Izhaja
vsako sredo in vsak petek.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« V Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Siooenceo
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.	Celovec, 23. rožnika 1911.
Št. 33.
K ožjim volitvam v Avstriji.
Toliko razočaranj kakor sedanje državnozborske volitve niso povzročile v Avstriji niti volitve 1. 1907. Največje razočaranje pa je učakala vlada sama; vlada je razpustila državni zbor, da bi natepla opozicijo, toda v volilni bitki je bila tepena le vlada. Če ima Bienerth še sploh kaj zmlsla za ustavna načela, bo moral odstopiti.
Najhujše so bili tepeni nemški krščanski socialci, ki so izgubili skoro vse svoje glavne voditelje. Po deželi so bili zmagoslavni, a v mestih, v prvi vrsti na Dunaju, so doživeli strahovit poraz. Nemški svobo-domiselci in socialni demokratje so se skupno vrgli na krščanske socialce in jim odvzeli 15 mandatov. Na Dunaju so propadli med drugimi princ Liechtenstein, dr. Pattai, minister dr. Weisskirchner, minister v p. Wittek, Kunschak, Steiner, Pro-chaska. Propadel je tudi strankin vodja dr. Gessmann, na Predarlskem dr. Drexel, na Tirolskem dr. Mayr; pač pa so si priborili ha Zg. Avstrijskem mestna mandata Ur-fahr-Ried in v Knittelfeld-Judenburg (ured-hik Neunteufel).
Na Dunaju so pripomogli k porazu krščanskih socialcev Čehi, ki so se maščevali r'ad protičeškim postopanjem krščanskih socialcev na Dunaju in na Nižje Avstrijskem. Tak O' trda je pletla krščanskim soci-alcem, da so na Dunaju razpošiljali češke latake. Pri ožjih volitvah sta bila izvoljena ha Dunaju le krščanska socialca Kuhn in Geilinger.
Slovenci v tem volilnem boju niso iz-Bubili nobenega mandata. Sijajno so napredovali v Trstu in Pulju. V Pulju so glasovali socialni demokratje za laškega liberalca Rizzi ja, ki je dobil 4895, dr. L a g i -11 j a pa 40Ì7 glasov. Na Goriškem so glasovali socialni demokratje .lj slovenskega liberalca dr. Gregorina, ki je dobil 3950 glasov, dr. Stepančič (S. L. S.) pa 2790. ' Ljubljani je izvoljen liberalec dr. R a v-h ih ar, za katerega so glasovali tudi so-ckalni demokratje, s 3283 glasovi, dr. G r e-|°rič (S. !.. S.) je dobil 1839 glasov. Na štajerskem je prodrl Brenčič (S. L. S.) s ;G35 glasovi proti dr. Ploju, ki je dobil č?60 glasov. V Trstu je dobil dr. R y b a f tlx? glasov, laški liberalec dr. Gasser pa glasov.
V(i T strankinem oziru si je priborila Slo-jpbska ljudska stranka na Spodnjem Šta-
skem dva nova mandata, des 'keški katoliški narodnjaki so izgubili mandatov.
ški p 0 močen je izšel iz volilne borbe nem-
JTisinn.
io emški krščanski socialci bodo im;eli misi V. državnem zboru 80, nemški svobodo-Sim eCi ^8, Čehi 63, socialni demokratje 69, VSeneil(T .m Hrvatje, 32, Lahi 10, Rumuni 5, Dal ^hfici 30 poslancev. Na Poljskem in v p-ji' Volitve še niso končane.
16 vA^Čhnski socialci so izgubili v celem dobi.anCÌatov’ nGmški svobodomiselci pri-
7 19‘
m o o- i rlOVo vladno večino si bo Bienerth Nenni- S° manie Pomagati kakor s prejšnjo. j-Jen s. Gmu Freisinnu je zopet zrasel gre-držiU?11' i'10 b°jo vsled tega borbe v novem Vnvos zb°ru nič manjše, kakor v bivšem. v0ii rna3)e ie Pa še, če se bodo čutili že do-Jjq -I _hene za — kulturni, to je protiverski
Razmerje glasov pri ožjih volitvah.
Celovška okolica.
Anabihl	Lukas 176	Lutschounig 200
Žrelec	46	119
Grabštanj	48	258
Trdnjavas	12	87
Hodiše	66'	'67
Kotmaravas	74	114
Kriva vrba	25	89
Dhorše	44	67
Bilčovs	5	99
Žihpolje	48	125
Gospa Sveta	69		138
Otok	57	51
Šmartin pri	Cel. 75	112
Šmartin na	Dhol. 50	112
Medgorje	21	81
Blatograd	10	205
Zg. Vesca	34	19
Otmanje	15	95
Št. Peter na Bichlu 2		48
Št. Peter pri Cel. 296		91
Pokrče	40	128
Ponfeld	1	73
Poreče	80	114
Radiše	33	56
Št. Rupert	615	128
Škofiče	154	17
Št. Tomaž	28	174
Tigrče	1	87
Vetrinj	108	105
Velikovec — Staridvor — Svinec.
	Eich	Nagele
Djekše	104	98
Grebinj .	216	190
Vovbre	92	102
Št. Peter na Vaš.	90	67
Pustrica	2	110
Ruda	134	98
Tinje	24	61
Velikovec	120	287
Važenberg	166	204
Svinec	129	152
Huttenberg	241	i87
Mostič	141	140
Št. Janez na Presju	85	79
Mali Št. Pavel	135	110
Lòlling	131	70
Wieting	52	76
Staridvor	158	116
Kotarče	58	218
Krasta	35	160
Rabing	32	68
Bel jaški okraj.		
