250. številka. Ljubljana, v torek 2. novembra 1897. XXX. leto.
Ishaja mk dan *vr*er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeruan la a vst ro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden snesee 1 gld. 40 ar. — Za Ljubljano Urez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje oa dom računa ae po 10 ki,
na mesec, po 30 kr. za četi t leta. — Za t. nje dežele toliko več, kolikor p«.fitnina znaša. Za oznanila plačuje ae od Itiribtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrxt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Up rav mfctvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Telefon At. Ml.
Ljudski shod v Vipavi.
Volilno g banje  v  vipavsko idrijskem okraja j« iivabao razvilo.   Vse se giblje, vse se pri pravlja, vse del*, in če dasta Beg in sreča junaška, imelo bode to delovanje aija,en asptb.
Ljudski shod, kateri so je vrflil v Vipavi v nsdeljo dne 31. oktobra, spada mej najsijajnejie politifine manifestacije, kar jib js kdaj bilo na Not ran jak« m in svedoči kako politično razsodno in srelo je prebivalstvo Vipavske doline, katero po svoji omiki io inteligsnci nadkrilja prebivalstvo morda vseh dragih slovenskih okrajev.
Žapan ljubljanski g. Hribar je bil kot načelnik mestne polic je prisiljen, ostati na dan shtda v Ljubljani, ia je naredno stranko in nje izvrševalci odbor zastopal na shoda dež. odbornik g. dr. Ivan Tavčar.
Vipavska dolina se je zavedala velikega ponosa tega shoda in bo je praznično oblekla. V Šentvida, v Podragi in slasti v Vipavi js bilo vse v/ zastavah In vse jo bilo pripravljeno, da pozdravi dostojno zastopnika narodne stranke.
Urom tepičev je naznanil v St. Vida prihod ■ssfopnika narodne stranke, g. dr. Tavčarja. Pred županstvom je bil zbran ve-> občinski ziatop z žu pano m na čela. V imena obč. zrs'opa pozdravil je g. dr. Tavčarja obč. odboreik g. Filip Vrtovec s toplimi besedami ia ga zagotavljal, da Btoji Št. Vid nsomahljivo na strani narodna stranka. Ko se j« g. dr. Tavčar primerno zahvalil za lepi vzprejem, odpeljeta se je vaa dražba v Podrugo, na gostoljubni dom g. Ivana Božiča. Todi Podraga je bila okrašena s zastavami, sredi vasi pa je bil postavljen slavolok s primernim napisom.
Sbod se je vršil popoludne sredi vipavskega trga, ■a pristavi giofa Lanthierija, katero je lastnik s veliko ljubeznivost jo v ta namen dal na razpolaganje. Na obflirnem \ rostoru je bil postavljen ličen z zelenjem in lastavami okrašen govorniški oder.
Ko so se g. dr. Tavčar is rodoljubi iz Po-drage in iz Št. Vida pripeljali proti Vipavi, vzpre-jtla jib je na cesti, velika množica Ložanov a za atavo, pred trgom, ob lepem slavoloka pa je pri čakaval došlece občinski zastop z županom gosp. Hrovatinom na čelo, potem pa čitalniški odbor z nastavo in mnoge Številna množica. Simpatični župan g. Hrovatin je s presrčnijoi besedami pozdravil g. dr. Tavčarja in drage geste, po odzdravu pa je vsa družba živahno aklamirana odšla na zborovališče.
Tu se je v kratkem zbralo vee polno ljudstva. Zbranih je bilo nad tisoč ljudi j, dcfilih od vseh strani vipavske doline, sami krepki, zavedni možje, katere opszovati je bilo pravo veselje.
Sbod js otvoril vipavski žopan g. Hrovatin, kateri je pozdravil zborovalce, se zahvalil za obilno udeležbo in predlagal, naj se izvoli za predssdnika zborovanju za zmago narodne stranke neutrudno delajoči gospod grajSčak Karo! Maver, kateri predlog je bil soglasno vzprejet.
Predsednik  g. Maver  se je zahvalil z bero valcem za izkazano mu  zaupanje, opravičil odsot most ljubljanskega župana g. Hribarja in dal besedo dež. odbornika g. dr. Tavčarja.
