Po pošti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 j, — n fetrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, ietrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70.
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOV
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
cefrankovaLa pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
mških ulicah št. 2,1., 17,
izh&ja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 166.
V Ljubljani, v ponedeljek 23. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Gesslerjev klobuk.
Že leta 1856 je knez Bismarck v pismu na kralja Viljema naglašal, da je Avstrija zato slaba, ker »bode na prvi srečen sunek vnanjega nasprotnika kakor papirnata hiša sesula se vsa umetna zgradba centralizova-nega polka pisarjev od Bacha do Buola « In v istem pismu napoveduje Bismarck, da bode »germanizujoča centralizacija« Avstrijo privedla na stran Prusije. In ta polk »cen-tralizujočih pisarjev« še vedno ruje in kuje svoje načrte v Avstriji. Kaj je baron d'El-vert druzega, nego nemško centralistiški birokrat, ki pozna Avstrijo le iz raznih dvomih in državnih leksikonov in vojaškega šema-tizma! Tak birokrat, kakor je baron d'EI-i vert, noče poznati avstrijske zgodovine, nje razvoja in naloge. Nemški centralizem mu je malik, narodi v državi le »plebs misera contribuens«.
Ta gladki baron, potomec francoskega izselnika, je v Brnu na nemškem shodu za-jahal Schonererjevo kljuse ter oznanjal »urbi et orbi«, da more le nemški državni jezik rešiti Avstrijo iz krize. In to svojo birokraško modrost je razvijal v jeguljasti spomenici proti Korberjevemu jezikovnemu načrtu za Moravsko. Nemški državni jezik je torej za našo državo edino zdravilo iz birokraške lekarne. Moravski nemški liberalci odklanjajo ! Korberjev načrt, ker češkemu jeziku daje nekaj pravic v notranjem uradovanju. In vendar je baron d'Elvert podpisal znani binkoštni program, v katerem Nemci dovoljujejo na Češkem tudi notranji češki uradni jezik. To je logika! Ako je nemški državni jezik res potreben za Avstrijo, potem mora veljati tudi za Češko, Galicijo, Dalmacijo in italijanske pokrajine. Ker pa Nemci delajo te izjeme, je torej ves njihov krik po nemškem državnem jeziku — humbug.
Potreba nemškega državnega jezika v Avstriji ni dokazana ne zgodovinsko ne pravno. Cesar Jožef II. je pač ltta 1784 proglasil nemščino za državni jezik, toda uprla sta se tej germanizaciji ogerski državni in češki deželni zbor. Dotični dekret je bil ob veljavo. Načrt ustave iz leta 1848 in ustava iz leta 1849 ne poznata nemškega državnega jezika in člen 19. sedaj veljavne ustave priznava vsem narodom ravnopravnost v šoli, uradu in javnem življenju. A danes bi bila
kodifikacija nemškega državnega jezika Gesslerjev klobuk, pred katerim se ne bodo nikdar odkrivali slovanski narodi. Zadovoljni bi bili pač »vodja Nemcev v vzhodni marki in birokraški polk«, a nikdar in nikoli šestnajst milijonov nenemškega prebivalstva v Avstriji.
Politični shod in Slomšekova slavnost pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Pogostoma se zbiramo Slovenci ob severni meji slovenski, da bi si učvrstili narodne moči ter se navdušili za vstrajno borbo v prid našemu narodnemu napredku ob meji. Zadnjo nedeljo, 15. jul., nas je sklicalo ja-reninsko politično društvo na dvojni zbor k Sv. Marjeti ob Pesnici: na politični shod in na Slomšekovo slavnost. Oboje se je izvršilo v naše veliko veselje kar najlepše. Udeležba je bila mnogoštevilna.
Na političnem shodu je poročal zaslužni naš poslanec Robič najprej o političnem položaju. Rekel je, da vlada misli jeseni razpustiti drž. zbor. Sliši se, da hoče premeniti opravilnik drž. zbornice; ali po posebni predlogi ali ga bo oktroirala, to še ni gotovo. Gotovo pa je, da se spremene jezikovne naredbe za češko in Moravsko. Nadalje je glede na taktiko slov. drž. poslancev izjavil, da ni njih namen ovirati Čehe in njih delovanje. Slov. poslanci so sicer proti vsaki obštrukciji, naj pride z levice ali z desnice, ker le ovira njih delovanje, ni pa njih naloga kazati Čehom pot, katero naj bi hodili. Čehi so bili vedno naši zavezniki, ne kaže torej, da bi jih odbili od sebe.
Na to moramo delati, da se obnovi prejšnja desnica. Poslanec pravi, da je prepričan, da druga večina ni mogoča. Če se pa ta ne najde, druge tudi ne bo.
Na to preide poslanec na izstop slov. poslancev iz dež. zbora štajerskega. Obširneje razpravlja o velikih krivicah, ki se gode Slovencem na Štajerskem. Posebno omenja zgodovine regulacije Pesnice. Skoraj 100 let je že staro vprašanje regulacije Pesnice. L. 1865 se je na novo sprožilo ; 1. 1878 se je predložil dež. zboru načrt zakona o regulaciji Pesnice; toda dne 14. okt. i. 1. je kulturni odsek predlagal odklonitev zakona.
V imenu Nemcev so govorili proti temu načrtu nemški poslanci z južnega Stajerja : dr. Duhatsch, Julij Pfrimer, najhuje pa grof Wurmbrand; izmed Slovencev so govorili za načrt: dr. Radaj, Kukovec in Herman. Načrt je bil seveda pokopan z vsemi nemškimi glasovi. Stvar je počivala do 1. 1896 ; tega leta je poslanec stavil iznova predlog za regulacijo. Bil je vsprejet. Začela Be je že nekaj za to zanimati tudi država. Za 1. 1899 je dežela dala v ta namen 5500 gld., enako svoto tudi država. Ali kar je najža-lostneje, je to, da se dovoljena subvencija niti ni cela porabila. Tako skrbi odbor za Slovence! Izgovarja se le vedno, da nima inženerjev, da nima časa, da voda vse preplavi. Edino delo lanskega leta je bil neki most na zgornji Pesnici. Izstop slov. poslancev je kmalu vzdramil nemirno vest nasprotnikov : sedaj je načrt regulacije za spodnji del Pesnice že gotov. Poslanec pravi, da je delal na to, da se najprej odstranijo mlini, kateri zelo ovirajo hitri odtok vode. Odškodnine, ki jih tirjajo posestniki mlinov, niso prenapete.
Nadalje še poslanec našteje ostale krivice, naštete v oklicu. Kako Nemci skrbijo za sebe in kako za nas Slovence, je jasen dokaz 66.000 gld., ki jih je dala dežela za neki obrambni zid ob Muri v Gradcu, za regulacijo Pesnice pa je milostno dovolila le 5500 gld., pa še teh ni izdala v regulacijske namene.
Dolgo so slovenski poslanci prenašali krivice, naposled je bila mera polna — zato so bili prisiljeni izstopiti. Boj proti krivicam se je pričel, boj za boljšo bodočnost južno-štajerskih Slovencev. »Mi se boja ne bojimo, če smo složni. Če ostanemo složni, smonepremagljivi. Vsak, kdor dela proti slogi, pomaga le nasprotnikom; za bodočnost nam velja le klic: Ne u d a j m o se!
Slednje besede je poslanec posebno povdarjal, poslušalci smo ga umeli in smo navdušeno odobravali njegovo poročilo ter mu izrekli popolno zaupanje. Med splošnim odobravanjem so bile vsprejete sledeče resolucije :
1. Slovenski volilci zbrani na shodu pri Sv. Marjeti ob Pesnici z velikim veseljem odobravajo izstop slovenskih poslancev iz
dež. zbora štajerskega ter izrekajo le željo naj ostanejo poslanci v vedno dejanski zvezi vsepovsod s slovenskim narodom.
2.	Politični shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici odločno tirja od visoke vlade upravno razdelitev Štajerske v nemški in slovenski del in za slovenski del vse urade in zavode, ki mu gredo po njegovi davčni moči.
