Občina Velenje praznuje 20. september je praznik občine Velenje. Praznujejo ga v spomin na ta dan leta 1959, ko je dobilo Velenje status mesta. V počastitev praznika se bo zvrstilo v prihodnjih dneh veliko prireditev, osrednje pa bodo na sam praznični dan. Že ob 10. uri bodo predstavili v sejni dvorani Mestne občine Velenje turistični vodnik, uro za tem pa odprli razstavo lepe obrti. Popoldne ob 16.30 se bodo začele prireditve na prostem, kjer bo med drugim tudi otvoritev Pikinega festivala. Ob 18-ih bo v dvorani Doma kulture slavnostna seja sveta Mestne občine Velenje, na kateri bodo podelili letošnja občinska priznanja in nagrade, za tem pa kulturno zabavni program na Cankarjevi, sklenili ga bodo s prazničnim ognjemetom. (mz) Velenjski svetniki nadaljevali prekinjeno sejo Umirjanje žogice in vaje iz poslovnika V torek so svetniki Mestne občine Velenje nadaljevali prekinjeno 20. sejo sveta. Tudi tokrat seje čutilo, da se bližajo volitve, kar so si večkrat navrgli. Nekateri so menili, daje v razpravah vse preveč političnosti, za strokovnost pa ni več prostora. 23 prisotnih svetnikov je najprej razpravljalo o imenovanju predstavnika občin v družbo Veterina Šoštanj. Župani vseh treh občin so predlagali Marjana Jakoba, velenjski svetniki pa to potrdili z večino glasov. Mirno začeta seja je dobila drugačen prizvok pri naslednji točki dnevnega reda, ko so svetniki razpravljali o Predlogu pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem. Ko so že izglasovali amandma, da se pravilnik preoblikuje v odlok, je Franc Sever predlagal, da se pred glasovanjem o posamezni točki dnevnega reda najprej glasuje, kdo bo o njej sploh glasoval. Ker to po mnenju predsednika in sekretarja sveta Draga Martinška in Franca Ojsterška, ni bilo v skladu s poslovnikom, ki sta ga tudi prebrala, opozicija pa se s tem ni strinjala, so zapustili sejo, kije postala nesklepčna. Po krajšem odmoru in pogajanjih pred vrati dvorane, so se opozicijski poslanci vrnili v njo, predsednik mestnega sveta Drago Martinšek pa je, kot je dejal, zato, da je umiril žogico, dal na glasovanje predlog, da pred glasovanjem ugotovijo, kdo bo glasoval. To je bilo izglasovano, ne pa tudi predlog pravilnika. Zato je bila razprava o tej točki prekinjena. Ker je župan Srečko Meh, ki je bil predlagatelj Predloga odloka o dodeljevanju koncesij, ki je bil na dnevnem redu zatem, menil, da gre za politično trgovino pred volitvami in da v svetu ni več prave pripravljenosti za delo v dobrobit vseh, je predlagal umik te točke iz dnevnega reda. Ob tem je predlagal, da se sestanejo vodje strank in se dogovorijo o nadaljnem delu v svetu. Sledilo je branje poslovnika in glasovanje. Svetniki so se z umikom točke strinjali. Županje predlagal tudi umik naslednje točke, vendar svetniki tega niso izglasovali. Po politično burni razpravi so izglasovali, da podjetje Keros lahko zgradi poslovni objekt ob Partizanski cesti, kar je bila vsebina obravnavane točke dnevnega reda. Precej pripomb so imeli svetniki tudi ob obravnavi Osnutka sporazuma o določitvi kriterijev in delitvi premoženja med Mestno občino Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Delo komisije, ki ga je pripravila, so ocenili kot dobro, bolj jih je motilo, da je lastnik večine občinsko pomembnih stavb, kjer so največkrat izpostavili Občinsko in nekdanjo Delavsko univerzo, Premogovnik Velenje. Menili so, da bi lahko stekli pogovori o morebitnem možnem brezplačnem prenosu te lastnine na občino Velenje, kar so utemeljavli tudi s tem, da je zaradi izkopavanja premoga škodo utrpela vsa dolina. Pripombe iz razprave bo komisija upoštevala pri pripravi Predloga odloka, saj so svetniki osnutek potrdili. bš 20. september je zato dan, ko v Mestni občini Velenje praznujemo občinski praznik. MESTNA OBČINA VELENJE 20. septembra leta 1959 je Velenje dobilo status mesta. Svečana prireditev in istočasna otvoritev novozgrajenega mesta sta bili izjemen dogodek, odraz dela in ustvarjalnosti občanov. Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ter jih vabimo, da se udeležijo prireditev v počastitev praznika. ISSN 0350-5561 (f.,^4 rr?«L-_K. Pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Spticapjgj™ MOBITEL TUDI V VELENJU! VLJUDNO VABLJENI V NAŠ DEMO CENTER NA STAREM TRGU 36 V VELENJU. ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU! DEMO CENTER Tel.: 063/852 - 890 mobitel SLOVENSKI OPERATER JSMVTT S C3S3M httpy/www. mobitel. si številka 36 četrtek, 19. septembra 1996 160 tolarjev 9770350556014 2 Ms as DOGODKI 19. septembra 1996 ZSSS s svojo listo na volitve? VELENJE, 16. september - Na sedežu Območne organizacije ZSSS Velenje je v ponedeljek potekal delovni pogovor sekretarke Območne organizacije Mire Videčnik s predstavniki in sekretaiji sindikatov dejavnosti Slovenije na območju. Spregovorili so o aktualnih sindikalnih vprašanjih na območju, predvsem o uresničevanju socialnega sporazuma (regres, kolektivna pogodba...), organizaciji izobraževanja in usposabljanja za sindikalne zaupnike ter člane svetov delavcev, ki bo potekalo od oktobra do decembra. Spregovorili pa so tudi o vprašanju - ali ZSSS s svojo listo na državne volitve. Na to vprašanje so včeraj (sreda, 18. septembra) iskali odgovor tudi na izredni seji sveta ZSSS. ■ mkp V Ravnah so v ustanovili Klub mladinskih delovnih brigad Velenje Mesto grajeno na temeljih prostovoljnega dela Iniciativni odbor za ustanovitev kluba mladinskih delovnih brigad in udeležencev drugih prostovoljnih delovnih akcij v obdobju od leta 1946 do 1990 je v sredo, 11. septembra, v Ravnah nad Šoštanjem, pripravil ustanovno skupščino. Klub so ustanovili brigadiiji, udeleženci prostovoljnega dela iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Poleg formalnosti in prijetnega druženja so se na ustanovni skupščini dogovorili za delo v bodoče. Izvolili so odbor in predstavnike kluba, ki bo v prihodnje koordiniral in povezoval delovanje. V ospred-nje so postavili željo, da bi se večkrat srečali, se spomnili časov, ki so bili naporni, vendar velikokrat tudi lepi in prijetni. Marsikatero prijateljstvo stakno na delovnih akcijah je živo še danes. Jože Povše, predsednik Območne organizacije Zveze združenj borcev Velenje, v okviru katere se je klub tudi ustanovil (tudi drugod po Sloveniji se ustanavljajo pod okriljem borčevskih organizacij) in Fadil Krupič, predsednik iniciativnega odbora sta povedala, daje bil že od vsega začetka odziv nad pričakovanji. "Pa to pravzaprav ne bi smelo biti čudno, saj je Velenje mesto, kije začelo vznikati na temeljih prostovoljnega dela in bilo prisotno ves čas njegove rasti. Klub ima že okoli 100 članov, najbrž pa jih bo še več." Udeleženci ustanovne skupščine so izrazili željo, da bi pri Muzeju novejše zgodovine en oddelek namenili tudi udarniškemu in prostovoljnemu delu. Tako bi pokazali tudi mlajšim, da se da včasih z dobro voljo narediti veliko, celo postavljati temelje tistemu, kar raste naprej. Članstvo v klubu je prostovoljna odločitev vsakega udeleženca posebej, podrobnejše infomacije pa lahko dobijo vsak ponedeljek, sredo ali petek med 9. in 11. uro na sedežu borčevske organizacije na Kopališki cesti 2 v Velenju, ali vsak delovni dan na sedežu Mestne občine Velenje, številka 856 -151, interna 246. ■ Milena Krstič ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Velenje Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Velenje čestita vsem Velenjčanom za občinski praznik. v Čestitke so namenjene tudi članicam in članom, simpatizerkam in simpatizerjem, volilkam in volilcem za sprejem Združene liste socialnih demokratov v Socialistično intrenacionalo. Luče ob Savinji ••••••••••••• Občinski proračun bo večji Lučki občinski svetniki so opravili prvo obravnavo rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Po novih merilih seje proračun s prvotnih 126 dvignil na 145 milijonov, z dodatnimi sredstvi za gradnjo ceste v Raduhi in za druge nujne zadeve pa naj bi bila končna številka za letos 180 milijonov tolarjev. Dokončno bo o rebalansu proračuna občinski svet sklepal na naslednji seji, ki bo še v septembru. V skrbi za lepše okolje in posebej za čistejši zrak so v Lučah že lani pričeli akcijo ogrevanja na plin, ki naj bi zamenjal kurjenje na trda goriva; ta so namreč Lučanom v neugodnih vremenskih razmerah povzročala veliko težav. Prvi del projekta v središču kraja, ki je bil tudi vzorčen, so lani uspešno izvedli, sedaj pa načrtujejo plinifikacijo celotnega kraja. Pripravljajo se temeljito, v ta odlok pa sodi tudi odlok o oskrbi s plinom, ki formalno ureja vse te zadeve. Odlok je občinski svet v prvi obravnavi že sprejel. ■ jp Nazarski gasilci in krajani so se zahtevne naloge lotili z vso potrebno vnemo Občina Nazarje ••••••••••••• Most in kanalizacija V občini Nazarje bodo v letošnjem letu opravili veliko dela, prav v tem tednu pa so se lotili novih dveh velikih projektov. Že v soboto so gasilci in krajani odstranili most preko Drete pod znamenitim samostanom. Most je bil povsem dotrajan, preozek in nevaren ob vsakem malo težjem prevozu. Novogradnja je zato več kot nujna, tudi zaradi dejstva, da most z Nazarjami in dolino povezuje okoliške zaselke, med njimi tudi krajane Dobrovelj. Občina Nazarje bo za most namenila 20 milijonov tolarjev lastnih sredstev, delavci celjskega cestnega podjetja so gradnjo pričeli že ta ponedeljek, sklenili naj bi jo v treh mesecih, gasilci in krajani pa so v soboto ob podiranju mosta preko Drete postavili še začasno brv. Druga zelo pomembna naloga, ki so jo v Nazarjah pričeli te dni, je nadaljnja gradnja kanalizacije. Delavci celjskega podjetja ta urejanje voda bodo zgradili kanalizacijski vod na Zadrečki cesti ob stanovanjskih blokih do osnovne šole, kar je zelo pomembno tudi zaradi načrtovane izgradnje popolne osemletke. Naložba je vredna okoli 125 milijonov tolarjev, iz državnega proračuna so zanjo namenili pičlih 3,6 milijona, v Nazarjah so jih pričakovali šest, okrog 2 milijona tolarjev bodo zagotovili s takso za obremenjevanje okolja, ostalo pa bo prispeval nazarski občinski proračun. ■ jp Gornji Grad Cesta in stanovanjska cona Trenutno največja naložba v gornjegrajski občinije gradnja dobrih štirih kilometrov ceste v Mačkin kot nad Novo Štifto, ki bo prebivalce na višinskih kmetijah resnično približala dolini in jim omogočila lepšo in zlasti varnejšo vožnjo. Ta ponedeljek so pričeli urejati spodnji ustroj, asfaltno prevleko pa bo cesta dobila konec tega meseca ali v začetku oktobra. V središču Zadrečke doline so edini daleč naokrog, ki bodo navzlic vsem zakonskim in drugim težavam že v bližnji bodočnosti zagotovili gradnjo stanovanjskih hiš. Dokumenti za stanovanjsko cono Tičjek so pripravljeni in v te dni so pričeli komunalno urejanje. Sem seveda sodi izgradnja asfaltirane ceste, napeljava vodovoda in elektrike ter ostalega, bodočim graditeljem pa bo na voljo 19 parcel. ■ jp Občinski svet Ljubno •••••••••••••••••• Priprave na 750-letnico kraja Poletni odmor res ni trajal predolgo, pa seje v tem času vendar nabralo veliko sprotnih in nujnih zadev, ki jih bodo ljubenski občinski svetniki na redni seji reševali danes, v četrtek. Dovolj obsežen dnevi red imajo za dolgotrajno sejo, ob številnih sprotnih zadevah pa kaže omeniti poročilo o delu odbora za pripravo referenduma in imenovanje občinske volilne komisije, stališče o denacionalizaciji premoženja agrarne skupnosti Ljubno, sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini in začetek priprav na praznovanje 750 - letnice Ljubnega, ki jo bodo slavili prihodnje leto. Sejo bodo pričeli ob 19. uri. ■. jp /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V cilju pospešene širitve elektronskega bančništva je v mesecu juliju 96 tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. zapeljala na "informacijsko avtocesto" - INTERNET, kjer nas lahko najdete na naslovu: http://www.lb-sbv.si. S to vključitvijo se je LB SB Velenje d.d. pridružila skupini največjih slovenskih bank, ki preko tega mednarodnega računalniškega omrežja predstavljajo svoje poslovanje in storitve. Vendar pa naša banka ni ostala samo pri predstavitvi, ampak je odšla korak naprej. Svojim komitentom namreč že omogočamo vpogled v dnevno ažurirano stanje na tekočih in žiro računih. KAKO LAHKO UPORABLJATE TE STORITVE? Za uporabo teh storitev potrebujete poleg ustrezne opreme (osebni računalnik z modemom) še: - interaktivni dostop v omrežje INTERNET (WWW) - Internet pregledovalnik Netscape Navigator 2.0. ali višjo različico - odobreno zahtevo za opravljanje storitev elektronskega bančništva in - identifikacijsko kartico, ki jo naročite s podpisom zahteve. Internet dostop vam omogočajo različni ponudniki Internet povezljivosti, pregledovalnik pa lahko dobite v Internetu s prenosom na vašračunalnik oziroma ga kupite pri pooblaščenih prodajalcih. Ko so izpolnjeni ti predpogoji, nam za izvajanje stontev elektronskega bančništva pošljite še ustrezno izpolnjeno in podpisano izjavo, na podlagi katere vam bodo poslane identifikacijske oznake in identifikacijska kartica. Veseli smo, da vam lahko kot prva slovenska banka ponudimo te storitve, še bolj pa bomo veseli, če boste tudi vi ponujeno z zadovoljstvom sprejeli. Celjski sejem tudi letos živahen Celje - 29. Mednarodni obrtni sejem, ki se je pričel prejšnji petek, je v prvih dveh dneh obiskalo kar 37.600 ljudi. Tudi letos so organizatorji pripravili vrsto spremljajočih dogodkov; v soboto so bile športne igre za obrtnike, veliko je strokovnih srečanj in posvetov. Vse sejemske dni v Informacijski pisarni OZS v dvorani A med 9. in 18. uro prikazujejo predstavitev OZS na Internetu, ki je zrasla iz obrtnega registra, zdaj pa postopoma na osnovi poslovnega registra in drugih dokumentov izdelujejo podrobnejše predstavitve. Do konca leta naj bi bile v slovensčšini izdelane vse strani, prihodnje leto, najverjetneje že do 30. MOS, pa bo poskrbljeno tudi za prevod v angleščino, tako da bo svetovna informacijska avtocesta resnično dvosmerna. ■ bš Mladi kiparji bodo oblikovali les Zavodnje - V organizaciji Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje bo jutri in v soboto v prostorih Osnovne šole v Zavodnjah potekala 23. mala Napotnikova likovna kiparska kolonija. Kot vsako leto bodo na njej poleg učencev višjih razredov osnovnih šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki sodelovali tudi študenti in dve gostujoči šoli. Oblikovali bodo les, tokrat lipo, vsako od 12 sodelujočih šol pa bo pri delu usmerjal mentor. V soboto ob 14. uri bodo pripravili zaključek kolonije, hkrati pa razstavo letos nastalih skulptur. Vabljeni na zaključno prireditev! ■ bš Romanja so spremenila smer Zadnje dni so se prometni tokovi pri nas malo spremenili. Tokrat za spremembo vse poti niso vodile v Ljubljano, ampak (tudi iz Ljubljane) v nekatera druga mesta. Najpomembnejšo "selitev" iz slovenske metropole je naredila vlada, kije odšla tokrat zasedat v Maribor. Seveda ne kar tako zaradi lepšega. Šli so se na lice mesta prepričat, če je ob Dravi res tako težko kot govorijo. Tokrat niso šli reševati samo Tama, čeprav so se (nekateripravijo, da malo "demagoško") v Maribor popeljali s Tamovim avtobusom. Vlada je, kot se za predvolilni čas pač spodobi, obljubila Mariboru nekaj pomoči. Se več kritičnih besed kot na seji vlade je bilo slišati v Mariboru naslednji dan, ko so se nezadovoljnim zborovalcem pridružili še liderji nekaterih strank. Tudi takih, ki pravijo, da predstavljajo slovensko pomlad. Ta bi Mariboru prišla kar prav. Iz Ljubljane so se podali na pot tudi člani državnozborske komisije za povojne poboje. Ti so se ustavili v Celju in si ogledali nekatera grobišča, predvsem zadnjega na Golovcu. Tudi tokrat so opozorili, da je treba ta dejanja čimbolj osvetliti, pa čepra v ne zato, da bi tiste, ki so dejanja zagrešili, res po tolikih letih postavili pred sodišče. Predvsem pa je treba zagotoviti, da bodo ostanke trupel dostojno shranili. Tudi treje vrste romanja so vodila in še vodijo v Celje. Vsaj v času mednarodnega obrtnega sejma je Celje središče Slovenije. Vsem to ni bilo vedno všeč in so to sejemsko prireditev hoteli speljati drugam, a je le ostala v mestu ob Savinji. In resnica je, da se vse ostale dni leta v Celju ne zbere toliko pomembnih politikov kot v kratkih dneh sejma. Letos, kot tudi ta sejemska prireditev za nekatere sodi v sklop predvolilnih opravil, je takih obiskovalcev še več. Če ne drugače, vsaj tako gredo med ljudi. In ljudi je na tem obrtnem sejmu res veliko. Ob takih pomembnih romanjih bi skoraj kar pozabili na tista manjša, pa vendarle vsakoletna. To so romanja iz mest na vas. H koreninam. Večina Slovencev ima namreč korenine na vasi, na kmetijah. In v jesenskem času se svojih korenin še posebno zavemo. Našim sorodnikom je pač treba pomagati spraviti ozimnico. Res je sicer, da navadno zamudimo tista opravila na njivah, nismo pa prepozni, da kaj naložimo v avtomobile ali nanje. Tisti meščani, ki so res tako hudo zasedeni, združijo vsa jesenska opravila na en dan. To je navadno tisti dan, ko že poka preša. Saj veste, ljudje na vasi nimajo veliko časa, pa jih tako ne gre preveč motiti. Mi smo pa meščansko uvidevni! ■ (k) Praznični pogovor z županom Mestne občine Velenje Srečko Mehom "Tisti, ki ne morejo pomagati, naj ne škodujejo n V spomin na 20. september leta 1959, ko je dobilo Velenje status mesta, praznuje odslej občina Velenje svoj praznik, ki bo še toliko slovesnejši, saj sije to mesto po petintridesetih letih pridobilo tudi status mestne občine. Seveda je bil razvoj mesta in celotne občine povezan z mnogimi težavami, uspehov pa je bilo še več. O vsem tem smo se pogovarjali z velenjskim županom Srečkom Mehom. Praznični čas je, zato začniva z uspehi, kateri so po vašem mnenju največji? SREČKO MEH: "Največji uspeh je bila gotovo pridobitev statusa Mestne občine in tako zagotovitev enakopravnejšega položaja s podobnimi mesti v republiki Sloveniji, s tem pa so se odprle določene možnosti tudi na področju regionalizacije. Mnoge regijsko organizirane službe že imajo sedež v Velenju. Pomembno se mi zdi tudi to, da dobro sodelujemo s sosednjimi občinami tako na področju komunalne oskrbe, pogojev šolanja... Vesel sem, da smo občine na osi Dravograd, Slovenj Gradec, Celje, Laško, spoznale, da je za gospodarstvo tega področja povezava nujno potrebna. Povedati moram tudi, da kljub težavam s premožensko bilanco, razprave tečejo dovolj konstruktivno in je med nami in med občinami Šoštanj in Šmartno ob Paki veliko strpnega sodelovanja, tako da vendarle uspešno rešujemo probleme." Z novo lokalno samoupravo je županom eno najos-novnješih vprašanj razreševanje komunalne oskrbe. SREČKO MEH: "Velenjčani smo na tem področju dobro preskrbljeni in to na prav vseh področjih komunalne porabe. Več problemov pa imamo pri zago-- tavljanju ustrezne organiziranosti komunalne dejavnosti. Vendar pa moram povedati, da smo danes tako daleč, da upravni odbor dela, da smo tik pred sprejemom sporazuma o preoblikovanju komunalnega podjetja v d.o.o., sprejeli pa smo tudi že premožensko in delitveno bilanco za to področje med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Upam, da bo z novim letom področje komunale povsem reorganizirano in da bomo oblikovali tudi komunalno direkcijo. Ob tem se mi zdi zelo pomembno tudi to, da smo izdelali projekcijo ravnanja z odpadki po letu 2000, ko nam poteče dovoljenje na sedanji deponiji, te probleme pa naj bi skupaj reševale občine Slovenj Gradec, Mislinja, Celje, Žalec, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Mi. Že v prihodnjem letu, pa bodo, če bo šlo vse po sreči, stekla tudi že dela na drugi stopnji biološke čistilne naprave." Vse tole velja bolj za mesto in njegove prebivalce, kaj pa krajani okoliških krajevnih skupnosti? SREČKO MEH: "Tudi na tem področju uspehov"ne manjka. Vesel sem, da v občini kmalu ne bo več zaselka, ki bi bil brez zdrave pitne vode. Tako smo v zadnjem času dogradili vodovod v Plešivcu in na Konovem, kmalu pa naj bi ga še na Paškem Kozjaku in Cirkovcah. Precej problemov pa je še potrebno razrešiti v Bevčah in v Vinski gori. Tu so že izdelani projekti in prepričan sem, da jih bomo skupaj z Vinskogorčani kmalu odpravili. Seveda pa je narejenega še veliko več. V Škalah smo dali v pogon plinovod, prav tako tudi na Konovem, kjer ga bodo skupaj z vodovodom svečano predali namenu ob občinskem prazniku. Tu pa je še mnogo posodobljenih cestnih odsekov, med največje pridobitve na tem področju pa vsekakor sodita cesti na Graško goro in Paški Kozjak. Vse to dokazuje, da smo veliko naredili na področju izenačevanja komunalenga standarda mesta in vasi." Velenje je v zadnjem letu eno samo veliko gradbišče. SREČKO MEH: "Vesel sem, da je tako in še zlasti, da postaja naše mesto zanimivo za investitorje. Še pred poldrugim letom so ostajale naše javne objave brez odziva. Naenkrat pa je interesentov, tako v sami občini kot od drugod, zelo veliko. Tako bomo še v letošnjem letu predali namenu nov poslovno trgovski center pri velenjski pošti, trgovski center nastaja tudi v Pesju, kjer je investitor podjetje Keros, pa v samem centru Velenja, na Titovem trgu, kjer bo poslovna stavba in stavba Afininga. V vseh teh nastajajočih objektih bo dovolj možnosti za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva. Ob tem naj povem tudi, da nam je uspelo usposobiti tudi industrijsko obrtno cono v Stari vasi, namenjeno predvsem obrtnikom in podjetnikom in da smo tu znali tudi prisluhniti začetnim težavam vseh investitorjev in jim omogočili odplačilo prispevka za stavbna zemljišča na obroke." Teh pa bi moralo biti še več oziroma bi jim morali omogočiti odplačevanje na daljše časovno obdobje." Kaj pa področje izobraževanja, športa, kulture..? SREČKO MEH:"Uspelo nam je nagraditi poslopje gimnazije, gradimo pa tudi telovalnico Centra srednjih šol in prizidek h Glasbeni šoli. Velik uspeh je tudi pričetek visokošolskega študija elektrotehniške usmeritve. Tega sem osebno še posebej vesel in mislim, da si zaslužita vodstvo Centra srednjih šol in pedagoški kader vse priznanje. Ponosni smo, da naši učenci in dijaki dosegajo nadpovprečne rezultate na tekmovanjih in maturi in skupaj z mnogimi športniki tako najbolje promovirajo Velenje. Tudi sicer vlagamo v občini Velenje veliko sredstev, da omogočimo našim predšolskim in šolskim otrokom nekatere nad-standardne programe. Osebno sem zelo zadovoljen, da odpiramo v teh dneh prostore Mladinskega centra v katerem bo, upam, zaživelo mnogo aktivnosti s katerimi bomo pritegnili mlade. Želim si, da bi pomen tega centra podprli tudi v mestnem svetu in ustanovili Javni zavod pod okriljem katerega naj bi aktivnosti tudi potekale. Uspehe dosegamo tudi na drugih področjih. Uspešno je zaživela založniška hiša Pozoj pod okriljem katere bo letos izšlo deset del, usposobljeni pa so tudi, da nudijo svoje usluge drugim. Razcvet dosegamo še na turističnem področju. Lani nam je uspelo doseči, med večjimi industrijskimi mesti v Sloveniji, prvo mesto, kar pomeni, da smo ohranili prijazno podobo. Pa tudi sicer kažejo analize, da smo zanimivi za obiskovalce, saj nas letno obišče kar 100.000 gostov. To moramo v bodoče bolj izkoristiti, saj imamo za to vse več možnosti tudi v nastajajočem Rekreacijsko turističnem centru Jezero, kjer naj bi v prihodnjem letu dogradili športno halo. Izkoristiti