	Riese Dr. Angerer	
Afritz	47	112
Arriach	47	158
Blajberk	453	180
JJuščava	11	87
Feld	24	64
Bekštanj	SOS	252
Landskron	544	244
Marija na Žili	107	131
Šmartin	133	79
Treffen	136	155
BeLak	1413	1658
Vernbeig	220	113
Volilni okraj Trg	— Milštat	— Režek.
	Gabriel	Hofer
Albeok	41	93
Trg	149	180
Gnesan	48	134
Glanek	72	4
Solkova	139	133
Mali Št. Vid	Gabriel 8	Holer 33
Marija Feicht	8	40
Osoje	120	35
Reichenau	48	134
Sittich	27	46
Steindorf	127	136
Steuerberg	61	132
Tauchendorf	13	28
Št. Urban	5	133
Waiern	126	127
Kleinkirchheim	26	66
Milštat	45	84
Zg. Milštat	47	71
Radenthein	194	154
Seeboden	72	202
Logavas	172	33
Št. Jakob v Rožu	249	110
Kostanje	67	80
Lipa	79	41
Rožek	129	116
Vrba	49	113
Klic iz Gradca.
V Gradcu se je ustanovilo pred dobrin, mesecem društvo sv. Marte kot zavetišče za brezposelne graške služkinje. Kako potrebno da je bilo to društvo, se je pokazalo že tekom tega meseca, ko je prenočevalo v društveni spalnici na dan tri do pet služkinj. Že v teku enega dobrega meseca se je pokazal la uspeh, kaj scìe čez par meseeev ali celo čez par ?et, ko bode za>rod že povsod znan. Najlepši uspeh tega društva pa se bo pokazal v tem, da bo društvo obvarovalo smvenska dekleta pred ono velikomestno grozečo nesrečo, ki je že zahtevala ravno v Gradcu na tisoče in tisoče nedolžnih žrtev. Saj tudi ni čuda, da se jih je do sedo j toliko pogubilo.
Kaj naj počne sirota, ko je zapustila službo in s tem dosedanjo streho? Kam naj se obrne, da ne zabrede v mreže grozeča velikomestne pokvarjenosti in zapravi svojo srečo in poštenje za vedno / Kam naj se obrne osobiio mlado neizkušeno dekle, ki je šele komaj par mesecev v Gradcu in najde komaj pot na trg. Kaj šele naj porečemo o deklici, katero je išele ravnokar nemila usoda zapodila v tuje mesto za vsakdanjim kruhom! Že na kolodvoru preži na njo pokvarjen svet in jo s sladkimi besedami spelje prepogosto na rob propada, kaj šele če išče po priprostih gostilnah prenočišča. Kajti ravno najnavadnejše gostilne so sicer cene, a neprimerno nevarne.
Vse te preteče nevarnosti smo opazovali v Gradcu na lastne oči, zato smo sklenili čimprej odpomoči tem kričečim razmeram. Zato smo ustanovili poselsko zavetišče, društvo sv. Marte in nabavili za društvo lastno hišo, brez katere tako društvo obstojati ne more, ker ne bi moglo razpolagati s stanovanji. Razume se, da novo društvo ni imelo skoro nikakih sredstev, a kljub temu poguma nismo izgubili. Z gotovostjo smo namreč računali, da v tem delu ne bomo osamljeni, ampak da bo slovenska javnost znala ceniti visok in plemenit namen društva in po možnosti priskočila na pomoč z denarnimi podporami.
Razposlali smo v ta namen prošnje s položnicami po slovenski domovini, a odzvalo se jih je v tem času jedva toliko, da smo si pokrili pošiljatvene stroške in malodane že obupali nad požrtvovalnostjo naših rojakov. Zato si drznemo prositi še enkrat in potrkati še enkrat na usmiljena srca. Res je sicer, da se človek zadnji čas komaj brani
vseh mogočih nadlegovanj, naši rojaki pa naj upoštevajo, da naše prošnje niso vsakdanje, navadne okrožnice, ampak da se tičejo zavoda, ki ima nad vse koristen namen. In kdor ne more poslati večje svote, naj nikar vsled tega raje sploh nič ne pošlje, ampak hvaležni smo mu za vsak vinar, katerega daruje sam ali pa izprosi pri svojih znancih in prijateljih.
Slovenska dekleta, katera iščejo v Gradcu službe, opozarjamo na novoustanovljeno društvo sv. Marte, ki daje brezposelnim deklicam varno prenočišče, dokler ne dobe službe. Naslov se glasi: Društvo sv. Marte v Gradcu, Prokopigasse 12, blizu glavnega trga.
„Schumy.“
Vesela žalostinka na njegov zgodnji grob.
Sem od Celovca pa do Gutenštajna Se je zaklela vsa nemčurska gmajna,
»Da v prah, pepel se stre ,kanona stara’. Za Grafenavra saj noben ne mara«'
Po vaseh, trgih naših je »šume«-lo,
In žganja, piva. vina je kar vrelo.
Za glase so sejali bele kronce Iz žepov tujih kar na cele lonce!
Njih Ilajn je stiskal vladne fonde,
Njih Metnic stirai nepokrite konte,
Njih Lerniš pa porezal vse kupone, Bogovi stranski dali zadnje krone.