3.	Politični shod odločno protestuje proti temu, da bi vlada potom § 14. proglasila nemški kot državni ali posredovalni jezik, ker bi tako postopanje naravnost nasprotovalo vsem zaksnom o jednakoprav-nosti.
4.	Shod tirja od vlade hitrejo izvršitev regulacije Pesnice in sicer se ista naj prične pri iztoku Pesnice v Dravo, ne pa na zgornjem toku Pesnice.
S tem je bil politični shod končan, in sicer četrti jareninskega političnega društva v zadevi izstopa naših poslancev. Vsi ti shodi so se izvršili najsijajnejše, v najlepšem redu ; na vseh štirih shodih v Jarenini, pri sv. Jakobu, pri sv. Iliu, pri Sv. Marjeti se je enoglasno odobrilo postopanje naših poslancev, nikjer ni bilo niti enega nasprotnega glasu.
Sedaj se je pričela Slomšekova slavnost. Slavnostni govor je govoril č. gosp. kaplan Muršič od Sv. Benedikta v Slov. goricah. V dovršenem govoru nam je z navdušeno besedo opisal Slomšekovo življenje in delovanje, ki se je vedno ravnalo najnatačneje po našem vseslovenskem geslu : Vse za vero, dom, cesarja ! Veri in cerkvi je Slomšek posvetil vse svoje moči. Bil je katoliški škof. To ime pa pove dovolj. Najlepši spomeniki njegovega verskega delovanja med Slovenci je njih trdnejša krščanska zavest pa prekrasne pridige in nedosežno lepi molitve-niki, ki so povzročili velik napredek kršč. duha med nami. Svojo domovino in Bvoj narod je Slomšek najbolj ljubil za sv. vero: kako je ljubil svoj materni jezik, kako ga likal, se potegoval za njegove pravice! S krščansko narodno šolo je najhitreje vzbudil v mladem rodu narodno zavest in smisel za pravo omiko. Gotovo največja zasluga njegova pa je premestitev sedeža lavantinskih školov iz Št. Andraža v Maribor in združitev vseh južnoštajerskih Slovencev v jedno celoto tudi v cerkvenem oziru. Tako je rešil 200.000 Slovencev 10 dekanij počasne na-
LISTEK.
Davica.
Spisal Mark Twain.
Davica — tako je pripovedoval gospod Mc Williams — ta neozdravljiva bolezen, je grozovito divjala po mestu in malo je manjkalo, da niso vse matere od strahu zblaz nele.
Opozoril sem nekoč svojo ženo na najino malo Penelopo in rekel: »Vidiš, draga moja, da sem na tvojem mestu, bi ne pustil otroku, da grize kos smrekovega lesa.«
»Kaj naj bi pa to škodovalo, ljubček?« je odgovorila, a vendar je poskušala, da vzame Penelopci kos lesa — kajti ženske se ne morejo strinjati z nobenim še tako pametnim svetom, da ne bi ob jednem ugovarjale; take so omožene ženske.
»Ljuba moja,« sem odvrnil, »smrekov les je, kakor znano, najmanj redilen les za otroke.«
Moja žena je odmahnila roko, s katero je hotela vzeti otroku les, in me zavrnila
vidno razjarjena: »Ti, to veš sam najbolje. Vsi zdravniki zagotavljajo, da je terpentin v smrekovem lesu dober za slaboten hrbet in za ledice.«
»Ah — motil sem se. Nisem vedel, da so otroku obolele ledice in hrbtenica, in da je zdravnik ukazal —«
»Kdo je rekel, da so otroku obolele ledice in hrbtenica?«
»Toda, ljuba moja, ti sama si to omenila !«
»Nesmisel! Jaz nisem nikoli kaj tacega omenila.«
»Ej, predraga, ravnokar si rekla —«
»Pusti me pri miru s tem, kar sem rekla! Vse jedno mi je, kaj sem rekla! Otroku prav nič ne škoduje, ako grize košček smrekovega lesa, če ga to veseli, to tudi prav dobro veš. Mora ga celo grizti in — basta!«
»Ne govori več dalje, ljuba moja. Pri-poznam, da so tvoji razlogi utemeljeni, in takoj bodem naročil za danes dva ali tri voze najboljšega smrekovega lesa. Noben moj otrok ne trpi pomanjkanja, in jaz —«
»Ah, prosim te, pojdi vendar že enkrat v 3vojo pisarno in pusti me v miru. Ziniti ne morem niti jedne besedice, da bi je ne pregriznil; vselej se začneš prepirati, prepirati in vedno prepirati, da nazadnje že več ne veš, kaj govoriš — — da, tega sploh nikoli ne veš!«
»Prav res, naj bode, kakor ti rečeš. Toda zadnje tvoje besede nikakor niso logične, ako —«
Toda, odšla je in vzela otroka seboj. Zvečer pa je prišla pri večerji k meni z voščeno bledim obrazom in zavpila: »Oh, Mar-timer, že zopet jeden ! Mali Gordonov Jurček jo ima «
»Davico ?«
»Davico.«
»Ali ni več nobenega upanja?«
»Nobenega na svetu? Oh, kaj bo z nami!«
Cez nekoliko časa pripelje hišina najino Penelopco v sobo, da nama vošči lahko noč in da moli z mamo večerno molitev. Med molitvijo, ravno ko je govorila: »Sveti an-gelj, varuh moj, bodi vedno ti z menoj,« je
malo zakašljala. Moja žena je omahnila na stol, kakor bi jo zadel mrtvoud. A tisti hip je že planila kvišku z nadnaravno energijo in močjo, s kakoršno more navdati človeka le največja groza.
Ukazala je, naj se prinese zibel iz otročje sobe v najino spalnico, in šla je sama, da nadzoruje, — seveda je vzela tudi mene seboj. Naglo smo vse uredili. Postelj za hi-šino smo v naglici postavili v toaletni sobi moje žene. Toda še le sedaj se je domislila, da bodemo preveč oddaljeni od najinega najmlajšega deteta, a kaj potem, če se pokažejo po noči tudi na njem znamenja bolezni? — In ubožica je vnovič obledela.
Potem smo prenesli zibel in hisino zopet v otroško sobo in postavili v sosednji sobi za naju jedno postelj. A nakrat reče moja žena: »Če se pa mala od Penelope naleze?«
Ta misel jo je navdala z novim strahom, in vsi skupaj nismo mogli dovolj hitro prenesti zibeli iz otroške sobe, če prav je tudi žena pomagala in bi v svoji blazni naglici kmalu zibel polomila.	(Dalje sledi .
rodne smrti. Slomšek je bil tudi vzgleden avstrijski domoljub, ki je pokazal svojo zvestobo in ljubezen do cesarja premnokrat v svojem življenju. Zato res zasluži, da ga slavi vsa Slovenija ob stoletnici njegovega rojstva, da ga posnemajo vsi Slovenci in postajajo vedno trdnejši kristijani, neomah-ljivejši Slovenci in še zvesteji Avstrijci.
Govornik je dosegel popolnoma svoj namen. Ljudstvo je poljudni govor navdušeno odobravalo in bilo veselo, da imamo Slovenci tako slavnega moža.
Nato sledijo lepo ubrano petje in de-klamacije. S slava-klici na sv. očeta in presvetlega cesarja se je končno zaključila prelepa narodna slavnost Slovencev ob Pesnici.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2-3. julija.
Nekaj o Korberjevili načrtih. Kako namerava pl. Korber rešiti gordijski vozel in ustvariti zopet redne razmere v parlamentu, tega danes še nihče ne ve. L ministerskim predsednikom je sicer v minulih dneh kon-teriralo več poslancev, a nobenemu Korber ni razodel svojega programa za bližnjo akcijo. Gotovi krogi so s prva trdili, da sena vsak način obnove pogajanja mej Cehi in Nemci, le da bodo imela nekoliko drugačen značaj, kakor pa prva razbita pogajanja. Sedaj pa izjavlja neki voditelj bivše desnice na Češkem, da vlada ne misli na nove spravne konlerence ter da je sploh izključena vsaka izvenparlamentarna akcija. Vlada bo samo temeljito spremenila svoja jezikovna načrta ter ju predložila zbornici. Toda, kakor rečeno, gotovosti ni prav nobene, le to smatrajo politiki za pribito, da ij 14. ne bo rešil ne jezikovnega vprašanja in ne spremenil poslovnega reda za poslansko zbornico.
