gan po glavi Komisija .se
doslej, ko to poročamo še
ni vrnila z ogleda, zato ne
vemo, kako je do požara pri-
šlo.	_ez
VELIKE
IN TEŽAVNE
NALOGE
PRED
DRUŠTVOM
TELESNIH
INVALIDOV
Pred kratkim so se zbra-
li delovni invalidi iz Ce-
lja k ustanovitvi svoje po-
družnice Društva telesnih
invalidov Slovenije. Mar-
sikdo se bo morda prezir-
ljivo nasmehnil, češ, že
spet novo društvo! Kot da
jih ni že dovolj! Če pa
bi prisostvovali ustanovni
skupščini in slišal, kakšne
naloge stoje pred dru-
štvom, bi svoje mnenje
prav gotovo spremenil.
Prva in najpomembnej-
ša naloga društva bo do-
kazati in prepričati druž-
bo, predvsem pa delovne
organizacije, da so invali-
di lahko še vedno korist-
ni člani družbe, če se jim
omogočijo takšna delovna
mesta in takšni pogoji pri
delu, da jih s svojo, ne več
polno sposobnostjo, še
zmorejo. To je važno pred-
vsem za mlajše invalidne
osebe-
Na podlagi znanstvenih
raziskav je dokazano, da
stane nezaposleni invalid
družbo najmanj desetkrat
več, kot stane ustrezna re-
habilitacija in primerna
priprava delovnih sredstev
za invalida, da se zaposli
in koristi sebi in družbi.
Če bo društvo uspelo pre-
pričati delovne in družbe-
ne organizacije in druge
dejavnike naše samouprav-
ne družbe, da spoznajo
vsaj ekonomsko prednost
zaposlovanja delovnih in-
validov, pri tem lahko pu-
stimo na strani socialno
in človeško plat, ki je za
invalida samega verjetno
še važnejša, bo obstoj dru-
štva že upravičen.
Druga važna naloga dru-
štva telesnih invalidov je
skrb za boljše življenjske
pogoje invalidov, predvsem
tistih, ki so že upokojeni
in tistih, ki niso zaposle-
ni. Če je delavec postal
invalid zaradi nesreče ali
bolezni, tega v večini pri-
merov ni sam kriv. Dokler
je bil zdrav, je tudi pri-
speval svoj delež skupno-
sti in zato je prav skup-
nost dolžna, da mu zdaj,
ko je invlaid, pomaga in
lajša življenje z vso po-
zornostjo. Takšna pomoč
pa ni vedno samo v de-
narju, temveč so to tudi
majhne pozornosti v vsak-
danjem življenju, na cesti,
javnih prometnih sred-
stvih, pri prepuščanju
prednosti v raznih vr-
stah itd.
Zadane naloge bo dru-
štvo lahko reševalo samo
z razimievanjem in s po-
močjo vse družbe.
FRANC JOVAN
¡TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA Z
mala inventura otrokovih igrac
Ob novem letu so se police
' trgovinah z igračami vidno
zpraznile. Mnogo jih'je odne-
lel dedek Mraz v vrtce, nič
nanj radodaren pa ni bil z
ijitni doma. Igrače dobiva o-
rok tudi za rojstni dan, ob
»osebnih priložnostih kot na-
vado, z njimi mu lahko laj-
emo bolezen ali odsotnost z
^oma katerega od'staršev pa
obiski raznih sorodnikov
<>večajo nj^ovo zbirko- Ta-
0 se nabere toliko tega, da
'östane v času igre v majh-
'ih stanovanjih, če otrok ni-
svojega prostora, prava
tiska. Nekaterim staršem, ki
otrokove igre in igrače ne
®"iljejo za tako pomembne,
v resnici so, jim je to
pravo napoto. Komaj čaka-
da bo šel otrok v šolo,
^ bodo igrače za vedno po-
spravili.
Mimogrede sem nekega dne
4ela na račun igrač tole: »Ne
^Pim mu nobene igrače več.
»koda denarja! Saj vse uni-
Ali: »Dosti nam je bilo
® navlake, pa smo vse po-
Pravili.« Na srečo tega ne
^remo posplošiti, saj po
^Si strani vedno več star-
ih 2 veseljem ugotavlja, da
^ ^ igračo otrok primerno za-
''^len, (Ja se ob njej prijet-
no zabava, kar pa je najvaž-
nejše, da se z njeno pomoč-
jo telesno in duševno razvi-
ja-
V enem izmed prispevkov
v tej rubriki smo opisali vr-
sto igrač, ki so na voljo na-
šim najmlajšim potrošnikom.
Povedali smo tudi. da ni vsa-
ka igrača za vsakega otroka
in da jih izbiramo po različ-
nih kriterij Ü1, od starosti, vse-
stranske uporabnosti, higien-
skih in estetskih kvalitet.