Že, zmage svesti, stavili so stave,
Da ob obeh oba lih naše Drave Njih volja, pest edino bo veljala,
Da padla bo Slovencev zadnja skala!
In pravil ženki svoji že je Schumy,
— Kaj vsega šment ohol’ si ne izumi — Da v salonih bo sedela pri ministrih:
»In Dunaj poln besed bo mojih bistrih!«
»Gotovo! Vsak od naju v slavi plava,
»Saj kmalu bom minister okerpava! »Nosila boš ti janke le iz Žide,
»— Grafenauer pa doma bo jedel gnide.«
Pa joj! Prišel je junja dan trinajsti: Zbudi Sloven ob uri se dvanajsti!
Pregnal je S c h u m’j a z glasi
na tisoče!
In Schumy se pri ženki svoji joče! —
Domača pitna zdravljenja zahtevajo malo časa in denarja! Profesor dr. Cantani, svetovnoznani raziskovalec na polju sladkornih bolezni, je dognal naslednje: Naravna Franc Jožef-ova grenčica, zavživana na tešče, ne učinkuje samo kot lahko odvajalno sredstvo ampak tudi od časa do časa regulira delovanje želodca tako, da popolnoma nadomešča zdravilne vode Karlovih varov.	22.
Dnevne novice in dopisi.
Nemškonacionalno bahanje. — »Freie Stimmen« se že bahajo, da so iz lastne moči izvojevali izmago v osmih volilnih okrajih! Ko bi le res bilo! Dr. Steimvendra so volili tudi socialni demokrat j e, kakor tudi Pon-gratza proti Walcherju. Pongratz bi brez socialdemokraških glasov imel okrog 1000 glasov manj kot Walcher. Pač klaverna zmaga in nepotrebno bahanje! Moralična zmaga je torej na Walcher je vi strani, zlasti še, ker so Walcher j evi volilci (3434) bili po pretežni večini kmetje, dočim je Pongratza volilo le okrog 1000 kmetov, ostali so purgarli in sociji.
Nemškonacionalna nasilstva pri volitvah in nekaj za državnega pravdnika. ( I z
L i b u č.) Nasilnost nemčurjev pri volitvah kaže v pravi luči sledeč dogodek:	Franc
Raitar je enemu svojih delavcev, Janezu Podkeržniku iz Libuč, vzel s silo glasovnico iz rok ter jo dal svojemu tovarišu, da naj prečrta Grafenauerja in napiše Šumija, kar je ta tudi storil, čeravno je delavec proti temu protestiral. Tem potom javno vprašamo državnega pravdnika, ali je nemškim nacionalcem res vse dovoljeno?
Pliberk. Veliki Nemec Metnic je enega izmed svojih samoslovenskih hlapcev, kateri je bil toliko značajen, da se je predrzni! voliti svobodno s »ta črnimi«, takoj spodil iz službe. Da, da, gospod Metnic, volilno svobodo pa imenitno razumete. Tudi nad nekim slovenskim mladeničem je vpil kar na ulici kakor pijan baraba, da ga bo »aus der Stadt ausseschmeisn«. Gospod Metnic, mi bi vam svetovali, da bodite tako le malo bolj mirni!
Rosenbergov oskrbnik Hey in volilna paša. Tancer Valentin p. d. Tancar v Zagor-jih, občina Žitaravas, do zdaj ni bil še pri nobenih volitvah, čeravno ima že mnogo let volilno pravico. 13. junija letos pa je prišel volit nemčurja Šumija. In zakaj? Heu, oskrbnik kneza Rosenberga, ga je spravi! k volitvi s tem, da je njemu obljubil, da vzame par njegovih volov v planino, če gre volit Šumija. Mož poštenjak je sam sosedu pokazal vole rekoč, ti pojdejo v Rosenbergovo planino, ker sem volil Sumij'a. Roka pravice, zgani se!
Žitaravas. (Volitev.) Ni je menda blizu občine, kjer bi se bilo tako silovito agitiralo za Šumija, kot pri nas. V fari Št. Lipš hoče vladati vse oskrbnik kneza Rosenberga II e u , v Žitarivasi pa Sajfric s svojimi ljudmi. Vendar smo imeli še 106 mož, trdnih kot skala; bile so vasi, ki niso dale Šumiju niti enega glasa, kakor n. pr. K o t in D u 1 e, pa tudi Goriče in J e r i š e se niso usmilile Sajfricovega kočijaža, da se je moral prazen vrniti. Kar pa je agitacija naših ha j lovcev prestopila tudi postavne meje, hočemo omeniti tukaj en slučaj. Kmet Franc Graj-nar iz Kota gre v spremstvu Janeza Travna iz Kota in Jerneja Piantava iz Dul na volišče. Ko pa pridejo do Miklavca, ustavi tam tistega kmeta Miklavčev sin Karl Sajfric in ga prisili, da mu pokaže glasovnico in mu jo hitro zamenja, zanašaje se na neprevidnost dotičnega. Ko pa pride dotični na volišče na kolodvor, zapazi, da nima prave glasovnice in gre domu k sosedu, kateri ni šel volit, po drugo. Ko pride zopet do Miklavca, ustavijo ga zopet; najbolj usiljiv je bil sedaj Sajfricov knjigovodja Nagele, vendar se jim izmuzne. Ko pa pride na volišče, ustavi ga tam župan Sajfric in zahteva od njega glasovnico. Tisti kmet pa, od katerega ima Sajfric polje v najemu, se ni upal ustaviti Saj fri cu in mu je pokazal glasovnico, nakar je Sajfric zarohnel: »A, tega tajflna boš volil, boljše da greš dol v gostilno, se tam najej in napij, bom že jaz plačal, sicer pa je sedaj itak prepozno za volitev.« Ker pa je hotel isti na vsak način voliti, in sicer Grafenauerja, in ker je videl, da so še tudi drugi prihajali na volišče, z največjo energijo zahteva liste in gre volit. Vpraša pa se še, kaj so delali ta čas reditelji in kaj orožniki? Ko pa je eden naših hotel oddati nekemu staremu možu glasovnico, katero je prej dobil v popis, so ga takoj ovadili, kakor da bi ne bilo dovoljeno, drugim, na prošnjo popisovati glasovnice, in so glas zavrgli. Take cvetke rastejo pri nas na dan volitev!