Razmerje mej Čehi in Poljaki. Praski »Politiki« poročajo iz Levova, da se je v poslednjem času zboljšalo razmerje mej češkim in poljskim klubom, odkar je resno nastopila opozicija poljskega kluba proti zahtevi viteza .lavvorskega in njegovih ožjih somišljenikov, naj se razbije sedanja desnica. V seji, ki se je vršila 19. t. m. se je namreč po poročilu tega lista soglasno pritrdilo sklepu, da se mora resolucija o politiki proste roke tako tolmačiti, da si Poljaki pridržujejo slobodno roko, da za slučaj, ako bi Mladočehi opustili obštrukcijo, zopet stopijo z njimi v zvezo v svrho obnovitve stare večine. Faktični razdor desnice bi smatrala večina poljskega kluba za veliko in za bodočnost ominozno napako. — Dunajski liberalni listi temu poročilu odrekajo istinitost, ker ne morejo pojmiti, da bi Mladočehi res opustili obštrukcijo. To pišejo ti možje seveda zato, ker se boje, da bi se res ne zgodilo, kar žele Cehi in desniškim načelom zvesti člani poljskega kluba. Načrt je pa sam na sebi priv lahko izvedljiv, ako le vlada prekliče Kindingerjev tajni ukaz in vsaj deloma ustreže češkim zahtevam pri spremembi jezikovnega načrta.
JJ emisij a srbskega ministerstva in zaroka kralja Aleksandra. Minula dva dneva sta došli iz Belgrada dve vesti, ki obračati nase pozornost evropskih politikov. Ministerski predsednik Vladan Gjorg-jevic je podal ostavko celega kabineta. Ta vest je tembolj presenetila vso javnost, ker v tem času ni bil v Belgradu niti kabinetni načelnik, niti je bila tam zbrana skupščina, razkralja Milana pa niti ni v Srbiji. Ofici-jelna brzojavka tudi ne pove vzroka tej de-misiji in je torej javnost navezana samo na kombinacije. Ne ve se, ali je povod kabinetni krizi razpor s skupščino ali z dvorom. Kralj dosedaj ostavke še ni vsprejel, sodi se pa, da kabinet ne odneha. — Skoro istodobno je pa došla v svet vest, da se je kralj Aleksander zaročil z neko vdovo Drago Mašin, hčerjo umrlega Pante, bivšo dvorno damo kraljice Natalije, potomko starega rodu vojvod Lunjeviških. To svojo zaroko, ki se je izvršila včeraj, naznanja kralj narodu v posebni proklamaciji, zagotavljajoč ga, da bo bodoča kraljica z njim vred enako skrbela za blagor ljubljenega srbskega naroda. — Kako sodi o tej zaroki narod, posebno pa sedanja vlada, še ni znano, mogoče pa je, da je ravno kraljeva zaroka povod demisiji Gjorgievirevega kabineta. Prihodnji dnevi nam to pojasne.
Kitajska vlada prosi posredovanja. Objavili smo v zadnji številki brzojavko na francosko vlado, v kateri kitajski »cesar« Kvvangsti potom poslanika v Parizu prosi posredovanja, da se zaduši upor bokserjev in da velesile odnehajo z nadaljno akcijo. Ta korak kitajske vlade je naravnost čuden. Prvič v Parizu ne morejo umeti, zakaj se olicijelna Kitajska ni obrnila na francoskega poslanika v Pekinu, ako je ta res še pri življenju in ako je z drugimi poslaniki vred v varnem zavetju. Dalje pa nihče ne veruje, da bi imel pravi kitajski cesar, ako ga še niso usmrtili in ako se ni zastrupil, še kaj oblasti in veljave, ker je skoro vsa oborožena kitajska moč na strani princa Tuana, brez katerega se ne sme storiti noben važen korak. Prav dobro je torej odgovorila pariška vlada, da se poprej ne spušča s Kitajci v nikak dogovor glede posredovanja, dokler se oficijelno ne naznani, kaj se je zgodilo s francoskim in drugimi poslaniki, in dokler se vlada v Pekinu odločno ne upre bokserskemu nasilstvu, zagotovi varnost življenja in imetja vseh tujcev na Kitajskem in ne popravi provzročene škode. Prav mogoče je namreč, da se Evropa s takimi brzojavkami samo slepi ter skuša zvoditi na napačno sled, da odneha z nadaljno akcijo. Sluti se pa tudi, da hoče kitajska vlada s tem korakom razbiti jedi-nost velesil, kar bi bilo konečno še najbolj verjetno. Vsekako je ta brzojavka sama »lar-barija«.
Na rusko-mandžurski meji so bili ruski vojaki nepričakovano naglo kos svoji nalogi. Kitajci so s topovi napadli rusko mesto Blagovešensk, dne 14. t. m. so jih pa ruski kozaki in mejni vojaki pregnali ne samo iz tega kraja, marveč so iim vzeli tudi kitajske kraje Aigun, Sachalin in Charbin ob desnem bregu reke Amur. V vojaškem oziru je ta vspeh velikega pomena, ker je vožnja po reki Amur ter zveza mej Blago-vešenskim in Chaborovskim zavarovana in bi se vsak nov napad odbil z lahkoto in v primeroma kratkem času. Marsikomu hi se morda čudno dozdevalo, kako so mogli Kitajci zasesti imenovano rusko mesto, ko se je v njem nahajala ruska posadka, sesto-ječa iz dveh bataljonov redne armade, jedne topniške brigade ter celega polka kozakov. Toda pomniti treba, da je ravno tedaj velik del te posadke bil pri Tientsinu in Taku ter da Rusi na severno mandžursko mejo niso obračali skoro nikake pozornosti. No, sedaj so Rusi že poskrbeli, da se v bodoče ne pripeti kaj podobnega.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. julija.
Umrl je danes dopoldne v Leonišču po daljši bolezni č. g. Rok M e r č u n , ka-tehet na tukajšnjih mestnih ljudskih šolah. Rojen je bil v Dobu 1. 1855, v duhovnika posvečen 1. 1878. Služboval je na raznih krajih, zadnja leta v Ljubljani pri sv. Jakobu, pri uršulinkah, kot podvodja v semenišču in kot katehet. Bil je mirnega in lju-beznjivega značaja. Truplo rajnkega prene-šeno bode v sredo 25 t. m. ob 5. uri popoldne v cerkev sv. Petra in od ondot na pokopališče k sv. Krištofu. Naj v miru počiva!
Shod na Vrhniki je včeraj sijajno dokazal, da liberalstvo nima tal med tamo-snjim ljudstvom. Poleg domačinov se ga je udeležilo več Ilorjulcev, Logatčanov in Bo-rovničanov. Z veliko navdušenostjo so poslušali mnogokrojni zborovavci govornika dr. S usteršiča, ki je govoril o pomenu katoliškega shoda, in dr. Kreka, ki je dokazoval zvezo med katoliško vero in gospodarskim vprašanjem. Liberalci so bili najeli nekega pobiča — morda za zavitek bonbonov — naj bi delal zgago pri shodu, in morda za to, naj bi potem v »Narodu« kaj pozabavljal. Ce nimajo boljših pobičev vrhniški liberalci na razpolago, se jim silno slaba godi. Z veliko težavo je pričetkom shoda spravil nekaj skrajno bedastih opazk v obliki vmesnih klicev na dan; ko se mu je pa pokazalo, da se to ne trpi, je pa obmolknil kot riba. Ne vemo, ali bi se bolj čudili njegovi dečaški predrznosti ali pa bu-dalosti vrhniških liberalcev, ki si tako dete izbero za zastopnika. — Shod bo imel brez dvojbe najboljše posledice.
