153. številka. Ljnbljana, v petek 6. julija XXI. leto. 1888 Izhaja vsak dan mveC-er. izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 glđ., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pitit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvoje v Gospodskih ulicah št. lii. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Načelno važna razsodba. Včerajšnji telegram obvestil nam je državnega sodišča razsodbo, katera je /lasti za nas Slovence, ki si moramo vsako mrvico pravic in pravičic s teškim naporom priboriti, jako važna, poučna in osrčevahip, kajti iž nje smemo izvajati, da nam uspehi na jezikovnem polji neso nedosežni, ako čuvamo svoje pravice in včasih potrkamo tudi pri zadnji instanci. Slučaj, o katerem nam je danes govoriti, podoben je popolnoma kontroverzi mej občino Bras-lovško in okrajno sodnijo na Vranskem. Občina Vrbnik v kršni Istri pritožila se je pri državnem sodišči proti deželnemu odboru istrskemu zaradi rušenja člana 1(J. državnega osnovnega zakona. Deželni odbor istrski, ki neče poznati druzega jezika nego italijanskega, odklonil je bil hrvatski pisano prošnjo občine Vrbniške z opomnjo, naj občina, hoče Ii, da sc vsprejme prošnja, priloži italijansk prevod. Občina Vrbnik, ki še nikdar ni priznala nezmotljivosti deželnega odbora istrskega, nastopila je proti temu ne baš uljudnomu odloku pot pravice in že dne 8. januvarja t. 1. bilo je državno sodišče izreklo, da se je z omenjeno odklonitvijo rušila pravica, ki je občini Vrbnik po §. 19. državnega osnovnega zakona zajamčena. Opirajoč se na to razsodbo, ponovila je občina Vrbnik svojo prošnjo za podporo za napravo občinskega vodnjaka. A deželni odbor istrski se niti za državnega sodišča razsodbo brigal ni, kajti odgovoril je v italijanskem jeziku, da se na prošnjo ne more ozirali. Občina Vrbnik poslala je ta odlok deželnemu odboru nazaj, zahtevajoč, da te jej ima na hrvatsko prošnjo dati hrvatsk odgovor. Deželni odbor istrski se za to zahtevo niti zmenil ni. A občine Vrbniške to ni oplašilo, hrabro se je potezala za svojo pravico. Uložila je pritožbo, poudarjajoč v njej, da v §. 19 drž. osnovnega zakona zajamčena ravnopravnost deželnih jezikov ne veleva samo tega, da se imajo v deželnem jeziku spisane uloge vsprejemati in reševati, marveč, da se ima vsaka u 1 o k a rešiti v istem deželnem jeziku, v katerem se je spisala in predložila. Hrvatski jezik je v Istri deželni jezik in kar se Vrbnika samega tiče, pokazalo se je pri zadnjem ljudskem številjenji, da biva ondu samo 15 Italijanov in od 1884. I. uraduje se v tej občini izključno hrvatski. Da je deželni odbor doslej na vse strani in vsaeemu le italijanski dopisoval, bila je zloraba in občina ne pozna nobenega dežel-nozborskega ukrepa, ki bi propisaval italijanščino kot uradni jezik, čulo se tudi nikdar ni, da bi bila vlada tak ukrep kdaj potrdila Deželni odbor je deželno oblastvo, znati mora torej deželne jezike. Deželnega odbora ugovori bili so jako jalovi. Porelki mogotci izgovarjali so se, da hrvatski ne umejo in da prošenj ne morejo reševati inače, nego italijanski, dokler deželni zbor v tem oziru česa ne ukrene. Dr. Vitez ič, kot zastopnik občine Vrbnik, pa je izvrstno zagovarjal in branil pritožbo ter, kakor smo že javili, sijajno prodrl in državno sodišče je izreklo, da se imajo v Istri hrvatske uloge reševati hrvatski, erg o tudi slovenske slove u s k i. Ta razsodba bodi nekaterim naših rojakov, katerim v narodni borbi žy omahuje pogum, v iz-podbujo, da se neustrašeno še nadalje bore za na rodne svetinje. Ako tudi prvi koraki neso uspešni, le naprej do zadnje stopinje. Naposled bode pravična reč zmagala in zmaga bode tem slajša, čim večjega napora in truda je bilo treba. V l^jiilkl juui e-Iegagrada, da se je konzistorij izrekel, da se zakon mej kraljem Milanom in kraljico Natalijo razveljavi. Še predno je konzistorij tako sklenil bil, br/o-javila je kraljica Natalija iz \Viesbaduna metropolitu Teodoziju: „Kralj mi piše, da je zahteval ločitev zakona. Niti kanonično pravo, niti državljansko pravo ne dopuščata ločitve brez pravih uzrokov. Ker v najinem položaji ne poznam nobenega tacega uzroka, ne bodem temu nikdar pritrdila. Jaz zaupam v pravičnost božjo." Iz te izjave kraljičine čuje se glas užaljene soproge, katera pa hoče svojo pravico z vso odločnostjo braniti. Za kraljico Natalijo stoji ves narod srbski, ki kraljico svojo izredno ljubi, na njenej strani so odlične osobe, n. pr. minister vnanjih zadev, Mija-tovič, ki zaradi tega hoče dati svojo ostavko, s kraljico Natalijo simpatizoval bode ves omikan svet, zlasti pa bode