Ko je stopil g. dr. Tavčar na oder, zaorili eo gromoviti „Živo* klici, kateri so se mej govorom mnogokrat ponavljali. Za smeh jo skrbi 1 žapnik Demšar iz S . Vida, kateri je seboj pripeljal načelnika vinarsko zad.age in dva mežnaija. Navzočna sta bila 'udi dekan Erjavec in eolski dužni pastir Te x ter. Ta dva sta se ves j dostojno obnašala, o
žapnika Dem zarja, kateremu se na obrazu ce vidi, v kaki gospodarski stiski js vipavska dolina, se pa to ne more reči. Skušal je dr. Tavčarja s neslanimi opazkami motiti, a Čuteč, da to ni ravno dokaz omike se je pri vsaki opazki po sebe — odkril, ksr je obujalo mnogo veselosti. Na Vipavskem se še nikdar niso nobenemu duhovniku tako smejali, kakor ta dan nerodnemu župniku Demšarju. Kadar je župnik Demšar usta odprl, vselej se je blamiral. Qosp. dr. Tavčar je govoril nekako takole: Spoštovani shodi Poklican k današnjemu zborovanju, cdzval sem se prav rad temu klicu, ksr mi js tako prilika podana, sposnati se z Vašo prekrasno dolito in z izvrstnim slovenskim narodom, ki prebiva po nji. Očitata so mi je, da o brez poklica utikam v vipavsko zadeve, in da za V pavee do sedaj še ničesar storil nisem. To zadaje je ža-Jibog resnica! Ah menim, da je vse hvale vredao, če, di si pozno, ster m potrebne korake, da v pri hodnje ne ostane več tako, to so pravi, da storim vse potrebne korake, da vsaj v prihodnje, če bode mogoče, kaj dorsžem za nbogo Vipavo. Deti jih je pa, ki v preteklosti niso storili ničesar za Vas in o katsrib se »6 da tudi v prihodsjosr* ne bodo za Vipavo ničesar storili! S,cer ms pa omenjeno oči tanje malo teži, ker je kontno stvar taka, da za Vipavce tudi tista stranka, ki Vam js do seda) da jala pcs'anca, ničesar storila ni, dasi je bila k temu zavožena, ker ste se vender Vi Vipavci, od kar obstaja deželni zbor, kakor zvesti ia pohlsvni otro čiči tiščali pod klerikalnim njenim krilom Več kot dvajset lat imsli Bte v deželnem zboru svojega poslanca, ki je brez dvojbe poznal Vaše težave in brezštevilne Vaše br.tkeati. Pri tem je bil ta po slanec z dašo in telesom odan takoimenovani ka teliški stranki. Će je leta od njega zshtevala, da naj sto ia stokrat zataji samega sebe, zatajil se js gotovo in brez ugovora, ker je bil zvest, udan in pokoren s'uga duhovnikov, ki izključno sami zapovedujejo v katoliški stranki. In sedaj je pričakovati, da Vam kode ta etranka zopet ponujala svojega po slanca, ker si je v teku dolsih let prisvojila mne nje, da V pivska dolina ne sme izbrati druzega de žilnega poslacsa, nego duho«. n ka, ali pa vsaj c r kvensga ključarja. (Veselost in pritrjevanje) Ali ozrite ss vendtr malo po svoji dolini! V. si bribi ho ravno tako gib, kot so bili pred 20imi leti, VVo vinorejitvo je tako, kakor je bilo takrat, VaPa pota so sibba, Vaše vode Vam še vedno trgajo plodonosro zemljo. In če se ne motim, imate jedini vodovod v Vrh polji in ako bi slučajno poslanec, pokojni Liv-renčič, ne bil iz Vrb polja, bi morda še tega vodovod* ne bilo I Z jedno bssedo: vse je lepo pri sta rem ostalo, kaker je bilo pred 20 leti, (Klici: Slabše! Petjota veliko!), samo Vipavska revščina, samo Vipavske potrebe so rastle, ali Žslibog ni ga bilo moža, ki bi jih bil sposobno zastopal! Pri teh razmerah je pač opravičeno, da pričnete Vipavci premišljati, ali Vam ne kaže spremeniti političnega svojega gospodarstva ter slovo dali delavcem, katere ste do sedaj imeli in kateri so spali, mesto c'a bi bili de lali. Vsak razumen gospodar cd.'•lovi svojega hlapca, če mu le-ta delati noče ali pa Če mu ne dsla po volji. Poskusite jedenkrat tako postopati tudi v političnem Življenji!