»Slov. Narod" in sv. Alfonz. »SI. Narod« v sobotni številki zopet strašno udriha po sv. Alfonzu. Citate, ki jih je prinesel latinsko, je sedaj prestavil, in sicer t e n d e n-cijozno prestavil, niti tega ni popravil, kar smo že zadnjič kot napačno, ravno resnici nasprotno citirano, dokazali. »Narod« na pr. kot mnenje sv. Alfonza navaja: »krivec vprašan zakonito, more tajiti krivdo tudi s prisego, ako bi mu vzrastla iz izpovedi teška škoda«. V resnici pa sv. A lonz naravnost pravi, da on nitega mnenja. To je vendar sleparstvo. Sv. Alfonz v svoji morali citira povsod pri dvomnih slučajih najprej razna mnenja raznih učenjakov, in izmed njih izbere potem ono, ki se mu najverjetnejše zdi, ali pa vso stvar prepusti, da se rasodi v posameznem slučaju po okoliščinah. To, kar citira »Narod«, ima tudi v knjigi naslov »dubium« — dvomno. Kriva prisega je le tam, kjer se 1 a ž potrdi s prisego. Sv. Alfonz pa sam jasno pravi, da mora biti prisega b r e z 1 a ž i. Da pa sveti Alfonz dovoljuje zatožencu vsa dovoljena sredstva, s katerimi se more zagovarjati, je čisto naravno, ker nihče ni dolžan, da bi pred sodiščem samega sebe tlačil v nesrečo. Kako pa izgovarjajo advokati svoje klijente 't Tu naj »Narod« priporoča stavke sv. Alfonza ! Citirana razsodba stetinskega sodišča, kjer so luteranci baje našli nenravne nauke v sv. Alfonzu, je za katoličane nepomembna. Ce sv. Alfonz našteva razne grehe, dela to kot dušni zdravnik. O čem vso mora pisati oni, ki t e -lesne zdravnike poučuje o zdravljenju ! To mora storiti, in vendar mu nihče ne more očitati zato nenravnosti. »Narodovo« postopanje v tem slučaju je izraz nepoštenega, blaznega sovraštva proti katol. cerkvi, ki se poslužuje najumazanejših sredstev
Osebne vesti. Danes je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Jernej Piki. — V Mariboru je umrla sestra Marija 11 a k o v e c iz kongregacije šolskih sester, stara 2G let. — Dne 20. t. m. je v Mariboru umrla gospa Leopoldina lludovernik, stara 61 let, mati tamošnjega kornega vikarija in regenta č. g. Ludovika Iludovernika. — Včeraj je umrl Jos. P e rs c h e, uradnik južne železnice v Ljubljani. — V soboto je poštni kontrolor in načelnik poštnega urada na tukajšnjem kolodvoru južne železnice g. Fr. Poka pl. Pokafalva p raznoval 40 letnico svojega službovanja. Uradniki in sluge so mu tem povodom priredili ovacijo.
Katoliški shod je vnel glave vseh naših časnikarjev, da o njem bolj ali manj modro izjavljajo svoje misli. Kranjski »Gorenjec«, najmlajši »Narodov« sinček, pravi o njem: »Se jim ni dosti razpora, še hočejo plamenu priliti olja. O tem nepotrebnem katoliškem shodu hočemo še svoje-časno izpregovoriti. — Delavski »Glasnik« pa piše o potrebi jasnosti v gospodarskih načelih: »Drugi katoliški shod bode brez dvojbe pojasnil marsikaj, kar se dosedaj sodi krivo. S tem pa, da se postavi na strogo gospodarsko stališče, koristil bode mnogo v napredku slov. naroda. Zato se nam zdi slovenskim delavcem II. slovenski katol. shod potreben ter se ga bomo z navdušenjem udeležili«.
Na Slomškovo slavnost v Ponikvo pridejo Hrvatje v velikem številu. Sobotni »Obzor« prinaša o slavnosti krasen uvodni članek z naslovom »Slavlje brače Slove-naca«. Pripravljalni odbor v Ponikvah se je obrnil na vodstvo južne železnice, da omogoči udeležencem slavnosti znižane cene. One, ki se žele udeležiti banketa, še jedenkrat opozarjamo, naj se pripravljalnemu odboru vsaj do konca t. m. oglase. Za one, ki se banketa ne udeleže, je tudi preskrbljeno, ker je v Ponikvah 6 gostiln.
Prepovedana celjska slavnost. V občinski svet celjski je posijalo solnce na prestrašene obraze celjskih mestnih očetov. Podžupan Rakusch je naznanil obč. svetnikom, z ulogo celjske gostilničarske zadruge v rokah, ki protestuje proti sokolski slavnosti dne 14. in 15. avgusta, da je mestni urad iz »splošnih ozirov« sokolsko slavnost v Celju prepovedal in da je okrajno glavarstvo celjsko to prepoved potrdilo ter prepovedalo še vse one točke vsporeda, ki spadajo v delokrog glavarstva. Celjski občinski očetje so tema ukrepoma zaklicali
»Bravo !«, samo malo kisle obraze so naredili, ko je končno Rakusch naznanil, da bo se celjski Slovenci predrznih vložiti pritožbo.
Premostitev sodišča. Glasom naredbe pravosodnega ministerstva bode s prihodnjim novim letom okrajno sodišče v Zatičini premeščeno v Višnjo goro. Ob jednem se preseli tudi davčni urad.
Slovenska umetniška razstava se otvori v Ljubljani 15. septembra. Vse pošiljatve posreduje za razstavo špediter R Iian-zinger v Ljubljani. Kandidati za jury so: Ferdo Vesel, slikar; Maka Fabiani, arhitekt; Ivan Franke, profesor; Celestin Mis, profesor in Ivan Zaje, kipar. Namestnik: Matej Sternen, kipar.
Narodov »pobožen« nadučitelj. Dne 17. t. m. poročal je resnicoljubni »Narod«, da je bil v Ramingsteinu na Selno-graškem obsojen radi nenravnih dejanj v šjli ondotni nadučitelj Peter Gogl, »zagrizen klerikalec ter zlasti velik nasprotnik socija-listov in njihovih načel glede svobodne ljubezni«. — Mi smo se v tej zadevi obrnili na župni urad v Ramingsteinu in g. župnik A. Remhard nam je poslal izjavo, glasom katere imenovani Gogl »niti od daleč ni bil zagrizen klerikalec, marveč le katolik po imenu, in bi ne bil nikdar stopil v cerkev, ko bi nebil imel dobro plačane službe cerkvenika in organista. Ko bi bil imel popolno proste roke, bil bi navdušen pristaš soc. dem. in posebno goreč prijatelj svobodne ljubezni«. — »Narodova" resnicoljubnost se je zopet pokazala v svitli luči.
Ogenj. Županstvo občine Podgora v velikolaškem sodnem okraju nam poroča: Dne 20. julija ob 11. uri dop. je v Malivasi, občina Podgora, nastal velik požar, ki je štirim gospodarjem uničil vsa gospodarska poslopja, štirim pa polovico, dalje vso spravljeno krmo, obleko in več žita. Zažgali so skoraj gotovo otroci brez nadzorstva. Škoda se ceni na 28.000 kron. Sreča ob tej suši je bila, da so ljudje prihiteli od vseh strani na pomoč. Prvo je bilo na mestu gasilno društvo z brizgalnico pod vodstvom videm-skega župana g. Fr. Žnidaršiča. Kmalu nato je prihitelo gasilno društvo iz Vel. Lašč pod vodstvom g. Doganoca, tudi nekaj gasilcev iz Ribnice s svojim načelnikom je prišlo gasit. Tem vrlim gasilcem se je zahvaliti, da niso bila upepeljena vsa gospodarska poslopja. Župan podgorski, Josip Šteli, se tem potom v imenu občanov zahvaljuje vsem za njihov trud in požrtovalnost, kakor tudi g. načelniku postaje dobrepoljske, ki je nemudoma brzojavno naznanil ogenj vsem bližnjim ognjegasnim društvom. Bog vsem obilno povrni!