Velikovec. (N a g e 1 č e k je iz m a g a 1.) To smo izvedeli od hajlovške bakljade, pri kateri so bili večinoma šol. otroci. Naj bi se to zgodilo na naši strani! Hujših divjakov menda tudi v Afriki ni. Nam je prav, da smo jih spoznali. Da bi jih tudi vsi tisti zaslepljenci «poznali ki nas niso hoteli ubogati in niso šli k volitvi! Naj le tudi zana-prej plačajo davke, ki jih bo diktirala nemška vlada. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
Velikovec. (Še n i s m o> sli š a 1 i.) Na dan ožje volitve je rekel že znani učitelj (?) zgodovine puncirani Hornbogner pred volilnimi lokalom:	»Der groBte Trottel in
Kàrnten ist der Deutsche«. Eden slov. voli-lec mri je odgovoril:	»Ja, da haben sie
recht«. Tako se Nemci sami cenijo.
Št. Lipš pri Dobrlivasi- (L a ž n j i v i
Š u m i.) Iz »Mira« smo izvedeli, kako se je godilo 11. junija dr. Rožiču na Šumijevem shodu v Globasnici. Nam, ki poznamo Heu-ja, oskrbnika kneza Rosenberga, ki je v Globasnici predsedoval, je to. razumljivo. Straža je morala posredovati, da Heu-jeva sodrga ni ubila dr. Rožiča,. In kaj je o tem dogodku isto nedeljo popoldne v Št. Lipšu rekel nemčur Šumi? Rekel je, dr. Rožič je v Globasnici tako razgrajal, da so ga morali orožniki vklenjenega odpeljati v luk-
njo. To je povedal seveda z namenom pijano svojo druhal še bolj nahujskati zoper navzoče slovenske može. Šumi te ni nič sram? Lepo čast dela knezu Rosenbergu Heu, načelnik ljudi, ki so klicali: še kri mora teči!
Kotlje. Na praznik sv. Petra in Pavla bo na Uršelski gori ob desetih dopoldne cerkveno opravilo, sv. maša s pridigo. Slovenci, pridite v obilnem številu! — Nemci mislijo postaviti planinsko kočo tam, kjer zdaj stoji »Močivska uta« Tako mislijo dobiti to slovensko goro v roke in ji dati nemško lice. Slovenski prebivalci iz okolice pa pravijo, da bodo postavili svojo slovensko kočo na mestu »Plešivške ute«. Dobro, Nemci nas ne bodo komandirali!
Kotlje. Razmerje glasov v naši občini sedaj in leta 1907. Leta 1907.: Grafenauer
86,	Šeifritz 7, Kristan 8. Sedaj : Grafenauer
87,	Schumi 28, Sitar 8. Napredovali smo za en glas. Nemškutarji so pa silno mogočni, ker so napredovali za 21 glasov. Toda nam ni žal za te glasove. To so večinoma sami lumpje in pretepači, ki so že na shodu na binkoštni torek pokazali svojo oliko, nahujskani od učitelja Fleisa. Nekaj kmetov se je res dalo vloviti, da so glasovali za svojega največjega sovražnika. Pa mislimo, da bodo spregledali, v kakšni družbi da se nahajajo. Zmota še ni hudobija in se da popraviti. Enega, že veste katerega, si bomo pa zapomnili, pa še dobro! Pa tudi on je dobil, kar je iskal. Nam je sicer žal, da hodi okrog z obvezano glavo, pa naj se zahvali za to Fleisu in Osiandru. Prvemu »ratamo«, da naj si dobro premisli, proti komu da hujska. Ali ne živi od kmetov? Ko bi kak slovenski učitelj kje na Nemškem tako hujskal zoper Nemce, bi ga, kmalu naredili »mrzlega«. Drugemu pa to! Ali ni imel kam drugam zliti tistega »pira«, da ga je dal tistim razgrajačem za to, da so metali v Rožiča in Grafenauerja zaprtke? Tudi on zna dobiti tak »zaprtek«, da ga še iz Kotelj zna pregnati tisti »smrad«.
Shod v Spod. Dravbergu. V četrtek dne 15. t. m. je bil shod v Spod. Dravbergu za islovenske volilce, ki stanujejo onkraj Drave v okraju Volšperk. Poslanec Grafenauer je govoril o naši državni finančni politiki, ki je vsa skozi in skozi zavožena in o bodočih nalogah novega parlamenta. Dr. Rožič je govoril o naši gospodarski organizaciji z ozirom na kmečki, obrtni in delavski stan. Shod se je vršil v hiši slovenske posojilnice in zborovalci so bili zelo hvaležni obema govornikoma za njih poučne govore. — Dravberški Nemci so bili tako razljučeni nad tem shodom, da so pri odhodu vlaka razni »vogljarji« iskali oba govornika po vozovih vlaka — a so se samo pošteno osmešili!