Doslej ste bili slepo udani stranki, kateri je duhovščina vse Ča volite sedaj poslanca zopet iz te stranke, potem re luhko zmeeete, da ostane vse pri starem, tembolj, ker j« sedaj takoimenovana katoliška stiaoka v deželnem zboru v manjšini, če Vamtastiarka takrat, ko je bila v večini, ni megla
ali ni hotela ničesar pomagati, kaj je šele ssdsj od nje pričakovati, ko je prišla ob veljavo, tako v deželnem zboru, kakor tudi v deželnem odboru? Žs gola pamet Vas to rs j sili, da spremenite jedenkrat svojega poslanca, in da izvolite poilaacem moža is naredne stranke, ki se je že od nekdaj rada ia Vas potegovala. Ob svojem času bil je ravno moj prijatelj Ivan Hribar, župan ljubljanski, ki js skoraj pri vsakem zasedanji zdiboval in solze točil radi uravnavs Vipavskih vola Ali njegova prizadevanja ostala so brezuspešna, ker ee prej vsemogočna klerikalna stranka za regulacijo vipavskih vcc.t prej kot ne že zategadelj ni botela vnemati, ker je bi prvi zagovornik tsga podjetja slovenski „ liberalec" Ivan Hribar. Svetaje ss Vam torej, da izberete poslancem dne 16. novembra 1897 može, ki bi s svojim mišljenjem pripadal narodai stranki.
Gospid župan Hribar je bil z veseljem prevzel nalogo, pri današnjem shodu govoriti Vam o programa narodne stranke. Ker ga pa policijsko* uradni posel z vso silo zadržuje v Ljubljani, po-oblastil me je, da Vas v njegovem imenu pozdravim, in da v njegovem imsnu izrazim, da mu je iz srca žal, da ni mogsl danes priti v Vipavo, da pa tudi iz srca želi, da bi današnji shod končal se s najboljšim uspehom na korist naši narodai stranki.
D.volite torej meni, da Vam spregovorim nekoliko besed o programu narodno stranke. Na dolgo in Široko o tem ssve* govoriti ns morem, ker tega čas ne dopnšča. Dve stranki sta dandanes mej Slo* vetci v kranjski deželi. (Župnik Ažman: trii — Dr. Tavčar: Mežnarji ne spadajo sem! — Občna veselost) Obe zagovarjati jezikovne pras ice slovenstva. V tem ozira v programu obeh strank ni posebne razlike. V drugem ozira pa obstoji bistvena razlika. Katoliška narodna etranka bori as v prvi vrsti za to, da bi dobila duhovščina pravlado v celi deželi. Duhovnik naj je tndi zunaj cerkve prva eseba, duhovnik je z jedno besedo vse! Vse drugo naj ee klanja duhovniku, le ta ja prva oetbi ne samo v farovžu, temveč tudi v vsaki posvetni hiši. Občinski zastopi, šolski sveti, dr želni odbor, deželni zbor in sploh vsi zastopi smejo sklsniti le tisto, ksr je všeč duhovščini. V prvi vrati zahteva katoliška stranka, da naj slovenski kmst ostane mehko orodja v rokah naše dabovščine. Tak kmet naj n česar ne misli, zanj bede že mislila naša duh.večina! Z*ta-gade j je katoliška narodna stranka odločno proti temn; da bi se razbistrilo obzorje našemu kmeta, ker dobro ie, da ga bode za svoje namene Is toliko časa izkoriščati mcg'a, dokler boie taval v temi. Temu nasproti pa stoji narodna stranka na stališča, da ima duhovščina lep poklic izvrševati na zsmlji, in da ima cznanjevati nr.uk o ljubezni in prij»tel.8tvu. Prepričana pa je stranka tudi, da ima duhovnik v cerkvi sami toliko posla, da