Za vsprejem cesarja na Goriškem je goriški deželni glavar vender sklical sejo, ko je dobil od tržaškega vladnega lista radi svoje brezbrižnosti pod nos. Povabil je k seji 58 gospodov iz raznih krajev Goriške. Seje se je udeležil tudi goriški kardinal, ekscelenci Fran in Karol Coronini in skoro vsi državni in deželni poslanci. Izmej Slovencev je bilo povabljenih samo 10 mož, namreč: dež. podglavar dr. Gregorčič, grof Alfred Coronini, dr. Abram, dr. Tuma, dr. vitez Tonkli, poslanci prol. Berbuč, dr. Ro-jic, Anton Muha, Oskar Gabersček, štanjelski župan Jos. Fabiani in so v pripravljalni odbor izvoljeni tudi samo trije Slovenci, namreč gg. dr. Gregorčič, prof. Berbuč in dr. Tonkli. Dež. glavar je predložil načrt slavnostnega programa: Program naj bi obsegal tri glavne točke. Prva bi bil slovesen pozdrav in sprejem Nj. Vel. na goriškem kolodvoru. Druga slovesen sprevod v prostore okr. glavarstva, kjer bi se poklonila Nj. Vel. deželna deputacija, sestoječa iz dež. odbora in vseh županov, izročivša Mu zlato, v ta namen kovano medaljo, ki kaže na eni strani podobo »Maximilianus Iiex — Leonardus Comes — anno MClXXX«, na drugi strani pa podobo Nj. Vel, našega presvetlega cesarja z napisom: »FranciscuB Jo-sephus I. Im. Avstr. Comes Goritiae anno MCM«, a spodaj stoje besede: »Fides per cjuatuor saccula servata«. Tretja točka programa bi bile posebne veselice in slovesnosti, prirejene v čast Nj. Vel. Natanka izvršitev te točke sc odkaže izvrševalnemu odboru, ki se jo koncem seje izvolil, dočim sta bili prvi dve točki sprejeti in odobreni.
Na željo kardinalovo se je vsprejelo v program tudi, da se drugi točki doda še cer-kvena slavnost, ki bi se vršila precej po prihodu cesarja v mesto. Italijani se trudijo, da bi pri tej priliki pokazali italijanski značaj dežele. Zato je dolžnost vseh goriških Slovencev, da so na straži.
Preiskovanja notranjskih kotlin in jam okoli Loža, Cirknice in Planine je poljedelsko ministerstvo podaljšalo do jeseni tekočega leta.
Tržaški Slovenci zopet brez doma. Kakor smo poročali, posrečilo se je lansko leto tržaškim slovenskim rodoljubom dobiti v najem Kozlerievo hišo v Trstu, takozvani »Zeleni hrib«. Dotična hiša z veliko dvorano in lepim vrtom je na konci ulice Corso. Ta hiša je bila zadnji čas zavetje narodnemu življenju v Trstu. Slovenskim rodoljubom je bila hiša ponudena v nakup, a dogovorili so se s Kozlerjevimi dediči le za najemščino. Lahi so zato skrito rovali in v zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bil sprejet predlog, da mesto kupi „Zeleni hrib« za 460.000 kron, da tja preneso mestno zastavljalnico. Tako se je Lahom zopet posrečilo tržaška slovenska društva izriniti izpod strehe.
Utopil se je Franc Bakšič v Krki. Služil je za hlapca pri trgovcu Gatschu v Kostanjevici ter pri napajanji konj prišel v glo-bočjno. Bil je krepak in pošten mladenič v najlepših letih. Koliko človeških bitij je že Krka na tistem nevarnem mestu požrla in kako potrebno bi bilo, da bi se tisti kraj vsaj deloma zasul.
V Marenbergu bo nemški „šulferein" odprl otroški vrtec. To Slovence iznova opominja, kako potrebna bi bila tukaj slovenska šola, da se vsaj nekaj slovenske mladine reši. Krasen prostor za to novo zgradbo je Že kupljen. Družba sv. Cirila in Metoda ima še rešiti velevažno nalogo v korist obmejnih Slovencev. Zato jo podpirajmo!
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je včeraj zjutraj pri sostvovalo sveti maši na Rožniku. Društveni predsednik veleč, gospod profesor G n j e z d a je daroval sveto mašo ter je imel tudi cerkveni nagovor. Občinstva se je zbralo v 'cerkvi nenavadno veliko iz vseh slojev ljub Ijanskega prebivalstva. Petje društvenega pevskega zbora je naredilo na poslušalce mogočen vtis. Nova skladba gospoda Sachsa je povzdignila dobro ime, ki ga vživa na glasbenem polju. Sachsova maša je skladba, ki zaziblje poslušalca v pobožnost, sosebno prekrasnemu slavospevu Mariji se je občinstvo divilo. Upamo, da bomo to lepo skladbo še večkrat čuli po naših cerkvah. Po sveti j maši zbrali so se društveniki in drugi izletniki pri Matiji, kjer je neumorni društveni .pevski zbor zapel nekaj pesmij in zaslužil burno pohvalo.
Na mariborski c kr. višji realki so bili v preteklem letu 4 Slovenci. Nemcev je bilo 184 (?!)
Nemško - nacijonalna doslednost. »Grazer Tagblatt«, ki vodi boj proti vojaški godbi v Gradcu, se je ogrel za vojaško godbo belgijskega pešpolka v Ljubljani proti civilni godbi, katera se sedaj snuje v Ljubljani. To AVollijansko doslednost je katoliški )j»Grazer Volksblatt« pošteno okrcal.
Imenovanja slug. Predsedstvo fin. ravnateljstva za Kranjsko je imenovalo slugo jdavčnega urada v Novem mestu Karola Ravnikarja za uradnega slugo pri dež. iplačilnem uradu v Ljubljani, za slugo davčnega urada v Novem mestu pomožnega slugo Lorenca S up a n a , umirovljenega orožniškega titularnega vodjo Jožela Zupana za Trebnje in narednika 97. pešpolka Antona K o m a c a za Kočevje.
Tržaški občinski svet bode ob 70-'etnici cesarjevi poslal cesarju udanostno Jtlreso in določil 50.000 K za pomoč proti postopačem.
Goriške novice. Nesreča v Vi-p o 1 ž a h ra Goriškem je že zahtevala svojo žrtev. Sin Školarisev, katerega je razmesaril smodnik v kleti, je že umrl. — Z balkona padel je v Gorici 131etni Jos. Budin. Prizadel si je na glavi nekaj ran. — P o n e -irečil se je pri streljanju proti toči pri (ojskem 351etni Kristjančič. Mož se ni ob iravem času odtegnil, zato ga jo zadelo v >braz in mu tudi ranilo desno roko. — 31 r e 1 a je udarila v Dornikovo hišo v Št.
Ferjanu. Zadela je v kuhinji 121etnega gospodarjevega sinčka, ki bode težko okreval. — Požar je na Vidmaršči v Rihenbergu posestniku Iv. Bandelju zadušil 5 goved in uničil hlev s senom.
Višje redove bodo dobili v Gorici koncem tekočega meseca sledeči bogoslovci IV. leta : Iz tržaško-koperske škofije: Gor-tan Josip, Theuerschuh Ivan in Tenkovič Ladislav; iz poreško-puljsko škofije : Brat-kovič Ivan in Polonio Matej ; iz goriške nad-škofije: Franke Ivan, Batič Valentin, Domi-nis Egidij, Milanič Josip, Medveš Otilij, Pire Valentin, Šorli Peter ter Ambrož Majcen iz kapucinskega reda.
»Šolski Dom" v Gorici. »Gorica« priobčuje račun »Šolskega Doma« za leto 1899. Dohodkov je društvo imelo 18.749 gl. 86 kr., stroškov 18057 gld. 73 kr. Čistega imetja izkazuje račun 25.715 gld. 59 kr., za 2930 gld. 59 kr. več od prejšnjega leta. Gonja proti »Šolskemu Domu« od izvestne strani se torej ni obnesla. Sedanji odbor »Šolskega Doma«, na čelu mu drž. poslanec dr. Ant. Gregorčič, uživa pri vseh dobro-mislečih trdno zaupanje.