ta korak v Rusiji vzbudil ne baš laskav odmev, kajti kraljica Natalija je rodom Rusinja in iskreno zagovornica zveze Srbije z Rusijo. Ob sebi že več nego kočljiva afera bode se pa še poostrila s tem, da hočejo kraljici odvzeti kraljeviča Aleksandra in da so v ta namen v \Vies-baden odposlali generala Protića, katerega je kraljica Natalija nekdaj spodila z dvora. Kraljica je nasproti tem korakom in spletkam zaprosila Rusijo za varstvo njenih interesov iu vsa ta zadeva utegne postati velikega mejnarodnega pomena. Govor državnega poslanca J. Hrena v državnem sitom dne 25. maja 1HHS. (Dalj.;.) Pri preskrbovanji vdov in sirot državnih uradnikov ne gre za kako miloščino, temveč za pravico. (Res je!) Vsaj bi zadostovalo, če se sklicujem na načela državljanskega prava, ki v svojih določbah urejuje pravno razmerje mej uslužitelji in usluženci; pri tem zmatra se država ali državna uprava za uslužitelja in uradnik za usluženca, z ustopom v državno službo ustanovi >e neka službena pogodi a, pri čemer so pravice in dolžnosti obeh kompaciacec-tov urejene po pragmatičnih službenih določilih in pokojninskih propisih. l'o teh določilih ima država skrbeti ne le za uradnike, ki ne morejo več delati, temveč tudi za njih svojce, udove in sirote. To je jako dragocena, dovolitev državnemu uradniku, s katero že računa, ko stopi v državno službo in kadar se ženi, večkrat je celo odločilna pri izbira- LISTEK. Vrtnarstvo. Spisa! G u s t a v P i r o Lani smo prejeli iz veščega peresa vodje na deželni vinarski in sadjarski šoli na Grmu, g. It. Dolenca, že dlje časa pričakovano knjigo: „Sadjarstvo ali ovočarstvo." I. del. Pisatelju je bil namen poučevati sadjerejee v obče, kako je izgojevati lepo, krepko sadno drevje, posebej pa Se kazati, kako naj se napravijo in oskrbujejo drevesnice ljudskih šol. Prvi del govoii ob vzgojevanji sadnega drevja. Drugi in tretji del, katerih še pričakujemo, bodeta razpravljala oskrbovanje sadnega drevja na stalnem in najkoristnejšo porabo sadja ter sadju škodljive mr-čese. V tej knjigi se je pisatelj oziral samo na šolske drevesnice, v stran pustivši vrtnarstvo, katero je gotovo imenitna panoga kmetijskega pouka. Kako urejati šolske drevesnice, uči Dolenčeva, knjiga. Kako pa urejati šolske vrte in vrte v obče. da so v njih /astopaue razne stroke kmetijstva, o tem govori in poučuje najnovejša knjiga spisana od marljivega tajnika kranjske kmetijske družbe, g. Gustava 1'irca. V našem strokovnem slovstvu smo zelo pogrešali knjige, katera bi podajala navod, kako naj se oskrbujejo vrti. Pri vsaki hiši, no samo po deželi, kjer je dovolj zemlje, tudi po mestih, ako je je količkaj prostora, zavzema ga vrtič, ako je večji, z drevesnico in zelunjadnim oddelkom, ako je majhen, vsaj okrašen s cvetlicami. Nemci imajo mnogo knjig in posebne Časnike za vrtnarstvo. Pri nas Slovencih, katerih gospodinje se rade pečajo z vrt muškim delom, pa 86 je samo tu in tam v kine tijskdi listih omenjalo vrtnarstvo Se le v tekočem letu je g. tajnik Pire obračal večjo pozornost na to panogo gospodarstva ter dodajo prilogo „ Vrtnar" listu kmetijske družbe „Kmetovalca". In zdaj je obdelaval imenitni ta predmet še v knjigi, katera obsega vse vrtnarstvo. Pisatelj je razdelil tvariuo v pet oddelkov. V prvem splošnem oddelku govori o razdelitvi šolskega vrta, katera se ravna po velikosti. Sadjarstvo in zelenjadarstvo morata se razkazovati na vsakem, še tako majhnem soškem vrtu. Ako jo prostora, pristopi v vinskih krajih vinarstvo, v drugih gozdarstvo ali vrbarstvo. Tudi le jMitično vrtnarstvo bi se ne smelo nikjer isaue marjati. Dalje se razpravlja vrtna ograja, kako zboljšavati zemljo, za obdelovanje potr. bno orodje itd. Drugi oddelek govori o sadjarstvu, tretji o vinarstvu. O teh strokah imamo že več poučnih knjig, zato se tudi pisatelj ne spušča v ob- širnejše razpravo ter pove samo to, kar je neobhodno treba vedeti, kratko iu jasno. Priporočivši sadne vrste jabolčno, hruškine itd. se drži priznanega načela, da se naj sadijo samo take vrste, od katerih vemo, da dobro uspevajo v dotičnem kraji iu ki se lahko Bptčaju v trgovini. O tem odločuje mnogoletna skušnja Dolenjska voščenka, na primer, jedna najboljših vrst, dobro rodi le v nekaterih krnjih na Dolenjskem in ob Savi. Drugod jo zasejati ne bi Bvetovali In tako so tudi drugo vrste, zlasti gambovka, navezane na gotove kraje. Jedina parraena menda ni izbirčna In povsod obilno rodi. Naloga učiteljev bi bila, opazovati, katera vrsta najbolj rodi v njihovem kiaji. Ker se povsod nahajajo posamična drevesca raznih sort, katere so cepili ljudje že v