se mu ni treba vtikati v naše posvttae zadeve ter tukaj na« pratljbti s svojo pretirano ošabnostjo in prenapetostjo prepire in sovraštva! Narodna stranka vnema se za napredek in sicer ne samo glade telesa, temveč tndi glede došs. Pri tem pa želimo, da postaae tega napredka deležen tuli naš kmst, ker to vendar ne hoda moglo do sodnega dne tako dalje iti, da bi naš kmet vedno stal pod jerebstvom naša duhovščine, in da bi ne prišel nikdar, če bi to župnika ali gospoda kapelanu ne bilo všeč, do preste vpo-rabe od Boga mu dodeljenih možgani Mt smo proti vladanju duho\šjiLe v posvetnih z*d«»ab. Vziic temu pa prištevamo veru največjim svetinjam slovenskega naroda in istotako stazujtmo duhovi ikom v cerkvi vso čast t r «j vpiiamo proti atikanja da-
lovš'n« t naše posvetni zadeve tndi z«teg«d«lj, ker se b jiaoo, ds duhovnik, če se vtika v posvetne 21 cieve, pri tem prid« v nevarnost, da zanemarja svoje cerkvene posle; ker to morate paattoi možje pri poznati, da ima dober dniovmk, če b jče vse vestno t pravit«, kar ma predpienje cerkev, čez glavo opra viti, in da trpi cerkvena njegova elnžba škodo, ako b3 utka, zapustivši  srete kraje  b ižjih svetišč, v scltCVa, agitacije in  drug' t .k- raci,  ki ga nič ne trigajol Ča Vam bodo torej v pribcdoje pripovodo vali, da amo mi, ki pripadamo k ca rodni atranki, brezverci, in da koma; čakamo, da »e odpravi naša eveta vera, na veruje j m tega! Mi soo d ibr. ka ttličaai, doati boljAi, kakor msrB kJo, ki neprestano rožni venec v r k.ih svalka ter svoje oči h navsko parati nebu zavija, prav tako, k»kor tisti f*nz«j, ki je stal pred oltarjem ter ee z zaničevanjem oziral »a spokorj^nega co!nnrja pit vratih. Kar zahtevamo je to, da sa da duhovščiai, ka- ji gre; brtnmo pa ne samo proti tema, <i •. bi duhovščina tudi znnaj cerkve vse nase potegnila ter pri tem preprečila vsak zdrav in  potreben napredek,   bi d si na daševaem, bcdidi na khkem drugam polji!   K. t liška stranka in oiiroma duhovniki, ki zapovadujeio v nji, pa ho-čejo dandanes do zadnje pik« vas v svoj« roke do b ti.  Kdor se jim pri tem up ra, temu ne odpuste' n kdar in tak: j so tudi pripravljeni odvzeti mu vsak danji krob ter ga spravit na beraško palico!
O gospodarskem progravu  katoliške narodas atranke ne b dem mr.o o govoril. (Ja.no moč išče ta program v tem, p* 89 povsod ustaoovljajo poso )iloice, zadrug* in konsiaina društva. Moje mnenje je, da vsak narod prenese takih združitev Ia toliko, kolikor jih je v resnici potreba! 0« s* pa to š e vilo prekorači, potem je neobbcdtn uaeledck, da se zdra ;- t v o prtoma mej sabo klati ia velik polom ne iz cstase! Ah o tem Vam ne bodem dalje givoril, ker bi to piesegJo meje moe damšnja nalige. Oovo liti Yim bo«.'em nekoliko o takoimeu jvanih koo'um-B b društvih   katars je katoliška narodna stranka \o deželi ustanovila v upu, da bode s t*m vso kra-mar jo in trgovino po deželi dobila v svoje pohlepne roko.  Govor ti Vam pa moram o tem zaradi t-ga. ter je danes jasno, d« ste Vipavci postali prva žrtev klerikalaib konsumaih dru H«v. Tj Vam bodem do k azal.