pa moramo še druge danosti, ki jih v tem okolju ni malo, predvsem pa razviti kmečni turizem. Celotno ponudbo bomo strnili v informacijsko turističnem centru, ki bo imel prostore v Rdeči dvorani, namenu pa ga bomo prav tako predali v počastitev občinskega praznika." V Velenju je še vedno veliko prebivalcev, ki nestrpno čakajo na stanovanja. Teh pa ni dovolj. SREČKO MEH: "Seveda nisem v celoti zadovoljen s stanovanjsko izgradnjo, pa vendar lahko rečem, da smo bili v zadnjih dveh letih na tem področju med najuspešnejšimi v Sloveniji. Skupaj z velenjskim premogovnikom nam je uspelo zgraditi 100 stanovanj. V kratkem bo vseljivih 24 stanovanj na Cesti talcev. Potreb pa je seveda še veliko več, tega se tudi zavedamo in bomo upoštevili pri oblikovanju naših sredjeročnih planov. Na žalost v tem trenutku v te namene nimamo razpoložljivih parcel." Mnoge občinske službe so prešle z reorganizacijo lokalne uprave pod republiško okrilje, del nalog pa vam je vseeno ostalo. SREČKO MEH: "Menim, da je država nepravično razdelila bivše občine in prenesla popolnoma organizirane službe pod svoje okrilje. Mnoge naloge so nam ostale in nekatere službe smo bili prisiljeni na novo oblikovati. Vendar po dveh letih uveljavitve nove lokalne uprave, še vedno nimamo v celoti organizirane uprave Mestne občine. Še huje kot to pa so nedorečene pristojnosti in razmerja med državno in lokalno upravo. Še posebej veliko je problemov na področju urejanja prostora." Največ kritik je usmerjenih v ureditev prometa v mestu Velenje. Mnogi opozarjajo, da bo nastal z odprtjem novega nakupovalnega centra pri velenjski pošti pravi kaos. SREČKO MEH:"Veliko analiz smo napravili in ugotovili, da bi bila gradnja obvoznice mimo Velenja nesmiselna. Kar osemdeset odstotkov prometa po Šaleški cesti je namreč lokalnega in ne tranzitnega. Z gradnjo obvoznice torej ne bi nič naredili. Res pa je, da imamo Velenjčani mnogo razvad, da se vozimo po nakupih, da se hočemo pripeljati povsod do vrat. Seveda nameravamo promet posodobiti, predvsem je treba urediti Šaleško cesto s sodobnimi semaforji in v celoti kot dvopasovni-co. To skušamo že nekaj časa vendar nam zaenkrat še ni uspelo odkupiti zemljišča pred križiščem na Gorico. Načrtov na tem področju pa je še veliko. Med drugim bi radi še letos dogradili Kidričevo do Aškerčeve ceste. Upam, da nam bo vreme naklonjeno. Naj ob tem povem, da imamo s tovrstnimi deli veliko problemov, zaradi denacionalizacijskih postopkov pa tudi sicer s pridobitvijo potrebnih soglasij." Veliko razprav je tudi o morebitnem ponovnem odprtju Prešernove ceste. Vi ste menda proti. SREČKO MEH: "Mislim, da bi morali slediti željam občanov. Odprtje te ceste bi sicer rešilo prometne zagate med Kidričevo cesto in Cesto talcev, vendar mislim, da bi eno pešcono v mestu morali ohraniti. Zaenkrat odprtja ne načrtujemo, še posebej, ker načrtujemo oživitev mestnega jedra, še zlasti Cankarjeve, tudi v poznih nočnih urah, saj tu hrup ne moti veliko stanovalcev." Kako pa je z uveljavitvijo modrih con na parkiriščih v centru mesta? SREČKO MEH: "Uvedli jih bomo takoj, ko bomo uredili parkirišča in dostope do njih. Upam, da bo to še letos. Vse pa je odvisno od pravočasne pridobitve potrebnih soglasij." Ob izgradnji nakupovalnega centra pri velenjski pošti so se pojavila mnoga vprašanja, tudi nekateri arhitekti z njegovo podobo niso zadovoljni. SREČKO MEH: "Mnenj je najbrž toliko kot arhitektov. Objet gradimo na osnovi veljavnega prostorskega dokumenta, v izgradnjo pa smo ga oddali na osnovi javnega razpisa. Osebno sem vesel, da je toliko investitorjev, ki jih ta lokacija zanima in da smo s tem odprli možnost za razvoj podjetništva. Obenem pa pomeni to tudi presktrukturiranje velenjskega gospodarstva v katerem ni bila doslej trgovina zastopana niti z desetimi odstotki." Obstoječi velenjski trgovci niso vašega mnenja. Menijo namreč, da bodo s tem trgovske zmogljivosti Velenja močno predimenzionirane. Očitki letijo tudi na vas osebno, češ, da ste njihovo več desetletno delo v Šaleški dolini kronali s klojuto. SREČKO MEH: "V nobenem primeru ne gre za obračun s trgovci. Se pa rad spominjam časov, ko so ljudje hodili od drugod kupovat v Velenje. Rad bi, da bi se vrnili." Trenutno najbolj vroče polemike pa so ob vprašanju nova cerkev v Velenju da ali ne. Na vas osebno pa leti očitek, zakaj ste odlagali poldrugo leto, da ste to temo uvrstili na dnevni red zasedanja sveta? SREČKO MEH: "Jaz te teme nisem uvrstil na dnevni red, ampak je to storil Tone Lovrec, torej velenjska krščanska demokracija. Sem pa opozoril na to, da je z gradnjo sakralnega objekta v Velenju veliko odprtih dilem, saj zakonske osnove zanjo ni. Osebno ne razumem, zakaj bi morali o tej gradnji toliko govoriti, saj je mestni svet, kot demokratično izvoljen organ in pristojen za odločitve na tem področju odločil, da se na tem področju sakralni objekt ne more graditi. Potrebne so spremembe srednjeročnega plana k čemur pa smo s sklepom na torkovem zasedanju sveta že pristopili." O komunali sva uvodoma že govorila. Predvsem o uspehih. Pa vendar je v zadnjem času tudi veliko odprtih vprašanj, tudi sum na ponarejanje bilance. SREČKO MEH: "To vprašanje bi morali zastaviti tistim, ki so govorice sprožili. Če pa se meni osebno pripisuje krivda za neurejene razmere na komunalnem področju, potem upam, da se mi tudi za to, da je oskrba z vodo in toplovodom dobra in tudi, da ravnamo z odpadki kot je potrebno. Preprosto je stanje danes na področju komunalnega podjetja težko predvsem zato, govorim pa izključno o odločanju in izvajanju programov, ki niso vezani na neposredno oskrbo prebivalcev, ker potrebujemo soglasje vseh treh občin in vseh treh občinskih svetov, če želimo izpeljati strukturne spremembe. Te strukturne spremembe skušamo urediti že celi dve leti in želim, da bomo to izvedli tudi v letošnjem letu." Veliko nesoglasijje bilo v svetu ob nameravanem oblikovanju javnega zavoda Mladinski center, katerega prostori so že zgrajeni in jih boste predali namenu ob občinskem prazniku. Zakaj je pravzaprav ta gradnja prehitevala ustanavljanje javnega zavoda? SREČKO MEH: "V proračunu imamo zapisano postavko "Investicija v izgradnjo Mladinskega centra, torej je občinski svet odločitev o njegovem oblikovanju sprejel, četudi se nekateri danes sprenevedajo. Vzporedno z izgradnjo je nastajala programska shema, določali smo nosilce programov in izoblikovali predlog organizacijske oblike. Pri vsem tem je najbolj žalostno, da mislim, da tu sploh ne gre za vsebinsko nasprotovanje, ampak je vse skupaj politično obarvano. Žal mi je, da je tako, da bodo spet prizadeti mladi, ki jim Mladinski center v Velenju obljubljamo že dve desetletji. Na očitke pa bom odgovoril z mislijo enega mojih sodelavcev: "Če bi kdorkoli rad delal z otroki in mladino, je le teh za vse dovolj. Pomembno je, da jih odtegnemo cesti, da preprečimo negativne vplive in jim zagotovimo za delo normalne pogoje." Menda ste nekoč dejali, kot delegat v takratni skupščini, da oblast, ki ni sposobna urediti Titovega trga, ni oblast. SREČKO MEH: "Mislim, da nismo oblast, ampak smo dobili mandat, da skušamo v Mestni občini Velenje opraviti naloge, kijih lokalna skupnost mora. S Titovim trgom, katerega problematike se zelo dobro zavedam, pa je veliko odprtih vprašanj. Eno je vsekakor finančno, drugo pa so denacionalizacijski postopki, ki bodo morali biti zaključeni, predno bomo lahko karkoli naredili v tej smeri." Bližajo se volitve v državni zior. Sliši se, da boste kandidirali za poslanca. SREČKO MEH: "Sem kandidat, od moje stranke pa je odvisno ali bom potrjen. Pri tem bo seveda upoštevano mnjenje stranke in moje osebno mnenje ali je smiselneje zastopati interese Velenja v državnem zboru ali pa do konca izpeljati začrtane naloge v lokalni skupnosti." Pa vaše želje ob občinskem prazniku! SREČKO MEH: "Želim si, da bi živeli v Mestni občini Velenje prebivalci drug z drugim z roko v roki. Da bi ohranili medsebojno spoštovanje in razumevanje, otrokom pa zagotovili lepo otroštvo in perspektivno prihodnost. Želim, da bi se imeli vsi možnost izobraževati, tudi na visokošolski stopnji. Seveda bi rad, da bi čimprej sklenili delitveno bilanco med novonastalimi občanami in začeli potem ločeno delati in se s sosedi tudi lažje dogovarjati za skupne aktivnosti. Predvsem pa si želim, da tisti, ki ne morejo pomagati, ne bi škodovali." Mira Zakošek Predvolilni usmeritvi Našega časa in radia Velenje Začenja se predvolilni čas in seveda bomo tudi mi v tedniku Naš čas in na Radiu Velenje spremljali dogajanja pred našimi novembrskimi državnozborskimi volitvami.To bomo skušali narediti kar najbolj profesionalno in skladno z novinarskimi načeli, brez kakršnegakoli pristranskega poročanja in komentiranja. Ker ne nameravamo dajati prednosti nobeni od političnih opcij je seveda razumljivo tudi to, da za nobeno stranko prostor v časopisu ali na radiju ni vnaprej rezerviran. Vsaka od strank bo pač morala s svojo pronicilj ivostjo in lastnimi, za širšo skupnost tehtnimi pobudami, priti do novinarskih strani. Mi pa se bomo potrudili, da bodo različne opcije kar najbolj uravnoteženo predstavljene, pri čemer si seveda jemljemo pravico, da bomo o prostoru, ki ga namenjamo volitvam, odločali povsem samostojno. Prav tako bomo skrbno pretehtali vsa pisma bralcev in izločili tista, v katerih bo šlo za strankarsko propagando (zanjo bo prostor posebej določen) in blatenja drugih strank ali političnih tekmecev. Objavljali bomo le tekste podpisane s polnim imenom in priimkom in telefonskim naslovom, na katerem je možno preveriti istovetnost pošiljatelja. Za širšo predstavitev strank in kandidatov bomo namenili poseben prostor v časopisu in čas na radiu, ki ga bo možno zakupiti po posebni (nižji) ceni. Sicer pa bomo vsa predvolilna sporočila in oglase objavljali pod enakimi pogoji kot druge oglase. Ne bomo objavljali oglasov, ki bodo spodbujali k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilju in vojni. Vse objave bomo razvrščali tako, kot bodo prispele. Izjema bodo le oglasi pri katerih bo naročnik plačal dodatek za datum objave in stran oziroma čas oddajanja. Oglase, katerih naročnik je stranka ali samostojni kandidat, je potrebno plačati dva dni pred objavo. Strankam, ki niso poravnale svojih obveznosti od prejšnjih volitev ali drugih objav, bomo objavili oglase šele po plačilu dolga, povečanega za zamudne obresti. ■ Uredništvi Našega časa in radia Velenje Počitnice v očeh Mladinskega in Študentskega servisa Dolgega čakanja na zaslužek ni več Čeprav je september za mnoge študente še počitniški mesec, se z njim poslavlja poletje in hkrati končuje glavna sezona na servisih, ki posredujejo delo dijakom in študentom. Skupna ugotovitev na obeh servisih je, da je bilo poletje uspešno tako za njih kot za tiste, ki so si želeli delati. Zal pa dela za vse take spet ni bilo na voljo. Študentski servis - več kot 2 tisoč aktivnih članov Na velenjski enoti mariborskega Študentskega servisa je gneča tudi v septembru še velika. Eni prinašajo izpolnjene napotnice, nemalo je tistih, ki po te šele prihajajo, saj je ponujenih del še vedno kar precej. V lanskem šolskem letu so tako izdali kar 7185 napotnic. Potem pa so prišle letošnje počitnice. O teh nam je vodja izpostave Suzana Žula povedala: "Počitnice so bile letos zelo plodne. Aktivnih je bilo ogromno študentov, študentk, dijakov in dijakinj, saj jih je preko nas od 20. junija pa do zad- ISO 9002 Gorenje Servisu Organiziranost po svetovnih merilih Gorenje Servis je v začetku septembra prejel cerifikat ISO 9002 ter tako tudi mednarodno potrdil svojo uspešno organiziranost. Kot pravi direktor Gorenja Servis Todor Dmitrovič je ta pridobitev še toliko bolj pomembna, ker je sedaj v Gorenju mednarodno verificiran celoten proces od proizvodnje, razvoja do postproda-jnih funkcij. Certifikat ISO 9001 je Gorenje GA prejelo letos poleti, certifikat ISO 9002, ki ga je prejel Gorenje Servis pa pridobijo storitvene dejavnosti. Tokrat je bil podeljen za servisiranje, montažo, veleprodajo in maloprodajo gospodinjskih aparatov, elektronike in kabelskih sistemov .Pridobitev certifikata seveda ni enostaven postopek, zahteva veliko časa in finančnih sredstev. Firme, ki se lotijo takšnega projekta poleg tega v glavnem ocenjujejo, da že sedaj uresničujejo velik del tistega kar zahtevajo mednarodni standardi.Todor Dmitrovič ugotavlja, da je ISO 9002 tudi velika garancija za potrošnike, da delajo s firmo, ki jim bo zagotovlja kar najbolj pošteno in kakovostno storitev, saj so sedaj vsi postopki dela natačno določeni, v elaboratih in praksi opredeljene tudi zelo drobne podrobnosti in natačno dogovorjene odgovornosti. Skratka sodelovanje z Todor Dmitrovič: Pridobitev certifikata ISO 9002 pomeni potrditev kakovosti naših storitev Gorenjem kot celoto ali Gorenje Servisom, kot njegovim delom omogoča potrošniku pridobitev enakih ugodnosti kot jih nudijo podobna podjetja v razvitejših državah M.bz Katica Jagarinec njega dne avgusta delalo kar 2685. Povpraševanja so bila različna; dosti za proizvodna dela, za dela v administraciji, s tem, da je treba pošteno povedati, da v času poletnih počitnic ponudba malo upade ravno zaradi tega, ker je precej del dogovorjenih že vnaprej po vezah in poznanstvih. Na splošno pa je ponudb od januarja do sedaj bilo na študentskem servisu veliko, več kot 500." Izvedeli smo še, da so v času izven sezone urne postavke od 350 do 1000 in več tolarjev. V času poletja, ko marsikatero podjetje dela uslugo pri njih zaposlenim staršem, so tudi nižje. "Menim, da je-včasih boljše delati za 250 tolarjev na uro kot nič ne delati, saj je tudi izkušnja nekaj vredna," je k temu dodala Suzana. Razveseljivo je tudi, da podjetja za razliko od preteklih let sedaj prej najdejo denar za plačilo dela dijakom in študentom, na Študentskem servisu pa jim zaslužek tudi akontirajo v višini 25% od zaslužka. Na Mladinskem servisu največ fizičnih del Na Mladinskem servisu Velenje so v letošnjem letu, do 31. avgusta, izdali preko 5300 napšotnic za delo. Kitica Jagarinec, naša sogovornica, je izračunala, da so študenti in dijaki največkrat opravljali težka fizična dela (kar 43%), sledi- Suzana Zula jo taka, ki zahtevajo določeno predizobrazbo (13%), administrativna (12%), točno določeno predizobrazbo kot je šivanje, kopališki mojster (10%)... Nam je o počitniškem času povedala: "Letošnje počitniško delo je bilo zelo uspešno. V mesecu juliju in avgustu smo izdali približno dva tisoč napotnic. Tudi letos so si dijaki in študenti večinoma sami uredili delo med počitnicami, največ jih je delalo na Rudniku in v Gorenju. Zelo veliko je bilo tudi del v strežbi, kakšne pomoči, težka fizična dela, selitve... Povpraševanje v poletnih mesecih je bilo veliko večje kot ponudba. Prijav smo imeli okoli 200, s tem, da žal nismo mogli vsem zagotoviti dela. Nekateri so ostali doma. Sicer pa celotno leto lahko ocenim kot zelo uspešno." Ibdi na Mladinskem servisu so poskrbeli, da na zaslužek ni bilo treba dolgo čakati. Odvisno od dnevnih prilivov sredstev so zaslužke izplačali marsikomu predčasno, torej so denar založili. V večini primerov je šlo za celotne zneske. Povpraševanje po delavcih je septembra še veliko. Večinoma iščejo pomočnike pri zidarskih delih, pomoč v knjigarnicah in strežbi. Najnižja urna postavka je 350 tolarjev, v poovprečju okoli 400 tolarjev. Najvišja pa ni določena. ■ bs FINANČNO UPRAVLJANJE IN INVESTICIJSKI IZRAČUNI V TEORIJI IN PRAKSI Finančno upravljanje z gotovino Piše: mag. Josip Racan, dipl. oec Tehnica Rentabilnost (prinaša dobiček) del dobička se transformira v gotovino Likvidnost (sposobnost poravnati obveznosti) Bilanciranje za pokritje obveznosti Učinkovito upravljanje z gotovino pomeni nenehno (permanetno) bilanciranje med rentabilnostjo in likvidnostjo, kar je osnovni princip (pravilo) finančne politike subjektov. Pri bilanciranju je treba določiti in ohranjevati optimalni saldo gotovine v svakem času. Vsak suficit (višek) gotovine, ki je nad nujno potrebno mejo, vpliva na zmanjševanje rentabilnosti. Ohranjanje gotovine pomeni, da gotovina zadržuje dalj časa svoje bistvene lastnosti, oz. značilnosti. V statičnem smislu besede, gotovina sama po sebi ne prinaša nobenih donosov. Obratno je v dinamičnem smislu, v odvisnosti od ponujenih priložnosti na trgu kapitala, kjer obstaja večji man-everski prostor da gotovina prinaša donos, ki je nujno potreben za pokritje obveznosti. Višek gotovine omogoča podjetju večjo svobodo pokritja obveznosti, ne glede ali so pričakovana ali pa nepričakovana, s tem pa se zmanjšuje riziko nelikvidnosti oz. tehnične insolventnosti. Tehnična insolventnost pomeni za podjetje, da ni sposobno poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja. Po drugi strani, vsak deficit denarnih sredstev v razmerju na nujne potrebe direktno onemogoča likvidnost podjetja. Kljub temu obstaja možnost začasnega povečevanja rentabilnosti podjetja. Predpogoj za uspešno ravnovesje rentabilnosti in likvidnosti je predvidevanje možnih odstopanj med prilivom (prihodki) in odlivom (odhodki) denarnih sredstev za bodoče (načrtovano) obdobje. Osnovno orodje, ki se uporablja v podjetij je načrtovanje gotovine oz. denarnih tokov. Uspešnost bilanciranja med rentabilnostjo in likvidnostjo v podjetij je odvisna od maneverskega prostora oz. izbire racionalne dispozicije gotovine. potrebe oo gotovini Predvsem se misli na možnost pokritja vseh deficitov (neto-odlivov) gotovine iz ustreznih, kot tudi možnost rentabilnega plasmaja vseh suficitov (viškov) gotovine za tekoče poslovne potrebe. Ti plasmaji se lahko vlagajo v kratkoročne vrednostne papirje, za razliko od gotovine na računih pri bankah ali blagajni, ki pač ne prinašajo nobenih fiksnih (stalnih) donosov, hkrati se v primeru potrebe hitro konvertirajo (spremenijo) v gotovino, kar je v skladu zahtevi z zavarovanjem likvidnosti in zahteva po maksimiziranju rentabilnosti. Določitev in ohranjanje minimalnega salda gotovine, ki je nenehno potrebno za opravljanje tekoče poslovne aktivnosti podjetja, predstavljata eno od pomembnih in najbolj zapletenih problemov finančnega upravljanja. Analitično proučevanje in reševanje tega problema je vezano na poznavanje relevantnih stroškov, ki nastopajo v zvezi z gotovino. Ti stroski so: (1) stroški ohranjanja gotovine; (2) stroški primanjkljaja in (3) stroški transakcij gotovine. Stroški ohranjevanja gotovine predstavljajo oportunitetne stroške, ki so kalkulativno, enaki zgubljenim donosov, ki bi se lahko ustvarjali pri vlaganjih gotovine na trgu kapitala ali odplačevanju dolga, ki ima fiksno ceno glede na dogovorjeno obrestno mero. Oportunitetni stroški so oportu-nitetni, ker so koristni pri določeni poslovni aktivnosti ali naložbi. Še bolj so prilagodljivi glede namena aktivnosti ali pa naložbe. Stroški primanjkljaja gotovine so rezultat zapravljenih oz. neizkoriščenih kasa-skontov ali ostalih bonifikacij, ki jih omogočajo dobavitelji, kot pa tudi rezultat zapravljene priložnosti zaradi poslabšane kreditne bonitete podjetja. Stroški transakcij gotovine predstavljajo realne stroške, ki se nanašajo na administrativne, manipulativne stroške in provizije, ki nastajajo pri nabavi gotovine oz. njenega transfera v depozite in vrednostne papirje, in v primeru transfera v nasprotni smeri. Finančna metoda predstavlja minimalni saldo gotovine, ki mora biti enak povprečnemu letnemu saldu, ki je potreben za opravljanje tekoče poslovne aktivnosti. Pri tem se uporabljajo dva naslednja izraza: Skupni letni odlivi gotovine Povprečni saldo gotovine Koeficient obračenja gotovine Povprečni saldo gotovine = Skupni letni odlivi gotovine Koeficient obračanja gotovine Koeficient obračanja gotovine je zelo pomembna determinanta minimalnega oz. povprečnega salda gotovine. Koeficient obračanja izraža razmerje med porabljenimi in vloženimi sredstvi. Dobljena vrednost je povprečni čas trajanja koeficienta obračanja. Zaradi tega so ta dva izraza oz. pojma komplementarna. Koeficient obračanja je komplementaren (množica, ki sestavlja z drugo množico celoto) z gotovinskimi ciklusi podjetja glede na hitrost obračanja tekom enega poslovnega leta. Gotovinski ciklus ali povprečni čas trajanja koeficienta obračanja se načelno definira, kot število dni v letu od časa izdaje gotovine za nabavljanje surovine in materiala do časa prenosa gotovine na ime plačil prihodkov iz .prodaje gotovih proizvodov, ki realno vsebujeta nabavno vrednost surovin in materialov. Koeficient obračanja gotovine se dobi, če se število dni v letu podeli s povprečnim trajanjem enega obračanja. Če želimo skrajšati čas obračanja gotovine oz. zvišati koeficient obračanja se doseže cilj, pri katerem poslovanje poteka pri sorazmerno majhnemu saldu gotovine. Pri tem pa je treba paziti da saldo gotovine ne pade pod optimalno oz. minimalno potrebno raven, da ne bi ogrožali tekočo likvidnost podjetja. V domeni finačnega upravljanja se uporabljajo ustrezne strategije (način za doseg cilja) za povprečno skrajšanje časa obračanja gotovine oz povečevanja koeficienta obračanja zaradi zmanjševanja salda in skupnih stroškov gotovine. Vzamimo prvi primer: Naj bo odliv finančnih sredstev 200 SIT in naj bo na razpolagi povprečni saldo gotovine 150 SIT. Koeficient je 1.33. V drugem primeru, naj bo odliv finančnih sredstev 200 SIT in naj bo povprečni saldo gotovine 100 SIT. Koeficient je 2. Kaj nam povejo koeficienti; bolj večji koeficient pomeni krajši čas obračanja gotovine po eni strani, po drugi strani, pomeni da je del gotovine predčasno koristno uporabljen. Predpostavimo, da smo se odločili za oportunitetni strošek. Implicitno, večji koeficient zahteva nenehno tudi večjo frekvenco obračanja salda gotovine. Posamezno in v kombinaciji se uporabljajo sledeče strategije: (1) v mejah možnosti, daljši čas izplačevanja kratkoročnih obveznosti; (2) povečevanje učinkovitosti uporabe skupnih in posameznih zalog in (3) skrajševanje časovnih izplačil terjatev do kupcev. To lahko ponazorimo preprosto z matematičnimi relacijami: ko >> t z o Te << t iskanje optimalne oz. možne rešitve kjer KO pomeni koeficient obračanja, t je čas izplačil, z pomeni zaloge, Te so terjatve. Med temi strateškimi relacijami, podjetnik nenehno išče možne (optimalne) rešitve zaradi ohranjanja in jačanja notranje moči podjetja. To je imperativ sedanjega časa, ki ga pogojuje notranjost podjetja in trg s svojimi zakoni, da se poiščejo najboljše kombinacije oz. možne rešitve za uspešno vodenje podjetja. 