prejšnji časih po priporočilih v časnikih, ne bode pretežavno določiti, katero vrsto kaže izbrati ter se njo držati pri pomnoževanji. Mej priporočenimi hruškami pogrešamo Dielovo maslen ko, katera je jako rodovitna in donafta prav okusnega sadu Vinarstvo zavzema le skromen prostor v knjigi, ker se na vita trta goji le na spalirjih, katerih vzgoja se natančno opisuje, kakor tudi cepljenje trt, v novejši dobi jako važno, ako hočemo ohraniti vinogradarstva. Ker je o tej stvari ravnokar izšla po naročilu -leželnega odbora spisana knji- nji poklica, za ustop v državno službo. Tn ne gre za miloščino, temveč tu gre za pravice, ki izvirajo iz obojestranski sklenene pogodb** ravno tako za uradnika kakor svojce njegove. Jaz sem v prijetnem položaji, da se lahko sklicujem na avtoriteto jako skušenega državnika, kateri je, ko je leta 1850 šlo za vprašanje ali naj imajo pravico do pokojnine le one uradniške vdove, ki s-o revne ter nemajo nikakega pre.noženja, to zanikal in sicer s pravnega stališča. To je bil bivSi finančni minister baron Kraus, kateri je v dotičnem najudanejšem poročilu dne 4. septembra 1854. svoje mnenje, katero je odobraval cesar, utemeljeval s tem, da pokojnina ni miloščina, temveč nagrada za verno službovanje uradnika ker pravice uradniških vdov in sir t izvirajo ravno od tod torej se mora ž njimi jednako ravnati, torej je smatrati za pravo. (Res je!) O sredstvih in potih, kako bi se dalo pomoči, sem že jaz lani stavil pozitivne predloge in ravno tako tudi gospod poslanec šlezke kmetske občine Bruntal. Zlasti jaz sem se postavd na stališče, da bi tukaj ne imela toliko pomoči dfžava, ker fi lan-čne in gospodaiske razmere države ncso take, da bi se dalo odpotnoči dotičnim neugodnostim, postavil sem se bolj na stališče samopomoči, in zaradi tega mislim, da u.: tudi n- more očitati, da govorim pro dumo, ker ne apelujem toliko na državna sredstva, temveč, le zahtevam, da državna uprava organizuje moči v zmislu, da bi bilo to državno delo Lani sem izrekel misel, da bi se dalo pomagati z nekakim obdgatorični.n zavarovanjem po načelu vzajemnosti. Tudi avstrijsko uradni št Vu postavilo se je v svoj iti poslednjih že poprej omenjenih peticijah na jednako stališče, in ker pozna na gospodarski položaj države, se je izreklo, da je pri pravljeno po svojih močeh doprinašati, da »se doseže z ižcljeui namen. Peticija izjavlia, da se uradniki strinjajo s tem, di bodo nekaj donašaii od svojih plač za preskrb-ljenje oziroma boljšo dotacijo vdov in sirot. Kako visokijnaj bi bili ti doneski, je težko kaj pozitivnega nasvetovati in bavit se s številkami; vender se nesena ustrašil majhnega truda, in sem na podlagi znanega uradniškega statuta sestavil lestvični pre gled, da sem pri neke] porazdelitvi po procentualnih ali stidnih kontigentnih p. stavkih sa vsak razred aproksimativno pn rnčunil finančni efekt take ope racije. >>ašel sem, da * * i se iz tacih doneskov labko dobilo nad milijon goldinarjev. t Konec prili.j Politični razgled. \o i ra u.i e h največkrat ne zna pridelovati. Koliko dobička pa lehko donasa zelenjadoreja kmetu, zlasti bbzu mest, trgov in letovišč, to vidimo vsaki tržni dan na primer v Ljub- ljani. Koliko več dobička bi bilo, ko bi ljudje znali pridelovati bolj zgodnjo in lino namizno zelenjad. Dobro bi bilo, da bi k pouku o zelenjadoreji na šolski vrt prihajale tudi dekleta iz ponavljal ne šole in ne bi tudi škodovalo, ko bi si gospodinje ogledale zelenja ini del šolskega vrta, se ve, ako je ogleda vreden. Bogata vsebina tega oddelka vidi se iz napisov: kolobarenje na zelenjadnem vrtu, razdelitev zelenjadnih rastlin, obdelovanje zemlje, setev, gorka greda, presajenje, zalivanje, pridelovanje semena, hranitev zelenjad itd. V posebnem zelenja-darstVU pa so opisane vse zelenjadne rastline, katere sadimo na vrtih od karfijola, brokolija, zelja, kolorab, salate, retkvice, hrena, dišečih rastlin, kumar itd. do čebule in česna, graha in fižola. Dodane so še večletne zelenjadne rastline, pelin, meta, drobnjak (Snitlih) itd., špargeljna ne pozabivSi. Poslednji oddelek uči lepotic no vrtnarstvo in s tem se b:>de pisatelj posebno prikupil našemu nežnemu spolu, ki tako rad goji cvetice na vrtih in če teh nema, vsaj v loncih Res da lepo-tično vrtnarstvo ni uiti važno, niti neobhodno potrebno na šolskem vrtu, vender bi ga neradi pogrešali, kajti cvetice olepšajo vrt in vzbujajo že v mladih srcih ljubezen do narave in njene lepote. Zato nam ta oddelek zraven prejšnjega najbolj ugaja in bode našel največ čitateljev mej prijatelji vrtnih cvetlic. Iti kdo jih ne gleda rad, zlasti