Kakor veste so duhovniki ustanovili v C rknici, v Sttrem tgu in drugod koosumns dmVv«, v katerih naši g)spodje kapelaai sladkor na vago in platno na vatle prodajajo. Nakje pa je ba;e gospod d-kan nevestam zidane rute  lastn?ročnj pr« dajal! S temi konsim^imi draštvi hoče se najprej ugono-b ti tiste manjša kramarje ia trgovca po d^želr, ki dostikrat ne tiobijo v rog častite duhovščine, ki pa vjtd.r z malim dobičkom v to u svojega obraza p-ežive1 s.be in mncg ištevilno svojo rodbino. A še t-.a malega dobička klerikalna stranka ten ubogim irpaom ni privoščila ia vzela ga j m je rami s t m,  d»  jim je na vrat vrgla  konsumno d.n't/o. Dosegla j« s oj namen! Uaičila je že tega ali onega t-govca na deželi in Še m *rs'katerega spravila bode ra beraško palico! S tem pa še ni dokazano, da so t« droštva na zdravi podlagi.   Vi mi bedite cdgo \orili:  kjnsnmna društva niso korstua kramarjem in trgovcem, so pa koristna slovenskemu kmetu. Pa todi to ni r-s ica, in v deaetik  Istih prej kot ni niti jedno sed»j obstoječih  klerikalnih konsum 1. t  društev ne bede ve'.- obstajalo,  ker se bode lavco izkazalo, da so bila nepotrebna in kmetu celo f> '■( dhv a. Oh hoče tako društvo pokazati kaj apliva ia če hoče izpodriniti v kraju živete tigovc«, h kojim eo ljudje že dolgo časa zahajali, mora zastaviti t ko nizke cen«, da se že naprej \e5, da ne more b ti dobitka.   Tukaj s! pa naši gospodje kapelani, ki so sedaj tudi trgovski pomočniki v konsumnib drcitvib, poslužujejo d eh pripomočkov. Prvi prpo >   ' *V   kojega drugod posebno Židje poznajo, obstoji v/ tem, da se za konsumno društvo mkupi, kjer se le mere, kaka Btara šira, ki se potem slovensksmn k:n -tu za najboljše blago razprodaja.   Ia naš kmst j« tuli prepričan, da ni samo cecejše kupil, temveč d t js kupil tud n .jfi iejso robo, ker sa mu niti mogoče u« vidi, da bi mašniki pri konsumnam društvu kaj f-l.b ^a pri >- r ral j D ug pripomočik pa je vino i a oziroms tista  nedoločljiva t-.krčma, katero go-*'o.]j» pri  ki rikalnih konsamnih drultvih ,v'n;j' imennjejo  Konaumno d u it »o je namreč v po'ožaju, č\ STOjim členom lahko vino na drobno prodaja, li te prodaje se prav pridno poslužujejo, ker se s t-m nničijO najprej neprijatelji ost rji ia ker se s Um privabijo k društva tad dr ig' pivci, ki do sedaj
še niso b li členi drultva. Ia gola ranica je, da so klerikalna koasamna draštva pred vsem ia v prvi vrsti pivnice, kjer se veliko pije in kjer se našemu k •♦tu ponaja najpripravnej ia pr lika, da dobi sa malo denarja velik lonec neks tekoiin«, ki je nekoliko vi l u podobaa.
Pri t«m koasumno društvo vel;ko zasluži, aai kmetč se pa polagoma in skrivoma zapeljuje k p-jančevaoju, in sicer p:d zaštitom nade častite du* hovščins! Ć« pa hoče društvo veliko aaslužiti, mora dati za nizko ceno obilo viaa. Naravno je, da bi bil saslažek majhen, če bi se točilo pristno ia dobro vino. Ali klerikalna konsumas društva so si vedela pomagati. Zatekla so se na Tirolsko, kjer se ponareja veliko vina, ki ee labko kupi pj 12 do 14 kr. liter. I« vidite, tako ponarejeno vino je ugajalo gospodom pri klerikaln h kousumnih dru štvih! Po cele vagone vlačili so t.cga vina s Ti rolskega v deželo, t- r ga joTra ceno razpečavali mej slovenske kmete, ki so živeli v ver, da pijo dobro nebeško vino. (Ž ipaik I) m'a- : Ni res! — Dr. Tavčir: Vi tega ne pijete, Vi pijete rajše pr Htno vino) A i v resaici so pili samo tirolsko popravijoao vod >, ker živimo ravno v čas;b, da naši gospodje, dasi radi pijejo v no, vendar niso v staau, z veda napraviti pristnega vina, kakor ga je Kristus v Kam Galileji napravil! Ali naši kmetje so vilic tsmu Tirolca pili ia pili, ker ga je kato Itško konsumno društvo prodajalo li glava jih je bolela, želodec se jim je stiskal in koamnia dru štva so oap.-avljala dobro kupčijo !