Sv. Lucija. V nedeljo 18. t. m. se je vršil shod na gori pri Sv. Luciji. V hiši gospoda Kušarja se je zbralo mnogo ljudstva od vseh strani sosednih župnij. Na shodu je govoril dr. Rožič iz Celovca. Govornik je zbranim volilcem razložil velik pomen ustavne države, govoril o krivicah, ki se gode Slovanom, zlasti pa koroškim Slovencem. Shod se je jako dobro obnesel.
Iz žitrajske okolice. (Našim vernim liberalcem v albu m.) Ko smo v nedeljo dne 18. t, m. šli v sprevodu s sv. Resnim Telesom v Št. Lipšu, molil je neki mož prav lepo, in sicer vpleteno v rožni venec prošnjo, »Da bi nam Bog naše žitno polje blagosloviti hotel«. Sedaj pa malo postojmo in pomislimo, če imajo naši ljudje še kaj pameti. V nedeljo prej pa je bil ravnoisti v družbi hajlovcev na Šumijevem shodu, kjer so očitno zasmehovali molitev z besedami'-»Kaj pa črnuhi pomagate kmetu ob suši. druzega nič, kakor da v času, ko že barometer pade, to se pravi, ko je že dež blizu, napravite kako procesijo in potem pravite ako dež gre, mi smo ga izprosili.« V drugih slučajih zopet pravijo, mi imamo boljšo vero kot črnuhi, le »farjev« ne' maramo poslušati, Vprašam pa. ali so tretjo božjo zapoved tudi »farji« naredili? Ko so šli naši ljudje v nedeljo dne 18. t. m. k popoldanski službi božji, so Sajfricovi ljudje lepo mirno sušili seno in ga vozili noter; vpraša se, ali so Sajfrica to tudi duhovniki učili in pa 6a nikoli ne gre v cerkev. Šumi je pa rekel na shodu v Št. Lipšu, da so liberalci najboljsl
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda.	Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško.
Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi.
kristjani in da so tisti, ki vero uničujejo, edino le črnuhi. Tako ti ljudje govorijo, da sleparijo nevedneže, toda po njih delih, po njih sadovih jih lahko vsak pošten kristjan spozna, če nima deske pred očmi in slamnate pameti.
Sv. Tomaž. (Kako so delali volitve.) Človeku, ki je stopal dne 20. t. m. skoz Škofjidvor, kjer so se vršile volitve za občino Sv. Tomaž, se je zdelo, da se vrši v Skofjemdvoru sejm. Takoj pri vhodu v vas J opazil dva nemškonacionalna agitatorja, ki sta vstavila vsak voz in vsako osebo, Pogledala volilne liste ter dala istim, ki listov še niso imeli z Lučovnikom popisane nstke. Agitatorja, v osebah nista zbirala Pfav nič, temveč sta ustavila vse, kar se je Pjima zdelo volilec, četudi sta vedela, da nahajajo med temi ljudje, ki nemškega Načelna ne marajo voliti. Dosti ljudi je ®Ploh bilo mnenja, da se dobivajo volilni listi samo pri teh agitatorjih in ker so bili listi že popisani in sicer tako, da se kako drugo ime ni dalo več pripisati, se je zgodilo, da so ljudje nevede in proti svoji volji volili Lučovnika. Naš zaupnik, ki je to ne-Postavno postopanje opazoval, je opozoril orožništvo na to, na kar je orožništvo posredovalo. Tu pa primaha župan Wieser, ki je sedel v volilni komisiji, katere bi ne smel zapustiti, zraven ter se začne nad na-sim zaupnikom zadirati, češ, ti nimaš pra-yice ko tujec naše postopanje zasledovati th kritizirati. A naš zaupnik je Wieserju Pošteno posvetil, rekoč, da Wieserja to nič Pe briga in da ima on sedeti v komisiji, od koder bi se po predpisih pred koncem volitev ne smel odstraniti. Wieser je nato hotel Ppjbrže pokazati višek svoje naobrazbe in najbrže tudi svojo moč, kajti našemu Zfiupniku je v osornem glasu zaklical: Go-sPod N., jaz Vam za svoje kmete ne ga-tiram, lahko Vam pojde še slabo. Wie-!ei,jeva banda je to takoj razumela ter za-ela kričati in razgrajati in le hladnokrvno-. d našega zaupnika se je zahvaliti, da ni Prišlo do resnih spopadov. Wieser je s svo-1° opazko dosegel, kar je želel. Le čudimo sč da je on kot župan razburjenost provo-cP’al, mesto da bi skrbel za mir. Še bolj ču-PPo se nam zdi da je on zapustil kar me-111 nič tebi nič volilno komisijo ter se brez Vsake potrebe mešal v stvari, ki njega ta-^Pat prav nič niso brigale. Afu je pač mo-Palo biti skrajno neljubo, da se je našel člo-ek, ki je lumparijam njegovih pristašev in Priganjačev malo na prste stopil. Oče Wieser, bodite^ prepričani da bomo Vaše in Va-*p pristašev delovanje vnaprej natančno asledovali. Sicer pa na »veselo« svidenje!