20 let organiziranega delovanja obrtnikov v Šaleški dolini "Sedanjost/ stkana v preteklosti, je porok prihodnosti" Pred dvajsetimi leti so obrtniki iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki začeli organizirano delovati v svoji stanovski organizaciji. Takrat je bilo to Združenje obrtnikov občine Velenje, danes, po številnih spremembah, med njimi tudi države in občin, pa delujejo v Območni obrtni zbornici Velenje. Jubilej bo za njih praznik, zato so pripravili številne zanimive dogodke. Franc Novak je predsednik izvršilnega odbora OOZ Velenje, že dolgo vrsto let pa tudi obrtnik. Zato ta stan dobro pozna, lahko pa povleče tudi primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo. "20 let uspešnega delovanja OOZ Velenje je res dolga doba. Pogojev, v katerih so se združevali naši predhodniki, z današnjimi ne moremo primerjati. V tistem času, ko se je nekaj zanesenjakov odločilo, da bodo ustanovili Obrtno zbornico Velenje, je bilo to hrabro dejanje. Čutili so, da bodo združeni močnejši, da bodo lažje premagovali vse ovire, ki so jim jih takratna zakonodaja in pogoji poslovanja postavljali na pot. Ovir je bilo mnogo, vendar so šli naprej; številčno in po obsegu poslovanja." Danes je obrtnikov, združenih v Območni obrtni zbornici Velenje, okoli 1000. Ekonomsko so močni, kar se kaže v letni realizaciji okoli 100 milijonov mark ustreznega dobička, ki naj bi v tem okolju znašal okoli 20 milijonov mark. Zato je Franc Novak zaključil: "Položaj obrtnika danes je gotovo boljši, kot je bil pred nekaj leti. Status obrtnika danes opredeljuje Obrtni zakon, pravno pa zakon o gospodarskih družbah. S tem so pogoji poslovanja in statusa določeni. Res pa je, da se tudi danes obrtništvo srečuje s težavami. Želeli bi si, da se zakoni v življenju hitreje uresničujejo, da bi na občinskem nivoju hitreje uveljavljali svoje interese. V občinah naj bi opredelili razvojne usmeritve za drobno gospodarstvo in v okviru tega tudi za obrtništvo. Želimo, da bi hitreje urejevali probleme prostora, več sredstev za razvoj obrtništva in malega gospodarstva, čisto vsakdanji problemi pa so velika nedisciplina pri plačevanju naših faktur." Naša druga sogovornica je Ivanka Malus, ki je leto dni predsednica skupščine OOZ Velenje, članica te organizacije vseh 20 let, obrtnica pa že dlje. Ob jubileju je strnila svoje razmišljanje takole: "V letu 1976 je bila uresničena dolgoletna želja obrtnikov na področju občine Velenje, da ustanovijo svojo stanovsko organizacijo. Osnovne naloge so bile v povezovanju obrtnikov, dajanju strokovne pomoči na področju poslovnega in finančnega dela obrtnikov, krepitvi strokovne solidarnosti, skupnemu nastopanju na trgu ter na gospodarskih prireditvah in sodelovanju s podobnimi organizacijami v Franc Novak državi. Skozi leta smo si uredili tudi svoj Dom obrtnikov v Velenju, ves čas smo sami financirali delovanje. V letu 1995 smo ustanovili na osnovi sedaj veljavnega obrtnega zakona Območno obrtno zbornico Velenje. Ta organizacija, kot pravna naslednica vseh dosedanjih oblik, s svojimi člani praznuje 20-letnico. Danes je to samostojna, strokovno poslovna in nestrankarska organizacija, ki Ivanka Malus deluje na območju vseh treh občin. Za ves dosedanji razvoj ter zato, da bo razvoj v obrti še vedno gonilna sila, je bila potrebna kvalitetna organiziranost obrtništva, ki je v svojem razvoju doživljala vzpone in padce. Vendar pa je bila trdoživa, zato je zraščenost obrtnikov v stanovsko organizacijo tudi tako močna." Zato je njihov slogan, ki smo ga zapisali v naslovu, še kako na mestu! ■ Bojana Špegel Program prireditev ob obeležitvi dvajsetletnice OOZ Velenje bo res pester. Jutri ob 11. uri bodo v avli Mestne občine Velenje otvo-rili "Razstavo lepih obrti", ki jo namenjajo "Duši in očem, ki rade vidijo lepo!" Predstavili se bodo številni člani te organizacije, ki se ukvajajo z umetno obrtjo; Igor Bahor, Viktorija Meh, ESO Viva, Andrej Jevšenak, Stanislav Koradej, Vladislav Krajnc, Barbara Pergovnik, Zora in Zdravko Šrame, Gojko Šerbec in Srečko Švajgl. Razstava bo pozneje prestavljena v Šoštanj (27. septembra ob 18.00 uri) in Šmartno ob Paki. V ponedeljek ob 10.00 uri bo v Vili Široko potekala okrogla miza na temo: Razvoj in organiziranje izobraževanja za obrtne poklice. V sredo ob 10.00 uri bodo v Domu obrtnikov Velenje predstavili poslovni register in vključevanje v Internet. Obiskali smo Veterinarsko postajo Šoštanj Bolezni živali drugačne kot danes bile pred leti Veterinarska postaja Šoštanj je organizirana v sklopu Veterinarskega zavoda Celje in deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Dežurni veterinar je vedno dosegljiv, v ambulanti pa delo teče od 7. do 14. ure, če je potrebno tudi dlje. Popoldne in ponoči je za nujne zadeve na terenu organizirano dežurstvo, male živali pa "prihajajo" v ambulanto. Tudi kurativna in preventivna dejavnost pri velikih živalih poteka na terenu, ker ambulante za te živali nimajo. V sklop njihovega dela pa sodi tudi umetno osemenjevanje govejih plemenic. V te tri pomembne segmente je usmerjeno delo Veterinarske postaje Šoštanj. Z ekotičnimi živalmi, predvsem mislimo pri tem na plazilce, se vsaj zaenkrat ne ukvarjajo, čeprav se z njimi že ponašajo tudi posamezniki v Šaleški dolini. "Izkušenj z eksotičnimi živalmi nimamo. Če je kaj posebnega, potem koga zaprosimo za pomoč oziroma napotimo stranko k specialistu za to področje. Se pa pojavlja vedno kaj novega. Reči moram, da smo tukaj imeli že tudi panterje, razne eksotične papige, ki si jih videl prvič v življenju in se včasih res sprašuješ, kaj narediti, ker to ni področje, ki ga obvladamo," pravi dr. veter. med. Ivo Zagožen, direktor Veterinarske postaje Šoštanj, ki je na vprašanje, če bi sam imel doma recimo kačo, odgovoril, da bi se zadnjo težko odločil, čeprav se jih ne boji. "Je pa to svobodna odločitev vsakega posameznika. Če kdo želi imeti kačo, naj jo ima, vendar naj skrbi, da s tem ne bo vznemirjal okolice." Zdaj so na veterinarski postaji Šoštanj v reorganizaciji, zakon je predpisal novo organiziranost in še letos, do konca leta, bo postaja Veterina d.o.o. Šoštanj, kar pomeni, da se pri-vatizira in bo organizirana kot družba z omejeno odgovornos- Na Veterinarski postaji v Šoštanju opravljajo tudi posege na malih živalih. Veterinar operira muco. w Dr. veter. med. Ivo Zagožen: "Tudi bolezni se spremnija-jo. Včasih je šlo za poškodbe in zajedalce, zdaj so v ospredju presnovne in deficitarne bolezni. Tu je svoje naredila ekonomika." tjo z družbeniki, ki so vlagali in vložili denar ali odkupili deleže v postaji. Pokrivajo vse tri nove občine na tem področju (Šoštanj, Velenje, Šmartno ob Paki). Zaposleni so trije veterinarji, veterinarski tehnik in pomoč v administraciji. "Pred leti nas je bilo več, vendar srno po reorganizaciji veterinarske službe nekatere dejavnosti izgubili, recimo veterinarsko-sanitarni nadzor v mesnicah in predelavah, zato je tega dela manj, vendar je drugega veliko in razmišljamo o širitvi," pravi Ivo Zagožen dr. veter. med. Tudi na tem območju je veliko zapuščenih živali, predvsem psov. Zgodi se, da ljudje na postajo pripeljejo kakšnega zapuščenega psa ali pridejo in se pritožujejo zaradi težav, ki jih imajo kot sosedje zaradi živali, za katere ljudje ne skrbijo dovolj dobro. "Menim, da bi vsak, ki se odloči za žival, moral biti toliko odgovoren, da bo zanjo potem tudi skrbel. Tako bi bilo tudi manj obolelih živali, ki predstavljajo določen vir nevarnosti za zdravje ljudi, saj prenašajo določene bolezeni. Pri rejcih velikih živali pa so problemi drugačni. TU je prisotna ekonomika in intenzivna proizvodnja. Področje, ki ga pokrivamo, sodi med najbolj intenzivna področja v govedoreji v Sloveniji. Razumljivo je, da rejci skušajo od živali iztržiti čim več, kar pa prinaša določene probleme. Pojavljajo se vedno nove bolezni. V primerjavi s 15 ali 20 leti nazaj se je vrsta bolezni pri velikih živalih bistveno spremenila. Včasih smo se pri njih ukvarjali s poškodbami in zajedalci, zdaj so na prvem mestu presnovne in deficitarne bolezni ter razne intoksikacije s prehrano," ugotavlja dr. Ivo Zagožen. ■ Milena Krstič - Planine 20. september - praznik občine Velenje PRIREDITVE V POČASTITEV PRAZNIKA 19. SEPTEMBRA 1996 Ob 17. uri v hotelu Barbara - Domu velenjskih rudarjev v Fiesi Premogovnik Velenje ODPRTJE BAZENA Ob 18. uri v Rdeči dvorani OTVORITEV PROSTOROV MLADINSKEGA CENTRA VELENJE 20. SEPTEMBRA 1996 Ob 10. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA VODNIKA Ob 11. uri v avli upravne zgradbe Mestne občine Velenje Območna obrtna zbornica Velenje OTVORITEV RAZSTAVE LEPE OBRTI Od 13. do 18. ure v prostorih Mladinskega centra Velenje Ljubljanska banka Velenje PREDSTAVITEV SISTEMA INTERNET ZA UPORABNIKE Od 16.30 do 17. ure na Cankarjevi cesti NASTOP GLASBENE SKUPINE FUNK Y0U Od 17. do 18. ure na Cankarjevi cesti Kulturni center Ivana Napotnika Občinska zveza prijateljev mladine Velenje OTVORITEV 7. PIKINEGA FESTIVALA Od 18. do 19. ure na Cankarjevi cesti KONCERT RUDARSKE GODBE Od 18 do 19. ure v Domu kulture v Velenju SVEČANA SEJA S PODELITVIJO PRIZNANJ IN NAGRAD MESTNE OBČINE VELENJE Slavnostni govornik: g. Drago Martinšek, predsednik Sveta Mestne občine Velenje Nastop plesne skupine MEDIA in plesne skupine ETC Podelitev priznanj in nagrad Mestne občine Velenje Od 19. ure dalje na Cankarjevi cesti Slavnostni govornik: g. Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje Nastop folklorne skupine K0LE0A Nastop glasbene skupine GLOBUS BAND PRAZNIČNI OGNJEMET DRUGE PRIREDITVE V OKVIRU PRAZNIKA Od 20. do 28. septembra - Kulturni center Ivana Napotnika Občinska zveza prijateljev mladine Velenje PIKIN FESTIVAL 21. septembra ob 10. uri na Lovskem domu v Lokah - Lovsko društvo Velenje STRELSKO TEKMOVANJE V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE 21. septembra ob 14, uri na Škalskem jezeru - Ribiška družina Velenje TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV V LOVU NA NAJTEŽJO RIBO ZA PREHODNI POKAL 21, septembra ob 18. uri - Kulturni center Ivana Napotnika OTVORITEV OBNOVLJENEGA GRADU ŠALEK 25. septembra ob 12. uri v zgradbi Obrtne zbornice Velenje v Starem Velenju PREDSTAVITEV NOVOSTI IZ INF0 HANDY SISTEMA Od 27. do 29. septembra na Paškem Kozjaku - Društvo šaleških likovnikov LIKOVNA KOLONIJA 27. september ob 19.30 uri v veliki dvorani Glasbene šole Velenje KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA K0NSERVAT0RIJA "ANTON BRUCKNER" LINZ 28. septembra ob 14. uri v Šenbricu - KS Konovo - Vaški odbor Šenbric ZAKLJUČEK DEL NA VODOVODU IN PLINOVODU 2. oktobra ob 10. uri v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Andragoško društvo Slovenije - Podružnica Velenje SVEČANOST OB 10-0BLELTNICI UNIVERZE ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 5. oktobra v Osnovni šoli Šalek - Odbojkarsko društvo Velenje MEDOBČINSKI TURNIR MOŠKIH EKIP V ODBOJKI 10. oktobra ob 11. uri v Šolskem centru Velenje SVEČANOST OB PRIČETKU VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJA 10., 11..12. in 13. oktobra Mestna občina Velenje KONFERENCA PARTNERSKIH IN PRIJATELJSKIH MEST 15, oktobra - Atletski klub Velenje EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO ZA SREDNJE ŠOLE 18. oktobra ob 12. uri v Rdeči dvorani OTVORITEV TURISTIČN0-INF0RMACIJSKEGA CENTRA VELENJE 19. oktobra - Atletski klub Velenje KROS ZA POKALE DELA Sedanjost preteklih stvari je spomin. Sedanjost sedanjih stvari je pogled. Sedanjost prihodnjih stvari je pričakovanje. Preživimo praznike skupaj! si..................................^m .....■ Že štiri desetletja skrbimo za slovensko blagostanje s proizvodnjo električne energije. Zadnja leta pa uresničujemo tudi obsežne ekološke naložbe. Odžveplalna naprava na četrtem bloku že obratuje, prav tako: smo z izgradnjo zaprtega krogotoka tSndoških voda povsem prekinili z onesnaževanjem jezer in Pake. Pripravljamo tudi že vse potrebno za izgradnjo čistilne naprave še na največjem, petem bloku. To nalogo hočemo uresničiti še v tem tisočletju. v • V • evanje, sirsi je nas svet Vsem občanom občine Velenje čestitamo ob občinskem prazniku! Obenem vas vabimo, da ste z nami na slovesni otvoritvi VRTNEGA CENTRA ERA VIS d VIS na Kidričevi v Velenju, v petek, 20. septembra ob 12. uri. Lepo je, če nas praznični trenutki in poslovni uspehi združujejo. 7. Pikin festival Pikaste Pike zopet v Velenju V otroških očeh in še v marsikaterih drugih, pa tudi tistih, ki so že malo starejše in so spoznale že dosti sveta, živijo sanje iz otroštva - iz časa, ko je bila meja med pravljičnim in resničnim svetom zgolj le navidezna, da se je tu in tam pravljični lahko prikradel v resničnega. Tedaj je otroška domišljija prelevila svet, ki ga je dodobra poznala v svet, kjer je bilo več prostora zanje in za njihove norčije. Stolpnice, ki so domišljavo dvigale glave proti oblakom, so postale obrambni stolpi srednjeveškega gradu, njeni stanovalci pa družice prečudovite princese, ki je niso še nikoli videli. V takšnem svetu pa je bil tudi prostor za majhno rdečelaso Piko Nogavičko s pegami na nosku in Fickom na rami, kije živela čisto sama v vili Čira čira. Včasih seje zgrozila nad "velikimi ljudmi", ki nikdar nimajo nič prijetnega in imajo venomer cel kup dolgočasnega dela, kijih sili v hitenje in skorajšnjo brezčutnost. V njenih očeh je žarela le otroška svoboda, ki ljubi mir, poštenje, naravo in včasih z nadnaravnimi močmi stori nekaj čisto nepredvidljivega. A takšna je ta pikasta Pika s pikastim Alfredom in Fickom ob sebi, ki bo letos že sedmič prišla v Velenje kot simbol devet - dnevnega festivala igre in veselja, ki se bo pričel jutri, 20. septembra, in bo trajal vse do sobote, 28. septembra, pod organizacijo Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje in velenjske občinske zveze prijateljev mladine. Pod pokroviteljstvom slovenskega odbora za UNICEF se bo Velenje čez noč spremenilo v Pikino mesto s Pikinim trgom, Pikinim gledališčem, Pikinimi delavnicami, Pikinim sejmom in s še čim, kar bo privabljalo majhne pa tudi malo starejše v svet pustolovščin. Tako bo svečana otvoritev, letos prvič mednarodnega, Pikinega festivala jutri, 20. septembra, ob 17. uri na Cankarjevi ulici v Velenju, kjer se bodo zbrali vsi pikasti in pegasti Pikoni in Pike. Čisto po Pikino okrašena Cankarjeva ulica bo zaživela v Pikinem blišču in vsi, ki imajo na njej poslovalnice bodo poskrbeli za posebno Pikino ponudbo in dodatne aktivnosti za Pikine prijatelje, ki pa jih ni malo. Že naslednji dan, v soboto, se bo od 9. pa do 9.30 ure podala Pika Nogavička s prijatelji in njihovimi družinami na Pikin planinski pohod v sodelovanju z velenjskim Planinskim društvom. Popeljala jih bo po poti primerni tudi za najmlajše in jim s Pikinimi žigi ožigosala posebne kartončke , ki jih bodo prejeli ob startu na praznično okrašeni Cankarjevi ulici. Po toplem čaju in glasbi, kijih bo pričakala po uri in pol dolgem pohodu, se bo na končnem prizorišču pričela ob 11. uri glavna slovesnost, na kateri bo Pika podelila priznanja vsem, ki bodo prehodili Pikino pot. Pika pa ne bo skrbela samo za fizično kondi-cijo svojih prijateljev, ki bodo posuti s pegicami in olepšani s kitkami v ponos Pikinega festivala, katerega častna pokroviteljica je Marjana Lipovšek, ampak se je odločila razveseliti tudi filmske ljubitelje. Tako pripravlja v nedeljo več kot deset - urni Pikin filmski maraton, ki se bo pričel ob 9. uri v velenjskem Domu kulture. Ljubiteljem filma in vsem svojim Pikam bo predstavila Disneyevo risanko Levji kralj, v kateri bodo spremljali levčka Simbo skozi zgode in nezgode od njegovih prvih korakov pa vse do tedaj, ko postane novi kralj živali.Da pa Pika s to risanko ne bi užalila svijega prijatelja Ficka, jc uvrstila na filmski repertoar tudi film Opičje norčije, v katerem se mala tatinska opica na las podobna Pikinemu Ficku spoprijatelji z deklico, s katero nato postavita njun svet na glavo. Za prijatelje pa je Pika izbrala še en film in sicer Jumanji. V njem boste izvedeli, kako je, ko fant in dekle odrijeta nenavadno igro in jo pričneta igrati, pri čemer morata skozi nenavadne preizkušnje, ki včasih presegajo njuno domišljijo. Ker pa brez ustvarjalnosti tudi ne gre, predvsem pa pri Piki ne, seje Pika odločila pripraviti tedenske delavnice, v katere vabi vse, ki bi se radi dobro zabavali in kaj koristnega počeli. Tako bo v ponedeljek odprla Rdeča dvorana svoja vrata vsem, ki bodo imeli čas ali pa si ga bodo kar sami vzeli, vsak dan od 9.00 pa do 13.30 ure, v popoldanskem času pa od 15.00 pa vse do 19.00 ure. Še preden pa vas bo Pika povabila v svet ustvarjanja vas bo v svoji Pikini lepotilnici spremenila v prave pravcate Pike in Pikone s pegicami in nagajivim nasmehom na licih.V delavnici Pika in domača obrt bo Pika seznanjala svoje prijatelje s starimi domačimi obrtmi, ki marsikomu niso tako domače. Pletla bo košare, zbirala suhe rože in delala šopke iz njih, iz lončarskega vretena pa bo pričarala najrazličnejše in najlepše lonce na svetu. Zgradila si bo tudi lastno mesto, ki bo z rast-lo kar iz kartonskih škatel delavnice Pikino mesto s pravimi stolpnicami, hišami, vrtovi in Pikinimi trgi. Da pa Pika ne bi izgubila vse kondicije, ki si jo je pridobila na planinskem pohodu, je sklenila, da bo tu in tam splezala prav do vrha plezalne stene v Rdeči dvorani in s Pikinimi alpinisti podrla vse rekorde prostega plezanja. Ker pa v Piki živi tudi športni duh, vas vabi, da se ji pridružite v delavnici Pika športnik, kjer bo skupaj z vami igrala košarko, se naučila hoditi na hoduljah in počela še marsikaj zanimivega. Po napornem plezanju in športnih aktivnostih si bo marsikdo želel oddahniti ob Pikinih računalnikih, kjer mu bodo na voljo najzanimivejše in najrazličnejše računalniške igrice ter otroški izobraževalni programi; ali pa v kotičku Pikinega videa, kjer se bodo kar naprej vrtele risanke, filmi in ves material, ki ga bodo posneli v Pikinem studiu. V njem bodo snemali prava Pikina poročila, video spote, manjše prispevke - pač vse, kar jim bo padlo na misel. Da pa ne bi prišlo do požara ob vsej dragoceni opremi, ki se bo nahajala v dnevih Pikinega festivala v Rdeči dvorani, bo poskrbela Pika gasilec, ki bo razvijala in zvijala cevi s pravimi čeladami na glavi Pik in Pikonov. Seznanila jih bo tudi s staro brizgalno, ki jim jo bo z veseljem predstavila in razkazala. V delavnici Pikastega Alfreda bo podoba Pikinega konja iz dneva v dan rastla, dokler se ne bo zadnji dan - na Pikinem dnevu, predstavila v podobi gumb-nega mozaika, ki ga bo kar teden dni ustvarjala v Rdeči dvorani.Ker pa Pika tudi rada slika, bo k slikanju na steklo, oblikovanju plastelina, risanju in likovnemu ustvarjanju na sploh povabila vse male slikarje in slikarke v delavnici Pika slika. Marsikoga bodo v pravljični svet zazibale Pikine pravljice, ki jih bodo v istoimenski delavnici vsak dan ponesle v svet Pike Nogavičke, Alfreda, Ficka, Tomaža in Anice ter vseh dogodivščin, ki so jih doživeli v vili Čira čara. V Pikinem taboru, ki ga bodo pripravili velenjski taborniki odreda Jezerski zmaj, se bodo seznanili s taborništvom in taborniškim življenjem; nato pa se bodo lahko s Piko železničarko odpravili na kratko vožnjo s čisto zares pravo parno lokomotivo, ki puha in piska na vse pretege. Pika jim bo z veseljem predstavila in razkazala tudi maketo stare železniške postaje, ki jim bo na ogled. Ker pa se je Piki v zadnjem času močno prikupil vlak, se je odločila, da bo za vse svoje male nadebudneže odprla delavnico Pikin čudežni vlak. S pomočjo svojih starih, pa tudi novih prijateljev bo vsak dan nastalo nekaj novih vagonov Čudežnega vlaka iz staničevine. Najmlajši pa bodo lahko ustvarjali iz pikastih pikic podobe, ki so jim blizu in ki živijo v njih. Zanje je Pika organizirala tudi Pikin vrtec, v katerem bodo najmlajši preživeli slabo urico, med tem ko se bodo starši potepali po Pikinim festivalu. Pikine varuške so obljubile, da bodo poskrbele za njihovo varnost in veselje. Letos pa je Pika Nogavička pripravila posebno delavnico z naslovom Novo sonce - Pika pomaga. Ker je Pika prijazna in živahna deklica, želi srečo tudi drugim otrokom sveta, vendar ve, da otroštvo vsakega njenega prijatelja ni ravno razposajeno in srečno kot bi moralo biti, saj je v resničnem svetu marsikdaj drugače. Ve tudi, da se to dogaja nedaleč stran od največjega otroškega festivala v Sloveniji, in zato pripravlja v njegovem okviru posebno mirovno akcijo v obliki Mirovnih želja velenjskih otrok in podpisovanja Gumba miru. Zato letos poziva Pika vse svoje prijatelje, ki jo bodo na Pikinem festivalu obiskali, da prinesejo s seboj igračko in jo poklonijo otrokom v Sarajevu. Pika jih bo zbrala v svoji posebni delavnici v Rdeči dvorani, nato pa jih bo na zaključni slovenosti Pikinega dneva predala veleposlaniku BiH in otrokom Sarajeva z željo, da bi se vanje čimprej naselilo novo sonce, ki ne bo nikoli prenehalo žareti. Poleg Legovih ustvarjalnih delavnic pa prihaja na Pikin festival v Velenje tudi svetovna Lego razstava z naslovom "Svet ladij". Lego se se bo z njo predstavil z več kot milijon kockami, ki bodo ob koncu festivala odpotovale nazaj a na Dansko. Ljubiteljem Lego kock in vsem, ki jih radi ses- tavljajo pa jih bo ogromno na voljo tudi v Lego delavnicah. V Pikastih informacijah bodo lahko izvedeli, kaj se dogaja, se bo ali se je že. Te bo razglašal tudi glasnik v podobi srednjeveškega bobnarčka, ki bo vsako jutro okoli 10. ure prebral na osrednjem delu Cankarjeve ulice Pikin razglas s programom za tekoči dan in Pikinimi sporočili. Vsi, ki boste Piko obiskali, ali pa vas bo sama pocukala za rokav, se boste lahko vpisali v Pikino knjigo obiskov in vtisov, mogoče pa vas bo povabila celo na čaj v vilo Čira čara, ki se bo bohoti- la pred Rdečo dvorano. S posebnim Pikinim zemljevidom v rokah se boste lahko odpravili po Velenju, kjer bo s tablicami označenih okoli 50 različnih dreves, ki so nenavadna in zanimiva za Pike in Pikone. Ker pa Pika ve, da brez spominkov ne gre, je letos svojo ponudbo v Pikinih prodajalnah še povečala. Tako boste lahko kupili Pikine zvezke, skodelice, lutke, kape, skratka vse od radirke pa do majice. Ves čas festivala bo na ogled tudi cela vrsta Pikinih razstav, ki bodo Pikam in Pikonom na ogled vsak dan od 9. pa vse do 19. ure. Tako vabi Pika na ogled v velenjsko galerijo vse, ki jih zanima razstava Likovni svet otrok, v Rdeči dvorani pa bo na ogled razstava miniaturnih vlakcev. Pika Nogavička seje odločila, da bo svojo razstavo pripravila kar na Cankarjevi in Šaleški ulici. V Knjižnici Velenje pa bo na ogled zanimiva in za marsikoga prikupna razstava Moja prva pravljica. Pika vam tudi sporoča, dajo obiščete vsak dan med 13.30 in 14.45 uro na Cankarjevi ulici, kjer bo v ponedeljek otvoritev Pikine trgovine z glasbenim gostom Škratkom solatkom ( Alex Bass - nekdanji basist Don Mentoni Banda). V torek vas vabi v ironični svet glasbe Adi Smolar, ki se bo prav po Pikino zabaval. Predstva Rdeče kapice - Pikine dolgoletne prijateljice, LG Fru -Fru bo v sredo, naslednji dan pa bo Pika ob isti uri uganjala vragolije in norčije s klovneso Evo Škofič Maurer. Kdo bo Piko obiskal v petek, pa ne smemo izdati, saj nas je Pika prosila naj tega ne povemo, ker pripravlja presenečenje. Dejala je, da vam lahko le prišepnemo, da ima rad čebele. Predstave pa ne bodo potekale le na ulici. Vsak dan se bodo vrstile tudi na velikem Pikinem gledališkem odru v velenjskem Domu kulture, kjer se bo že v ponedeljek predstavil Mig Oka iz Zagreba z Mrvekom Črvekom. Ker pa ima Pika dosti prijateljev, se je Moje gledališče iz Ljubljane odločilo odigrati Stare prijatelje, ki vam bodo na ogled v torek. Naslednja dva dni bo novogoriško Primorsko dramsko gledališče igralo igro Mali Princ, v petek pa vas vabi Pika na ogled Predstave Žogica Marogica, ki jo bo igralo ljubljansko Lutkovno gledališče. Ker pa je Pika radovedna deklica, jo zanima, katera predstava bo njenim Pikam in Pikonom najbolj všeč. Zato se je odločila, da bo prosila devet devetletnih deklic, da bodo kot strokovna žirija izbrale najbolj pikasto predstavo festivala. Trbo razglašena na zakljužni slovesnosti v Rdeči