Vse to pa ni dalo spati Vaši vipavski vinjarski zadrugi (Burni klici: Sramota!) ki j«, kakor veste, tndi v dobna klerikalnih rokah. Oornila ss j« do katoliške stranke, da bi le ta delala aa to, da bi njena konsumna društva prodajala vipavsko vino, ns pa nemškega tirolca 1] vidite, častiti vipavski m -.ž je, tukaj se j s katoliški stranki ponujala naj lepša prilika, pomagati Vipavcem ter vipavskemu vinu, ki js pošteno, dobro slovansko vino, pripo moči do nove slave ter tako še bolj povzlgiiti žareči pridelek Vaših goric! Ponujala se je prilika, celemu slovsustva pokazati, kaka kaplja dozoreva v vipavski dolini! Ali katoliška narodna stranka, ki pri \8aki priliki na jezika nosi bossda „Svoji k svoj<m 1*, ki pi za hrbtom našega kmeta zaliva s tirolskim petij )tjrn (Ž fah ni klici: Tako je!), ta straaka je po svojih konsamuih društvih odgovorila: ,Mi se od tirolskega vina ločiti n« moremo; če pa nam pripravite vipavskega viaa po 12 do 14 kr. liter, kakor ga sam pripravljajo katol ški Tirolci, pa hočem) Namce pustiti ia oprijeti se hočemo svojih rodnih vipavskih bratov!
Vipavska trta, ta plemenita naša rastlina, bi se morala pač sramovati, če bi dijala kapljo, ki bi bila vredna 12-14 kr. 1 ter.   A'i tudi katoliika vipavska   vinarska zadruga ni prišla v zadrego Mislila si je, ker mi trti noče dati vina po 12 do 14 kr. liter, naredim si ga sama.   (Burno pritrjevanje)   Da je torej mogla Vaš* vinarska zadrug« ustreči zahtevam  klerikalnih konsumnih društev, ustanovila je celo fjbriko, v kateri je pripravila ogromno množino vptvskega petijota.   (Birni pri zori.   Klici:  Sramota!   Skandali)   To bi samo na sebi šs ns bilo nedopustno.   Nedopustno pa je, da se bode sedaj ta vinski poza ejenč k s pomočjo klerikalnih društev po celem Slovenskem prodajal za pravo, dobro vipavsko vino.   Naš kmet, ki je do sedaj slišal h val'ti  i-.vrstno vipavsko vino, majal tnde glavo tsr pričsl govoriti: ..Vse, kar sem slišal o vipavskem vinu govoriti dobrega, to vss js laž, mi pijemo v svoji zadrugi vipavsko vino ia go spodje pravijo, da js to najboljša vipavsko vino. No, pa Vam r-čem, da je vsaka siradka boljša od tega Vipavca I 11 sedaj veste, kako Vas ljubi katoliška narodna stranka.   (V u trije navz>čni duhovniki jamejo mahati z rokami in nekaj kričati, česar pa ni bilo umeti.) Dj pomaga nekoliko svojim slabotnim koDHumnina društvom, ki so zvesto orodje v njenih rokab, vzela ja Vipavcem še tisto zadaje, kar imate, vzela Vam je ime Vašega pošte nega vina, ki je do sedaj po vsi pravici široko po svetu slovel j. (Batni klici: Sramota!) Katoliški stranki bodete od sedaj po vsej pravici očitali, da Vam js op!a3ila vimke kap j«, ki bodo le s strahom prihajali v Vašo dolino, boječ se, da jim mesto srce ogrevaj -.ču kaplja v soda natočite petijota ali kakega druzega polovičarskega vinskega bratca. 1 1 esdaj pa prida de najo itudnejSe!