Prav bi bilo, da bi nam pri
nafcupu o tem svetovali za
to usposobljeni trgovci, ki ne
bi mislili samo na komerci-
alno plat, ampak predvsem
na' vzgojno. Na ta način bi
lahko odpravili iz trgovin i-
grače, ki jih smatrajo stro-
kovnjaki za neokusne in ne-
uporabne. Vsak dinar, ki ga
vlagamo v nakup igrač — če-
prav denarna vrednost še ni
merilo za kvaliteto — se mo-
ra obrestovati z otrokovim
zadovoljstvom ter razvojnim
in vzgojnim napredovanjem.
Otrok potrebuje v svojem
svetu igre in igrač večkrat
tudi našo pomoč. Zato vas
naj vzpodbudimo na. malo in-
venturo njegovih igrač, ki bo
koristila otroku in vam. Kot
preraste otrok obleko, prera-
ste tudi nekatere igrače. Vze-
mimo si nekoliko časa in naj-
prej preglejmo, kaj vse se je
do danes zbralo v njegovih
škatljah in škatljicah. Pri tem
zaposlimo tudi otroka, ki bo
prav tako navdušeno sodelo-
val Poiščimo v stanovanju
primeren prostor — kotiček,
ki bo samo njegov, postopo-
ma ga navajajmo, da bo v
njem vzdrževal določen red.
S tem bomo neposredno zdru-
žili igro z delom, kajti že pri
otroku moramo razvijati os-
nove delovnim navadam,
vztrajnost, natančnost in smi-
sel za red.
Igrače, ki se jih je otrok
naveličal in njegovi stopnji
ne ustrezajo več, na primer
razne roputuljice in statične
plastične figure, polomljene
in umazane igrače, ki jih' ne
moremo več popraviti, očistiti
in usposobiti, pištole, puške,
odstranimo. Take igrače po
mnenju psihologov, pedago-
gov in zdravnikov na otroka
negativno vplivajo. Zato naj
se s punčko ali medvedkom
brez rok ali nog, s polomlje-
nim vratom, raznim orožjem,
iz čustvenih, estetskih in hi-
gienskih razlogov ne igra. Ne-
katere igrače, ki jih bomo še
izločili, bodo lahko ostale za
prijeten spomin na otroštvo,
ali pa se bosta z njimi igra-
la mlajši bratec in sestrica.
Ob tem moramo pripomniti,
da imajo skoraj vse, še tako
drage igrače, če izvzamemo
razne konstruktorje, mehano-
tehnike in čudoviti lego, ob
otrokovem raziskovanju in ve-
deželjnosti, zelo kratkto traj-
nost. Tega ne smemo jemati
tragično. Otrokova težnja po
spoznavanju novega in razdi-
ralni nagon, prodirata stva-
rem v notranjost. Bolj ko o-
trok raziskuje, več bo spoz-
nal in znal. Igrača je otroko-
vo prvo učilo. Nekateri raz-
diranje napačno pojmujejo z
agresivnostjo, objestnostjo,
grobim uničevanjem. V takih
skrajn 3tih se Izživlja le du-
ševno prizadet otrok.
Otrok se igrače prav hitro
naveliča. Posebno tiste, s ka-
tero ne more kaj dosti poče-
ti — ustvarjati, če ima okrog
sebe preveč igrač, lahko po-
stane med njimi zbegan, ne-
ustvarjalen, naveličan, včasih
tudi neobziren. Zato posega-
mo v njegovo igro toliko, da
jnu ne damo naenkrat vseh
igrač, ampaic mu jih po že-
lji delimo postopoma. Tako
se bo vsak dan lahko igral
z drugimi, z najljubšimi igra-
čami tudi vsak dan- Na ta na-
čin se otrok igrač ne bo na-
veličal in bo izkoristil vse nji-
hove igralne možnosti.
Praksa vzgojiteljic v pred
šolskih ustanovah in mnogih
staršev je pokazala neprecen-
ljivo vrednost lego kock, ki
se jih otroci nikoli ne nave-
ličajo. Z njimi lahko ustvar-
jajo vse tisto, kar si zamisli-
jo in zaželijo: avto, hišo, avi-
on, ladjo, raketno postajo itd.
Po oceni strokovnjakov ustre-
za lego vsem otrokovim raz-
vojnim stopnjam. Je trajna,
neuničljiva, estetska, vsestran-
sko uporabna, zanimiva in ne-
nadomestljiva igrača. Če bo
imel otrok v svoji zbirki še
lego kocke, ki jih ne bo ni-
koli preveč, bo naša zadre-
ga, kam z igračami in s čim
razveseliti otroka ob različnih
priložnostih, toliko manjša-
V raznih igrah, ob urejanju
igrač in ob spoznavanju bolj
zahtevnih tehničnih igrač, bo
otroku naše sodelovanje in
pomoč pravo veselje, doživet-
je in vzpodbuda. Njegovo za-
dovoljstvo in uspešno napre-
dovanje pa bo najlepša na-
grada za čas, ki mu ga bomo
posvečali.