Radiše. Lučovnik na lovu. Zad-in nedeljo dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne e imel Lučovnik na Iladišah pri županu vo-£ J1* shod, na katerega je po sv. maši župan . ed cerkvijo ljudi skupaj bobnal. Res se Ce zkra]o popoldne pri županu nekaj volil-Ven’ irnecl‘ 'kihni precej naših zavednih sloje gfk**1 mož. — Lučovnik, strasten nemčur, vog^ril slovensko. V začetku svojega go-, le pravil volilcem bajko, da on ni Prevzeti kandidature in da se je šele
»up	.	------ ■	-----^ '	.1 o
hote. le pravil volilcem bajko’, da on n Po § , Prevzeti kandidature in da se je šele tisk Javnem »žinjanju« in na splošen pri-Paihef °čil za to žrtev. To pa seveda no ber bitib v°lilec, razun njegovih najbolj za-bsedai •Vržencev ni veriPh P° teh uvodnih gram t6 za^ej razvijati »svoj« kmečki pro Pacion , teri Pa nikakor ni last nemško-Progra ne stranke> ampak že od nekdaj Na vZoJn ''aše slovenske krščanske stranke slišali ! I'u e ovni k o vi volilci so tako nehote Poslanec1 aclobravali program, katerega g Povdaria ' r a f 0 11 a 11 e r vedno in vedne sprotniinrv La.hko umevno je tudi, da na-Župnik ra^l”1 bil° Prav, ko je domači gosp.
k it» ndkal nemškonacionalno stran-VlodiStvn 11 Pr'P.a(ba Lučovnik in v katerem § e r e v m.ozje a la »pročodrimovec« A n -Nsnici nVn 1 " ka^era stranka za kmeta v s svojo div/1 nobenepa srca, kar je pokazala kaso kato//’ g01! j0 Z0Per n e m š k o central-konkurz dQ botell Pognati že zdavnaj v b G m š kihi- ?ri tem iz?uhilo okoli 5Ò00 1)1 Potem	V.se SVl°je premoženje in
mski nacionalci v kalnem riba-
rili, Da tega niso dosegli, je zasluga, različnih odličnih krščanskih mož, kateri so zbirali denar in ga tudi nabrali, tako, da sedaj nobeden kmet ne bode izgubil niti v i -n ar j a. Zabeležiti je treba tudi še to, da se ni pustilo voliti nobenega predsednika, kar je protipostavno, in da so se nekateri nemčurji tako neolikano in surovo obnašali, da se je moral vsak pošten človek nad tem zgražati. Gosp. Lučovnik je lahko ponosen na take ljudi.
Društveno gibanje.
Možica. Kršč. kat. pevsko in izobraževalno društvo »Peca« v Možici priredi dne 25. t. m. v župnišču dve igri: »Neža in Fabiola« in »Planšarica«.,Igrajo* samo dekleta. Začetek ob pol treh popoldan. Med igra-njm se bodo prepevale slovenske narodne pesmi. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Želinje pri Velikovcu. Izobraževalno društvo priredi na praznik sv. apostolov Petra in Pavla mesečno zborovanje na Želi-njah v župnišču. Na vsporedu: Govori, deklamacije in igra »Jeza nad petelinom in kes«. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Djekšc. Na praznik Sv. Petra in Pavla naredi naše izobraž. kršč. soc. društvo »Trdnjava« pri Kočmarju zborovanje. Igrala se bo tudi igra »Zamujeni vlak«, igrali bodo tamburaši iz Velikovca,
Št. Jakob v Rožu Naša Marijina družba ponovi na praznik sv. apostolov Petra in Pavla ob 3. uri popoldne v Narodnem domu v Št. Jakobu igro »Smrt Marijina«, potem pa prida še šaljivo igro »Čašica kave«. Kogar zanima, je povabljen, da pride pogledat. — Vstopnina bo 40 vinarjev.
Slovensko tamburaško društvo »Do-brač« na Bruci napravi v nedeljo dne 25. junija ob 8. uri zvečer v Tamburaškem domu svoj letni občni zbor in se bo tudi pobirala zaostala udnina; kdor še tedaj ni storil svoje dolžnosti kot ud, naj sedaj stori! Po zborovanju bode igra »E n o uro d oktor«. Vstopnina k igri: Sedeži 40 vin., stojišča 30 vin. — Odbor.
Cerkvene vesti.
XII. mednarodni evharistični kongres
se vrši letos od 24. do 30. junija v Madridu pod protektoratom španskega kralja in kraljice. Ta kongres bo impozantna manifestacija katoličanov, ker se ga bo udeležilo nad 100.000 oseb, da pokažejo svetu, da veže vse katoliške narode tesna vez. Avstrijska katoliška Unija prireja posebni vlak avstrijskih katoličanov v Madrid na ta kongres skozi Genovo, Lyon, Nimes, Toulouse, Lurd, Madrid (odkoder se priredi izlet v Granado in Seviljo), Barcelono, Mar-ziljo, Riviero, Genovo, Milan in Benetke, kjer se posebni vlak razdruži.
Raznoterosti.