kadar mu je bivati v mestnem zidovji? Po splošnjih opomnjah o lepotičuih nasadih na vrtu, kjer se pisatelj po pravici izreka za angleški način, urejati vrte, sledi pouk o trati, o cveticah na vrtu, o vzgoji lepotičuih rastlin, kjer so naveden* raznovrstne take rastline in grmi, poslednja, kakor kraljica vseb, roža. Iz navedene vsebine knjige vidimo, da nam podaja pouk v vseh strokah vrtnarstva, pouk v jasnem, razumljivem in — upam, da naši strogi jezikoslovni kritiki ne bodo ugovarjali, čistem, slovenskem jeziku Pravi okras knjigi so pa podobe, katerih je 180, vestno izdelanih, da razjasnujejo berilo. Ako dostavimo, da je tudi tiskarna (Bazni-kovi dediči) storila svojo dolžnost glede papirja in tiska tako, da očesu ugaja tudi vnanja podoba knjige, izrekli smo le zasluženo hvalo Zdaj samo želimo, da bi po knjigi segali ne le učitelji in prijatelji vrtnaistva temveč vsak kmetovalec in vsaka gospodinja, ki si hoče urediti svoj vrt po pravilih umnega vrtnarstva, ter imeli dobiček od njega, pa tudi uživali veselje nad lepotičnimi cveticami. Cena 1 gld. (s poštnino 1 gld. 10 kr.) za tako izborno, vrbu tega vezano knjigo s tolikimi podobami je jako nizka, a za druStvenike kranjske družbe je celo zm-ž na na 75 kr. Dr- V. zega ne učini, ker delo s stroji je nemogoče ubraniti, ali bi se ne mogli Kropenski konjski žreblji, skoro polovico ceneji, priporočati na višjem mestu, recimo za vojaške konje? Država imela bi kolikor toliko koristi, ker bi ceneje dobivala robo, Kropenci pa delo in potrebni zaslužek. Poznam dosti konjskih kovačev, ki so obiskovali podkovsko šolo in bo se izrazili, da vsled tega, ker so mehkeji in se rajši krožijo, Kropenski konjski žreblji, posebno zaradi ohranitve konjskega kopita koristni, so boljši od mašinskih, da neso plenavi. Da ne bodo plenavi, se pa lahko prepreči s tem, da se za konjske žreblje boljši »železo izbere in delavcu na tisoč žrebljev 20 kr. več plača, in še vse jedno bodo mnogo mnogo ceneji od mašinskih. Ako je pa žrebljarija v Kropi res tako do skrajne meje prišla, da ne bi se mogla nikjer več uspešno priporočati, da se ne sme upati na boljše čase, treba bo pa gg. deželnim poslancem kaj ukreniti v Kropenskih zadevah. Cul sem namreč že zdavnej, da se je na višjem mestu pomoč obljubila, ali zdaj je menda zopet vse potihnilo. Kaj tedaj početi Kro-penčauom v teh neprijetnih razmerah. Čakati po trpežljivo! Ne! ne čakati. Prositi! Ne nehati! Prosite in se vam bo dalo, trkajte, se vam bo odprlo. Suj ne bodete prosili, kot berači, lenuhi, postopači. Prosili bodete le za obstanek življenja, do katerega imamo vsi zemeljski črviči jednako pravico Živeti hočemo, pa ne brez dela, dajte nam dela, potem še le kruha prosimo. Ali, dragi moji, čakati ne, da ne bo res že jedenkrat v „Slovenskem Narodu" omenjena beseda „prepozno" se uresničila. Leto se je že nagnilo, prišla bo jesen, potem zima. Če dotlej nobene pomoči nrj bode, veste le vi, kaj vas čaka. Zdaj se še tu in tam kaj zasluži, ker tudi kmet daje dela, ali po zimi bo joj! Treba je gledati, da posleduja zmota ne bo hujša od prve, za obstanek tacega trga, ko je Kropa, ni treba največjega gospoda sram biti prositi. Torej rodoljubi Kropeuski, pogum ! Kjer je največja sila, bo tudi božja roka mila. Ijb Trolntiju 30. juuija [Izv. dop.) Ni še stalo zlato solnce dne 24. t m. visoko na nebu že je bilo celo mesto Trebinjsko jako lepo okrašeno z zastavami, venci in slavo-loki. V d;ru prihajajo jezdeci v narodnih opravah in se zbirajo na trgu. Kmalu bila je četa skupaj in hajdi ! proti Bileku cesarjeviču nasproti, kateri ima danes dospeti v Trebinje. Ob 11. uri že grome topovi naznanjujejo prihod visokega gosta. Od velike množice, zbrane pri slavoloku done brezštevilni živio-klici, katerim sledi pozdrav prestolonaslednika po okrajnem na Čelniku in mestnem županu Ob 6. uri popoludne je nadvojvoda Rudolf nadzoroval pešce na vežbališči in se je po končanih vajah kaj pohvalno izrazil o njih izvežbanji, posebno dobro so se obnesli kranjski fantje in pokazali, da umejo, piidobiti si visoko pohvalo tudi v skalnati Hercegovini, kjer jim je zraven njih poklica zidati tudi ceste in trdnjave. Zvečer od 8. uri bil je obed, po obedu čarobna razsvetljava mesta in bližnjih višav. Zjutraj 25. t. m. ob G. uri bral je sveto mašo škof iz Dubrovnika in po sv. maši odjahal je cesarjevič Rudolf po strmih potih v Krivošije, spiemljan z živio klici od množice h'icegovinskih jezdecev. Omeniti je še slednjič, da jegospodičua Hilda, hčerka podpolkovnika Brun-nar-ja poklonila pred cerkvenim uhodom šopek sve- žih cvetlic, za katerega se