Prof. ANA ČETKOVIČ
15
NOM IKDNI — LreUai-
štvo m uprava (lelje, (Jrc-
ijorčićeva 5 poštni predal
lei Uri'juje uredniški od-
bor (iluvni in odgovorni
undiiik BKKNARl) STRIVI
c;MK. NOVi TKI)MK i'/-
huja od decembra lüWI
kot naslednik CIOlJSKKdA
TK.DMKA. ki .ie i/Jiajal
od 1955 leta. — NOVI
TKDNIK izhaja vsako sre-
do Izdaja «iP »DKLO«
— enota informacije pro-
pagande Celje. Tisk in kli-
šeji ĆGP »Delo«. Rokopi-
sov ne vračamo. Cena po-
sanieirne številke 60 par,
letna naročnina 30 din,
polletna 15 din. Za tujino
znaša naročnina 60 din.
Tekoči račun 507-1-1280
TEI.EFONI: uredništvo
33-69, mali ogla.si in na-
ročnine: ekonom.ska pro-
paganda 31-05 podružnica
•Ì8-0I..
Besedo ima:
TONI
HERCFELER
Ta teden sem imel ob-
čutek, da je za marsikom
prišel novoletni maček
bolj pozno. Mnogi, s ka-
terimi sem se običajno
videval in malo poklepe-
tal, so jo nemo ucvrli mi-
mo. Verjemite, vsak je
odnesel s seboj kakšno
novico in tako marsičesa
nisem izvedel.
Na sprehodu po Celju
sem n. pr. na tržnici ugo-
tovil, da sta špinača in
korenček vsak po svoje
najdražja artikla. Špina-
ča velja kar 20 dinarjev,
to je toliko kot 5 kilogra-
mov dobrih pomaranč, s
slovenskim korenčkom pa
ni nič boljše; je dražji
od pomaranč in banan.
Zamislimo si samo, če
bi tiste afriške banane in
pomaranče rasle pri nas,
kako drago bi jih kupo-
vali. No, k sreči lahko
jemo jabolka s Pruške
gore (!) po 2 dinarja, za
tiste s plantaž širšega
celjskega območja pa še
nič ne vemo po kakšni
ceni jim bomo kupovali.
Vsekakor morajo biti ta
jabolka dobra. Tudi^bo-
bovec in mošančki so bili
dobri! Da. da, vse gre
naprej, vedno naprej. Po-
trdilo temu je tudi dej-
stvo, da za Novo leto že
navadnega vina ne pije-
mo. temveč šampanjec.
Letos decembra bodo mo-
rali trgovci računati s
tem in ga nabaviti nekaj
vagonov. Sicer pa velja s
takšnim naročilom poča-
kati, zakaj nič se ne ve,
če ne bodo med letom
»prejeti kakšni stabilizacij-
ski ukrepi in nam bo
zmanjkalo dinarjev za
šampanjec in še za kaj
drugega.
V novi soseski na peri-
feriji mesta sem imel v
teh dneh priložnost ^le
dati, kako so s streh, kri-
tih s salonitno kritino, s
sekirami, dleti in kladivi
razbijali led Pa sem po-
baral, kdo je projektiral
tako polcKžne strehe, ozi-
roma kaj so .se zamerili
arhitektom, da so začrta-
li tako položen naklon.
»Povabite jih ob popol-
dnevih na pomoč, pa še
odgovornega projektanta,
ki je dal svoj žegn čez
načrt«^,- da vam pomagajo
led razbijati in ob odjugi
držati vedra na podstreš-
ju,« sem potolažil razjar-
jene zasebne investitorje.
Siiika zgoraj
Ogrodje nove proizvodne hale za potrebe »Libele« na Sp. Hudinji v Celju te
tedne sameva. Gradbeno podjetje je namreč začelo lani z gradnjo, vendar pre-
pozno, da bi na halo postavili tudi streho. Zaradi tega je tudi odpadla osrednja
proslava 75-letnice tovarne, ki bi morala biti tod konec novembra lani. Podjetniški
jubilej bo »Libela« dostojno proslavila letos aprila.	Foto: F. K.