dvorani na sam Pikin dan. Vse predstave, ki bodo na velikem Pikinem odru, se bodo pričele ob 17. uri, cena vstopnice pa bo pikastih 300 tolarjev. Mestna občina Velenje je podprla vzgojni projekt Svetlane Makarovič, ki ga je predstavila v igrici 92, ki jo bodo odigrali lutkovniki ljubljanskega gledališča ZOOM. Predstavo si bodo brezplačno ogledali vsi mali šolarji in vsi velenjski prvošolci, ostalim pa bo tudi brezplačno na ogled v četrtek ob 17. uri. Jasna Mere pravi, da je 92 zajamčeno najboljša številka na svetu, kadar si v stiski; Pika pa pravi, da je to zajamčeno najboljša predstava na svetu. Ob enem je poskrbela, da se bodo po njej najmlajšim in vsem njenim prijateljem predstavili še policaji na konjih, z avtomobili in motorji, ki jim bodo razdelili posebne izkaznice. Ker pa se počasi že bliža Pikin dan, vam ga bo Pika skupaj z njegovim programom sama predstavila v naslednji številki tednika Naš čas; namignila pa nam je, da ga nikakor ne smete zamuditi. Tako! Velenje bo v naslednjem tednu v znamenju pik in Pik, ki ga bodo napolnile do zadnjega kotička. Bodite tudi vi med njimi! ■ JUP SINDIKAT POSLOVNEGA SISTEMA GORENJE VELENJE Iskrene čestitke za praznik Mestne občine Velenje! S trdim in poštenim delom bomo tudi v prihodnosti pomagali k rasti mesta prihodnosti! Predsednik Branko Amon Telekom V* Slovenije W PE Celje Telekom Slovenije p.o., PE Celje Lava 1, 3102 Celje SPOŠTOVANI! MESTNA OBČINA VELENJE DOŽIVLJA MNOGE POMEMBNE USPEHE, KI DOPOLNJUJEJO IN BOGATIJO VAŠ VSAKDAN. S TEM JE VELENJE POSTALO ENO NAJPOMEMBNEJŠIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH, KULTURNIH IN ŠPORTNIH SREDIŠČ. TELEKOM SLOVENIJE, POSLOVNA ENOTA CELJE SE JE PRIDRUŽILA VAŠIM POBUDAM IN Z NOVIMI TELEKOMUNIKACIJSKIMI ZMOGLJIVOSTMI DOPOLNILA SKUPNA PRIZADEVANJA TER TAKO OBČANE IN GOSPODARSTVO NA NAJSODOBNEJŠI NAČIN POVEZALA S SVETOM. Z ŽELJO, DA BI VZPOSTAVILI ČIM NEPOSREDNEJŠI STIK Z UPORABNIKI, SMO LETOS ODPRLI INFORMACIJSKO-PRODAJNI CENTER V VELENJU, V KATEREM VAM Z UGODNIMI POGOJI NUDIMO TK STORITVE IN NAPRAVE. ISKRENE ČESTITKE ZA VAŠ OBČINSKI PRAZNIK! SINDIKAT PREMOGOVNIKA VELENJE Ponosni smo na naše preteklo delo in smelo zazrti v prihodnost. Srečno vsem na tej poti! Iskrene čestitke za praznik Mestne občine Velenje. Predsednik Jože Kožar Vsem občanom in poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Velenje - 20. septembru! _:___J KOLEKTIV TELEKOMA SLOVENIJE, PE CELJE Poslovnim partnerjem, sodelavcem in občanom občine Velenje čestitamo ob prazniku! montaža Ena zadnjih referenc: projektiranje in izvedba razkladalno - nakladalnega postrojenja za štiri granulacije peska in pripravo suhih betonskih mešanic. Investitor: Premogovnik Velenje NAŠ CILJ JE JASEN POSTATI PRVI IZVAJALEC PROJEKTOV OBNOVE IN NOVOGRADNJE V ENERGETIKI scptGinbrfl 1996 __ MNENJA IN ODMEVI ---------- i Ali naj podpišem peticijo DeSUS? Dragemu Martinu iz Celja, ki je odgovoril na moj članek "Ali naj podpišem peticijo DeSUS" in je izničil argumente, ki sem jih navedel v članku (in jih lahko dokažem tudi po pravni poti), na nivo konstrukta, bi rad povedal, da je problematika upokojencev širša, kot so težave z regresi za rekreacijo. Pogojujejo jo napačne poti dosedanje pokojninske zakonodaje do te mere, da bodo negativne posledice te politike še desetletja nosili upokojenci in z njimi vsa družba. Da bi bile te posledice manj drastične, bi bilo prav, da bi v vodstvene organe društev upokojencev, DeSUSa... vključevali tudi mlajše upokojence, ki niso obremenjeni z daljnjo preteklostjo, bili pa so žrtve divje privatizacije. Dragemu Martinu Andrejašu samo še vprašanje, kaj je hotel povedati z namigovanjem: "Ko že pisec navaja Janeza Janšo v zagovor (naša stranka mu ničesar ne očita), naj ga vpraša, kdo in pod kakšnimi pogoji so bile upokojene številne vojaške osebnosti vključno z gospodom Klavorom." Moj odgovor je kratek. Mitja Klavora, vodja kriminalistične službe pri MNZ, je sprejel Milana Smolnikarja, ki so ga pred tem zaradi kraje bencina suspendirali v obrabnem ministrstvu, februarja za agenta MNZ. 20. marca 1994 se je zgodila Depala vas. Vlada je z večino novinarjev, poslancev, z Ljubom Bavconom, Spomenko Hribar in Igorjem Bavčarjem na čelu agenta Smolnikarja proglasila za civilno osebo. Na tej laži je padel Janez Janša. Da je to laž, je potrdilo tudi državno tožilstvo Republike Slovenije, ki je spoznalo Smolnikarja za agenta MNZ. Toda Milan Kučan je po dogodkih v Depali vasi Mitja Klavora bogato nagradil. Dal mu je najvišje državno odlikovanje - znak svobode. Drnovškova vlada pa je Klavoro nagradila z upokojitvijo pri 38-ih letih. Kacinovo čistko pa, dragi Martin, verjetno poznate. Najbolj zaslužnega za osvoboditev Slovenije Krkoviča je zamenjal tudi z onimi, ki so bili v času osamosvajanja Slovenije na drugi strani okopov. Gospod Andrejaš, ali še vedno trdite, da Janezu Janši ničesar ne očitate? Za klub seniork in seniorjev pri Mo SDS Velenje ■ Martin Pustatičnik O študentu Daretu in Santa Barbari Pravzaprav si jo dobro odnesel, Dare Hriberšek. Zamisli si, kako bi izgledalo uporabljati svojo glavo v časih, ko so tu okoli namesto raznih Milic strašile inkvizicije in podobne pravoverne druščine. Gredoč bi jo izgubil (glavo seveda), ali pa bi se cvrl na kupu dračja. ■ Lojz Podgoršek P.S.: Ja, ga. Milica, čez fakulteto za politične vede smo pa že pred časom naredili križ. "Kar ni sposobno, da živi, naj umre," je izjavil član Sveta Mestne občine Velenje g. Ivan Kralj, sicer član svetniške skupine SKD, v razpravi o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje in javnega zavoda Zobozdravstva Velenje. Pozivam ga, da javno pojasni svojo izjavo, ki je glede na delo, ki ga opravlja kot zdravnik, zastrašujoča ali vsaj zelo čudna. ■ Bojan Kontič, tajnik Združene liste socialnih demokratov Velenje Krajanom Tavčarjeve 14, Velenje Po izjavah gospoda Kosija, predstavnika Mestne občine Velenje, ste si zaželeli vertikalne prepreke na Tavčarjevi cesti 14. Kot krajanke me niste obvestili. 9. septembra pa sem bila zelo začudena, ko sem stopila iz hiše in zagledala na svoji cvetlični gredi med vrtnicami zabetoniran drog. Le kaj naj to pomeni? Tbdi sosedje niso vedeli. Poseg v prostor je bil narejen brez moje vednosti, brez soglasja, kar pomeni seveda kaznivo dejanje. Ukrepala sem in drog je odstranjen. Osebi, kije me tokrat razumela in pomagala, se z največjim spoštovajem zahvaljujem. Zaradi pritiskov imam z občino Velenje zelo slabe izkušnje. V zvezi z izgradnjo prizidkov Satlerjevih sem morala ohraniti številna lokacijska dovoljenja. Postopek še ni zaključen in čakam na sklep Vrhovnega in Ustavnega sodišča v Ljubljani. Zahvaljujem pa se ob tej priložnosti gospodu Jožetu Srebotniku, predsedniku KS Šmartno, ko sem mu pokazala Uradni vestnik občine Velenje št. 2 z dne 15. januarja 1992. Sprožil je postopek za spremembo PUP KS Šmartno in bil tudi sprejet. S sprejetjem tega dopolnila sem popolnoma pravno zaščitena. Gospodu Kosiju pa tole. Ob obisku 9. septembra ob 11.45 uri sem rekla, da imam tudi z vami slabe izkušnje. Niste me hoteli poslušati. Lansko leto sem zaradi omenjenih pritiskov zbolela in bila nekaj časa tudi nepokretna. Imela sem terapije ^ v Zdravstvenem domu Velenje. Šla sem po pločniku, še omotična od zdravljenja in z malo nepazljivosti, ker sem premišljevala, kaj se mi lahko še zgodi, sem se zaletela v postavljeni drog, ki je bil sredi pločnika. Pri tem sem se poškodovala, vem pa, da nisem edina, ki se mi je to zgodilo. Čez nekaj časa je bil drog (znak) odstranjen. Znaki namreč niso bili v skladu s predpisi in menim, če je pločnik za pešce, se mora upoštevati, da ne hodijo po njem le zdravi in mladi ljudje. Gospod Kosi, odgovorni ste za promet in zveze. Ne želim vas žaliti, le več človeške kulture in upoštevanje predpisov bi vam priporočila. Bili ste še zelo mladi ali pa vas še ni bilo v Velenju, ko sem delček svoje energije vložila v to lepo mesto, ki ga imam rada in sem ob njegovi otvoritvi prejela srebrno značko za 78 opravljenih udarniških ur. Za Tavčarjevo cesto 14 v Velenju pa prosim: preglejte projekte in videli boste, kje so zgrajene garaže in kako naj poteka promet. 14. 6. 1994 je gospod Berto Zavolovšek predlagal na sestanku krajanov KS Šmartno, da bi potekal promet, kot je po načrtih predvideno, ker je v zimskem času vožnja po klancu navzdol nevarna. Upoštevajte ta pravila. V Celju vertikalne prepeke že odklanjajo. Osebno ne prenesem, da bi se še okrog moje hiše kaj dogajalo. Nikogar ne ogrožam in s hrupom ne motim. Le živeti v miru si želim. S primerom Satler, z iskanjem pravic, sem izgubila zaupanje v ljudi in sem najraje sama, s knjigo. Upoštevajte, da je človek v starosti biološko vzročno bolj občutljiv. Spoštovani sosedje, prosim za razumevanje. Kar ne žeite slabega sebi, ne storite tega drugim. Izjavljam pa tudi, da se ljudem s tako kulturo ne bom pustila teptati. ■ Fanika Fece Srečanje članov društva za pomoč duševno nerazvitim osebam Del otrok pri nas in po svetu je že ob rojstvu zaznamovan z duševno motnjo. Nekateri zbolijo kasneje ali pa postanejo žrtve nesreč, najpogosteje prometa. Starši omenjenih otrok so bili pri nas dolga leta skupaj s svojimi otroki dokaj osamljeni v svojih težavah. Ko je bilo v Sloveniji pred leti ustanovljeno društvo Sožitje, ki združuje starše in njihove otroke z duševno motnjo, se je položaj nekoliko izboljšal. Predvsem so starši sedaj med seboj bolje povezani in, kar je normalno: skupaj se čutijo močnejši. Dokaj velika skupina društva Sožitje deluje v Medobčinskem društvu za pomoč duševno nerazvitim osebam v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V njej je kakšnih 200 oseb. Preteklo soboto so se zbrali v Bevčah na jesenskem srečanju, ki je lepo uspelo. V Velenju ima Društvo za pomoč duševno nerazvitim osebam pred seboj še kopico nerešenih vprašanj. Velik problem je na primer v pomanjkanju ustreznih prostorov, kjer bi se sestajali. Sedaj se pogosto v gosteh na nekdanji osnovni šoli s prilagojenim programom v Šmartnem, ki se po novem imenuje Center za vzgojo, varstvo in izobraževanje, v njem pa se usposablja 66 otrok. Ko otroci dopolnijo 18 let, imajo nekateri srečo, da se zaposlijo v eni od dveh malih delavnic v lasti društva, ki pa sta v najetih prostorih in lahko sprejmeta največ 27 oseb. Za starše predstavlja velik problem tudi dnevno varstvo njihovih že odraslih otrok in najbolj si želijo prav tega. To pa je zopet povezano s prostori, ki jih, kot vidimo, v Velenju primanjkuje. Predsednik medobčinskega društva za pomoč duševno nerazvitim osebam Miran Kropušek pravi, da je optimist. Na velenjski občini se je pričelo obračati na bolje in prostori, kot kaže, bodo. Njemu in vrsti njegovih somišljenikov pa ni vseeno, kaj se dogaja z osebami, katerih duševni razvoj ubira nekoliko drugačna pota od normalnih. Zato bodo storili vse, da osebam z motnjo v duševnem razvoju omogočijo dostojno in polno življenje. ■ Stane Koselj gorenje Program Keramika Gorenje 1/b 3327 Šmartno ob Paki tel.: 063/ 885 030 l@i d.o.o. Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno keramičnih ploščic v vasi Gorenje, kjer smo vam pripravili naslednje ugodnosti: akcijsko prodajo ostankov keramičnih ploščic posamezni modeli znižani tudi do 50% Akcija poteka do razprodaje zalog! gorenjeKera/77/fta OSNOVNA ŠOLA LIVADA 3320 VELENJE EFENKOVA C. 60 Telefon: 063/854 348 Telefax: 063/852 492 informacije od 8. do 12. ure SPOSTOVANI STARŠI, v obveščamo vas, da bo vpis v 1. razred na OS LIVADA Velery'e potekal v torek, 24. septembra, in v sredo, 25. septembra, od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure. Šola vam na razredni stopnji nudi: - enoizmenski pouk - brezplačni oddelek podaljšanega bivanja - sprostilni teden - zgodnje učenje angleškega jezika (3., 4. r.) - šolo v naravi - opisno ocenjevanje - športni oddelek OČI MO SE Z A PRIHODNOST TT- Urad za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje obvešča vse starše ali zakonite zastopnike otrok, ki imajo otroke vključene v Vzgojnovarstvenem zavodu Velenje ali v vrtcih drugih občin ter imajo stalno ali začasno prebivališče v Mestni občini Velenje, da čimprej oziroma najkasneje do 31. oktobra oddajo vlogo za znižano plačilo vrtca. Obrazec "Vloga za znižano plačilo vrtca" z oznako VRT/1, številka 1,82 lahko kupite v vseh knjigarnah in papirnicah v Republiki Sloveniji. Vlogi obvezno priložite zahtevane priloge v originalu ali overjeni kopiji. V primeru, da vlogo oddate osebno, lahko prinesete original in neoverjeno kopijo, za katero pristojna oseba, ki sprejema vloge takoj preveri identiteto, jo ustrezno označi, ter vrne original. Za vse družinske člane, ki so zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji, priložite odločbe o odmeri dohodnine. Za zasebnike, ki se jim dobiček ugotavlja na osnovi poslovnih knjig, poleg odločbe o odmeri dohodnine priložite tudi odločbo o davku iz dejavnosti. Če starši v preteklem letu niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, se vlogi priloži potrdilo delodajalca o neto plači za obdobje zadnjih treh mesecev pred oddajo vloge. Za polnoletne družinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji, priložite potrdilo izplačevalca dohodkov in prejemkov o višini dohodkov in prejemkov v preteklem koledarskem letu. Za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov, priložite ustrezen dokument o statusu družinskega člana, npr. potrdilo o šolanju, potrdilo o statusu iskalca zaposlitve, obvestilo o nakazilu pokojnine iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in podobno. Vloge za znižano plačilo vrtca sprejema na podlagi pooblastila Mestne občine Velenje, Uprava WZ Velenje, Prešernova 3, Velenje. Ob prehodu na novi sistem določanja plačil staršev za programe v vrtcih, prosimo starše za strpnost in hkrati pozivamo, da ne odlašajo do zadnjega roka za oddajo vloge, saj želimo čim prej opraviti celoten postopek za določitev novih plačil staršev. Urad za negospodarske javne službe MESTNE OBČINE VELENJE LJUBLJANSKA BANKA, SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. v sodelovanju z MESTNO OBČINO VELENJE objavlja RAZPIS posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje Za posojilo lahko zaprosijo samostojni podjetniki ter male gospodarske družbe. Sedež obratovalnice in kraj naložbe mora biti na območju Mestne občine Velenje. Skupni okvirni znesek posojil znaša 30,0 mio SIT. Pogoji kreditiranja: - doba vračila kredita do 5 let; - obrestna mera 7,5 % letno; Krediti se revalorizirajo v višini zakonsko določene temeljne obrestne mere (T0M). - znesek posameznega kredita od 2,0 mio do največ 4,0 mio SIT; - stroški odobritve posojila po ceniku storitev banke (1,2 % -enkratno). Krediti se zavarujejo z vpisom zastavne pravice nad nepremičnino. Prednost pri dodelitvi kredita pod navedenimi pogoji bodo imeli prosilci, katerih naložbe: - povečujejo število zaposlenih na podlagi novih programov; - so izvozno usmerjene; - uvajajo sodobno tehnologijo in so energetsko varčne ter ne onesnažujejo okolja; - omogočajo razvoj turizma. Rok za oddajo popolnih vlog je 31.10.1996. Vloge se sprejemajo v Ljubljanski banki, Splošni banki Velenje d.d., Rudarska 3, pri gospe Snežani Markon. Dodatne informacije in spisek potrebne dokumentacije je na voljo v Ljubljanski banki Velenje d.d. in v Mestni občini Velenje, pri gospe Metki Špindler. V roku 20 dni, po končanem razpisu, bo sprejet sklep o dodelitvi posojil, ki bo posredovan vsem prosilcem. Ljubljanska banka, Splošna banka Velenje d.d. Mestna občina Velenje • i i i i i...................... TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO GELJISdoo 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 Velenje, Partizanska 3 SALON 063/851-060 REZERVNI DELI 063/855-828, FAX:063/851-083 Na enem mestu nakup avtomobilov FORD, FIAT, PEUGEOT in LADA ter vseh rezervnih delov za vsa vozila iz prodajnega programa. V teh dneh vas še posebej vabimo k nakupu: • tovornih prikolic za avtomobile! • dodatne opreme (prevlek, tepihov, avtoradiev, prtljažnikov...) • gum SAVA, MICHELIN, NOKIA, J0K0HAMA,...za tovorna in osebna vozila z BREZPLAČNO MONTAŽO • akumulatorjev (Topla, Bosch) • zaščitnih sredstev Ob nakupu z gotovino vam priznamo 5 % popust. v Čestitamo ob prazniku občine Velenje - 20, septembru! ŠMM GRADNJE Ravne 1 03/c, 3325 Šoštanj Tel.:063-893-074 Fax:0 6 3 - 8 9 3 - 0 1 3 Mobitel: 0609-61 4-21 7 GRADBENIŠTVO CIGLER - BRANE VRTAČNIK s. p., RAVNE 103 C, TEL: 063 / 893 - 013, MOB.: 0609 /614 - 217 KREVZEL INSTALACIJE - FRANC KREVZEL, TRG SVOBODE 5, ŠOŠTANJ TEL / FAX.: 063 / 881 - 038, MOB.: 0609 / 614 - 216 ETŠ ELEKTRO JEZERNIK - VLADO JEZERNIK, ČRN0VA 57, VELENJE TEL: 063 / 853 - 468, MOB: 0609 / 624 - 912 Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 3320 Velenje restavracija JEZERO restavracija KLUB FAST FOOD KLUB delikatesa bistro ORION vila ŠIROKO bistro ARKADA bistro OAZA VSE DOBRE STVARI IMAJO TRADICIJO! ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE IN VAS VABIMO, DA PREŽIVITE PROSTE URIGE V NAŠIH GOSTINSKIH OBJEKTIH! Čestitke Občini Velenje Čestitke občanom Mestne občine Velenje znanje, izkušnje, razvoj ESO oprema strojna industrij a Velenje na poti novih uspehov * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * V 1 uro gre samo 60 minut Radijci imamo v teh dneh polne glave misli, kako vas na čim krajši način seznaniti z vsem, kar se v teh dneh dogaja. Tega pa je toliko, da imamo tokrat kar nekaj preglavic. V Celju je sejem, ki ne more miniti, ne da bi o njem poslušalci kaj vedeli, V Velenju bo jutri, 20. septembra, občinski praznik, dogodkov vezanih nanj pa toliko, da je že težko izluščiti kaj, kar lahko ostane vsaj malo prezrto, v Šoštanju občinski praznik še bo, 30. septembra, in veliko dogodkov prazniku na čast se že dogaja, v Velenju se začenja Pikin festival, ki bo v tednu, ki je pred nami, prinesel toliko zanimivih dogodkov, da ... Da, včasih je še težje, če se dogaja veliko stvari kot takrat, ko je vse mirno. Mi se bomo trudili, da vas o vsem obveščamo. "A razumeš, da ne more biti ta prispevek daljši kot tri minute, pa še to je preveč," mora v teh dneh večkrat posredovati urednica Mira Zakošek, ko koga pri poročanju preveč na dolgo zanese. "VI uro gre samo 60 minut in niti ena več. Daj, misli malo na to," pravi. Včasih je res kar težko prepričati koga, ki je na kakšnem zanimivem dogodku, da ga lahko pokrije samo s tremi minutami, ali pa še s toliko ne, a tako je. mkp Vremenska napoved - zaradi oblačnega in hladnega vremena se zaenkrat končuje obdobje piknikov v naravi. Tole je spomin na letošnji začetek, na fotografiji pa Jani Drev in /V/ko Rabič. (foto: vos) KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO. TUPAC SHAKUR MRTEV Že v prejšnji številki smo poročali o tem, da so neznanci streljali na temnopoltega ameriškega rapperja 2Paca, potem ko se je ta skupaj s prijatelji peljal z boksarskega dvoboja med Mikeom Tysonom in Bruceom Seldonom, ki si ga je ogledal v Las Vegasu. Temnopoltega pevca so zadele štiri krogle in kljub prvotnim izjavam policije, daje izven življenjske nevarnosti, so bile rane za nesrečnega glasbenika usodne. Šest dni se je v bolnišnici bojeval za svoje življenje in zdravniki so poskušali vse mogoče, da bi ga rešili iz obje-masmrti. Odstranili so mu levo pliufcno krilo, vendar pa je bil močno poškodovan tudi drugi del pljuč, ki je deloval le 40 odstotno, kar je bilo za žrtev usodno. 2Pacova smrt je močno odjeknila med številnimi glasbeniki, predvsem med temnopoltimi rapperji, saj je bil pokojnik med njimi zelo priljubljen. Kljub njegovemu negativnemu imidžu v javnosti, saj je bil zaradi različnih prestopkov že večkrat pred sodiščem, je namreč veljal za velikega in talentiranega umetnika, tako pevca kot filmskega igralca. OASIS Govorice o razpadu trenutno ene najbolj popularnih britanskih skupin, Oasis, so se v veliko olajšanje vseh njihovih oboževalcev izkazale za neresnične. Govorice, ki so se začele širiti po tem, ko se je ne nekem njihovem nastopu pojavil le eden od obeh bratov Gallagher (kot se je izkazalo kasneje zaradi bolezni), so pred kratkim javno demantirali. Člani skupine so pojasnili, da so se želeli le nekoliko umakniti iz javnosti, saj jih je njihova ameriška turneja dodobra izčrpala, tako da jim je vse skupaj začelo močno presedati. Da pa so se nenehnega druženja kljub vsemu nekoliko naveličali, pa verjetno kar drži, saj se sicer Noel Gallagher ne bi odločil za samostojni glasbeni ek-spiriment. Skupaj s članoma brit-naskega dance dueta Chemical Brothers je namreč posnel skladbo Setting Sun. Po besedah obeh članov dueta je pobuda za sodelovanje prišla z Noelove strani, potem ko so se srečali v nekem londonskem klubu. WHITNEY HOUSTON Slovita Whitney je po besedah njenega moža Bobby Brovvna ponovno noseča. Tako je vsaj zatrdil njen mož, razvpti pokvarjenec, ki je s svojimi ekscesnimi izpadi že večkrat resno ogrozil njun zakon. Novico o pričakovanju novega naraščaja je objavil v nekem televizijskem intervjuju. Pri tem je seveda ostal zvest svoji cinični naravi in v njemu lastnem slogu izjavil, "da so dali še enga v pečico", pri čemer je seveda mislil na otroka. Povedal je še, da upa, da bo vse v redu, saj sta se z ženo močno trudila. LISA MARIE PRESLEY Bivša žena slavnega Michaela Jacksona in hči prav tako slavnega (ali pa še bolj) in že davno pokojnega kralja rock'n'rolla Elvisa Presleya, se je po ločitvi odločila, da se poskusi tudi kot manekenka. Pri tem ji njeno žlahtno poreklo prav gotovo zelo pomaga, saj je že v samem začetku manekenske kariere sodelovala na modni reviji tako znanega modnega kreatorja, kot je znameniti Gianni Versace. Predstavljala je namreč njegovo jesensko - zimsko kolekcijo. Kako težko je prislužen manekenski kruh, se je lahko Lisa Marie prepričala sama, saj za svoj prvi nastop ni dobili niti enega samega dolarja honorarja. Kljub tako slavnemu imenu. No, poplnoma zastonj vse skupaj vendarle ni bilo. Dovolili so ji namreč obdržati obleke in te, ko gre za Versaceja, sploh niso poceni. STING Mlekarjev sin iz Nevvcastla v Angliji, nekoč Gordon Sumner iz skupine Police, zdaj pa že nekaj časa mnogo bolj znan kot Sting, s skladbami s svojega zadnjega albuma Mercury Falling še naprej blešči na nebu glas- benih zvezd. Po poletnem uspehu skladb "You stil touch me" in še pred njo skladbe "Let your soul be your pilot", je zdaj lansiral že nov single z naslovom "I was broughtto my sens-es". Energije mu očitno ne zmanjkuje, saj na svojem posestvu iz 16. stoletja v VVilshireu, kjer živi skupaj s svojo veliko družino (šest otrok), v prijetnem in poetičnem okolju že ustvarja nov album. Ta bo, sodeč po tem, katere ljudi je pritegnil k sodelovanju, ponovno prava mojstrovina. Med njegovimi sodelavci lahko namreč zasledimo imena kot je sloviti saksofonist Branford Marsalis, pa B.J. Cole, The East London Gospel Choir in legendarni Memphis Horns. MIČ Trije vrhunski glasbeni dogodki Velenje - Letošnji "Glasbeni september '96", prireditev, ki je ponudila ljubiteljem klasične komorne glasbe tri vrhunske koncerte tudi v Velenju, se počasi izteka. Potekala je namreč od 9. do 20. septembra v Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Ljubljani in Velenju. Velenjčani so se v največjem številu odzvali vabilu na prvi koncert, ki je bil prejšnjo sredo na grajskem dvorišču. Dela Vivaldija, Leclaira, Telemana in Bacha so izvajali flavtistka Irena Grafenauer, oboist E. Pavlik-Mascal, G. Košuta - violina, M. Mlejnik: violončelo in J. Šetinc - čembalo. Sledila sta še dva koncerta v veliki dvorani Glasbene šole. Na prvem, sobotnem, so znani glasbeniki igrali dela Brahmsa in Prokofjeva, na torkovem pa Šuštakoviča, Gubajdulina, Ravela in Brahmsa. Poleg številnih drugih sta bila sopokrovitelja prireditve tudi Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega in Mestna občina Velenje. bš Svetlane Makarovič 9+2 za prvošolce Poučno, zanimivo in živahno lutkovno igrico Svetlane Makarovič 9 + 2 v izvedbi gledališke skupine lutkovnega gledališča ZOOM iz Ljubljane si bodo prihodnji teden lahko ogledali tudi prvošolci v vseh treh občinah Šaleške doline - Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. V Šmartnem ob Paki bo predstava v sredo, 25. septembra, ob 8. uri, v Šoštan- ju pa dve predstavi istega dne, ob 10.30 in 11.30, kar štiri predstave pa bodo za velenjske otroke dopoldne naslednjega dne, v četrtek, 26. septembra, v Rdeči dvorani, in popoldne istega dne ob 17.h še ena, ki bo odprta za vse, ki si jo želijo ogledati.. Luktova predstava bo le en del, za drugega, prav tako zanimivega, pa bodo poskrbeli policisti Policijske postaje Velenje, ki bodo najmlajšim predstavili svoje delo in jim pokazali tudi nekaj opreme. Pričakujejo, da si bo v Šaleški dolini lutkovo igrico ogledalo okoli 2500 otrok, kar so jim z denarnimi sredstvi omogočili: Mestna občina Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. mkp Likovni svet otrok '95 v Velenju V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje bo od jutri, 20. do srede, 25. septembra, na ogled izbor del lanskoletne razstave Likovni svet otrok Ž95, ki jo že vrsto let pripravljajo na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. Udeležujejo se je skoraj vse slovenske osnovne šole, posebna komisija pa med prispelimi likovnimi deli izbere najboljša, ki šolo krasijo skozi vse leto, nagradi pa tudi likovne pedagoge. V Galeriji KC IN že tretje leto opredstavljajo izbor obsežne razstave in to v času Pikinega festivala, ko jo vidi res veliko otrok. Otvoritev razstave bo jutri ob 16.30, program pa bodo pripravili učenci OŠ KDK iz Šoštanja. Vabljeni. bš Zgodilo se je... 19. kimavca Leta 1959................. 