je cesarjevič pk.jazno zahvalil. — Iz Trohiii j u 30. junija. (Dekoracija vodnika Dularja.) Meseca marca t. 1. je bil vodnik Josip Dular od 13. kompanije 17. pešpolka poveljnik spremstvu, katero je sprevajalo ujetnika iz Kozmača na črnogorski meji v Trebinje. — Pii-šedši do sela TJšče treba je bilo prepeljati se po Trebinjšiči na desni breg. Komaj je bilo spremstvo z ujetnikom sredi jako dereče reke, kar skoči jetnik v peneče valove in izgine. Dular se ne pomišlja, poda svoje puško tovarišu, vrže plašč od sebe in h:poma plane za samomorilcem, ne brigajoč se niti za veliki mraz, niti z i globočino dereče reke Boj mej rešilcem in samomorilcem se uname, nevarnost bila je velika, že se je mislilo, da obadva pogineta, kar pograbi Dular jetnika na pravem kraji in ga privleče živega na suho. Naznanilo o tem junaškem dejanji — kranjskega fanta, šlo je po službenem potu do Najvišega pretola. Presvetli cesar, kateri kaj rad junaške čine po zaslugi plačuje, podelil je tudi Dularju sreberni križec za zasluge. — 23. junija stala je Trebinjska brigada na Širokem vežbališči in brigadir, polkovnik T. Radoy, pokliče junaka pred fronto, razloži v kratkih pa krepkih besedah njegovo junaštvo, «a priporoča v izgled zbranim voja-jakom in mu potem obesi kržec na prsi, čestitajoč mu prav iz srca na tej lepi dekor.-ciji. Ob 1. uri po poludne bil je Dular povabljen od častnikov domačega bataljona na kosilo. Pri tej priložnosti se vzdigne gospod majoi Klug in po laskavem govoru zadoni trikratni „Hoeh" na presvetlega cesarja. Pozneje napivalo ee je tudi Dularju, kateri se je v jako pohlevnem govoru pristojno zahvalil. % l>olcii|skeffa 5 julija. [Izv. dop.] Nekatere kraje „ Krškega okraja" je zopet zadela velika nesreča. Na praznik sv. Petra in Pavla je namreč po farah: Bučka, Raka in Skocijan toča pobila ne kaj vinskih goric deloma nekaj pa popolnoma tako, da je trsje za več let unJčeno. Ni Ba dovolj, da je največji sovražnik dolenj>kemu kmetu „trtna ušu že uničil tretjino vinogradov. Poleg tega nas leto za letom obiskujejo š-> druge prirodne uiuie kakor so: slana, toča in peronospora. Pred par leti je nam vzela pomladnja slana polovico pridelkov in letos zopet po nekaterih vinskih goricah ves pridelek. Ako se še pomisli, da so letos ravno zadeti kraji silno lepo kazali, je še tem žalostnejše za našega dolenjskega kmeta ! Kam pridemo, ako se bode vedno ponavljalo? Pomoči pa od nikoder nobene! V fari Bučka so najbolje prizadete gorice: Križe, Selska gora in Močvirje; v Riški fari Bre zovo in v Škocijanski fari Telška gora. Naši državni poslanci naj skrbe vendar za to, da nam država odpiše davke. Seveda to ui mnogo; a nekaj je vender Dalje naj svojo pozornost obračajo na to, da Dolenjci dobimo iz državnih tr tn ic ameriških trt zastonj ali p a p o j a k o n i z k i ceni, ker drugače nam ne bode mogoče uničene vinograde zasajati z nova. Opomniti mi je Še, da včasih celo ni mogoče dobiti ameriških trt za denar. Tudi jih nam vlada pošilja prepozno in pre-suhe, katere se potem ne pri:emljejo rade. In kdo trpi škodo? Zopet ubogi kmet in davkoplačevalec! Po tem tacem bode treba in kmalu od države vsestranske podpore nam Dolenjcem, drugače bode lepa Dolenjska postala v kratkem najbolj zapuščena in siromašna! Dolenjskemu kmetu ne bode kaznio druzega kakor vzeti ber.tško palico v roke ter iti po svetu: ns trebuhom za kruhom". Zastopniki naši! Potegnite se za nas na pravem mesti in razkrite svetu našo bedo, da nam doide že na kateri koli način kakšna pripomoč! Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu v Ljutomeru za zgradbo nove šole 4000 gld. in dovolil, da se bode ta šola imenovala: Fran Josipova šola. — (Pri državnem sodišči) bila je včeraj obravnava o pritožbi J. Andori u ha in drugov iz Šmarija pri Jelšah proti naučnega ministerstva naredbi, da se ima nemščina kot obligaten predmet na tamošnji čveterorazrednici poučevati počenši s tretjim razredom Ta naredba sili k učenju druzega deželnega jezika, kar nasprotuje čl. 19. drž. oso. zakona. Državno sodišče je pritožbo, ka tero je zagovarjal dr. Babuik, odklonilo. — (Naučno ministerstvo) je odločilo, da krajni šolski sveti v zadevah notranje organizacije šol proti deželnega šolskega sveta odločbam nemajo prizivne pravice. — (Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda) je preložena vsled želje Puijske podružnice na poznejši čas. — (K velikemu koncertu) „Glasbene Matice" nam se poroča, da je danes opoludne došel v Ljubljauo gosp. BI. Fišer. Njegova slika se je tudi danes izpostavila v prodajalnici gosp. J Gionti-nija. Pri koncertu virtuoza na kontrebasu ne bode spremljal z glasovirom g. prof. Skurliekv, ki je na Dunaji iznenada obolel, nego gosp. pl. Ohm-Ja-nušovskv, učitelj „Glasbene Matice". — (V Št. Lamprehtu) bil je včeraj opatom izvoljen o. Otmar M u mik, porojen 1835. 