Slika desno zgoraj
Na križišču Ipavčeve in Gregorčičeve ulice v Celju se je v petek zjutraj vnel
koinbi. Na njem so bile naložene cigarete. Požar je kmalu zajel vso kabino, voznik
se je uspel rešiti. Na hitro intervencijo članov celjske poklicne gasilske čete je del
tovora in avtomobila bil rešen.	Foto: H. Premzl
Slika desno v sredini
Letos bodo pri Gračnerju na Svetini odimili samo eno šunko. Mladič, ki ga je
lani povrgla svinja, je namreč brez zadnje leve noge. »Nič zato,« so rekli pri
Gračnerju, »ima pa zato štiri uhlje!« Še sreča, da takih primerov ni veliko, ker
bi to šunke verjetno podražilo, uhlje pa pocenilo, ali pa ne...
Foto: Mirko Lipovšek
Slika desno spodaj
Mladi jamarji osvajajo podzemlje v Savinjski dolini. Preboldčani so prvi ustano-
vili tovrsten klub na Štajerskem, ki je aktiven, saj si vsi mladi prizadevajo, da bi
čim več odkrili doma in na tu.iem.	Adi Vidmajer
Je ze tako, da človek ni vsak enako razpoložen za
delo ali za zabavo. Nihče. Toda kljub temu imajo
nekateri takšno zaposlitev, da morajo po uradni
dolžnosti govoriti, aiti vljudni in pripravljeni od-
govarjati. Med to sodijo tudi sprevodniki v avtobu-
sih.
Tisti, ki to prevozno sredstvo uporabljajo vsako-
dnevno do t otančin pozrmjo to delo, ki ni lahko.
Nekateri ga poznajo manj. Zato ne bi bilo prav,
če bi vsa pisma, ki prihajajo г vsebino pritožb nad
ravnanjem sprevodnikov, metali v isti koš.
Toda mimo primera, ki se mi je pripetit 7. januar
ja med vožnjo od Nazarij proti Celju, le ne morem
kar tako.
Po nalogu uredništva sem bil poslan na mozir-
sko, da bi javnost obvestil, kako je zdaj, po pol-
drugem mesecu obratovanja, na Golteh. Po zbiranju
podatkov o Golteh sem odrinil še v Nazarje po
mnenje predsednika Gornje Savinjske turistične zve-
ze. Po razgovoru s tem, sem se odločil, da se bom
vrnil v Celje in z delom nadaljeval naslednji dan.
Okrog štirinajste ure v Nazarje pripelje nekaj avto-
busov, ki odpeljejo v vse smeri. Na koncu bi naj
zaradi zamude prispel le še tisti za Celje. Toda, ko
so ljudje navalili k vratom, sem mimogrede zaznal,
da ima napis, ki te opozarja, da je smer vožnje firoti
Logarski. Zato sem previdno in vljudno vprašal
sprevodnika, kam avtobus pelje, da ne bi pomotoma
zajadral proti Logarski.
Grom in pekel. Sprevodnik me je namreč naj-
prej opozoril, da lahko v primeru pismenosti sam
ugotovim, kam pelje avtobus in me takoj zatem v
veliko veselje poslal nekam... V avtobusu se je 'ca-
deva nadaljevala, kajti г užitkom je ugotovil, da bi
naj bil pač jaz pripadnik neke naše bratske narod-
nosti, ki odžira kruh nam Slovencem. Da bi pač naj
prioadniki te narodnosti ostali tam, kjer so rojeni,
da ne bi NJEMU KULTURNEMU SLOVENCU gre-
nili žvljenje m odžirak kruh . Ker mu m uspelo
v meni prebuditi dovolj ognjevitega sogovornika. Če-
prav priznam, da me je sprevodnikov dialog ali sa-
mogovor in ravnanje spravilo v stanje omrtvičenosti.
me je па koncu poslal nazaj rodni materi m v Mo-
zirju povabil naj izstopim, če seveda upam, da bi
mi on POKAZAL KAJ NAM PRIPADA V SLOVE-
NIJI .. .
Ne gre zato, da nisem tiste narodnosti, ki jo
je ta mladenič brez vzroka psoval. Gre za to, ker
je istega dne del članstva njegovega kolektiva na
Golteh vlagal maksimalne napore, da bi zadovoljil
prav pripadnike psovane narodnosti, ki bi naj bili
potencialni obiskovalci tega rekreacijskega centra.
Torej tisti, ki bi pripomogli, da ne bi bilo izgube.
Ta mladenič se seveda ne zaveda, da je ob njego-
vem obnašanju delo ostalih ničevo, to tembolj, ker
se je do Žalca utrudil, da je na zadnjem sedežu
zaspal in do Celja ni niti več prodajal voznih list-
kov. Po izstopu vseh potnikov ga je voznik v Celju
zbudil. .	Janez Sever
FOTO VESTI
OD 8. DO 18. JAN.
Prevladovalo bo n(
stalno vreme s pogosi
nimi padavinami. ^
drugi polovici januarj
prehodno izboljšanj'
ki lahko traja 3 dni
obenem poostritev mi^
za.