20. septembra leta 1959 je bilo svečano odprto novo središče Velenja, ki je ta dan dobilo tudi mestne pravice. V spomin na ta dogodek Mestna občina Velenje praznuje svoj občinski praznik. 0 odprtju novega mestnega središča je tedanje slovensko časopisje veliko poročalo, mi pa danes povzemamo del članka iz Večera, ki ima naslov "Jutri - otvoritev našega najmlajšega mesta": 'Jutri dopoldne bodo svečano otvorili pravkar zgrajeno središče novega slovenskega mesta - Velenja. To je velik dogodek ne samo za velenjske rudarje in Šaleško dolino, temveč za vso domovino. Zgraditev Velenja je ena velikih delovnih zmag naše socialistične izgradnje in vesel dogodek ob praznovanju 40 - obletnice KPJ. Pokrovitelj in slavnostni govornik bo Franc Leskošek - Luka, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine. Velenje si je že danes nadelo svečano podobo. Številni udarniki in delavci so poskrbeli, da je vse mesto kar najlepše okrašeno in urejeno..Čeprav je del mesta še vedno razgibano gradbišče, so okrog novih hiš že uredili zelenice in nasade. Tako je dejansko vse mesto kakor v parku. Ko ga človek zagleda iz katere koli strani, se mu zdi, kakor da bi videl pravljično mesto, kulise. Vendar je tu resničnost. Po dosedanjih pripravah in prijavah se bo otvoritvene svečanosti razen domačinov udeležilo tudi več tisoč ljudi iz Savinjske doline, iz Celja, Zasavja in drugih krajev Slovenije. Celo iz drugih republik pridejo gostje. RUDNIK ZA TRI MILJONE TON LIGNITA Ko smo se po osvoboditvi odločili za nagel razvoj gospodarstva, je nastalo tudi vprašanje premoga. V Sloveniji imamo največje zaloge premoga prav v Šaleški dolini. Vsa dolina od Velenja do Šoštanja in še dalje skriva v svojih nedrjih do 50 metrov debelo plast premoga. Strokovnjaki cenijo zaloge na okrog 600 miljonov ton. V času med dvema vojnama so v Velenju nakopali povprečno 150.000 ton lignita. Največja proizvodnja je bila leta 1940, ko je znašala okrog 250.000 ton. Po osvoboditvi so sprejeli načrt, da je treba v Velenju povečali proizvodnjo na tri milijone ton. To je bila ogromna naloga, ki je zahtevala tudi izdatne investicije. Na območju Pesjega so zgradili nov izvozni jašek s sodobno opremo. Zdaj je pričela proizvodnja naglo rasti. Letos bo že dosegla 1,900.000 ton. Sedaj odpirajo zahodno polje, ki bo omogočilo povečanje proizvodnje na 3 milijone ton. Skupno so po vojni investirali za izgradnjo velenjskega rudnika 6,3 miljarde dinarjev. Investicij seveda še ni konec. Prav te dni resno načenjajo vprašanje gradnje sušilnice za premog v vrednosti nad 3 miljarde dinarjev. Na vrsto bo prišla tudi gradnja drugega izvoznega jaška v Šoštanju - no, to je še stvar prihodnjih let." Na koncu prispevka je bil objavljen tudi odlomek velenjske himne: GRADITELJEM NOVEGA VELENJA Tam, kjer včeraj še kmetič je z voli oral, tam, kjer manjkalo mlekuž ni in poplav -zgodil se čudež je skoz zgodil se čudež je skoz noč, zdaj staro vse je proč in Paka ukročena žubori pesem prihodnosti. Nekoliko dolg članek, ki pa si ga tako pomemben dogodek, kot je otvoritev novega mestnega središča, tudi zasluži. Damijan Kljajič Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Štajerc v Ljubljani končno v Velenju Zadnja abonmajska predstava pretekle sezone Štajerc v Ljubljani, v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, bo v torek in sredo 8. in 9. oktobra 1996 ob 20.00 v domu kulture v Velenju. Torkova predstava bo namenjena abonentom rumenega abonmaja, sredina pa abonentom belega abonmaja. V sredo 9. oktobra ob 17.00 pa bo še dodatna izven abonmajska predstava. Cena vstopnic 2.000 SIT. Že kupljene vstopnice za odpovedano junijsko predstavo še vedno veljajo. Razpis abonmajskih predstav 96/97 V prihodnji številki Našega časa bo objavljen razpis abonmajev 96/97. Vpisovanje se bo pričelo v torek 1. oktobra in bo trajalo do 18. oktobra 1996. V prvem tednu bodo lahko abonmaje vpisovali dosedanji abonenti, po 9. oktobru pa novi. CELOLETNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI NEMŠČINE - za razredno stopnjo - za predmetno stopnjo in dijake -za odrasle ANGLEŠČINE - za male šolarje - za razredno stopnjo - utrjevanje slovnice za predmetno stopnjo in dijake - za odrasle PRIJAVE IN INFORMACIJE NA TEL.: 882-616 DO 20. 9.1996! LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 15. septembra: 1.SLAKI: Jožeti in Jožice 11 glasov 2. PREROD: Živemu človeku se vse zgodi 8 glasov 3. CVERLE: Spet skupaj 5 glasov 4. GOR.MUZIKANTJE: Potrpljenje-božja mast 4 glasovi 5. GAŠPERJI: Ta polka šmentana 1 glas Predlogi za nedeljo, 22. septembra: 1. BENEŠKI: Rudeči cvet 2. BRAJKO: Primorsko dekle 3. PRIMORSKI: Moj nonič 4. SLAPOVI: Naj se sliši naša pesem 5. ERDERBER: Pojdi z mano Vili Grabner 12 kVAS VAS NASI KRAJI IN LJUDJE 19. septembra 1996 V nedeljo slavnostno v Šentilju ••••••f••••••••••••••••••ta Kraj, ki živi s krajani. Ti pa zanj! Na južnem delu Šaleške doline, tam pod obronki Kožlja, se razprostira prelep kraj, strnjen v štirih zaselkih. Arnače, Laze, Silova in Ložnica zaokroženo sestavljajo Šentilj. V njem po uradnih podatkih živi 911 krajanov, število pa, razveseljivo, ves čas rahlo narašča. Zagotovo se mladi vračajo in na novo naseljujejo v karju tudi zato, ker gre v korak s časom. Vsako leto krajani poskrbijo za nove pridobitve, ki kraj delajo prijaznejši vsem, ki v njem živijo. Pred nedeljskim praznovanjem smo se pogovarjali z že peto leto predsednikom sveta KS Šentilj Ivanom Jelenom, ki mu mnogi v Šentilju parvijo kar "naš župar^'. NC: V nedeljo boste v Šentilju praznovali. Zakaj ravno na ta dan? Jelen: "Nimamo še določenega krajevnega praznika, zato smo se odločili, da se bomo ob letošnjem prazniku Mestne občine Velenje praznovanje pridružili tudi mi. Vse pridobitve v kraju, ki smo jih dobili v zadnjih petih letih, torej v času sedanjega mandata sveta KS, bomo skupno predali namenu. Dosedaj namreč za nobeno pridobitev nismo posebej pripravljali otvoritve, prav pa je, da krajane še enkrat spomnimo na vse narejeno in ob tem poskrbimo tudi za praznično in veselo vzdušje." NC: Katere pridobitve boste izpostavili? Jelen: "V tem času smo zgradili parkirišče, uredili javno razsvetljavo, zgradili novo mrliško vežico in uredili številne ceste. S tem, da bomo pripravili tudi petletno kronologijo, ki jo bomo predstavili vsem našim krajanom. Danes tudi težko rečem, koliko so bile vse te investicije vredne, vendar bomo to postorili še ta teden in pripravili oceno. Želimo si tudi izdati bilten, če bomo le uspeli zbrati sredstva in čas, saj se približuje trgatev, Šentiljčani sedaj silirajo in takrat so zelo zasedeni." NC: Rekli ste, da ste uredili precej cest. Ste lahko bolj natančni? Jelen: "Od leta ž92 smo uredili vsako leto vsaj 3 ceste v dolžini od 600 do 900 metrov. Priprava del je bila lastna, imeli smo samoprispevek, nekaj so tudi krajani prispevali, seveda pa nam je po svojih močeh pomagala tudi občinaj Velenje." NC: Pred dvema letoma pa ste uredili razsvetljavo v strogem središču kraja. Jelen: "Tako je. Takrat smo uredili cestno razsvetljavo od gasilskega doma pa do mrliške vežice. To pa smo zgradili še prej. Pri tem smo denar za kritino, rušt in ves les prispevali krajani sami, potrebno pa je bilo zbrati tudi nekaj finančnih sredstev. No, istočasno smo takrat zgradili tudi vodovodno omrežje." NC: Verjetno pa v kraju vse, kar si vi želite, še ni urejeno. Jelen: "Še zdaleč ne. Želje so še vedno velike, finančnih sredstev p*) bore malo." NC: Kaj si najbolj in najprej želite? Jelen: "Sam osebno si žellim, da bo bodoči svet krajevne skupnosti, ki ga bodo izvolili krajani, poskrbel za posodobitev še preostalih cest v makedamski izvedbi. Teh je po moji oceni v Šentilju še od 3 do 4 kilometre. Pereča je tudi neurejenost odplak v posameznih zaselkih, kjer še vedno tečejo površinske vode. Šentiljače pa že nekaj časa muči še nekaj. Tako svet KS kot svet Ivan Jelen zato, da do tega ne bi prišlo. Otrokom, ki pozimi obiskujejo pouk popoldne, namreč ni lahko, ko se morajo domov vračati po čisti temi, nekateri pa so tudi precej oddaljeni." NC: Vrniva se k nedeljski prireditvi. Kako ste si jo zamislili, kdaj vabite medse krajane in tudi ostale meščane Velenja? Jelen: "Prireditev se bo pričela ob 11.00 uri dopoldne na parkirnem prostoru pri mrliški vežici. Šentiljčani bomo sami pripravili pester kulturni pro- Podpis k slikam:Ko gre za nove pridobitve v Šentilju, so krajani vedno pripravljeni priskočiti na pomoč staršev si želimo, da bi se končno uredilo vprašanje naše podružnične osnovne šole. Ta je premajhna za naše potrebe, zato tudi letos dva razreda izvajata pouk na podstrešju. Potrebujemo prizidek k šoli in tudi njeno posodobitev. Po kraju se šušlja, da bodo prihodnje leto ponovno uvedli dvoizmenski pouk. Svet strašev se bo zagotovo, upam pa, da tudi bodoči svet KS, zavzemal gram. Potem bomo, kot že rečeno predstavili petletno kronologijo, v kateri bodo zajete vse pridobitve. Sledila bo otvoritev in blagoslovitev mrliške vežice. Vsem udeležencem prireditve pa bomo pripravili tudi skromno zakusko, zato vse še enkrat vabim med nas. Praznujte in veselite se z nami! ■ Bojana Špeget Osnovna šola Mislinja ••••••••••••••••••• Smelo v novo solsko leto Novo šolsko leto seje začelo tudi za učence in učitelje Osnovne šole Mislinja skupaj s podružnicami v Doliču, Završah in na Paškem Kozjaku. O tem, s kakšnimi načrti in koraki stopajo vanj, pa nam je ravnatelj Tone Gašper postregel s kopico zanimivosti. Pred nekaj dnevi so zasadili prve lopate za gradnjo prizidka pri podružnični šoli Paški Kozjak. To pomenirnaj bi bil do avgusta naslednjega leta ta prizidek končan, tako da bo potem šola že delovala v novih, sodobnih prostorih. Seveda bodo vzporedno s tem adaptirali tudi staro šolsko stavbo, tam bodo eno učilnico preuredili v kuhinjo in jedilnico. Dogradili bodo še nekaj učilnic, bistveno pa je zlasti to, da bo šola kot takšna imela tudi majhno telovadnico. Seveda bo vse skupaj delno vplivalo na pouk in pa tudi na zaključek tega šolskega leta, ki se bo za tukajšnje učence končal že maja. Ob vsem tem je potrebno program v celoti prirediti, da ne bi bil preveč okrnjen. Posebnega denarja za nakup učil ni Vodstvo mislinjske šole si prizadeva, da bi z zdajšnjim denarjem kar se da smotrno vzdrževali že obstoječe objekte na osrednji in na podružničnih šolah. V znatni meri računajo na pomoč mislinjske občine, še zlasti zato, ker se pripravljajo na prehod v devetletno izobraževanje. To bo seveda narekovalo še nove, dodatne prostore tako na centralni šoli kot tudi na vseh treh podružničnih. V Završah je že narejen projekt za prizidek, kjer bo tudi mala telovadnica. Število otrok manjše Vsako leto je število otrok manjše, vendar pa število oddelkov na šoli ostaja nespremenjeno. Letos imajo tako ponovno 20 oddelkov, kar pomeni, da sta od prvega do četrtega razreda po dve vzporednici na razred in od petega do osmega razreda po tri vzporednice. Dolič je ostal Paškem Kozjaku je podobno, kljub temu da tam tokrat ni bilo vpisa za prvi razred. Trije oddelki so razdeljeni tako, da sta dva z dvojno in eden s trojno kombinacijo, v Završah pa je kar bistven premik na bolje. To seveda pomeni, da so se starši in učenci prostovoljno odločili šolati otroke v višjih razredih na centralni šoli v Mislinji. Programi so ostali nespremenjeni Šolniki so ostali na približno enakem nivoju kot lani. Ostali so projekti, v katere je bila šola že vključena, ponovno je kar nekaj nivojskega pouka na predmetni stopnji in pri tujih jezikih, pri 96-letni Miha Andreje •••••••••••••••••#• Zdrav ko dren V Podgorju, številka 186, kraljuje rodbina Andrejčevih, po domače pri Arnežniku, že nad 400 let. Tki je tudi kontrolna postojanka za Šaleško planinsko pot in za pot XIV. divizije. Arnežnikova kmetija leži na nadmorski višini 730 metrov. Kmetija je srednje veli-I ka, meri 28 hektarov, od ' if^^H tega je 8 ha gozda, drugo I so pašniki in njive. Na I leto oddajo povprečno 50- 60 litrov mleka na dan, B V>s redijo pa tudi prašiče. ■ % HKar se davkov tiče, so <™ Jr vezan' na slovenjgraško . občino, življenjsko pa bolj I ali manj na šoštanjsko. šm \ „ J^H dren in resnih bolezni ne vT Pozna- Včasih gaje malo Ko je praznoval 92-letni-co rojstva, sije kupil moped in še sedaj rad sede na traktor in po dvorišču naredi kakšen krog vožnje. Doma še vedno opravlja vsa kmečka dela. Med vojno so bili iz te domačije vsi izseljeni in domačija je bila požgana do tal, ostali so samo zidovi. Po vojni so tako začeli iz nič. Od vsega je bila najtežja obvezna oddaja. Kakšne krivice so se jim godile, in to samo zato, ker so imeli 28 ha zemlje. Odborniki so jim predpisali, da morajo oddati 3 litre mleka, čeprav ni bilo v štali niti repa. Da o jajcih, mesu, krompirju, koruzi in senu sploh ne govorimo. Miha se je seveda uprl, saj je lahko dal samo seno in nekaj lesa, vendar milosti ni bilo vse do leta 1953. Na roki ima vtetovirano taborniško številko 0094, znamenje iz taborišča Buchenvald. Ko je bilo vojne že skoraj konec, so ga Angleži do tal porušili in Miha je ostal k sreči živ in zdrav. V zakonu se jima je z ženo rodilo devet otrok, pet sinov in štiri hčerke. Sedaj se jim ne rodbina povečala na 18 vnukov in 9 pravnukov. Zelo ponosni so na vnukinjo Tanjo, ki obiskuje letos 8. razred na tretji Osnovni šoli v Slovenj Gradcu. Njeni spisi so velikokrat objavljeni in nagrajeni, je pa tudi zelo nadarjena likovna ustvarjalka. Njene risbe visijo v palači Združenih narodov v New Yorku. Njena dela so bila že večkrat nagrajena, prav tako njena šola in likovni pedagog Luka Popič. ■ L. Ojsteršek DOBRI GOSPODARJI - Člani mozirske ribiške družine vseskozi vzorno skrbijo za stanje rib v vodah, s katerimi upravljajo; seveda storijo vse, kar je v njihovi moči. Sem sodi tudi odlov rib na mestih takšnih ali drugačnih gradenj. Za te potrebe ima družino posebno skupino, ki se je v soboto trudila tudi v Dreti v Nazarjah. m (foto:jp) Telefonskih številk dovolj za vse Paka pri Velenju - Konec avgusta so delavci Telecoma pričeli z izgradnjo optičnega telefonskega kabla, hkrati pa polagajo tudi krajevnega. Tako bodo v Paki po novem dobili telefon vsi, ki ga bodo želeli, saj bo številk dovolj. Pogodbe zanj je že podpisalo 107 naročnikov, izgradnja pa naj bi bila predvidoma končana v treh mesecih. ■ bš na enaki organizaciji kot v preteklem letu, kar pomeni, da so samostojni oddelki od prvega do četrtega razreda. Tudi na matematiki v sedmem in osmem razredu. To se odraža tudi pri telesni vzgoji, kolikor je to pač v kombinaciji možno. Učenci petega in šestega razreda so vključeni v računalniško opismenjevanje, ki poteka pri zavodu za šolstvo. Na jezikovnem področju so zaradi novih kadrov lahko naredili korak več k zgodnejšemu poučevanju tujega jezika. Angleški jezik se bo tako poskusno začel uvajati že v tretjem razredu, po eno uro na teden, in to tako na osrednji kot tudi podružničnih šolah. Na mislinjs-ki šoli pa se nadaljuje glede na možnosti še poučevanje drugega tujega jezika, in sicer nemščine. Tako obstajajo trije oddelki v šestem, v sedmem in osmem razredu po en oddelek, fakultativni pouk računalništva pa bo potekal tudi v letošnjem šolskem letu, kjer bosta najmanj dva oddelka. Posebna skrb posvečena prevozu otrok Letos so na novo odprli nekaj dodatnih relacij. Krajani Tolstega Vrha nad Mislinjo so sami uredili del cest, zaradi katerih prej prevoz otrok ni bil mogoč. Odprto Krava Kreta dobitnica štirih zvoncev Ljubljana - Ob koncu preteklega tedna je na veletržnici v Ljubljani potekala Državna razstava govedi rjave pasme. Na njej je izreden uspeh dosegla krava Kreta rejca Franca Rotnika iz Raven 185 pri Šoštanju. Kreta je strogo žirijo navdušila in prepričala štirikrat. Bila je izbrana za najboljšo kravo v svoji skupini (med kravami s prvo lak-tacijo), imela je najlepše vime, dobila je naziv šampionka kot najlepša in najboljša krava rjave pasme, mednarodna žirija, ki so jo sestavljali člani iz 7 evropskih držav, pa je tudi odločila, daje Kreta najboljša. Tako si je prislužila kar 4 zvonce. Rejec je član Kmetijske zadruge Šaleška dolina, sicer pa ima v hlevu okoli 50 glav govedi. ■ bš ostaja še področje Male Mislinje, tu je odločitev občine in tudi ministrstva za šolstvo, da se cestne povezave izboljšajo. Po dolini od Lošperga mimo Doliča pa do Mislinje in z druge strani od Dovž do šole opravlja šolske prevoze Izletnik, za hribovske proge, ki pa jih je tudi kar precej, opravlja to delo zasebnik s kombiji. Mreža prevozov je dobra, dejstvo pa je tudi, da po vsakega šolarčka do hiše tudi ne morejo in da je še potrebnega malo pešačenja. ■ Silvo Jaš Uspejsna ^^valcev v^HucU luknji V zadnjih sedniih letih 14 smrtnih žrtev V soboto je v vsem (vsaj na zunaj) poznani Hudi luknji potekala vaja Jamarske reševalne službe Slovenije v t. i. "B. presenečenj". Jamarjem znana oznaka pomeni, da so preverili usposobljenost reševalcev po udeležbi, tehnični plati, nudenju prve pomoči, vzpostavljanju zveze in uporabi dvojne žičnice. Pri Jamarski koči, le dobrih 100 metrov oddaljeni od vhoda v jamo, so se slovenski jamarji reševalci pričeli zbirati že okoli devete ure dopoldne. Ko sem se med njimi, sproščenimi in nasmejanimi, "prebijala" do koče, sem slišala kar nekaj slovenskih narečij. Fantje in možje so se sproščeno spreminjali v prave jamarje, saj so se nesramežljivo preoblačili kar na travniku ob avtomobilih. V jamarski koči pa se je že čutilo, da je treba pred začetkom vaje opraviti še marsikatero formalnost. Ker je tokratno vajo pripravila Jamarska reševalna služba štajerske regije, sem si za nekaj minut "prisvojila" njihovega vodjo Edija Vlašiča, ki mi je povedal marsikaj o vaji in jamaijih reševalcih. "Na vaji sodelujejo reševalci iz vseh koncev Slovence. Malo smo spremenili njen potek, saj je bil začetek predviden v Zelenem breznu na Dobrovljah, vendar je odpadel zaradi slabega vremena. Zato jo bomo izvedli tukaj, v Hudi luknji," sem izvedela uvodoma. Ekipa za zveze je v jami že delala, čez kakšno uro pa so v jamo poslali še reševalno ekipo, kije pričela reševati domnevnega ponesrečenca iz konca sifona, to je približno 350 metrov od vhoda v jamo. Reševali so iz Prpičevega kamina in spodnjega vodnega dela jame s pomočjo /trolske žičnice. Višina kamina je bila 35 metrov, vodni kanjon pa je dolg 120 metrov, višine 17 metrov. Potem so se posamezne ekipe jamaijev spuščale v jamo in izvajale zadane naloge, ki so jih po končnih ocenah dobro opravile. V pogovoru sem izvedela tudi, daje JRS javna služba, ki ima podpisano pogodbo z ministrstvom za obrambo, ki jo tudi financira. Slabše pa je z jamarskimi klubi. "Ne pretiravam, če rečem, da smo siromaki," je zatrdil Edi Vlašič. V Sloveniji imamo kar 60 operativnih reševalcev in 30 pripravnikov. Poklicnih med njimi ni, so pa zagotovo entuziasti. Zanimalo meje tudi, kolikokrat svojo usposobljenost preizkušajo Priprave na vajo so potekale tako pred jamo kot v njej. Na hlad in vlago se je bilo treba dobro pripraviti... Edi Vlašič čisto zares. "Rad bi izrekel pohvalo jamarjem, saj je nesreč med samimi jamarji zelo malo, več se to dogaja nejamarjem ali pa kakšnim poljamarjem. V glavnem turistom. Letos še ni bilo nesreče. Od leta Ž88 do danes pa je bilo žal 14 smrtnih žrtev v naših jamah." Milan Podpečan je bil moj drugi sogovornik. Je Velenjčan, član tukajšnjega kluba Siga, ki je poleg drugega velenjskega kluba Speleos pomagal tudi pri pripravi vaje. "Ja, precej dela je bilo, da smo pripravili vajo. Sicer jama ni toliko zahtevna, je pa dobra za usposabljanje novih reševalcev. Vesel sem, da jo bodo spoznali številni slovenski reševalci. Prepričan sem, da je Medvedji rov zelo lep, nekaj čisto posebnega. Lepa bi bila tudi za turiste, le daje pristop otežkočen. Že nekaj let se trudimo, da bi to prepreko odpravili in jo odprli za turiste." Povedal mi je tudi, da so v Velenju štirje operativni reševalci, štirje pa se na to pripravljajo. Na našem območju jamarske nesreče v zadnjih letih ni bilo, zato pa so se tukajšnji reševalci odzvali vabilu in pomagali reševati na Primorskem. Lepo bi bilo, če bi bilo tako tudi v nadalje. Če pa se vseeno zgodi kaj nepredvidenega, bo v tolažbo to, da so slovenski jamarski reševalci res dobro usposobljeni. To so dokazali tudi na sobotni vaji, ki se je zavlekla v zgodnje popoldanske ure. ■ Bojana Špegel Vse za dobrobit občine ••••••••••••••••• Vsak želi komu ugajati na takšen ali drugačen način Tako je Anka Rakun, županja občine Ljubno ob Savinji, krajši zastoj na cesti v Logarsko dolino pred nedavnim izkoristila za dokončno ureditev svojega videza v avtomobilu. Peljala seje namreč na obisk republiškega ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja. Župan občine Šmartno ob Paki pa želi ugajati svojim občanom na drugačen način. Ni mu namreč vseeno, ali pride sodelavka VTV-ja na sejo sveta brez ali s kamermanom. Čigavo je kakšno društvo? Tisti, ki nekoliko pozorneje spremljajo dogajanja na političnem področju, vedo, da se je kuhanje predvolilne golaža začelo že pred časom. Nekje so se nekatere stranke bolj potrudile in pripravile takšne ter drugačne piknike, srečanja v naravi in podobno. V Občini Šmartno ob Paki pa nekateri pripisujejo strankam drugačne metoda. Menda peljejo nekateri kar ostro polemiko, čigavo je katero društvo. Tako naj bi bili nogometaši LDS-ovi, gasilci SDS-ovi, SKD-jevci in Združena lista pa naj bi si razdelili kulturno in turistično društvo. Slednjemu so menda bližje Kocjančičevi. Dober pridelek - Ivanki Jelen iz Šentilja oziroma Laz, se je skrbno obdelovanje polja bogato obrestovalo. Zrasle so ji prave kolerabe velikanke. Primerka, kiju zadovoljna Ivanka drži v rokah tehtata oba skupaj natanko 13 kilogramov. Povedala je še, da jih bo še precej časa pustila cele, da se bo lahko vsak prepričal o njuni teži. m M. H. Pomoč Zdaj so že nekateri poslanci začeli voditi tuje politike in gospodarstvenike v Velenje. Ne vem le, ali zato, da bi pomagali velenjskemu gospodarstvu, ali da bi izboljšali svoje predvolilne izglede. Kralj? Na turistični zvezi še vedno pravijo, da delajo vse na tem, da bi bil pri nas turist res kralj. A kaj ko gostinci in še mnogi drugi nočejo biti podložniki. Kaj pa mi? Okoli Mladinskega centra je res veliko zelo različnih interesov, čeprav vsi pravijo, da imajo v mislih isto: skrb za mlade. Če bi o tem še kdo povprašal kaj mlade, bi ti gotovo porekli: "Nehajte že toliko skrbeti za nas!" " Ali se vsaj nehajte sprenevedati," bi še kdo dodal. Kuhinja Na zadnji seji velenjskega sveta tudi ni šlo brez očitkov o politični kuhinji. Seveda, saj jo res potrebujemo. Kako bomo sicer zakuhali (pred)volilni golaž? Zakonska Med mnogimi zakonskimi partnerji je toplo le, če sedijo vsak na svoji strani ognja. Šmarški I Slišim, da bi v občini Šmartno ob Paki radi do občinskega praznika dokončali neke vodovodne odseke. Pa čeprav občinski praznik slavijo za vinski praznik. Mos Ena stalnic mednarodnega obrtnega sejma v Celju je tudi, da stalno opozarjajo na težave obrtnikov in obrtništva. Tbrej se za prihodnost sejma ni bati. Šmarški II Šmarčani morajo biti letos previdni. Še posebno, če bodo imeli kakšno pomembno prireditev na predpraznično soboto. Še posebno govorci bodo morali paziti. Th dan bo namreč veljal predvolilni molk. Lek Dražja zdravila so nekatere bolnike takoj pozdravila. Dvoboj Vse več jeznih občanov po raznih krajih napoveduje zaporo cest. Dars bo moral v prihodnje odpirati krajše odseke, da se bo število zapor in otvoritev izravnalo. ■ "INGE" PRIHAJAMO ŠVEDSKA Monika & Tjaša (2.) 