Mestne gospodarstvo v Gorici. Po »Gorici« posnemamo, da je v poročilu, katero je izdala občinska blagajna, razvidno, da znaša nepokriti mestni primankljaj v Gorici od leta 1893 do konca leta 1899 nič manje nego 44.130 60 kron, za tekoče leto pa je znesek 45.192 kron nepokrit, skupni primanjkljaj znaša torej 89.322-60 kron. Drugi nepokriti dolg v znesku 79.907 kron ima mesto pri podružnici kreditnega zavoda v Trstu, kateri se je porabil za šolo ustanove »Frinta«. Drugih 169.229'60 kron dolguje mesto istemu zavodu, ker je sezidalo shrambo za smodnik v Vrtojbi in za popravo pokritega sadnega trga. Kako bo mestni zastop saniral to slabo gospodarstvo, se še ne ve. Ti dolgovi nam tudi povedo, zakaj je bilo mestnim in deželnim poslancem na dovolitvi najemninskega krajcarja toliko ležeče!
Potres je bil v uredništvu »Grazer Tagblatt« a. Vzrok te nesreče je okrajno sodišče v Ljubljani, ki si je upalo slovenski stranki v Špitalu na Dravi poslati slovensko vabilo.
Ljubljanske novice. O zgradbi cesarja Franc Jožefa mostu se čuje, da bodo ob obojestranskih nasipih napravili oporne zidove. Pri Škrjančevi hiši bodo baje radi zvišanja ceste morali napraviti za pešce stopnjice. — Pri nakupovanju mesa je bila včeraj Mariji Peruzzi v Šolskem drevoredu ukradena denarnica s šestimi kronami. — Pri mizi z a s p a 1 je včeraj v Vegovih ulicah pri Lahu Anton Kastelic. Njegovo spanje je občudoval krojaški pomočnik Fr. P o d g o r š e k , ki je nedavno pri Zalarju ukradel dve žemlji. Tudi pri Lahu je zašel s svojimi dolgimi prsti v žep Kasteličev ter mu vzel srebrno uro, povrh pa še zlato verižico. Podgoršeka so aretirali in so dobili ukradene stvari pri njem. — Napad na B 1 e i w e i s o vi cesti. Henrik Dellasante in Peter Corelli napadla sta na Bleivveisovi cesti Fr. Sotlarja. Ko sta prišla v največjo korajžo, zmotil ju je stražnik, ki ju je odpeljal na magistrat.
—	Z nožem je hotel včeraj nadrezati A. Jemec gostilničarja Josipa Jav omika na Poljanski cesti. Stražnik je preprečil nakano.
—	Tatvina v »Narodnem domu". Tatu ki je pokral restavraterju v „Narodnem domu" razno obleko, imajo že pod ključem. Tat je Ivan Pavlič iz Vodic. Pavlič je velik umetnik in zna jesti ogenj. — Vročina in Lah uplivala sta včeraj nenavadno na ljubljanske pijance. Andrej Šetina nalezel se ga je tako, da je mislil, da spi doma, pa je zasmrčal na sv. Petra nasipu. Blaž Erjavec si je dal v Linhartovih ulicah kar „rekelc" pod glavo in na njem zaspal. Ign. Kamnikar je tudi dobil svoj dom na cesti. Policija je vse tri na vozičkih spravila na rotovž. V Blumauerjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah je bil aretoran Andrej Ute, ker ni hotel plačati računa. — Izgubil je baje sodnijski praktikant Ivarl Koehler denarnico s 30 K mej vožnjo iz Kočevja v Ljubljano. Tako je ta mož iz Št. Ilipolita pravil na ljubljanskem magistratu, kateremu se je včeraj predstavil ter prosil, naj se ga pošlje po »šup» domov, a magistrat mu je dejal, da za civilno oblečeno ljudi nima preveč denarja. — Nesreča. Margareta Prijatelj,
delavka v tobačni tovarni, je prišla daneB opoludne mej dva voza ter jo je jeden voz podrl in poškodoval — »Ogenj!« upili so včeraj popoludne ljudje na Mestnem trgu in pravili, da gori v Grobelnikovi hiši v prvem nadstropju. Policija in ognjegasci so z vso vnemo iskali ogenj, a ogenj se ni hotel pokazati. — Virtuoz na biciklju je včeraj nagajal ljubljanskim policajem. Vozil se je nek biciklist po Ljubljani ter na biciklju neusmiljeno igral na harmoniko. Policaji so letali za njim, a bicikelj je bil pre-hiter. Šaljivec s harmoniko je bil mlinar P 1 e š k o z Viča. Ta šala bo Pleškota nekaj veljala, ker si ni pridobil prej licence za produkcijo po mestnih ulicah.
Božja pot k sv. Ani na Žalostno goro je najširšim krogom odprta, kajti včeraj se je otvorila prav pod Žalostno goro postajica po napovedanem vsporedu. Postajica je bila z mlaji in zastavami okin-čana. Mnogo ljudstva je čakalo popoldanski vlak, ki je pripeljal slavnostne goste. Zastopana je bila vlada po vladnem svetniku markiju Gozani-ju, južna železnica po višjem nadzorniku G u t m a n - u, in tudi državni poslanec V e n c a j z si je ogledal sad svojega vstrajnega delovanja. Bilo mu je treba tekom treh let marsikatero težkočo odstraniti, da se je izpolnila želja preserski občini. Občinskemu zastopu se mora pa tudi pripoznati, da je vzor požrtvovalnosti in vstraj-nosti. Plačal je upravi južne železnice 24.000 kron v gotovini in preskrbel poleg tega vsa težaška dela in vso zunanjo opravo pri po-stajici. Po otvoritvi so se odpeljali gostje, med katerimi so sc odlikovali občinski za-stopi z Vrhnike in Borovnice, v prijazno Preserje, kjer se je vršil običajni banket, ki je bil zanimiv po marsikateri pomenljivi stvarni besedi. Ker je sedaj prometno vprašanje v Preserji ugodno rešeno, kajti vsi poštni in osobni vlaki južne železnice bodo ostajali v Preserju in dajali priložnost obiskati zjutraj in popoludne Žalostno goro, nje cerkev in prekrasen razgled, je upati, da se bo božja pot na Žalostni gori povzdignila na stališče svojedobnega zanimanja.
Spominsko ploščo Prešernu nameravajo sezidati v Kranju v hišo, kjer je pesnik stanoval in umrl.
Radi silne vročine opravljajo po nekaterih krajih na Dolenjskem poljska dela namestu popoludne po noči od 11. ure do 7. ure zjutraj.
Jubilejno romanje v Lurd. Odbor za to romanje, za katero se kaže veliko zanimanje, naznanja, da se je rok za zgla-sitev podaljšal do 5. avgusta, ter da bo romarski vlak poleg izkušenega zdravnika spremljala tudi usmiljenka iz Linca, ki bo stregla mej potjo obolelim romarjem.
Godčeva smrt. Iz Ihana se poroča: Pijan je včeraj obležal 72 let stari godec Fr. Cvetko od prve maše grede na kolovozu, kjer je ležal cel dan na solncu, dokler ni proti večeru umrl.
V Kino sta v soboto iz Pulja odpluli avstrijski vojni ladiji »Kaiserin Elisabeth« in »Aspern«. Tako bode Avstrija v kitajskih vodah zastopana s štirimi brodovi.
Potres v Mostaru so imeli 10. t. m. Sunki so bili tako močni, da so ljudje ubegli na ulice. Dimniki so se zrušili in mnogo hiš je močno počilo.
Od raznih stranij. Cene žitu se znizajo. Iz Amerike bo najbrže velik izvoz, ker je ondi nenavadno dobra letina. Tudi na Ogerskem bo letina dobra, ker zadnje povodnji niso napravile toliko škode, kakor se je začetkoma mislilo. — Obrtno nad-zorništvo se je v Avstriji razdelilo v 21 nadzornih okrajev. Za Primorje, Trst in Dalmacijo ima obrtni nadzornik svoj sedež v Trstu. — Na Cetinju bodo zgradili rusko poslaniško poslopje. — »Naprednost« je nekaj hrvatskih učiteljev na Reki privedla tako daleč, da so pričeli zvesto služiti ma-žarskim namenom. — strela v cerkev je udarila pri sv. Martinu v Žernovu na Kor-čoli v Dalmaciji. Strela je užgala tri altarje. — Demonstracije proti sv. letu pripravljajo prostozidarji. Dosedaj je prijavilo svoje sodelovanje že nad 300 liberalnih društev. — Zanimivo potovanje. Grol Colloredo Mannsleld, častnik mornarice, odpotuje na 14 mesecev na potovanje v Ame riko; namen mu je priti po rekah kolikor
mogoče v notranje dežele. Spremljala ga bosta častnika Pavel Pahner in Slovenec Anton Dolenc.