1. v Škofjiloki. — (Poročil) se je gospod Anton U k mar, c. kr. pomorskega kom. pristav, z gospod'čino Matildo Raje c iz Ljubljane. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec*) priredi v nedeljo dne 8. julija t. 1. v proslavo 40letnega vladanja Nj. velečastva cesarja Frana Josipa I. ljudsko veselico na vrtu Ko-slerjeve pivarne, pri kateri svira vsa c kr. vojaška godba pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored: Društvo se udeleži korporativno sv. maše v Št. Jakob-ski cerkvi ob l/tll. uri dopoludne, pri kojej poje oddelek društva »Slavec". Popoludne zbirajo se društveniki pevskega društva „Slavec" v društvenih prostorih ter odidd točno ob Va4- uri pod društveno zastavo na Kos'erjev vrt, kjer se prične ljudska veselica z naslednjim vsporedom: 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2 Doppler: „Sataniop', valček, svira vojaška godba. 3. Slavnostni govor. 4. Havden: n Cesarska pesem", zbor s spremljevanjera vojaške godbe. 5 Gounod: Fantazija iz opere „Der Tribut von Zamara", svira vojaška godba. f>. Vo-larič: „Za dom", moški zbor (nov). 7. Fischer: SI ke kazaške. Oefiki napisal E. .1 o line. k, poslovenil 1* o d v i d u v s k i. (Da\je. „Tako, kaj dela Ruženka?" vprašal sem Ka-zaka, položivši se zložno na divan in zapalivši si smodko. „Da bi vedel, gospod, da bi vedel!" reče tožno Kazak zroč na me. Stal je pred meuoj kakor sveča „Jaz pojdem v Prago, ustavim se v Toplicah in pozdravim Ruženko." „Eh, kaj imam od tega ... Da bi mogel tako z vami . . „Io bi šel, Savilej?" „ Takoj!1 zaklical je Kazak, a v njegovih očeh zasvetilo se je tisoč isker. Nasmejal sem se. Kazak se je zamislil. Mej tem je prišel polkovnik in in v družbi o tej nisva več govorila. Drugi dan naključilo se je zopet, da sem, pri^odši v Rnjc^hiiV:. moral čakati polkovnika. Savilej me je pozdravil neobi ajno radostno, vedel me v salon in obstal pri dverih kakor bi nestrpljivo čakal mojega nagovora. „Kazak, kaj lepega si poveva danes?" vprašal sem ga za kratka Savilej je stopil bliže in se ustanil še po vo jaškej dostojnosti tri korake, trdno in spoštljivo. Javil ni v tem trenotku na svojem obličji sicer nobene plašljivosti, a njegovega obraza tudi ni ozarjalo junaštvo. S kratka, podoben je bil človeku, kateii skriva v s bi prošnjo, hrepenenje, ponižnost — in kjer je to, tam izgine i najmanjši sled junaštva. Opazil sem to, zato sem ravnal ž njim s tem večjo uljudnostjo, rekel bi — z nežnostjo. Govorila sva o raznovrstnem, in takoj sem dobil Kazakovo neprikrito zaupanje. Konečno dovedel je naji razgovor v Toplice, in Savilej mi je zaupal bolj popolnem neyo gospod njegov zgodbo svoje ljubavi o bivanji na Češkem. Tega je bilo mnogo, kar mi je pripovedoval o sebi in o Ruženki — ali bilo je vredno poslušati . . . Nikakor uisem mogel več dvomiti o resničnej uuuduaeuosti vzajemnosti kazaško-češke v srci Savi- lejevem. Sicer sem sodil iz povedanega, du je tudi Ruženka v resnici to misl do s to „vzajemnostjo". Ko je Kazak dokončal svoje pripovedovanje — s katerim mi je hotel očitno posvetiti na dno nepregledno globokega ljubavnega razkošja — umolknil je in žalostno povesil glavo. „ln kaj tedaj?" odgovoril sem čez nekaj časa. Savilej mije vprašalno pogledal v obličje. Odgovoril sem mu s prijateljskim pogledom. Tu je zažarelo oko Kazakovo zopet, v tisočerih iskrah in izgovoril je iz sebe nekoliko besed, s katerimi Be mi je ponujal v službo: »Vzemite me za svojega služabniku, odvedite me bliže k mojej de-vojki na Češko in služil vam bom verno in pošteno, po dnevi in po noči, kadarkoli pokličete — kakor pes!" „Kakor pes!" Poskočil sem z naslanjača. „Savilej!" „Gospod! Nekaj se mora zgoditi. Na Kazaku ni videti, ako ga grize kaka muka, ali Kazak se muči . . . Kazak mora biti bliže svoje devojke . . .' Ali naj bi bil prasnil v vesel, srečen smeh? Ne, ne, Savilej je govoril preveč resnično. (JJalje prih.) .Schneidig«, polka franc,., svira vojaška godba. 8. Verdi: Sctna in kavatina ii opere „Macbeth", svira vojaška godba. 9. Nedvčd: „Popotnik", zbor s tenor-iolo, solo poje g. I. Meden. 10. Ambrož: „Marieu, polka mazur, svira vojaška godba. 11. Ambrož: „Italienische Opern", potpourri, svira vojaška godb?. 12. Volarič: „Zvezna", moški zbor (nov). 13. Balfe: Ouvertu~a iz opere „Der Teufel ist los", svira vo jaška godba. 14. Foerster: „Samo", moški zbor s čveterospevom. 