3. Zadnja noč in vrnitev No, bi rekli, vsega lepega je enkrat konec, tako tudi MOOT-a 96 na Švedskem. Dnevi so tekli, da si komaj spremljal, kdaj je sobota in kdaj torek, da o datumih ne govorimo. Mislim, da ni človeka, ki bi uporabil besedo dolgčas. Če pa komu ni bilo všeč, si je sam kriv. Dalo se je uživati "sto na uro" brez premora. Ja, pa sva dočakali tudi zadnjo noč. Najprej smo se med seboj poslovili po vaseh. Poljubčki, objemčki, tokrat pa tudi brez solznih oči ni šlo. Potem smo skupaj odšli na poslovilno "ceremonijo", kjer so pomembnejše osebe imele govore. Zapeli smo pesem oziroma mrmrali melodijo pesmi SLOVO. Počasi pa so se tudi vse zastave, ki smo jih ob otvoritvi dvignili, začele spuščati druga za drugo in kar nekako naju je stiskalo pri srcu, saj je bil to smerokaz za konec. Na tem mestu je bil kasneje nekakšen disko na prostem z laserji, lučmi, skratka z vsemi mogočimi napravami. Glasba je bila tudi v obeh velikih šotorih v Snovvball cafe-ju in Activity centru. Človek ni vedel, kam bi se dal, kajti povsod je bila glasba dobra - za vsakega nekaj. Midve sva štiri ure skupaj plesali, ne da bi sekundo počivali. Ne veva sicer, od kod nama energija. To zadnjo noč se je namreč večina, če ne kar vsi, odločila, da ne gremo spat. Odhod slovenske odprave je bil ob osmi uri izpred vhoda na MOOT prostor. Šef Gregor nam je rekel: "Ob sedem trideset na mestu!" K sreči sva vse spakirali že prej, tako da ni bilo treba misliti na pakiranje za zajtrk. Vseh nahrbtnikov in kovčkov je bilo spet toliko kot ob prihodu. Prej bi človek rekel, da več, oziroma da so bili še bolj polni. Še zadnje izmenjave naslovov in... Jutro, greva mimo ene izmed vasi, kje so tisti, ki tempa te noči niso vzdržali in srčkano zaspali ob še tleči žerjavici. Mimo je prišla prijateljica z Danske, pihnila v žerjavico in s tem se je pepel razpršil naokrog, tako kot smo se nekaj trenutkov kasneje tudi mi. Razpršili smo se v enem samem trenutku. Nekateri so odšli že zvečer, nekateri bodo še ostali. Telefoni so bili naenkrat prosti, vrsta nestrpno čakajočih ljudi je izginila. Kot da se je naenkrat vse sesulo. Skrajni čas, da zapustiva ta kraj in se odpraviva do mesta, kjer imamo Slovenci zbor. Prispeva na naš zbirni kraj, tu so tudi Avstralci in Danci. Kako hudo je šele moralo biti za objokanega in hkrati šokiranega Avstralca, ki se je moral (morda za vedno?) posloviti od naše Slovenke. Ja, to pa je tista ta prava ljubezen. Da ne pozabimo še na eno našo deklino, ki jo je šarmantni Španec tako očaral, daje tam pozabila delček svoje prtljage. Sreča je, da obstaja pošta. Pisma bodo prihajala, vendar bodo vedno redkejša, nazadnje morda le še eno ria leto ali pa tudi to ne več. Končno se vsi spakiramo na avtobus, še zadnjič vržemo pogled na MOOT prostor, se spogledamo in si rečemo: "Če prej ne, se vidimo na 11. MOOT-u v Mehiki čez slaba štiri leta." Smo pač mladi in optimistični. Še ena šestintrideseturna vožnja! Vsi smo utrujen i zaspali. Eni na tleh, drugi na sedežih, brez izjeme. No, šoferja sta bila v polni formi. Do trajekta smo se ustavili le, da smo opravili svoje nujne potrebe. Medtem ko smo čakali na vkrcavanje na trajekt, smo zapravili še zadnje krone in si na grobo ogledali mesto Trelleborg. Na trajektu smo obilno napolnili naše želodčke, izpraznili Duty free shop in se pogovarjali o posameznih pripetljajih. Smeha zopet ni manjkalo. Izkrcavanje v Rostocku je bilo tudi nekaj posebnega. Mahali smo množici, ki je čakala na vkrcavanje, klicali "helga", dali taborniški pozdrav in se ponovno podali na naš avtobus. Pot nas je vodila po Nemčiji proti Muenchnu (nočna vožnja). V jutranjih urah pa smo se ustavili na enem izmed počivališč, kjer nas je čakal obilen zajtrk. Zajtrk, ki bi mu Švedi rekli - nenavaden, za poobedek pa še jagodna tortica. Prestopili smo nemško-avstrijsko mejo, kmalu za tem pa se kot Hugo rudar popeljali pod Karavankami, na drugi strani pa: "Živela Slovenija!" Še vožnja do Tivolija in slovo. Poslavljali smo se, kot da se nikoli več ne bomo videli. Sicer pa smo postali VELIKI PRIJATELJI. SE VIDIMO! To priložnost bi tudi izkoristili in se vsem, ki so nam pomagali, prav lepo zahvalili! ■ Monika & Tjaša 19. septembra 1996 VELENJE, PREŠERNOVA 7; TEL. (063) 853-693 OPTIKA ' i...... r V ' ...... ............ W "'' v i' Čestitamo ob prazniku občine Velenje! CELOVITE POSLOVNO - INFORMATIVNE REŠITVE Z JEZIKI ČETRTE GENERACIJE (ORACLE) Čestitamo ob prazniku OBČINE VELENJE! Javni zavod LEKARNA VELENJE Vodnikova 1 Lekarna Velenje, telefon: 854-303 Lekarna Šoštanj, telefon: 881-329 Lekarna Šmartno ob Paki, telefon: 885-136 ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE! PODROČJA KOOPERACIJA, STARI TRG 36, VELENJE TEL.: 063/856-672,856-417 FAX: 063/856-957 DEJAVNOSTI: 1. GRADBENA IN GRADBENO ZAKUUČNA DELA 2. NIZKE GRADNJE 3. PREDELAVA LESA, KOVIN IN PLASTIKE 4. IZDELAVA TOPLOTNE IN HIDRO IZOLACIJE 5. ZASTOPANJE TUJIH FIRM (SCHINZEL, IWK) 6. AGENCIJA ZAVAROVALNICE MARIBOR d.o.o. proizvodnja lesnih polproizvodov Nudimo vam veliko izbiro Partizanska 78, Velenje žaganega lesa, opravljamo Telefon: 063/864-429, 853-312 int. 1393 žaganje po naročilu, Fax: 063/854-986 : s M prodajo decimiranih elementov in parketnih friz, lesnih sekancev, drv in žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil. v * ine ie! BRANKAIRMAN Savinjska 2, Žalec Telefon: 063/715-303 PE OPTIKA VELENJE - ZDRAVSTVENI DOM Vodnikova 1, Velenje telefon: 063/851-956 V naših poslovalnicah vam nudimo bogato izbiro kvalitetnih sončnih očal: Ray Ban, Police, Sting, Winchester... Izdelamo vam korekcijska očala s sferičnimi, toričnimi, bifokalnimi ali multifokalnimi korekcijskimi stekli. Nudimo vam okvirje priznanih domačih in tujih proizvajalcev. Imamo bogate izkušnje v servisiranju in prodaji kontaktnih leč največjega proizvajalca v svetu - CIBE VISION. Na izbiro je več tipov mehkih in poltrdih leč ter sredstva za njihovo vzdrževanje. Čestitamo ob prazniku občine Velenje - 20.septembru. • h / ■ I H I f SOLSKI CENTER VELENJE Trg mladosti 3 3320 Velenje tel.: 063/ 853-181 fax: 063/ 851-202 ^\Lem/ oAcommv oAcln^Vetenfe/ cesiUcuno/ oA oAcu^sAem/ PmuzmAU/ Ln< želimo; prijetno/ počutje/ \j/ naši/ sledim/. Dijaki, študentje, pedagoški in ostali delavci ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE % Mesnica Prekoršek ^ VELENJE, ^ Kardeljev trg 11, P tel.: 856-941 Odlična izbira svinjskega, junčjega in telečjega mesa ter mesnihizdelkov lastne proizvodnje -IZKLJUČNO DOMAČE REJE! Kupcem voščimo ob prazniku občine Velenje ter jih vabimo v ostale naše lokale: - Mesnice v Vojniku, Celju, Žalcu, Mozirju in Trbovljah (NOVOST!); - Pekarno v Vojniku; - Gostilni v Vojniku in Celju; - Kitajsko restavracijo v Celju na Hudinji pri Mercatorju (NOVOST!). 15 NAS VAS ZA RAZVEDRILO 19. septembra 1996 HOROSKOP Oven od 21. marca do 21. aprila Čeprav se boste silno trudili, odnosov s partnerjem ne bo tako lahko zgladiti in spraviti vsaj na nekdanjo raven. Vseeno bo teden dosti bolj miren, kot ste pričakovali, predvsem pa bo finančno uspešen. Če boste poslušali nasvet dobrega prijatelja, ga boste znali dobro oplemenititi. Bik od 22. aprila do 20. maja Ko bo že vse kazalo, da boste morali zaropotati in doma vsem naliti čistega vina, bo prišlo do pozitivnega preobrata. Naenkrat bo vaše življenje spet mirno in prijetno, kar boste radi pokazali vsem okoli vas. Sploh pa partnerju, ki ga boste naravnost ujčkali. Seveda mu bo godilo. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Vaša zamisle je več kot dobra, zato bi bilo še bolje, če jo zadržite zase in je ne izdate nikomur razen res vrednim zaupanja. Teh pa je okoli vas malo, kar ste izkusili že v preteklosti. Ko bo čas, da jo izdate, boste to sami začutili. Na ljubezenskem področju miren teden, zdravje pa bo rahlo nagajalo. Rak od 21. junija do 22. julija Sprijaznili ste se z nekaterimi dogodki v vašem življenju in priznajte, sedaj vam je veliko lažje. Če bi se poskušali še vsaj malo spremeniti, bi vam bilo še lažje, a je to včasih hudičevo težko. Povabilo, ki bo prišlo v naslednjih dneh, vzemite zares in se tudi odzovite nanj. Družabnosti ni nikoli preveč. Lev od 23. julija do 23. avgusta V pričakovanju ste in to pričakovanju enega najsrečnejših dni v življenju. Ne bodite nestrpni, saj bo kmalu prišel. Res bo tak, kot si ga zamišljate v sanjah. In potem boste nekaj dni v devetih nebesih, kar je lahko nevarno. Sploh na poslovnem področju, kjer bo nekaj zapletov. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Sedaj, ko ste vsaj za silo rešili svoje finančne težave, se poskusite lotiti še ljubezenskih. Saj sami veste, da že nekaj časa ni vse tako, kot naj bi bilo. Če se vam bo zdel rez preboleč, odložite vse skupaj še za nekaj časa. Predolgo pa nikar ne zavlačujte. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Dela boste imeli čez glavo, vseeno pa si boste še vzeli nekaj časa zase in za svoje dobro počutje. Predvsem dobra družba bo tista, ki vam bo vračala energijo. Ob koncu tega tedna boste čisto spontano zašli med same zanimive ljudi, ki vam bodo v dolgem pogovoru v marsičem odprli oči. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Kar ste si želeli le po tihem, se bo zgodilo. In potem se boste obnašali, kot da je to povsem nemogoče. Partner bo tisti, ki vas bo iz oblakov trdno potegnil na realna tla, saj ima počasi vsega skupaj že dovolj. Ko boste začutili tla pod nogami, se boste tudi sami dobro počutili. Pazite se prepiha. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Dober prijatelj bo uspel v rečeh, ki tudi vam veliko pomenijo, zato boste v tem videli priložnost, da napredujete. Res bo tako in ko boste začeli, vas nihče več ne bo mogel ustaviti. Partner vam bo trdno stal ob strani, zato lahko prve rezultate pričakujete še pred iztekom meseca. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Da je včasih dobro poslušati kakšen nasvet starejše osebe, ste sicer vedeli, le malokdaj pa tudi upoštevali. Tokrat boste to storili in ne bo vam žal, saj bodo rezultati tako finančni kot poslovni. Ko boste uredili še srčne zadeve, se boste lohko veselili tudi turobnih prihajajočih jesenkih dni. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Dolgo je že, kar so vas govorice nazadnje res prizadele. Tokrat ne boste mogli biti povsem ravnodušni, ko vam bo nekdo zaupal, kaj govorijo o vas. Premislite, preden boste ukrepali, saj je največkrat najbolje vse skupaj pozabiti in dati času čas. Dovolj je, da tisti, ki jih imate radi, vedo, kako je na stvari. Ribi od 20. februarja do 20. marca Še vedno se boste zbujali z občutkom strahu pred novim dnevom. Predvsem zaradi negotovosti in malodušja, ki vas nikakor nočeta zapustiti. Vseeno se boste vsak dan bolje počutili in celo počeli stvari, za katere ste mislili, da jih nikoli več ne boste. Partner bo še naprej vaša največja opora. ilustracije:Pia TURISTIČNA AGENCIJA Kersnikova 11, Velenje tel.: 063/855-336, fax: 063/855-350 HOTEL BARBARA V FIESI V prenovljenem hotelu z novim pokritim bazenom vam ponujamo ugodne jesenske pakete 84,00 DEM 282,00 DEM 118,00 DEM 192,00 DEM 272,00 DEM 214,00 DEM 289,00 DEM VVeekend družinski paket Tedenski družinski paket 3-dnevni paket za upokojence 5-dnevni paket za upokojence 7-dnevni paket za upokojence 5-dnevni počitniški paket Tedenski počitniški paket Posebne plačilne ugodnosti! Ne zamudite jeseni v Fiesil ............._............__..............:.......^ Nagradni kupon e. HOTEL BARBARA FIESA Vsi bralci tednika Naš čas, ki boste ob prijavi predložili ta kupon boste lahko uveljavljali še dodatni 5% popust. Kupon velja do 01. oktobra 1996! 107,8 MHz ICAMO VBLeNJE HOM OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 SLOVENJ GRADEC, Pod gradom 4 telefon 0602/42-051, telefaks 42-153 UGODNE SEJEMSKE CENE oblazinjenega pohištva, vzmetnic in ležišč v času 29. MOS od 13. do 22. septembra 1996 CELJE - hala H, razstavni prostor 10 LAGUNA TAROK M MARA VERONA NOVA L-8 UNIVERZAL LUX tlltl s 5 M* i Telekom V) Slovenije W Nacionalni operater telekomunikacij NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU predstavlja telekomunikacijske priključke, naprave in storitve od navadnih telefonskih in ISDN priključkov, hišnih telefonskih central, dodatnih storitev na digitalnem omrežju do storitev Slovenija Online, ki omogočajo poceni in hiter dostop do Interneta, Teleoken in Videoteksa. Posebna zanimivost je nova serija telekartic Osončje, ki jo sestavlja enajst kartic po petdeset impulzov. Vse informacije o prodaji, montaži in servisu vam nudimo v poslovni enoti Telekoma Slovenije v Celju, Lava I, ali na brezplačni telefonski številki 080 80 80. VLJUDNO VABLJENI na razstavni prostor telekoma slovenije v hali b celjskega sejma od 13. do 22. septembra. Telekom Slovenije onnne ISDN Telekom Slovenije Obiščite nas: v MARIBORU v blagovnici KLAS na Teznu, Ptujska c. 97, telefon 062/422-552, v SLOVENJ GRADCU, Pod gradom 4, telefon 0602/44-185,42-051, v NOVEM MESTU, Košenice 65a, telefon 068/321-674, v DIVAČI, Lokev 189b, telefon 067/67-615, v LJUBLJANI Tbilisijska c. 83, telefon 061/123-38-45. 16 NAŠ ČAS ČESTITAMO 19. septembra 1996 GRADBENO PODJETJE CELJE Ulica XIV. divizije 10, 3000 CELJE Tel.: 063 482-480 Telefax: 063 442-490 GRADIMO IN PRODAJAMO: ▲ GRADNJA: stanovanjskih, obrtnih, industrijskih, energetskih, prometnih, hidrogradbenih, rudarskih in drugih objektov ▲ PRODAJA: raznih vrst betona, gramoza in peska po ugodnih cenah ▲ STORITVE: inženiring, komercialni posli in izdelava projektov Poslovnim partnerjem in bralcem čestitamo ob prazniku občine Velenje! eeSTITAMC tB »BAENIki §B(IMe TeLeuei ZDRAVSTVENI DOM VELENJE 3320 Velenje Vodnikova cesta l , Telefon:063/856-7l l Trg svobode 12, 3325 Šoštanj telefon (063) 882-567, 882-626 telefax (063) 882-261 Kupcem, poslovnim partnerjem in občanom KMETIJSKA ZADRUGA občine Velenje čestitamo ob občinskem v v ŠALEŠKA DOLINA Z.O.O. prazniku ter jih vabimo v naše poslovalnice: - Mesnica in delikatesa Šalek (pri Pristanu), tel. 858-223 - Mesnica in delikatesa Velenje, Tomšičeva 10 b (pod OŠ MPT), tel. 851-454 - Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom), tel. 882-527 - Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki, tel. 885-124 - DE Turn (jabolka), tel. 856-574 /ta/ian Sports Des/gn Slovenijašport Prodajalna VELENJE Cankarjeva 1, tel.: 852-174 Kupcem in bralcem čestitamo ob prazniku občine Velenje! POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Stanovanjsko podjetje d.o.o, Foitova 6, 3320 Velenje telefon (063) 852-918, 852-911, 854-930 Skupaj z vami, ki nam izkazujete zaupanje, bomo skrbeli za kakovostno upravljanje stanovanjskih objektov. t£inbi*u je Ccwfao4t fmidtuAf gorenjetrgovina Prešernova 8, 3320 Velenje Tel.: 063/853 931, fax: 063/855 250 m *mmM . 11....... j, | jluuu vmmJ l J !j J jr\ Podjetje za urejanje prostora p.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel: 063/ 856 900 Fax: 063/853 645 # ravnanje s komunalnimi odpadki # vzdrževanje mestnih površin # vrtnarstvo in cvetličarne # pogrebna služba 0 komunalne gradnje # storitve z gradbeno mehanizacijo © Stuctfesuttac4er ©©0 w CcsUtUMč č6 pazniku občine, Delanje! Prodaja originalnih rezervnih delov ŠKODA UGODEN KREDIT IN LEASING, PRODAJA RABLJENIH VOZIL DARILO ob nakupu vozila '-"^HAVTORADIO BLAUPUNKT P.S.C. PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, Velenje, Tel.: 063 / 861 - 570 ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ! Požar na avtomobilu V Kavčah je v soboto, 14. septembra, okoli 21. ure zvečer izbruhnil požar na osebnem avtomobilu znamke Opel Kadett. Lastnik vozila Peter J. iz Šoštanja je pri prijatelju popravljal podvozje vozila, pri čemer je uporabljal električni brusilnik. Med delom je zagorelo v bližini rezervoarja za gorivo. Požar so lokalizirali gasilci, na vozilu pa je nastalo za okoli 400.000 tolarjev gmotne škode. S silo nad policista V nedeljo, 15. septembra, ob 3.45 sta policista na Šaleški cesti v Velenju ustavila voznika osebnega avtomobila, 22-letnega Maria C., državljana Hrvaške. Pri sebi ni imel nobenega dokumenta, kazal pa je očitne znake vinjenosti, zato sta se policista odločila za preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. Temu seje uprl in enega od policistov z roko večkrat udaril v prsni koš. Poolicista sta ga obvladala in ga odpeljala v prostore za pridržanje do iztreznitve. Napadeni policist je utrpel sled poškodbe, Mario pa bo svoje obnašanje moral razložiti na sodišču. Kje je kolo? Alešu S. iz Velenja je neznanec v sredo, 11. septembra, zvečer izpred gostinskega lokala Saloon v Velenju odpeljal v neznano sivo gorsko kolo znamke KHS COMP, vredno okoli 120.000 tolarjev. Hudo poškodovan v delovni nezgodi V soboto, 14. septembra, okoli 23.50 se je v podjetju Glin Nazarje zgodila delovna nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval 33-letni delavec Bojan K. iz Nazarij. Ko je prišlo do napake na avtomatski liniji na stiskalnici ivernih plošč, je Bojan K skupaj s sodelavcem hotel poravnati tekoči trak, ki se je med napako zamaknil. Pri tem je moral prestopiti čez meter visoko kovinsko varovalno ograjo na pločevinasti zračnik, ki je bil posut z ivernim prahom. Tam mu je spodrsnilo in z višine skoraj 5 metrov je padel na betonska tla. Pri padcu se je hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Voznik izgubil oblast nad vozilom V soboto, 14. septembra, ob 19. uri se je na regionalni cesti Mozirje - Letuš v Letušu pripetila huda prometna nesreča. 23-let-ni Matjaž F. iz Migojnic je vozil osebni avtomobil iz smeri Mozirja proti Letušu. V ostrem desnem ovinku je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal desno izven vozišča ter trčil v drevo. Tu se je vozilo obrnilo in trčilo še v drugo drevo. V nesreči se je voznik Matjaž F. huje, njegov sopotnik, 21-letni Boštjan G. iz Migojnic pa lažje poškodoval. Gmotna škoda znaša 900.000 tolarjev. Bočno v hišo V nedeljo, 15. septembra, ob 13.55 je 21-letni Mitja R. iz Pariželj vozil osebni avtomobil iz smeri Letuša proti Šentrupertu. Ko je v naselju Preseije pripeljal iz levega preglednega ovinka, je z vozilom najprej zapeljal na desno bankino, nato pa nazaj na vozišče. Pri tem je začelo vozilo zanašati, drselo je preko ceste in bočno trčilo v vogal stanovanjske hiše. V nesreči se je voznik hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. Požar v domu Nine Pokorn Nekaj munut pred 2. uro v nedeljo, 15. septembra, so v domu oskrbovancev Nine Pokorn v Pernovem pri Galiciji opazili požar. Ta je izbruhnil na lesnem podu zaprtega balkona v prvem nadstropju in potem zajel še del ostrešja. Ogenj so pogasili gasilci in domačini. Po nestrokovni oceni znaša gmotna škoda, ki jo je požar povzročil, okoli 1.000.000 tolarjev. Prve ugotovitve pa kažejo, da je ogenj povzročil odvržen cigaretni ogorek. Kje je terensko vozilo? V četrtek, 12. septembra, med 21. in 23.50 uro je neznanec izpred stanovanjske hiše v Levcu odtujil terenski avtomobil znamke Mitsubishi Pajero črne barve, registrskih številk CE 70-00V, last podjetja Turbo Trans iz Levca, ki je z dejanjem oškodovano za 1.600.000 tolarjev. Vlomi v osebne avtomobile osebnega avtomobila znamke Opel Kadett in Rudiju M. povzročil za okoli 40.000 tolarjev škode. 107,8 MHz FM 8 STEREO ROS Nočni pohod na Triglav Skupina planincev iz Šentilja se je letos že četrtič podala na nočni pohod na Triglav. Namen tega, vsaj kar se časovno tiče nenavadnega vzpona na našega očaka, je samo eden. Doživeti, oziroma občutiti kako izgleda pot-naprimer iz Vrat čez Prag na Kredarico v siju svetilk, in potem na vrhu pričakati sončni vzhod, kar je za vsakega planinca enkratno doživetje. Povsem razumljivo je, da takšni pohodi niso primerni za začetnike. Skupina na sliki ne spada mednje. Tudi prvič ne stojijo pri Aljaževem stolpu. Če bi vzpone vsakega posameznika seštel, bi jih bilo natanko 94. Vsi razen enega pa so bili novinci na nočnem pohodu. Kljub temu, da jim naravne sile niso dovolile videti sončnega vzhoda, so se zadovoljni postavili pred objektiv za spominski posnetek. "Bo pa mogoče naslednje leto več sreče," je bila njihova skupna misel. Na povratku v dolino so spoznali še vso privlačnost in zahtevnost Bambergove poti čez Plemenice. GLASBENA SOLA NAZARJE Savinjska cesta 4,3331 NAZARJE RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO UČITELJA SOLO PETJA za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, pošljite na naslov šole. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Policisti Policijske postaje Žalec so se prejšnji teden, 14. septembra, ukvarjali s serijo vlomov v osebne avtomobile. V Preboldu je neznanec vlomil vjuga 45. S tistim, kar je odnesel, je Marjano Ž. oškodoval za okoli 40.000 tolarjev. Med 5. in 6.45 uro je neznanec na Ločici pri Vranskem izkoristil odsotnost lastnika zastave 101 Janka D. iz Zahomca, z vlomom gaje oškodoval za 46.000 tolarjev. Na Polzeli so vlomili v osebni avtomobil jugo 55, last Andreja F., ki ga je neznanec oškodoval za 65.000 tolarjev, v Dobriši vasi pa se je neznani vlomilec lotil Konec sladkemu življenju v Velenju Usluge plačevali kot šampanjec Policisti Policijske postaje Velenje in kriminalisti Urada kriminalistične službe UNZ Celje so prejšnji teden prišli na sled trem Velenjčanom, osumljenim, da se ukvarjajo s posredovanjem pri prostituciji. Tako policisti kot kriminalisti so že dalj časa preverjali informacije, ki so nakazovale možnost, da se v enem od velenjskih gostinskih lokalov opravlja najstarejša obrt. Pred dnevi so preverjanje zaključili. Ugotovitve iz preiskave bodo zapisali v kazensko ovadbo, ki jo bodo v teh dneh poslali državnemu tožilcu. Po podatkih kriminalistov in policistov so kaznivega dejanja posredovanja pri prostituciji osumljeni 45-letni F. M., 25-letni S. V in 25-let-ni D. K., vsi iz Velenja. Ti naj bi že pred nekaj meseci v lokalu F. M.-a organizirali nočni klub z ustreznim barskim programom. Za dopolnitev so si omislili nudenje spolnih uslug. Najeli so več deklet, ki so strankam proti plačilu po končanem "umetniškem programu" v posebni sobi nudile posebne usluge. Organizatorji posredovanja pri prostituciji so strankam dodatno ponudbo lokala predstavljali kar med potekom nočnega programa in jih obenem seznanjali tudi s ceno. Ura druženja z izbranim dekletom je stala 18.000 tolarjev, za polurno druženje pa je bilo treba odšteti 12.000 tolarjev. Plačevanje tovrstnih storitev so po ugotovitvah kriminalistov organizatorji prikrili tako, da je stranka tarifo poravnala v obliki plačila naročene pijače, šampanjca. S prostitucijo naj bi se ukvarjala štiri dekleta, tri od teh so organizatorji pripeljali iz tujine (eno Ukrajinko in dve Slovakinji), ena pa je bila državljanka Slovenije. Zoper slednjo postopek že teče, medtem ko je za dekleta iz tujine pristojni sodnik za prekrške že odredil ukrep izgona iz države. si^PS AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI d.d. VELENJE 3320 Velenje Koroška 64 OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO STARIH AVTOMOBILSKIH REZERVNIH DELOV RAZLIČNIH ZNAMK. JAVNA LICITACIJA BO V SREDO, 9. OKTOBRA, OB 10. URI V PROSTORIH APS d.d. NA KOROŠKI 64, VELENJE Prodajali bomo rezervne dele naslednjih vozil: YUGO 45 WARTBURG TURIST ZASTAVA 101 POLONEZ 1500 FIAT 125 P CITROEN G S FORD RENAULT 4 TL ZASTAVA 750 ŠKODA 120 LS MOSKVIČ 1500 OPEL ASCONA 1,6 FORD TAUNUS 1,6 L PRODAJALI BOMO PO NAČELU VIDENO - KUPUENO. ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! APS d d i- • - - - ' ' • -v. ■•.. ;.....>; . • - • ;; -; J'' 'rtfiif ^-S-^^SS^S^IŠ As Beltinci ■ Rudar 1:1 (0 : 1) ••••••••••••••• Rudarji so asi Nogometaši velenjskega Rudarja so tudi po sedmem krogu še vedno edina neporažena ekipa in še vedno krepko na prvem mestu v slovenski ligi. Pred drugim Primorjem imajo tri točke prednosti. Trikratni državni prvak SCT Olimpija pa je trdno na zadnjem mestu s tremi točkami. Pri njej pa bodo Velenjčani gostovali v nedeljo. Nedeljsko srečanje je bilo zelo trdo, razburljivo in vseskozi napeto, saj so domači hoteli na vsak način zmagati. Trener Borut Jarc je postavil nekoliko bolj zaprto igro, tako da so igralci svoje priložnosti iskali v hitrih nasprotnih akcijah in v 12. minuti je bučno občinstvo onemelo, ko je Ismet Ekmečič poslal pravo bombo proti domačim vratom, vendar je z žogo zadel prečko. V 25. minuti pa so si dali duška Rudarjevi navijači -Velenjski knapi. Jernej Javornik je izvedel prosti strel, Samo Vidovič pa je z glavo poslal žogo tja, kamor jo je treba. To je bil vsekakor nepričakovan stres za domačo klop in klubske funkcionarje, ki so svojo nemoč vse bolj iskali v nasprotovanju nekaterim sodniškim odločitvam (ob zadetku so protestirali, češ da je bil Samo Vidovič v prehitku), igralci pa v (pre)ostri igri. Domači klubski funkcionarji so celo nekajkrat stekli na igrišče ali pa so se znašli ob njegovem robu. "Moji igralci na začetku drugega polčasa, niso igrali tako, kot smo se med odmorom dogovorili v slačilnici. Zahteval sem, da se nepovlečemo in da nasprotnika napadamo že na njihovi polovici, in mu s tem ne damo možnosti, da prihaja pred naš kazenski prostor," je med drugim komentiral srečanje trener Jarc. Igralci niso upoštevali trenerjevega nasveta, še posebej to velja za Samira Balagiča, ki je eno izmed žogo v 49. minuti poslal po najkrajši poti z igrišča, namesto da bi jo poslal daleč naprej, vsaj čez polovico zelene travnate površine. Po metu s strani je prišla žoga do Črnka, ki je močno streljal. Pri tem je zadela (oziroma jo je zadel) Gjergji Dema ravno toliko, da je spremenila smer in obsedela v Dabanovičevi mreži. Kaj bi bilo, če glavni sodnik, ki je bil zelo oddaljen od kraja dogodka, ne bi bil v 37. minuti razveljavil Vidovičevega drugega zadetka, pri čemer stranski sodnik sploh ni dvignil zastavice? To vprašanje bo seveda ostalo v zraku. Rudarji so še naprej edina nepremagana ekipa v prvenstvu in še naprej na vrhu lestvice. S 15. točkami imajo pred Primorjem tri točke prednosti, Maribor, Hit Gorica, Mura in Beltinci pa na naslednjih mestih za njimi zaostajo za štiri točke. Včeraj so Velenjčani v osmini pokalnega tekmovanja gostili Maribor Branik. Igrali so: Dabanovič, Žilnik, Balagič, Ratkovič, Dema, Hudarin, J. Javornik Pešič), Hribar, Vidovič (Oblak), Pavlovič (S. Javornik), Ekmečič. ■ vos ERA Šmartno - SET Vevče 2:1 (0:0) AFP Dobova - Gorenje 31: 22 (15 :10) ŽRK Vegrad •••••••••••••••••••••••••••••a •••••••••• Nepričakovano hud Za uvod sosedski derbi •••••••••••••• • ••••• zmaga Po zelo slabem startu v onigoligaškem prvenstvu so nogometaši ERE Šmartno v 5. krogu in v tretji tekmi na domačem igrišču vendarle slavili zmago. Tri točke za prvo zmago pomenijo veliko več, saj so igralcem in ljubiteljem nogometa v Šmartnem in okolici vrnile zaupanje in napovedale lepše čase, še zlasti če vemo, da so premagali eno vodilnih in doslej neporaženih ekip. Na začetku so imeli nekaj lepih priložnosti gostje, pred polčasom pa so se razigrali tudi gostitelji, ki pa so žal tudi zapravili nekaj lepih prilik. Po odmoru so domači zaigrali bolj podjetno in v 55. minuti z zadetkom Kovačiča povedli. Gostje iz Vevč so seveda krepko napadli, Šmarčani pa so svoje prilike iskali v nevarnih nasprotnih napadih. Tako so v 74. minuti zamudili dve lepi priložnosti zapovrstjo, v 80. minuti pa so gostje po veliki gneči in zmedi v domačem kazenskem prostoru izenačili. Zmago in veliko veselje je domačinom zagotovil Grobelšek v 85. minuti z velemojstrskim prostim strelom. Včeraj (sreda) so nogometaši ERE Šmartno v šestnajstini finala slovenskega pokala gostili Odrance, že v nedeljo pa jih prav tako na domačem igrišču čaka nov nevaren tekme - Nafta iz Lendave. ERA ŠMARTNO: Kališek, Omeragič, Jeseničnik (Štefančič), Bulajič, Polovšak, Irman, Stojko, Grobelšek, Radinovič, Marinček (Jurčec), Kovačič (Podgoršek). ■ Janko Goričnik Tenis Katarina in Petra najboljši na svetu Po sijajnih dosežkih im zmagah lani in letos so mlade slovenske teniške igralke na svetovnem prvenstvu za dekleta do 16 let v Švici prepričljivo osvojile naslov svetovnih prvakinj. Katarina Srebotnik in njena kolegica Petra Rampre iz Žirov sta uresničili tiha pričakovanja in velike želje slovenske teniške javnosti, njun blesteč uspeh pa samo potrjuje prepričanje uveljavljenih strokovnjakov, da ima Slovenija trenutno najboljši in najbolj obetaven rod mladih igralk v evropskem in s tem tudi v svetovnem merilu. Katarina in Petra sta na prvenstvu v Švici gladko s 3:0 premagale Kolumbijo in Argentino, v polfinalu z enakim izidom zelo močno Slovaško, v finalu pa z 2:1 še Nemčijo, ki je po polfinalni zmagi nad Združenimi državami Amerike resno računala na naslov. Članica ŠTK Velenje Katarina Srebotnik je igrala izjemno, njena igraje bila ključ do velikega uspeha, svetovna teniška javnost pa ji napoveduje blestečo kariero med najboljšimi igralkami na svetu. Prisrčen sprejem soji v nedeljo popoldne pripravili v klubskih prostorih, v ponedeljek pa jo je skupaj s staršema s svojimi sodelavci sprejel še župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, na sprejemu pa je bil tudi predsednika Sveta Dragan Martinšek. Izročil ji je darilo in ji čestital v svojem in v imenu sodelavcev ter vseh meščanov, med drugim pa je dejal: "Mi boljših ambasadorjev Slovenije in Velenja kot so uspešni športniki sploh ne moremo imeti. To seje velikokrat pokazalo. Ko sem že nekajkrat dejal - rad bi, da bi se v nadaljevanju izjemne športne poti spomnili na Velenje in vedno rekli, da se vedno radi vračate v Velenje, kjer so starši in prijatelji. Mi bomo zadovoljni in mislim, da si kaj več tudi nismo želeli. Uspeh je vaš, mi pa si ga malo lastimo in smo skupaj ponosni." . Katarina je bila vesela in srečna ob darilu, čestitkah in najlepših poraz V nasprotju z Rudarjem so novo prvenstveno sezono zelo slabo pričeli rokometaši Gorenja. V Dobovi, kjer so doslej vedno dobro igrali, so kot lanski podprvaki doživeli pravo katastrofo. V minulih prvenstvih celo s Celjani niso izgubljali s takšnimi razlikami, nasprotno, kar nekajkrat so jim dokazali, da niso sanjsko moštvo. Po besedah trenerja Bojana Požuna jih je uničil domači vratar Denič. "Nismo igrali tako slabo, kot kaže teh devet zadetkov razlike. Zelo enostavno smo prihajali do priložnosti za zadetke, toda domači vratar nam je ubranil kar dvajset žog poleg tega še tri sedemmetrovke, nekaj žog smo vrgli tudi mino okvirja vrat; skratka, imeli smo zelo slab odstotek strelov na domača vrata, kar kaže tudi na veliko nezbranost igralcev pri strelih. Očitno se jih je prijel že majhen kompleks Denič, saj je od sveh vratarjev za nas najbolj neugoden. Na večini dosedanjih naših srečanjih, če jih je Dobova dobila, je bil Denič tisti, kije krojil ta rezultat'." Povsem sproščen je bil le kapetan Borut Plaskan, ki je dosegel kar 13(1) zadetkov. Bojan Požun je navedel še eno zanimivost: "Vračanje mojih igralcev po zapravljenih žogah v obrambo je bilo katastrofalno. Domači so proti nam izvedli kar štirinajst hitrih nasprotnih napadov. Prepričan sem, da bi se srečanje odvijalo kot vsa ostala doslej, če bi bili moji igralci bolj zbrani pri strelih ; to pomeni, da bi bil rezuzltat bolj tesen. Seveda sem ob takšnem porazu zelo razočaran, res pa je da se iz takšnega poraza lahko veliko naučiš." Hud poraz seveda ni omajal ambicij Gorenja v novem prvenstvu. Popravni izpit bodo imeli že v soboto proti Preventu v Rdeči dvorani v Velenju. "Ob pravem pristopu lahko premagamo sobotnega gosta. Uspeh pa pričakujem tudi v tretjem krogu proti Slovanju v Ljubljani." Gorenje: Anžič, Krejan, Bedekovič 2, Ojsteršek, Plaskan 13, Sovič, Tome 1, Semerdjijev 3, Cvetko, Ilič 2, Stropnik. ■ Gorenje B - Radeče 22 :^24 (12 : 10) Krhkih živcev........... Uvodno srečanje v novi 1B ligi je bilo zelo živčno, saj igralci niso znali brzdati svojih živcev, trajalo je približno uro in pol, v 41. minuti pa sta ga sodnika celo prekinila, saj so si domači in gostujoči navijači izmenjali nekaj mnenj s pestmi. Ko je delegat zagrozil z izpraznitvijo dvorane, so se duhovi vendarli umirili. Gotovo pa so vsi spoznali, da se z nešport-nim obnašanjem ne zmaguje, ne bi se smelo. Gostje so gotovo prišli vvRdečo dvorano odločeni, da se oddolžijo varovancem trenerja Iva Vajdla za poraz v končnici minulega prvenstva, ki sta jih najmanj za leto dni oddaljila od prve lige. Upamo si trditi, da bi bili mladi Velenjčani tudi tokrat slavili, če bi bili bolj brzdali svoje živce, kljub še tako čudnim nekaterim sodniškim odločitvam. Trener Ivo Vajdl je pred začetkom prvenstva napovedal boj za obstanek, saj je ostal brez štirih igralcev - Soviča, Marka Oštirja, Urbana Radšela in vratarja Jožija Stropnika, ki so sedaj v prvi ekipi. Sodeč po njihovi uvodni predstavi se to ne bi smelo zgoditi. Srečanje so začeli zelo nezbrano, morda zaradi prevelikega spoštovanja gostov. Nekaj poskusov za zadetek, vmes tudi strel s sedmih metrov, jim je prineslo čisto ničlo. Toda v nadaljevanju so le prišli k sebi in z vodstvom ob počasu dali vedeti gostom, da jim bodo tudi letos nevarni. Žal, so se (morali) v prvih minutah nadaljevanja preveč ubadali s sodnikoma, v kar sta jih je potegnila tudi klop in tribuna. Gostje so po devetih minutah igre izenačili izid na 13 : 13, vmes je sledilo že omenjeno "srečanje" navijačev, in ko so sredi drugega polčasa igralci Radeč povedli s 17 :13, je bilo maščevanje v njihovem žepu. Gorenje B: Lainšček, Tamše 5, Gajšek 1, Rožič 1, Majhen, Fricelj 2, M. Oštir 4, Gavriloski 3, Glavič, Resnik 6, Vivod. ■ vos Srečko Meh: "Skupaj smo ponosni" vos željah za nadalnjo športno pot, ob tem pa je med ostalim povedala: "Izjemno sem srečna, občutki so zares super, saj smo dvakratne svetovne prvakinje. Lani smo bile evropske in svetovne prvakinje do 14 let, letos pa smo oba naslova ponovile v kategoriji do 16 let. Ob vsem navdušenju pa moram povedati, da smo bile igralke vseh ekip ob podelitvi zelo razoračane, saj so vse skupaj naredili zelo po "švicarsko." Nobena od igralk namreč ni prejela nikakršne praktične nagrade, te so z žrebom delili med maloštevilne gledalce. Sicer pa se moram posebej zahvaliti kapetanki Mimi Jaušovec in trenerju Juretu Bukovcu ter vsem ostalim, ki nam pomagajo in nam še bodo." Katarina je v ponedeljek pozdravila svoje nove sošolce, ki so jo lepo sprejeli in seveda upa, da bo tako tudi vnaprej. Vtisov iz dosedanjega bivanja, treniranja in igranja v Ameriki je veliko, v naslednjih dneh bo nastopila v Šibeniku na ženskem turnirju, sicer pa je na svetovni lestvici najboljših mladink do 18 let med posameznicami in v dvojicah na 25. mestu. Načrte je sedaj malo spremenila, saj Miama Jaušovec želi, da bi s Petro Rampre nastopili v dvojicah za slovensko člansko reprezentanco v znamenitem pokalu Federation, to bo v začetku oktobra, za tem pa se bo za nekaj časa spet vrnila v Ameriko. T&m bo najprej nastopila na slovitem Orange Bowlu in kasneje na turnirjih v Južni Ameriki v konkurenci do 18 let, saj mora braniti točke za svetovno lestvico, "ki sem sijih prigarala lani," kot sama poudarja. Seveda želimo in smo obenem prepričani, da jih ne bo le ubranila, ampak povečala. Zvonko Papak Nova prvenstvena sezona bo v soboto stekla tudi v ženski rokometni ligi. Za ljubitelje te ženske igre v Žalcu in v Velenju bo zanimiv že uvodni prvenstveni krog, saj bo v Žalcu sosedsko srečanje. Velenjčanke so z lanskim tretjim mestom in z uvrstitvijo v evropsko tekmovanje - pokal mest dosegle doslej največji uspeh. Tretje mesto pa naj bi letos ponovile. To bo zelo težko, saj so se ostale ekipe zelo okrepile, večina z vzhodnjakinjami. Tu je treba predvsem omeniti Mlinost in Žalec. Prvi dve mesti bosta najverjetneje rezervirani za Robit Olimpijo in Krim Electo. Trener Velenjčank Zvonko Papak daje oberna ekipama enake možnosti, v drugo skupino pa naj bi sodile Mlinotest, Žalec in Vegrad, ki naj bi se torej borile za tretje mesto oziroma še za Evropo. Tli d i velenjska ekipa je nekoliko spremenjena v primeijavi z "lansko". Z odhodom Tanje Oder in Rute Bižiene so Velenjčanke nedvomno precej izgubile na agresivnosti in predvsem hitrosti. Toda prišli sta vratarka Mara Šolaja in Bolgarka Batikova, iz Žalca pa se je vrnila Barbara Hudej. Nova vratarka bo s svojo izkušenostjo gotovo dvignila samozavest soigralk, kar se je videlo že na prijateljskih tekmah. Dejstvo je tudi, da so preostale igralke - mladinke spet za leto izkušenejše. Precej novih zelo koristnih izkušenj pa so si Dejana Stevanovič, Tanja Raukovič, Lidija Kranjc in vratraka Maja Grudnik nabrale na nedavem evropskem mladinskem prvenstvu na Poljskem, čeprav bo njihova odsotnost na treningih gotovo vplivala na (ne)uigranost ekipe v prvih tekmah. Manjšo hitrost v igri pa naj bi dekleta nadoknadila predvsem s kolektivno igro. Podobno kot za moški bo tudi ženska končnica letos drugačna. V njej bo sodelovalo osem ekip v dveh skupinah s po štirimi ekipami. V prvi skupini bodo igrale prvo-, četrrto, -šesto in in osmouvrščena ekipa, v drugi pa drugo-, tretje-, peto- in sedmouvrščena ekipa. S tem naj bi bila prvenstvo zanimivejša, čeprav velenjski trener dvomi v to: "Ne verjemam, če bodo vse ekipe sposobne zadržati kar najboljšo formo tako dolgo obdobje. Sicer pa - strokovnjaki so dejali, da bo bolje. Počakajmo, pa bomo videli," pravi Zvonko Papak. Gostovanje v Žalcu jih ne obremenjuje. "Resda bo to lokalni derbi, ki ima določen izziv, še zlasti, ker smo mi bili lani tretja ekipa prvenstva, Žalec pa četrta. Toda kot gostje mi nimamo kaj izgubiti, čeprav vsakdo želi, tudi mi, čimbolje začeti. Kot pa sem že dejal, bo temu prvenstvu sledilo še eno prvenstvo v aprilu, in za uvrstitev na lestvici bo odločilen drugi del, torej sama kočnica." ■ vos Mednarodno rokometni turnir Ajdovke pred Velenjčankami Na zanimivem mednarodnem rokometnem turnirju v velenjski Rdeči dvorani so prvo mesto osvojile igralke Mlinotesta iz Ajdovščine, pred velenjskim Vegradom, drugouvrščeno ekipo nemške druge lige Quele in minulimi italijanskimi pokalnimi prvakinjami ekipo Rimini. V tekmi za prvo mesto so Ajdovke premagale Velenjčanke, ki so nastopile brez Raukovičeve, Kranjčeve, Stevanovičeve in Grudnikove z 22:16 (13 :9), v tekmi za tretje mesto pa Ouelle Rimini z 21 : 18 (17 : 17, 9 : 8). Velenjske rokometašice so prijateljsko tekmo z Nemkami odigrale že dan pred turnirjem in zmagale s 26 : 15 (11: 11) ■ vos Elektra v novi sezoni KK Elektra pričenja tekmovanje v B SKL - vzhod v sezoni 1996/97 v delno spremenjeni podobi. Nova uprava kluba, ki jo vodijo predsednik Boris Dejanovič, podpredsednik Drago Skornšek in vodja strokovnega sveta Dejan Kugonič, sije za glavni cilj zadala strokovno in kvalitetno delo z vsemi selekcijami ter vzgoja domačih igralcev, kar naj bi bil temelj za ponovni kakovostni dvig košarke v Šaleški dolini v dolgoročnem obdobju. Tako je bil za trenerja članske ekipe izbran preizkušeni strokovnjak Drago Vezjak, ki bo prav gotovo v pomoč tudi trenerjem nižjih selekcij Reharju, Kokolju, Blatniku in Kitaku. Članska selekcija je priprave na novo sezono začela 5. avgusta s treningi v domači dvorani. Konec avgusta je opravila petdnevne bazične priprave, v septembru pa je odigrala več prijateljskih tekem z A2 ligaši. Cilj ekipe v prvem delu tekmovanja je uvrstitev med prvo petorico, kar bi v nadaljevanju omogočalo razigravanje za uvrstitev v A2 ligo.Ekipa je zelo mlada, saj znaša povprečna starost igralcev 21 let. Zaradi poškodbe je prenehal z igranjem kapetan Bojan Brešar, novinci pa so Goltnik iz Mozirja, Glinšek iz Slovenj Gradca in Štahl iz Polzele. Uprava in igralci vabijo vse ljubitelje košarke na otvoritveno prvenstveno tekmo v novi sezoni med KK ELEKTRO in KK CEUE. Tekma bo jutri, v petek, ob 18.30 uri v Športni dvorani Šoštanj. ■ Drago Skornšek Liga Škale 96 •••••••••••• Oster boj za prvaka V obeh ligah malega nogometa v Škalah je boj za vrh lestvice izredno izenačen, kar obeta zelo zanimive tekme do konca tekmovanja. Rezultati 13. kroga v 1. ligi: Mušketirji Cigrad-Tempo Florjan 3:4, Plešivec Ribiška koča-Mušketirji Cigltr 3:7, Zlatorog Škale-Fori Škale 1:3, Kamnoseštvo Kozjak-Mister X 3:3, Vigo-Saloon Mins 0:0; vrstni red: 1. Zlatorog Škale 20,2. Vigo 20,3. Mister X18,4. Fori Škale 17,5. Saloon Mins 15,6. Mušketirji Cigrad 10,7. Kamnoseštvo Kozjak 10,8. Muketriji Cigler 9,9. Plešivec Ribiška koča 6,10. Tempo Florjan 5; s 16 zedetki je najboljši strelec R. Hudarin (Mister X), z enim manj pa mu sledi Kugler (Vigo). Rezultati 61. kroga v 2. ligi: Pizzeria Toplica-Zavodnje 2:3, Club Duo-ŠK Cirkovce 0:2, Kamlimero-Kremenčkovi 2:1, Mins Saloon-TTG 2:4, Avtoprevozništvo Sovič-Dekor Stropnik 4:0, Krokodilčki prosti; vrstni red: 1. TTG 23, 2. Avtoprevozništvo Sovič 22, 3. ŠK Cirkovce 22, 4. Zavodnje 17, 5. Kalimero 16, 6. Club Duo 14, 7. Pizzeria Toplica 13,8. Kremenčkovi 13, 9. Dekor Stropnik 11, 10. Krokodilčki 8, 11. Mins Saloon 1; na lestvici strelcev z 20 zadetki preprčljivo vodi Novak (Avtoprevozništvo Sovič). ■ Rekreator leta 96 v Škalah V tekmovanju za rekreatorja leta v Škalah bo v soboto na vrsti sedma disciplina, to bo atletika. Tekmovanje bodo na stadionu AK Velenje pričeli ob 9. 