Slovenska kmetijska družba v Ameriki. Dne 8. julija so imeli Slovenci iz Klevelanda in okolice pogovor o ustanovitvi kmetijske družbe.
*
* *
Samomor s topom. V četrtek je v topniški vojašnici v Lvovu korporal Bileta na grozen način končal si življenje. Nabasal je na dvorišču top in ga s pomočjo vrvi sprožil proti sebi. Zjutraj so dobili strašno razmesarjeno njegovo truplo v pesku.
Angleška cenzura. Neki časnikarski poročevalec je poslal svojemu listu sledeče poročilo : „Silen napad od burske strani, kot dež so letele kroglje iz topov na angleške pozicije. Velike izgube danes in včeraj". — V London je pa došla sledeča brzojavka : Silen dež danes in včeraj!
Darovi.
Za »Pripravniški dom" mesto venca na grob f Iv. Bartla duhovniki župnije Šmartno pri Litiji, 9 kron.
Za »Našo stražo". G. poslanec V. Pfeifer 10 kron namesto venca na grob svojega prijatelja dekana Aleša. — Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 23. julija. Cesar bode svojo 701etnieo praznoval v najožjem rodbinskem krogu v Išlu.
Dunaj, 23. julija. Vlada hoče nadaljevati spravne obravnave s Cehi. Kakor se čuje, ponuja jim češko vseučilišče za Moravsko, ako opuste obstrukcijo.
Dunaj, 23. julija. Poročila „Neue Freie Presse", katera je hitela posneti v uvodnem članku tudi danes sem došla goriška „Soča", da so kršč. soc. na Nižjem Avstrijskem zgubili nekaj občin, so laž, res pa je, da so kršč. soc. v St. Hipolitu pridobili 10 mandatov. Sijajno zmago nad židovsko-liberalno-na-cijonalno zvezo so si pridobili v Her-mansdorfu. Kršč. soc. glasovi so pri volitvah narastli.
Trbiž, 23. julija. Tu so opustošeni vrtovi. V soboto je pobila toča, kakeršne nismo imeli že od 1. 1872.
Ljubno, 23. julija. V Eisenerzu je včeraj zasulo 11 delavcev.
Praga, 23. julija. „Plzenski Obzor" javlja, da bo Ja\vorski skoro poklican v gosposko zbornico. Cehe se misli pridobiti s šolskimi koncesijami.
Praga, 23. julija. Lastniki čeških premogokopov so sklenili, povišati cene premogu 6 do 12 kr. pri meterskem stotu.
Ai, 23. julija. Včerajšnjega shoda nemških radikalcev se je udeležilo okolu 2000 oseb, ki so protestovale proti izgonu nemških pastorjev.
Zagreb, 23. julija. Predsednik jugoslovanske akademije znanosti Torb a r je nevarno obolel. Nadškof Posilovic mu je podelil papežev blagoslov.
Budimpešta, 23. julija. Vdova grofica Bela Szapary je izdala oklic na ogerske krščanske dame za dostojno proslavljenje OOOletnice krščanstva na Ogerskem.
Zader, 23. julija. V tukajšnji zaliv je iz Reke pripula angleška mornarica.
Lvov, 23. julija. Listi javljajo, da bodo radi razširjene vročinske bolezni odpadle jesenske vojaške vaje.
Belgrad, 23. julija. Uradni list je objavil včeraj daljšo proklamacijo srbskega kralja Aleksandra na narod, v katerem mu naznanja svojo zaroko z vdovo Drago Mašin.
Belgrad, 23. julija. Demisijo Gjor-gjevii-evega kabineta je kralj Aleksander včeraj vsprejel.
Pariz, 23. julija. Od 4. do 14. avgusta vršil se bode tu internacijonalni dijaški sestanek, katerega se udeleži tudi češko dijaštvo.
London, 23. julija. Jz Kapstadta se poroča 21. t. m.: Odločilna (?) bitka se je pričela. Lord Roberts je z veliko armado napadel Bure pri Middelburgu. Kruger je danes obiskal voditelje burske
vojske ter jih poživljal, naj vztrajajo do konca.
Vojska 11 h Kitajskem.
Minule dni je došlo v Evropo in Ameriko več poročil, da poslaniki razun barona Kettelerja še niso umorjeni, marveč se nahajajo z ostalimi tujci vred v varnem zavetju. Popolno izven nevarnosti seveda še niso, ker jih na vseh straneh oblegajo kitajski vojaki in rogovileži, a upanje je, da jim dojde pravočasno pomoč od strani mednarodnih čet. Ta poročila so pa le deloma pomirila zunanje kroge, ker jim ne morejo verovati in ker se je že opetovano pokazala kitajska »resnicoljubnost«.
Dunaj, 23. julija. Poroča se, da je kitajski cesar pisal japonskemu cesarju, naj pomaga proti nameram velevlasti Kini, ker sicer začuti evropsko pohlepnost skoro tudi Japonska. Japonski cesar mu je odgovoril, da je pred vsem treba, da Kitajska zatare ustanek, potem bode Japonska pripravljena, svoj vpliv zastaviti za kitajske interese.
Berolin, 23. julija. V Sangaju raste strah tujcev pred Kitajci. V Sangaju so dobili proklamacijo bokserjev, ki pravi, da vojni bog Kwan hoče imeti kri tujcev, sicer pošlje na Kitajce devet nadlog.
Berolin, 23. julija. Pl. Goltz se je izjavil, da bodo evropske čete, ko pridejo v Pekin, razdrle cesarsko palačo, mestno zidovje podrle in da se bode zahtevalo, da se na stroške kitajske vlade zgradi sredi Pekina trdnjava za evropsko garnizijo in poslaništva z vsemi udobnostmi.
London, 23. julija. Tientsin so Kitajci popolnoma zapustili. Pred begom so pomorili mnogo svojih žena, da bi jih ne dobili v roke Evropejci.
Berolin, 23. julija. Nemški konzul poroča iz Swatau 21. t. m.: Vsi nemški misijonarji so pribegli iz notranjih delov dežele in so sedaj v varnosti.
Pariz, 23. julija. ,,Agence Havas" poroča iz Či - Fu 21. t. m.: Guverner
Tuanšikkai javlja 20. t. m., da je prejel iz Pekina določno vest, da žive vsi poslaniki in da mej njimi ni nihče bolan. Legalne kitajske oblasti so pričelo primerno akcijo v varstvo tujcev.
Pariz, 23. julija. ,,Temps" poroča, da jo kitajski cesar brzojavil nemškemu cesarju ter mu izrazil obžalovanje na umoru poslanika Kettelerja ter obljubil kaznovanje storilcev. — Tudi Alac Kin-ley je dobil jednako depešo kot Loubet.
London, 23. julija. Velike čete iz Mandžurije so poslane proti Muk-denu, da prekrižajo od Wladiwostoka korakajoče Ruse in se jim postavijo v bran.
Washington, 23. julija. Taotai Sheng je brzojavno naznanil, da so 18. t. m. tujci še živeli, in da se vstaši mej seboj pobijajo.
Umrli so:
18. julija. Terezija Graf. vzgojevalka 82 let, Šelen-burgove ulice 4. ostarelosti.
19. julija. Jakob Lukman, užitninski paznik, 55 let, Tržaška cesta 13, paralysis cordis.
V bolnišnici:
jetika.
18. julija Josip Cegnar, posestnikov sin 36 let
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 15. do dne 21. julija.