15. Ivanović : „ Valurile - Dunari", valček, svira vojaška godba. 16 Janušovsky: „Do-moljubje", moški zbor. 17. Horny: „Serenata", svira vojaška godba. 18. Gleisner: „Flora", polka hitra, svira vojaška godba. — Kegljanje na dobitke se prične zjutraj ob 9. uri in traja do 8. ure zvečer. Dobitki so za največ kegljev: I. dobitek 1 cekin. II. dobitek 3 gld., III. dobitek 2 gld., IV. dobitek za največ serij 2 gld., V. dobitek 1 gld, VI. šaljivi dobitek za največkrat 9. — Začetek ljudski veselici ob 4. uri popoludne. Usto p za ude prost, za neude 20 kr. za osobo. — K tej veselici vabi vse prijatelje društva in zabave odbor — (Župnijo sv. Martina v S r o m 1 j a h) dobil je gosp. Anton Pajmon, župnik pri Novi Štifti pri Gornjem gradu. — (Premeščenja pri vojaštvu.) V Trst pride namesto ogerskega pešpolka št. 82 štajerski pešpolk št. 87 iz Gradca, v Pulj namesto ogerskega pešpolka št. 01 primorsko-kranjski polk št. 97 iz Gorice. Ulanski polki št. 7, 8 in 11 in dragonski polk št. 9 odpeljejo se v Galicijo. V Golico prideta dva lovska batalijona. V Galicijo so premeščeni tudi pešpolki št. 24, 55, 89, 10 in 90. Tako čitamo v „ Fremdeablatt". — (S Krškega) se nam javlja: Topničarji so k uam prišli 1. t. m. Prva sta oddelka iz Zagreba in Gorice. Svoje strelišče imajo v Žadovi-njeku na grofa Auersperga marofu poleg Krškega. Pravo bojno streljanje (kriegsmaessiges Schiessen) se prične 9. t. m. Streljala bodeta ob.i napominana oddelka skupno. Te vaje trajajo od začetka julija do 15. septembra Kedor bi rad to streljanje videl, Iehko v ponedeljek pride in si ogleda vse to sam. Sicer pa je mogoče to videti in slišati sleherni teden. — (Iz Posto j i ne) se nam poroča: Prodaja godbeuega orodja se je ustavila. Poslednji predsednik godbeneinu društvu bil je okrajni glavar gospod vitez Sehvvarz. — (Narodna čitalnica v Doblifiabpri Črnomlji) priredi dne 8. julija 1888 veselico s petjem in plesom, b katerej se uljudno vabi. — (Pozor). Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku odloži veselico, katera je bila v poslednji „Edinosti* objavljena, na nedoločen čas iz raznih nepričakovanih uzrokov. Odbor« — (A k a d e m i č. n o d r U S t V o „ T r i g 1 a v " v G rade i.) V soboto dne 7. t. m. ima „Triglav" svoje sadnje zborovanje v tem tečaji. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Predavanje gosp. Bakeža (dalje). 3. Slučajnosti. Lokal: „Zum 80bwarzen Adler". Začetek točno ob 8. uri. Gostje dobro došli! - (Toča) je preteklo nedeljo hudo gospodarila zlasti v hrvatskem Primorji, kjer je v mnogih občinah uničila vse pridelke. V Selci in v Vinodolu ležala je toča 30 centimetrov na debelo, v Grobniku bilo jo je še drugi dan 10 centimetrov na debelo. Telegrami ^Slovenskemu Narodu": Zader 5. julija. Deželni zbor otvori) se je danes. Predsednik je glede otvoritve Kninske železnice opomnil, da je ta proga važna radi tega, ker se bliža meji in ker se mora ztna-trati kot. prvi korak za zgradbo železnico Kniii-Novi. Sofija 5. julija. Železnica Caribrod-So-nja-Vakarel otvorila, se je dam-s za notranji promet. Mejnarodnemu prometu otvorila se bode do konca t. m. Rim 6. julija. „Agenzia Štefani" javlja: Avstrijski cesar podelil Crispiju, Maglianiju in Grimaldiju velike križe Leopoldovega reda. Veleposlanik avstrijski, naznanjajoč ta odlikovanja Crispiju, izjavil je, da je bila vlada avstrijska jako zadovoljna, da so so jako prijateljske razmere z Italijo z novo trgovinsko pogodbo Še podkrepile. Poslano. „Savinjski Sokol" objavlja vsled odbo-rove seje 21. junija t. 1. sledeče: Trgovsk pomočnik g. Jože Pauer iz Braslovč se je v Mozirji dne 13. junija t. 1. v pričo drugib, naslanjajoč se na gnjusne izjave Celjske „Vahterce" o »Savinjskem Sokolu", izrazil na tako neotesan način, da ni moč ponoviti njegove besede, ki le njemu morebiti v obče sodi. Obžalovaje to, priporočamo g. Pauru, da si kupi znano knjigo: „Knigge-ja". katero kot 231etni mladič gotovo še ni čital, kakor marsikaj drugega np. ODBOR. ljudsko sredstvo. Moll-ovo „Francusko žganje"* daje ravno tako uspešno kakor ceno srodstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in uleaih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po pustnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (31—9) ^£!M^---id+TA-----SiR BCgg M'kJ------i^+izi^:—^} H ..LJUBLJANSKI IW 4% državne srečke iz 1. 185 i 250 gld. 134 gld. 50 Državne sreCke iz 1. 