30, izvedli pa ga bodo ob vsakem vremenu. ■ 19. septembra 1996 ŠPORT IN REKREACIJA NAS VAS 19 Kovinotehna jSavinjska Polzela Končno povečana dvorana Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele so se tudi za to sezono pričeli pripravljati dovolj zgodaj. Letošnje leto zanje pomeni prelomni mejnik v zgodovini kluba, saj startajo prvič v ligi evropskih pokalnih zmagovalcev. O pripravah in vsem ostalem nam je trener Kovinotehne Savinjska Polzele Boris Zrinski povedal: "Že v načrtu za priprave smo predvideli daljšo odsotnost s Polzele. Bili smo na 7-dnevnih pripravah v Črni na Koroškem, Bof#s Zrinski, trener po dveh dneh odmora domai pa Kovinotehne Savinjske Polzela smo se odpravili na posebne priprave, ki smo jih začeli s turnirjem ekip Postojne, Idrije, Jadrancoloija iz Reke in naše ekipe. Na tem turnirju smo osvojili prvo mesto. Zatem smo se odpravili v Pulo, kjer smo sodelovali na mednarodni košarkaški letni ligi. V konkurenci številnih prvoligaških ekip iz petih evropskih držav smo med 12 ekipami na koncu osvojili tretje mesto. Po povratku na Polzelo smo naleteli na težave s termini v različnih dvoranah. Vadili bomo v Žalcu vse do prvega prvenstvenega kola 21. septembra 1996. Ekipa je v primeijavi z lansko skoraj nespremenjena. Tujca Tillerja smo zamenjali z mladim, 207 cm visokim centrom zagrebške Cibone Samaničem, iz ZDA se je po enoletnem šolanju vrnil branilec Čmer. Naš osnovni cilj v tekmovalni sezoni je vsekakor uvrstitev na eno evropskih tekmovanj tudi v naslednji sezoni, v ligi evropskih pokalnih zmagovalcev si želimo uvrstitev na 4. mesto, ki še vodi v nadaljnje tekmovanje." M-er Strelski šport •••••••••••• Veternik ubranil naslov državnega prvaka V Ljubljani je pretekli vikend potekalo 6. državno prvenstvo z mal-okalibrskim orožjem. Velenjski strelci so nastopili v treh disciplinah s pištolo, v postavi Veternik, Šterman in Klančnik. Kljub dejstvu, da v Velenju ni strelišča za malokalibrsko orožje in s tem osnovnih pogojev za treninge, so se Velenjčani vseeno dobro odrezali. Prvi dan so streljali z MK športno pištolo 30+30 in osvojili ekipno 4. mesto s 1620 krogi za Kranjem (1667), D. Poženelom (1661) in Ptujem (1621 krogov). Med posamezniki je Veternik osvojil 5. mesto. Drugi dan so streljali z MK standard pištolo v disciplini 20+20+20. Veternik je med posamezniki osvojil s 541 krogi 2. mesto za Peternelom iz Kranja, ki je nastreljal 547 krogov, tretji pa je bil Selan iz Olimpije s 539 krogi. Ekipno so Velenjčani zopet pristali na četrtem mestu. Tretji dan je bila na sporedu disciplina MK pištola proste izbire. Najtežje delo je imel Veternik, ki je branil naslov lanskoletnega državnega prvaka. To mu je tudi uspelo, saj je med posamezniki osvojil s 531 krogi 1. mesto pred Kranjcem (Olimpija) 530 krogov in Tkalcem (D. Poženel) s 529 krogi. Med posamezniki sta zasedla Klančnik 12. in Šterman 13. mesto. Ekipno so Velenjčani osvojili tretje mesto s skupaj 1562 krogi, za Olimpijo (1579) in D. Poženelom (1569 krogov). ■ B & S Konjeništvo ••••••••••• Sabljanje • ••••• ••• Sedaj še za pokal Slovenije Lep sabljaški večer na Rogli Tekmovalci KK Velenje so se 14. in 15. septembra udeležili tekme v preskakovanju zaprek v Ljubljani. V soboto je bilo končano tekmovanje za Pokal Samsung. Za ta pokal štejejo tri tekme, vsaka v dveh tekih, višine zaprek so 1.20 in 1.30 m. V skupnem seštevku je zmagal Andrej Kučer (Leokadija) iz KK Gotovlje, drugo in tretje mesto pa sta zasedla tekmovalca našega kluba - Matjaž Čik (Robin) in Lovro Blatnik (Saturn). V nedeljo seje tekmovalni dan začel s parkurjem kategorije A2 (1.10 m). Zmagala je naša članica Špela Jereb (Aktion), Aleš Pevec je bil z Effol Pacom četrti, Maja Novak pa z Okser Gitanom deveta. Osem tekmovalcev je osnovni parku in baraž odjahalo brez napake, zato je o uvrstitvi odločal čas v baražu. Druga tekma je štela za Pokal Slovenije za mladince, višina zaprek je 1.20 m. Brez napake sta osnovni parkur odja-hala le Maja Vohar iz KK Grad Rakičan in naš Lovro Blatnik. Pomerila sta se v baražu z zaprekami višine 1.30 m. Voharjeva je odjahala bTez napake, Blatnik pa je podrl eno zapreko in zato dobil štiri kazenske točke, kar je pomenilo drugo mesto. Zadnja, najtežja tekma je štela za pokal Slovenije za člane (1.30 m). Le en tekmovalec, Kučer iz Gotovelj, je osnovni parkur prejahal brez napake. Naša Maja Novak (Okser Grece) je z eno podrto zapreko osvojila drugo mesto, Matjaž Čik (Delano II) pa je bil peti. Naše tekmovalce čaka še ena tekma za pokal Slovenije, ki bo v Mariboru. V končni razvrstitvi za pokal pričakujemo dobre uvrstitve, predvsem Blatnika pri mladincih ter Novakove in Čika pri članih. ■ Smučarski skoki Pričele so se tudi tekme alpskega pokala. Prva takšna tekma je bila v avstrijskem Kandersteku, kjer so v reprezentanci Slovenije v kategoriji mladincev tekmovali kar trije predstavniki SSK Velenje, in sicer Bojan Hriberšek, David Adamič in Peter Čeh in dosegli zelo dobre uvrstitve. V nordijski kombinaciji je pri mladincih do 18 let David Adamič zasedel 11. mesto, pri mladincih do 20 let pa Peter Čeh 10. mesto. Nastopil je tudi član SSK Mislinja Gorazd Robnik in pri mladincih do 20 let zasedel 15. mesto. Naslednja preizkušnja pa bo že ta vikend na 80 m skakalnici v skakalnem centru ob Velenjskem gradu. V soboto, 21. septembra, bo uradni trening, v nedeljo, 22. septembra, s pričetkom ob 9. uri pa bodo najprej na sporedu skoki ter ob 14. uri teki na cros progi okoli Škalskega jezera. Nastopili bodo mladinci v solo skokih in nordijski kombinaciji. ■ J.O. Velenjski sabljaški klub Rudolfa Cvetka je letos že tretjič zapored priredil za svoje člane skupne priprave za novo sabljaško sezono. Priprav na Rogli seje udeležilo 19 sabljačev vseh generacij iz sabljaškega kluba ter štirje trenerji. Priprave so trajale od 17. do 31. avgusta. Trenirali so dopoldne in popoldne po programu trenerjev Marjana Salobirja, Roberta Uranjeka in Agima Kazazija. Prvič doslej je skupina 8 sabljačev vadila tudi s sabljo (doslej le s flo-retom), ostali so vseskozi trenirali floret. Velenjski sabljači so medse povabili slovitega trenerja madžarskega rodu Beszedesa Andrasa, ki je v svoji dolgoletni karieri vzgojil vrsto vrhunskih tekmovalcev v sablji in flore-tu, sam pa je bil učenec Rudolfa Cvetka, po katerem nosi velenjski klub ime. Tako upamo, da se v Slovenijo vrača med mlade sabljače orožje, s katerim je Slovenec osvojil prvo olimpijsko medaljo. Velenjski sabljači so priredili skupaj s Termami Zreče na Rogli sabljaški večer, na katerem so predstavili ta šport gostom hotela, hkrati pa izvedli tudi finalne borbe turnirja. Prvi je bil Gregor Uranjek, 2. Jure Uranjek, 3. Gregor Gorjan, 4. Žiga Žuber, 5. Jure Meh, 6. Matej Gorjan, 7. Tkdej Knez, 8. Matej Zapušek. ■ Hinko Jerčič Športniki ZLSD Velenje Tretji na igrah v Mariboru V Mariboru so bile minulo soboto, 14. septembra, tretje športne igre ZLSD Slovenije, udeležilo pa se jih je okrog 500 udeležencev iz vse Slovenije. Po Kočevju in Velenju, kjer so bile igre lani in po organizacijski strani doslej najbolje organizirane, so velenjski člani ZLSD ponovno dokazali, da so tudi dobri športniki. Najbolje so se izkazali košarkaji z zmago, medtem ko odbojkarji ostajajo pri trdiciji - tretjič zapored so namreč osvojili drugo mesto. Slabše so se izkazali ostali udeleženci iz Velenja, ki so tekmovali še v malem nogometu, balinanju, tenisu, šahu in kegljanju, vendarle tako dobro, da so skupno osvojili tretje mesto - za Mariborčani in Jeseničani. Na Jesenicah bodo naslednje leto četrte športne igre ZLSD Slovenije. Kaže, da so se igre utrdile. Udeležencem letošnjih iger bo ostala v lepem spominu vožnja z rancami po Dravi, kar je vsekakor svojevrstno doživetje v Mariboru, kjer se prav gotovo že mrzlično pripravljajo na vinsko trgatev najstarejše trte na svetu. ■ H. J. Šah Turnir ob 15-letnici Kluba 81 Velenjski invalidi prvi Šmartno ob Paki - Med prireditve ob 15-letnici Kluba 81 je sodil tudi zanimiv nogometni turnir, ki so ga v Šmartnem ob Paki izvedli prejšnji četrtek. Ob gostiteljih sta nastopili še ekipa estradnih zveze Slovenije, vodila jih je Irena Vrčkovnik, in ženska nogometna reprezentanca Slovenije. Hladno vreme ni moglo preprečiti lepih užitkov ob zanimivih tekmah in prijetnega razpoloženja ob igrišču po turnirju. V uvodni tekmi je Klub 81 premagal žensko reprezentanco s 5:0, šmarski navijači so vzdihovali ob lepih potezah veteranov, strelci pa so bili A. Podgoršek, Lukner, Meh, Malus in E Podgoršek; estradne zvezde so bile boljše od reprezentance z 2:1, za zmagovalce je bil dvakrat strelec Elvič, za poraženke pa Govekova; v zadnji tekmi je Klub 81 z zadetkom J. Kopušarja premagal estradne zvezde. ■ J.G. Na regijskem šahovskem prvenstvu invalidov v Dravogradu so zmagali invalidi Velenja in se uvrstili na državno prvenstvo. Velenjčani so zbrali 13,5 točke, prav toliko so si jih priigrali Dravograjčani in Slovenjgradčani, zmagovalca pa so odločila medsebojna srečanja. Za Velenje so nastopili Čelikovič, Žagar, Žbanič in Plaskan. ■ Ulična košarka ••••••••••••• Celjani najboljši Tekmovanja v ulični košarki, ki je bilo v nedeljo, 15. septembra, na parkirnem prostoru pred Rdečo dvorano v Velenju, seje udeležilo 17 ekip v dveh starostnih kategorijah. V predtekmovanju so se ekipe pomerile v skupinah po tri ekipe, zmagovalci skupin pa so odločali med seboj o končnih uvrstitvah. Največ znanja so pokazale naslednje ekipe: - kategorija do 16 let: 1. Strahci (Celje), 2. Presta (Velenje), 3. Gimnazija A (Velenje) - kategorija 17 do 30 let: 1. Urarstvo Lečnik (Celje), Generacija 60 (Vojnik), Norma Soft (Velenje). ■ Šaleški teniški klub Uspeli so Ekipa TK Merkur Protenex ŠTK Velenje je preteklo nedeljo osvojila naslov letošnjega slovenskega prvaka. Gostitelji so v polfinalu s 5:4 premagali ljubljanski Slovan, v finalu pa s 6:3 Sočo iz Ljubljane, ki je v polfinalu presenetljivo izločila mariborski Branik. Obenem so se uresničile velike želje in napovedi mlade druge ekipe ŠTK, ki se je uvrstila v 2. slovensko ligo. Za ta uspeh so Velenjčani v gosteh in doma obakrat s 4:1 premagali Radvanje, igrali pa so Neugebauer, Avberšek, Grosman, Napotnik, Lisac in Krivec. ■ Alojz Benetek Teden športa 1996 občine Šoštanj Ponedeljek, 23. september - mali nogomet ob 16. uri: rokometno igrišče Šoštanj - namizni tenis ob 16. uri: telovadnica TVD Partizan Šoštanj (prijave sprejema g. Anton Leber, tel.: 882-535 Torek, 24. september - odbojka ob 16. uri: igrišče OS KDK Šoštanj - lokostrelstvo ob 17. uri: na rokometnem igrišču Šoštanj (organizator rod Pusti grad Šoštanj) Sreda, 25. september - rokomet ob 17. uri: rokometno igrišče Šoštanj - badminton ob 17. uri: telovadnica TVD Partizan Šoštanj (prijave sprejema g. Tomaž Sekulič, tel.: 882-368) Četrtek, 26. september - košarka ob 16. uri: Športna dvorana Šoštanj - kolesarjenje ob 17. uri: pri telovadnici TVD Partizan (vodja: Stane Grudnik, relacija: TVD Partizan - Gaberke - Lajše -Topolšica - Florjan - Lokovica - TVD Partizan) Petek, 27. september - kegljanje ob 16. uri: na kegljišču TEŠ - Cooperjev test ob 17. uri: nogometno igrišče Usnjar (vodja: Marjan Grudnik) - 1. ŠPORTNA ŠOŠTANJSKA NOČ ob 20. uri: Športna dvorana Šoštanj (čisti dohodek namenjen sanaciji strehe doma TVD Partizan) Sobota, 28. september - trim pohod ob 8. uri: vodja g. Vinko Pejovnik (relacija: Avtobusna postaja Šoštanj - Fortinek - Pristava - Zgornje Ravne in nazaj) - turnir v šahu ob 10. uri: Gasilski dom Šoštanj (prijave sprejema g. Gregor Rupnik, tel.: 882-640) Nedelja, 29. september - prvenstvo občine Šoštanj v renisu ob 8. uri: tenis igrišče v Topolšici (prijave sprejema g. Samo Zakeršnik, tel.: 892-080) ..... -^ Stari trg 22, Velenje aziago Kocen^ia Savinjska 1, .... 11 TV SPORED 19. septembra 1996 ČETRTEK, 19. septembra SLOVENIJA 1 10.45 Otroška oddaja 11.10 Dokumentarna serija 11.40 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 16.00 Mednarodna obzorja 17.00 TV dnevniki 17.10 Delfi in prijatelji, 13/26 17.35 Operacija strogo zaupno, 15/24 18.00 Po Sloveniji 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.30 Tednik 21.20 Dokumentarna oddaja 22.20 Nikar,oddaja o prometu 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 SOVA SLOVENIJA 2 12.15 Japonska 12.45 V žarišču 13.10 Šport 15.10 Film 16.55 Rdeče in črno, 4/4 17.45 SOVA, ponovitev sledi Nevarne obline, 20/22 18.30 Svetovni poslovni utrip 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, 18/61 20.00 Dr. Ouinnova, 15/18 20.50 Zgodovinska kitajska mesta, 8/13 21.40 Podoba podobe 23.10 Film 10.00 Santa Barbara, nadaljevanka 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 Pop kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Strah pred višino, filma 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 BEVERLY HILLS 90210, nadaljevanka 21.00 Melrose plače, nadaljevanka 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Argument 23.30 Mož pravice, nanizanka 00.00 Magnum, nanizanka 01.00 24 ur, ponovitev 01.30 POP 30, ponovitev 09.00 ISlr 09.45 10.20 09.30 RADIO FM, 12. del, pon. 10.25 nanizanke 12.00 09.55 EPP / Vabimo k ogledu 17.55 10.00 VIDEO TOR pon. 18.00 12.00 Videostrani 19.00 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.05 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.30 19.05 Otroški program: 20.00 RISANKE 20.05 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLE- 20.20 DU 20.05 ČEBELARJENJE 2, dok. 20.30 film 20.55 DVOJNA OSTRINA, film 22.00 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.30 22.35 TV IZLOŽBA 22.35 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.40 22.45 VIDEOSTRANI do 24.00 22.45 PETEK, 20. septembra SLOVENIJA 1 09.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.05 Pasje mesto, 17/31 11.25 Film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 16.15 Naši baletni umetniki 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.30 Hugo, tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Forum 20.25 Trdnjavske igre, franc. kviz, 8. del 21.45 Skrivnostni svet A. Clarka 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 SOVA: sledi Nadaljevanka 23.45 So leta minila, 6/20 00.15 Film SLOVENIJA 2 11.20 Svetovni poslovni utrip 11.50 V žarišču 12.15 Podoba podobe 13.05 Umetniški večer 13.45 Dokumentarna oddaja 14.35 Film 16.20 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 20. del 17.20 Gradovi, 8/13 17.50 SOVA, ponovitev 18.30 Slovenski magazin 19.00 So leta minila, 6/20 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka 20.00 Tropski vetrovi, 6/6 20.50 Film 22.10 Videošpon 22.40 Brane Rončel izza odra 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Magnum, nanizanka 12.00 Pop kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., pon. nanizanke 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Roseanne, amer. naniz. 14.30 Ženska na begu, mini serija 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljev. 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nanizanka 21.00 Dosjeji x, nanizanka 22.00 Vampirski motocikl, film 23.30 Highlander, nanizanka 00.30 24 ur, ponovitev 01.00 POP 30, ponovitev DOBRO JUTRO ČEBELARJENJE 2, pon. EPP / Vabimo k ogledu DVOJNA OSTRINA, pon. VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ REGIONALNE NOVICE RISANKE TV IZLOŽBA EPP/VABIMO K OGLEDU PREDSTAVA S 50.00 DOMINAMI KUHARSKI NASVETI: POLNJENI LIGNJI MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, slovenski film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 21. septembra SLOVENIJA 1 08.15 Radovedni Taček 08.30 Jakec in čarobna lučka 08.45 O.J. 08.55 Lov na znamko, 2/4 09.25 Cesarjeva nova oblačila 09.45 Zgodbe iz školjke 10.15 Učimo se tujih jezikov. angleščina 10.30 Glasbena oddaja 11.10 Svet divjih živali 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Reka upanja, 11/18 14.15 Film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Dokumentarna oddaja 18.05 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.35 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Razvedrilna oddaja 21.15 Za tv kamero 21.35 National geographic 22.30 TV dnevnik 3 22.40 Šport 23.00 SOVA 23.40 Film I SLOVENIJA 2 i 10.00 Trdnjavske igre, franc. kviz, 8. del j 11.20 Mostovi j 11.50 Slovenski utrinki j 12.20 Hugo, tv igrica ! 15.35 Dokumentarna serija i 16.00 Športna sobota j 19.30 V območju somraka j 20.00 Film i 22.05 TV avtomagazin j 22.35 Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 16.30 17.00 17.30 18.30 19.30 20.00 22.30 23.30 01.00 09.30 10.30 10.35 10.55 11.05 12.35 18.55 19.00 19.35 20.00 20.05 20.35 21.15 22.45 22.50 22.55 Mož pajek, risana serija Junak akcije, mlad. serija Zvezdne steze, ris. serija Kje je Wally, risana serija Max Glick, mlad.serija Heidi, 1. del Nove Supermanove dogodivščine, nanizanka Obraz tedna, ponovitev ITC magazin Formula 1, trening Ugrabljeni razvajenci, film Argument, ponovitev Imamo jih radi Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke Melrose Plače, pon. nad. 24 ur Telesni stražar, film Teksaški mož postave Massarati in možganček, film 24 ur, ponovitev OTROŠKI MIS MAŠ, pon. EPP / Vabimo k ogledu PREDSTAVA S 50.000 DOMINAMI KUHARSKI NASVETI: POLNJENI LIGNJI NARAVNI IZBOR, film, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA RISANKE TV IZLOŽBA EPP/VABIMO K OGLEDU 515. VTV MAGAZIN VENČEK NARODNIH DVOJNI SUM, film, pon. HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA NEDELJA, 22. septembra SLOVENIJA 1 09.05 Delfi in prijatelji, 13/26 09.30 Sredi galaksije zavij levo 10.00 Otroški program 11.00 Atlas človeškega telesa 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Zborovska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.45 Karaoke, ponovitev 14.45 Nedeljska reportaža 15.15 Dlan v dlani 15.30 Film 17.00 TV dnevniki 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.10 Intervju 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.10 TV dnevnik 3 22.20 Športni pregled 23.50 SOVA: sledi Splošne poizvedbe, 3/14 00.40 Davov svet, 8/25 SLOVENIJA 2 10.00 Ponovitev filma 10.45 Videošpon 12.00 TV avtomagazin 15.40 4x4 16.10 SOVA, ponovitev 16.55 Film 19.30 V območju somraka 20.00 Dokumentarna serija 20.55 Film 22.35 Novice iz sveta razvedrila 08.00 Pink Panter, risanka 08.30 Spidi in Gogi show 09.30 Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nanizanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Razprtije, nanizanka 13.00 Avtodrom, ponovitev 13.30 14.30 17.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 08.15 08.40 09.40 10.05 10.25 10.45 11.10 11.40 11.45 12.15 12.45 13.25 Teksaški mož postave Formula 1: Estoril, neposredni prenos Ne pred otroci, film Ljubezan na Donavi, nad. 24 ur Ljubezenski napoj št. 9, film Na sever, nadaljevanka Formula 1, Estoril, pon. 24 ur, ponovitev 14.25 15.00 15.50 16.50 17.00 18.30 18.55 19.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 514. VTV MAGAZIN, pon. GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO ŠPORTNI TOREK, pon. ŠPORTNI GOST GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP 515. VTV MAGAZIN, pon. GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VENČEK NARODNIH OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE: gosta v studiu : SREČKO MEH, župan MO Velenje in DRAGO MARTINŠEK, presdsednik sveta MO Velenje VIDEOSTRANI ČEBELARJENJE 2, dok. film NAJ SPOT, pon. KUHARSKI NASVETI: POLNJENI LIGNJI MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, pon. PREDSTAVA S 50.000 DOMINAMI, pon. HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 23. septembra SLOVENIJA 10.30 Aneta, 3/6 11.00 Night shift, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.55 Utrip 14.10 Zrcalo tedna 14.25 Za tv kamero 14.40 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Moški, ženske 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Lov na znamko, 3/4 18.00 Po Sloveniji 18.30 Delničarji, 3/10 18.40 Risanka 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Parlamentarna križpotja 21.25 Roka ročka 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Sova: sledi Red in zakonitost, 6/21 23.50 Noro zaljubljena, 7/25 SLOVENIJA 2 11.20 Učimo se tujih jezikov, angleščina 11.35 Christy, 20/21 13.40 Sobotna noč, ponovitev 15.40 Športni pregled 16.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije 16.55 VVildbach, 4/13 17.45 SOVA, ponovitev 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, 7/25 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka 20.00 Ženske mojega moža, franc. drama 20.55 Južna Amerika, 4. oddaja 21.40 Osmi dan 22.10 Turistična oddaja 22.40 Svet poroča 23.10 Brane Rončel izza odra 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 09.50 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05 21.05 21.10 21.45 22.15 22.20 22.25 Santa Barbara, nad. Spidi in Gogi show, pon. POP kviz, ponovitev Imamo jih radi, ponovitev Razprtije, pon. nanizanke Ljubezen na Donavi, ponovitev nadaljevanke Max Glick, ponovitev POP 30 Mulci!, nanizanka Santa Barbara, nad. Obalna straža,nanizanka POP kviz Cosby, nanizanka 24 ur Zlati časi, film Športna scena Brisco County ml., naniz. Sedma sila, nanizanka 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP Vabimo k ogledu 515. VTV MAGAZIN, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE RISANKE TV IZLOŽBA EPP/VABIMO K OGLEDU MOČNEJŠI OD USODE, pogovor v studiu REGIONALNE NOVICE KONCERT MEDNARODNE POLETNE ŠOLA SAKSOFONA V VELENJU, 1. del GOST ODDAJE DOBRO JUTRO HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 24. septembra SLOVENIJA 1 11.15 Govorica živali 12.00 Trnuljčica, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo 13.50 Vsi smo ena družina 14.20 Obzorja duha 14.50 Ženske mojega moža, franc. drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Sredi galaksije zavij levo 17.35 Jakec in čarobna lučka 17.55 O.J. 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalne oddaka 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.30 Gore in ljudje 21.20 Po obrokih, 3/3 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova: Splošne poizvedbe, Davov svet, 9/25 SLOVENIJA 2 13.00 Osmi dan 13.30 V žarišču 13.50 Svet geologije 14.20 Slovenski magazin 14.50 Zoom 15.50 Mathias Eisenberg, orgle 16.20 Pustolovščine in odkritja 16.55 Dr. Ouinnova, 15/18 17.40 SOVA, ponovitev sbdi Red in zakonitost, 6/21 18.30 Prisluhnimo tišini 19.00 Davov svet, 9/25 19.30 V območju somraka 20.00 VVildbach, 5/13 20.50 Studio city 22.00 Opus 22.50 Levstikova smrt, PDG Nova Gorica Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. naniz. POP kviz, ponovitev Prigode Ani in Nejčka Krpice, ponovitev Kuhajmo skupaj, pon. Športna scena, ponovitev Acapulco H.E.A.T., naniz. POP 30 Mulci!, nanizanka Santa Barbara, nad. Obalna straža, nanizanka POP kviz Cosby, nanizanka 24 ur Chicago Hope, nanizanka Newyorška policija, naniz. M.A.S.H., nanizanka Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu Sedma sila, nanizanka Mož postave, nanizanka 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.30 MOČNEJŠI OD USODE, pogovor v studiu, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 KONCERT MEDNARODNE POLETNE ŠOLA SAKSOFONA V VELENJU, 1. del 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MLADI UPI, otroški zabavnoglasbeni program 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 516. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 KOLESARSKA TRANS-VERZALA "SKOZI DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE" 21.35 HOROSKOP 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 NAJ SPOT DNEVA 21.50 VIDEOSTRANI DO 24.00 SREDA, 25. septembra SLOVENIJA 1 09.15 Karaoke 10.15 Allis, 5/6 10.45 Roka ročka 11.40 National geographic 12.30 Evromuzika na Azorih 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.10 Dlan v dlani 15.25 Parlamentarna križpotja 15.50 Slovenski utrinki 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Kraljičin nos 18.00 Po Sloveniji 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 V žarišču 20.30 Zemljevid človekovega srca, avstralski film 22.40 TV dnevnik 3 23.00 Šport 23.10 Sova: sledi Red in zakonitost, 7/21 00.00 Skrajnosti, 3/7 SLOVENIJA 2 09.30 Prisluhnimo tišini 10.00 V žarišču 10.25 Opus 11.15 Levstikova smrt, PDG Nova gorica 12.55 Franc, film 14.30 Turistična oddaja 15.00 Studio city 16.10 Tropski vetrovi 17.00 Splošne poizvedbe, 4/14 18.30 Japonska, 4. del 19.00 Skrajnosti, 3/7 19.30 V območju somraka 20.00 Šport 23.25 Alica, evrop.kult.magazin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., pon. nanizanke 13.00 Avtodrom 13.30 Newyorška policija, ponovitev nanizanke 14.30 Chicago Hope, pon. naniz. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Lov na rdeči oktober, film 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.30 Sedma sila, nanizanka 00.30 Mož pravice, nanizanka 01.30 24 ur, ponovitev 02.00 POP 30, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 516. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 KOLESARSKA TRANS-VERZALA "SKOZI DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE" 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 RADIO FM, 13., zadnji del nanizanke 20.30 VIDEO TOP - ročk glasba 21.30 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje Uredništvo: Sedež uredništva in uprave: Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, Maribor Izhaja ob četrtkih. (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, 854-761, telefax (063) 851-990. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! li ^^^mfn-^m/^^n^^t,™ Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med I ZEK 0400 m. ^ Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (gafična oblikovalca). Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA_^ST*"* " ^ * *" ^ * 19. septembra 1996 ČESTITAMO NAŠ ŽAS 21 ERI Cd r J-" -E. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, Velenje, Slovenija velenje £/ SI-3322 Velenje, p.p. 22, tel. 063 854 760, fax 063 856 351 ŽR. 52800-603-38804 Čestitamo ob prazniku občine Velenje! **< EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter avto šola EKONOMSKA ENOTA T0RISTIGNA AGENCIJA telefon: 858-798 vas vabi s široko ponudbo potovanj doma in v tujini po ugodnih cenah, zanimiv program poletje EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA hotel Celeia in bifeji na avtobusnih postajah