Zaslužek v Ameriki. Poljedelski oddelek vlade severo-ameriških držav je razglasil statistiko o mezdah, ki jih dobivajo poljedelski uslužbenci v Združenih državah. Glasom tega poročila so mezde polje-
delskih uslužbencev bile v letu 1910 višje, kot kedaj v minulih letih, razlikujejo se pa po raznih državah. Ako se povprečno vzame vse države dobi poljedelec na mesec 27 50 dok, dočim je pred 20 leti iznašala plača na mesec 18-33 dol. Najvišja mezda se plačuje v daljnjem zapadu. Tamošnji povprečni zaslužek iznaša 4648 dol. brez hrane in 3260 s hrano vred; v prvi vrsti stoji Nevada s 54 dol. Potem prideta državi Montana in Washington, kjer znaša povprečna plača 50 dol. Najnižjo mezdo plačuje South Carolina namreč 16-50 dol. V državah takozvane nove Angležke in v severno atlantskih državah je iznašala povprečna mezda 3319 dol. Massachusetts je na prvem mestu s 3750 dolarjev. S hrano so prinašale povprečne mezde 2L65 dol. V južnoatlantskih državah je bila povprečna mezda brez hrane 19 75 dol. in 1377 dol. s hrano, West Virginia dela izjemo s 29 dol.
V	severnih osrednjih državah, vzhodno od Misisipija je znašala povprečna mezda 31-81 dol. Od vseh teh držav se je plačalo v državi Wisconsin 3725 dol. kot najvišja mezda. S hrano je bilo povprečno 22 94 dol.
V	južnih osrednjih državah je znašala plača 21-90 dol brez hrane in 15-23 s hrano.
Grozna slika ameriške prosvete. V govoru, ki ga je imel pred kratkem na nekem shodu v Buffalu, je newyorski izdajatelj znanega magazina S. S. Me Giure šibal mnogoštevilne beprilike, ki vladajo v ameriških Zedinjenih državah, z brezobzirnostjo, ki je bila naravnost občudovanja vredna. Strašno je bilo priznanje odličnega zastopnika pra-američanstva, in ta odkritosrčna razsodba ima baš zato dvojno vrednost, ker izhaja od pristnega Američana, Pač lahko rečemo, da ni bila ameriška kultura in prosveta postavljena na sramotni oder nikdar bolj neusmiljeno, nikdar niso bile ameriške šege in ameriška uprava podvržene ostrejši kritiki, nego je to storil Me Giure. In očividno je bilo, da je govornik s krvavečim srcem obsodil svojo domovino. Kajti bolestno je vzkliknil : »Mi nismo domoljubi v Ameriki, dokler se ne pobrigamo za to, da se slabo pomede.« »Pred osmimi leti sem začel pro-učavati sodobne prosvete,« je pričel Mc Giure svoja izvajanja. »Najprej sem primerjal umorstva. Spoznal sem, da se izvršuje v tej deželi lOkrat toliko umorov, kakor v drugih deželah. Odstotni postavek od tisoč prebivalcev je bil petnajstkrat tolik kakor v Kanadi. Med zadnjimi trinajstimi leti so bili v tej deželi izvršeni umori enaki številu vojakov Unije, ki so umrli na bojiščih državljanske vojske ali pozneje podlegli svojim poškodbam. Med bursko vojno je znašalo število oseb, ki so jih usmrtili njihovi rojaki v Združenih državah, petindvajset odstotkov več, nego število bojevnikov, ki so storili smrt v bitkah ali podlegli pozneje svojim poškodbam ali drugim boleznim. V onem razdobju so usmrtile krogle 22.000 vojakov. V Združenih državah j^o znašali v istem času umori 31.000 in pri železniških nezgodah je bilo usmrčenih 21.000 oseb. V Chicagu je bilo izvršenih v štirih letih 693 umorov in samo dva morilca sta bila obešena. Celo pod slabo organiziranim načinom vladanja traja nekaj časa, preden se od severozapadne Evrope podedovana prosveta uniči. Leta 1881 je bilo število v naši deželi izvršenih umorov samo poltretji-krat toliko, kakor ono drugih dežel. L. 1894.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najboljši, »pravega : Franckaiz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
je narastel odstotni postavek umorov od enegia med 40.000 dušami na enega med 6500. Skupno število umorov med 1881. in 1903. letom je znašalo 129.000.« — Govornik je potem omenjal linčanja, ljudograbstvo, trgovino z dekleti, zvodništvo in druge sramotne madeže žalostne naše prosvete. Grozna je bila kulturna slika, ki jo je narisal. In nasproti vsem tem strašnim zločinstvom in njihovi neprestani množitvi vlada uprav kazniva nebrižnost v celi deželi. Tudi število žrtev železniških in drugih nezgod ter nalezljivih bolezni je v Združenih državah daleko večje nego drugje, Pravlako je s škodami po ognju. Na Pruskem je vsak železniški uslužbenec samo enkrat v sto letih v nevarnosti usmrčenja ali poškodovanja, v Združenih državah pa v osmih letih. Slično je razmerje v vseh rečeh, pri katerih igrajo vlogo zvesto izpolnjevanje dolžnosti, vestnost in skrbnost.
Velike in majhne noge. Prišli smo zopet do neke nove znanosti, kateri bi rekli lahko nogoslovje. V Parizu sta dva proučavala moške in ženske noge ter iznašla, da so tisti moški najzdravejši, kateri imajo največjo nogo. Izmed sto moških sta jih dobila le 18, ki iso imeli majhne noge. Pri ženski je pa baš nasproti. Normalno je za zdravo in razvito žensko, da ima majhno nogo kot je pri moškemu za veliko. Za moške bode lahko pomagati, da bomo veljali v javnosti za zdrave. Kupiti si je treba največje črevlje, pa bode dobro. Pri ženskah pa bode stvar malo težja. Tam je nemogoče zmanjšati velikost sedanjih obuval, ker ima že itak vsaka ženska za eno številko manjše čevlje kot nogo.