1K64 1 00 „ 1 eV/t« uri zvečer. P. u. društveniki blagovolijo naj polnoštevilno udeležiti se. V LJubljani, dne t>. julija 1888. (470) ODBOR kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". ■tojl <331—153) . [j za vse leto gld. 4.60; za pol leta i j i gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. I J as t /T\ TV m m m Pivo v steklenicah 2) prodaja BIERMAIER v Ljubljani. r449—2 Sfc ^ttt ^^"^^ v^^v ^^^V .^^V >^^v. T u j o i r 6. juliju. Pri Malici : Kamer, Falk, Popper \l Dunaja. — .Malojcr iz Celovcu. Pri Slona I OtWald Pollak, Spitzkopf z Dunaja. — Steloiohneiđer iz Trsta. — Prelil iz Milan«, — Glaušer iz Solnograda. — Herrmann iz Gorici. Pri avstrijskem cesurjl: Golob iz Toplic. — Tusar iz Cerknega. Pri »livarskem dvorn : Fric iz Dravskegapolja. Meteorologijo poročilo. J Čas opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v, mm. —. o 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7299 min. 729-2 nun. 730 1 mm. ir»-2° C 19-2° C 16-5° C al. svz. si. vita si. vzb. obl. obl. dež. 43-OOtirn. dežja. Srednja temperatura 17*0°, za 1»9° pod aormalom. IDTjLaa.Qj©lcsi borza dne G julija t. L (Izvirno teleKrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81*40 — gld. 81*25 Srebrna renta..... Zlata renta...... 5 . marčna renta .... Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... 33*70 — „ M20O 113-05 — „ 112-75 96*46 — „ 96*86 >i73-— — n y~8-— 810*70 — . 3'. «-50 London Srebro . Napol. . . . C. kr. cekini . Nemške marke 124*90 9*90 5-b9 61*17«/, 125-05 9-91 5-89 81*86 se ponuja pri vseli boleznih, zlasti onih, ki izvirajo iz spridene krvi, nadalje pri padici, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plnčnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabosti, -irutiuu, trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trnkulja odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar se jamči. Metoda, ki je hitra in sigurna, pospešuje Be z odličnim in skušenim sredstvom Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom: (34G 8) „lEis^griea.-Offll.cin.*-'- Breslau XX. L. Luserjev obliž (flašler) za turiste. (lotovo in hitro nplivajeeo sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah Proti bradavicam In vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajann'eu. --sŠGr" Cena škatljici 60 kr. a. v. ^P"B Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna t3^M^ V Meiđlin^u pri Dunaji. Pristnega imajo v Ljubi |aui J, Sv/oboda, U. pl. Trnkoczy; v ICudolfoveiik 1 >. lii/.nlli; x KuiRiuiku J. Močidk; v Celovd A. Egger, W. Thiirm\vald, 1*. Itirntiacher \ v Itrezalt A. Aioblnger; v Trgu na Koroškem) Č. Menner* v Keljak u F. Bcbolz, Dr. E. Kunipl'; v Vii-Kii A. llutli. I* r i >uiuo. 6e imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tU zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: I.userjev ol»kiž (flantcr) za (uriš!-.•- . (429—2) Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih pric. i/ _X •*r\ff+\/\\n& wftHo Radenska kisla vodi ima med vsemi evropskimi kisleei največ natrona l\UL ZUi CtVIllld VUUct« in litija. Posebna njena lastnostjo, da pomaga pri vsi h boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in lediecih. ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zaaliženjlh, kadar Be naprav^ja kislina v zelodei En črevesu, pri vretlu, katarih in živčnih boleznih. i# a »»orvtiTria t« n ril Vsled obilne oglene kisline In oglunoldslega natrona, prijetnega okusa in IvUl naiTIIZIIcl VUUctk močnega penjenja Je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali a sadnim sokom in sladkorjem je močno SameČa, žejo gaseča pijača, Kojo imenujejo mineralni šampanjec. niiwo i*niiolnn 9rlt*Q%#iln Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo UDVolOVciinU ZllldVIIU. in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. j/ _0i; :n cfonnuonin Kopeli se prirejnjejo iz zeleznate in kisle vode z raznovrstno gor- KOpt/ll lR o idilu Vdlljd. koto. Skušnja uči. da pomagajo posebno zoper: hudico, trgan j fi po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo' :J0 kr. do 1 gld.) (339—11) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo, kratim og\|eno-kislega litija, To je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je košcekc kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako moVne tekočina kalija, natrona in litija Prvi .Ive niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih seavniške prevlake so postajale vedno manjšo ter koneeno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenilce razpošilja zastonj infrantiko kopališče radenske slatine na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani, Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vo S lijak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne0.