K h
Goveje meso I. v. kg' l|28 » » II. » »H 1:12 . 111. » » — 96
Telečje meso . » J 1)20 Prašičje » sveže > |j 140 » » prek. » j 140 Koštrunovo meso » j —80 Maslo . . . . > '! 2j Surovo maslo . .» ji 1,90 Mast prašičja . . » 1 40 Slanina sveža . » j l|36 » prekajena ► 1 44-
Salo.....» j 128
Jajce, jedno . . . —| 5 Mleko, liter . . . ij—16 Smetana, sladka liter i—80 . kisla . « II—180
Med.....kg!- —
Piščanec . . . . 120
Golob.....ii—'40
Kaca......: 1'60
Zajec.....-
		K	h
Pšeničnamoka lOOkg ?8			—
Koruzna > »	>	17 36	—
Ajdova » •	>		—
Fižol, liter . . .		_	16
Grah, » . . .	,	—	20
Leča, » . . .		—	24
Kaša, » . . .		—	22
Ričet, » . . .		—	22
Pšenica . . 100 kg		t7|40	
Rž . . . »	»	15	—
Ječmen . . »	>	14	—
Oves ... »	»	13	—
Ajda ... >	»	21	—
Proso, belo, »	»	18	—
, navadno »	» i	14	—
Koruza . . »	»	1560	
Krom oii »	»	6i60	
Drva, trda , m3		7	—
> mehka, »		6	—
Seno, 100 kg .		3 20	
Slama, » »		4 20	
Stelja, » »		—	-
Razglas.
667 1-1
Približno 150 metrienih Stotov sena prodalo se bode po javni dražbi dne 30. julija 1000 dopoldne ob O. uri
v Blekovivasi hiš št. 9 in 6, kjer se blago lahko ogleda, proti takojšnjemu plačilu pri odtehtanji in odstranitvi v 8 dneh.
Najboljši ponudnik položiti ima takoj pri dražbi na račun znesek 200 kron.
Županstvo v Dolenjem Logatcu,
dne 20. julija 1900.
Mulley, župan.
Prodaja iz konkurzne mase.
Iz konkurzne mase trgovca g. Sig. Jekel-na v Ljubljani na Starem trgu št. 30
proda se celotno skladišče trgovinskega blaga, obstoieče iz izdelanih moških, ženskih in otroških oblek, perila in manufakturnega blaga.
Zaloga je cenjena na 4006 K 30 h in se proda en bloc tistemu, ki bode največ ponudil.
Kupci naj izvolijo podati svoje ponudbe
(lo 28. julija t. 1. dopoldne ob 10. url
pismeno v roke konkurznega upravitelja dr Fr. Tominšek-a, odvetnika v Ljubljani na Bregu št. 20. S ponudbo je položiti vadij 400 kron.
Konkurzno oskrbništvo si pridrži pravico ponudbe v 8 dneh odobriti ali odkloniti. Inventarni zapisnik je na ogled pri dr. Fr. Tominšeku, ki tudi razkaže zalogo.
656 2-2
Dr. Fr. Tominšek,
konkurzni upravitelj.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0mm.
* ! Cas epa-3 ; zuTanja	Stanj« tiaro* metra f PITO.	Temperatura po C»lr.ljo	Votroii	Nebo	lig
21| 9.*ve« | .38-9 | 23 2j			sr. svzh.	jasno	
221 "»J"1'- |2. popol.	/38 5 730-0	18 7 301	brezv. sr. jug	jasno del. oblač.	00
22 9. zveč.	735-0 |	21 9 |	sl. sever	janno	00
oql 7- *jutr. |2. popol.	734-4 733-7	18 7 27-5	sl. jvzh. sr. jvzh	del. oblač del.jasno	
Srednja temperatura sobote 23'4", normale: 19-9°.					
Srednja temperatura nedelje 23 6", normale: 19-9°.
Zahvala.
668 1-1
Podpisana žalujoča rodbina usoja si tem potom izreči najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so na tako blag način izkazali svoje sočutje med boleznijo in ob pogrebu predragega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ivana Bartl-a.
Posebno si šte em v dolžnost najtopleje se zahvaliti prečastiti duhovščini, zlasti veleč, g. dekanu lv. Lavrenčiču za njegovo plemenito blagonaklonjenost, duševno in telesno podporo ter tolažbo med boleznijo in ob naj-bridkejših urah ; slav. litijskemu pevskemu društvu, šmartinskemu gasilnemu in pevskemu društvu »Zvon«, gg. kolegom in koleginjam litijskega okraja, darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so se udeležili pogreba ali pa pismeno izrazili svoje sočutje.
Žalujoča rodbina.
Barve za umetnike, JSenSa!
v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve , dob6 se pri tvrdki BRATA EBERIa v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 7 11—2
= llazgledulce = barvotiskane. krasno
izvršene, dobivajo se
Narodna nosa fisstfsjass
—————————— na Dunajski cesti,
komad po 5 kr., razprodajalcem po zelo nizki ceni.
Potrti od najgloblje Žalosti javljajo pod-pisanci vest o smrti svojega iskreno ljubljenega sina in brata, gospoda
Josipa Perscheta
uradnika južne železnice
ki je dne 22. julija ob pol eni uri po polnoči, previden s svetotajstvi za umirajoče, po daljši bolezni v 24. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnika se bode dne 23. julija ob pol 7. uri popoldne v hiši žalosti na Marijinem trgu št. 3 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu v rodbinski rakvi položilo k zadnjemu počitku.
Svete zadušne maše se bodo darovale dne 24. julija ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
V Ljubljani, dne 22. julija 1900.
Karollna Persche vdova nadsodiškega svetnika, mati — Rudolf Persohe c. kr. okrajni sodnik, P. Bernhard Persche opravnik opatije Rein, Alojzij Persohe trgovec, bratje — Albina Persche, Marija Persohe sestri.
Ivan Jax v Ljubljani
Dunajska oesta št. 17
priporoča po jako znižanih cenah
380 20-14
Dtlrkopp - Diana Schladitz-eYa kolesa
katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku.
Ceniki sc pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto.
t
Tužnim srcem javljamo prečastitej duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni danes ob četrt na dvanajst dopoldne k Sebi pozval prečastitega gospoda
kateheta ljubljanskih mestnih ljudskih šol
po dolgotrajnej mučni bolezni, previdenega večkrat s sv. zakramenti, v 45. letu njegove dobe.
Truplo nepozabnega pokojnika se bode v sredo, dne 25 t. m., ob 5. uri preneslo iz Leonišča v cerkev sv. Petra in po opravljenih molitvah pokopalo pri sv. Krištofu.
Osmina po rajnem bo v ponedeljek, 30. julija, v župni cerkvi 6v. Petra v Ljubljani.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 23. julija 1900.
Žalujoči ostali.
Mesto vsacega druzega obvestila.
Služba občinskega sluge
oddati je pri županstvu v Hrenovicah pri Postojni. Prosilci, popolnoma vešči slovenskega jezika v govoru in pisavi, vložč naj prošnje pri županstvu v Hrenovicah
do dne 31. julija t. 1.
Plača po dogovoru z ozirom na prosilčevo zmožnost v pisavi.
Županstvo XI re novice.
dne 16. julija 1900.
652 3-3
Zupan: Ivan Debevee s. r.
Dunajska borza.
Dn* 23. Julija.
Bkupni državni dolg v notah ... . .	97-55
Skupni državni dolg v srebru......97-45
Avstrijska zlata renta 4°/„.......115-60
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97-45
Ogerska zlata renta 4°/0........115 30
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90 95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1706 —
Kreditne delnice, 160 gld................665-—
London vista....................242-70
Nemški drž. bankovci ia 100 m. nem. drl. veli	118-52
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dno 21. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 5°/0 državne Brečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-68 1932 90-50 11-37
171 — 164-50 194--9550 139-251 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
»	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega > „ > 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld......
106-50 94-20 405-319- — 119*80 99-50 385--340-— 43-— 20-— 12-60 63-50
Salmove srečke, 40 gld........172-—
St. Gentfis srečke, 40 gld........183-
VValdsteinove sreike, 20 gld..............—■-
Ljubljanske srečke . .................47 C
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	276 5t Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .6140- -
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........760 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....110 50
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	148—
Montanska družba avstr. plan............455 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	432—
Papirnih rubljev 100 ..................255'25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k. denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri trebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M EBCI1
I., Hllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2.
66
JW Pojasnila *£S r vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svtti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti jff naloženih i; 1 n v n 1 o,