Smrtna žrtev bolh. Tiz Budimpešte poročajo: Dne 3. junija ponoči ni mogel poštni uradnik Vaclav Friedrich na noben način zaspati zaradi bolh, ki so ga hudo mučile. Vsled tega se je zelo razjezil, poiskal je steklenico terpentina ter polil ž njim posteljnino. Nato je šel na lov na bolhe z gorečo svečo. Vsled neprevidnosti je zažgal posteljnino in uradniku se je-vnela tudi obleka. Nikogar ni bilo v bližini, ki bi mu mogel priti na pomoč. Zgrudil se je nezavesten na tla ves opečen. Prihiteli ljudje so ga našli, ko je bilo že vse stanovanje v plamenu. Uradnika Friedricha so prepeljali v bolnišnico. kjer pa je vsled groznih opeklin umrl.
Dobrodelne ustanove milijonarke. Letos meseca marca je na Dunaju umrla zasebnica Jožefa Mittermayer. Zapustila je svoje premoženje poldrug milijon kron za dobrodelne namene, pri čemur je v oporoki izrečno določila, da ima njen pravni zastopnik dr. Beliza odločevati o uporabi zapuščine. Dr. Beliza se je odločil, da dobi en milijon avstrijska družba za preiskave»'! j e raka, in sicer, da sezida bolnišnico za one, ki so bolni na raku. Ta družba je pod protektoratom našega cesarja. Pol milijona pa dobi društvo za vzdrževanje Franc Josipove otroške bolnišnice, da sezida paviljon za otroke, obolele na škrlatinki.
Roparji ustrelili policista. V Varšavi so na neki zelo obljudeni cesti napadli trije banditje nekega denarnega sla in ga oropali. Pri 'zasledovanju roparjev je bil ustreljen en policist. Dva roparja se je posrečilo prijeti, tretji je odnesel pete.
Velika železniška nesreča. Iz San Benedetta Tronta se poroča, da sta trčila skupaj neki osebni vlak in ranžirska lokomotiva. Mrtvi sta dve ranjenih pa 20 oseb.
300.000 K za vdove in sirote hrvaško-s! e venskega domovinstva je zapustila nedavno umrla baronica Kušlan.
150 hiš porušenih, V Abordu se je utrgala zemlja in porušila 150 hiš Prebivalci so se pravočasno rešili. Tri osebe je ubilo. Veliko število rodbin je brez strehe.	'
Velik škandal v dunajski judovski
družbi. Pri judinji Marijani Glanz, ženi nekega tvorničarja, je služilo mlado dekle, čedno, neomadeževano. Judovskemu fabri-kantu Rablu je bilo dekle všeč, a ni sam nič opravil, pač pa je dekletu toliko časa prigovarjala Glanzova, da se je Rablu uda-la. Rabi ji je obetal, da jo bo popolnoma preskrbel, a besede ni držal. Dekle je končno še zbolelo, kar je povzročilo preiskavo, v kateri so vložili proti Glanzovi tožbo zaradi kuplarije.
Nova bolezen. Prof. dr. Sternberg in Grossman na Dunaju sta konštatirala neko novo bolezen na delavcih. Bolnika primejo krči in velikanska slabost. Obolel je neki delavec takoj za štiri dni njegov tovariš. Ta bolezen se loti največ mladih delavcev, ki hodijo spat k ljudem, ki oddajajo postelje za noč.
Nesramna kupčija z mrtveci. V Cara-benklu na Španskem je grobar delal grdo kupčijo z mrtveci. Nad 4000 mrličev je oropal. Tri dni po pogrebu je izkopal vsak grob, vrgel mrliča iz krste in krsto prodal naprej. Krste oropane mrliče je nato zopet pokopal.
4,000.000 rubljev proti koleri. Ruska duma je odobrila vladni predlog, ki zahteva za boj proti koleri 4,000.000 rubljev.
Ženska volilna pravica na Angleškem.
Iz Londona:	V spodnji zbornici sta pred-
ložila poslanca Kent in Gouldic, da preide zbornica na drugo čitanje načrta, ki se tiče razširjenja volilne pravice na vse ženske, ki vodijo samostalno gospodarstvo. — Po tem načrtu bi en milijon žensk dobilo volil, pravico. Ta predlog je bik sprejet z 225 proti 88 glasovom; no, boje se, da kralj tega načrta ne potrdi.
Kdor pospešuje jr, leiizu narod!
z dobrim šolskim izpriče-Mlàf&Hiiàiii valom in ki je zmožen slovenščine in nemščine, sprejme s 1. julijem Jožef Pertz, trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom v Celovcu, Burggasse št. 6.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z . najboljšim strelnim (učinkom, priporoča
:s,tr peter ufemn “krus
niška družila 1 vlu’ isUIllIlJj na Koroškem. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Zaradi bodočega novozidanja
:s hiše ie krojno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
Zi prg&ispcs pssstsue cene.
Z velespoštovanjem
ftUTOn RENKO, Celooec,
vogel Novi trg in Kramerjeve ulice.
Hotel Trabesinger u Celovcu
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
UelihoDika cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenooišeio v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	Pozimi
sluzi	£jjl9	zakurjeno.
spedi?na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike dvorane za shode in veselice.
Lastnik: IVAN MILLONIG.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
Dnn iii V ]/ ni iniiiUi! otelili«« m *f ji m MSI
Kojodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v tiuliliaiii. Podružnice v Spliel», Irslu, Sarajevu in Gorici.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'— z* komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem RurM-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.