MeBto da bi Vaša vinska zadruga, ki js, kakor rečeno, v dobrih klerikalnih rokih, živela v zavesti,
da je s skrvno -tnimi tvojimi mesarijami, katere je po noči in po dnevi vganjala po svoj h kletih, Vipavcem več škodova'a. kakor jim je do sedaj škodila trtos oš; mesto da bi kasala kesanje ia da bi obljubila, da ne bode v prihodnje kaj tacega po* čenjala, mesto vsega tega pa as pod varstvom klerikalna stranka prav ošabno obnaša. Mjsto da bi s« ts zairuga aram) vala, pa se brani s ten, da po celem sveta vpijs ia kriči, da cala Vipava že nad triissst let pripravlja in popravlja svoje vino ravno tako, kot ga je letos pripravljala in popravljal« slavna Vaša vinjarska aadruga! Vidite, vi* paveki možje, tako dela z Vami katol ška narodna etranka! (Harni prizori in klici ogorčenja pro i klerikalni stranki) Mesto, da bi vse storita, da ss Vam ohrani jedrna pomoč, ki j » še imate, da se Vam ohrani v dobrem is poštenem imeiu Vaša v i a o, pa je omenjeaa straaka ravao v tei 2«l h i li č"siht ko ste Vipa.ci revežr, da sa morate sa murnu Bjgu smiliti, dopustila, da ee js v njenih čaiopisih pri* č Ia prava gonja proti v piviksoa 1 viaa, da sa s največjo hudobijo v ravao istih časopisih dokanaje, da Vašs žlahtne kapljice že c d h t id n»' I r. več ai, ia d« ste slabo skaljaako prodajali za dobro vipavsko vino!
Tako postopa z Vami, V.pavci, katoliško-narod ja stranka! Sedaj se vpraši, ho2«te li poslanca vzeti is njans srede, to je iz sred« grdi-teljov ia obrekovaTov vašeja viaa? Mm:m, da ž a Vaša Čast zahteva, da sj otreiete te stranke, ker bi s« drug če menilo, da e« strinjate z graj alci ia uničevalci Vašega vina. Tuli bi se V m po vsi pravci očitalo, da ne čutita časti v s-bi, ia da ste si izbrali pjulanca — petijotarja, kakor ste ga vredni I O Ho ba je v vaših rokah, in glejte, da daa 16 novembra t. 1. izvolite moža, ki vam bo delal čast, ne pa — petijota !
Gcvoru je sledilo dolgotrajno ntud-iš^no pritrjevanje in fonetično klicanje a2i/h Tavčar t*
(Konec pri h.;
W ftJublJSBial« 2. novembra. K položaja Listi se bav jo le s poslednjo sejo ia z volit vijo novegi predsednika. O -ški časopisi so jako nevoljni radi tega, ker je podpredsednik pl. Abrahamowicz svojevoljno, ne da bi bil vprašal izvrsevalnega odseka desnice, se li večina s tem strinja, zaključil sejo ter tako izjalovil uspeh seje. Desnica je hotela na vsak način izvršti prvo čitanje nagodbenega provizorija, ker pa je Abr*hi-movicz sejo zaključil, ji tega ni bilo možno doseči. I) i-sničarski časopisi močno napadajo Abrah tmovvicza, ki se ni glede z tključka seje posvetoval niti s kolego Kramafem. Abrahamaw.cz je objavil pojasnilo, češ da večina poslancev ni bila zm»žna slediti razpravi, da so bili stenografi sila utrujeni in da so ga levičarji in socijalisti kar blok;ra!i. Opozicijski časopisi triumfirajo ter dokazujejo, da se je desnici blamirala in da je Bideni premagan. Da bi se bil sklenil kak kompromis med predsedstvom in opozicijo, se odločno z^nikuje. — Dr. K benhoch sa je b »j«-, ža izjavil, da sprejme kandidaturo za prel-sedst vo.
Slovani in obstrukoija. ,Nowa Reforma* poživlja odločilne kroge, naj sa pred obstrukcijo pod nikakimi pogoji ne umaknejo. Slovanski narodi se ne morejo umakniti niti korak nazaj ter se na morejo odreči svojim pravicam, ker gospodje Sohoj-uerer, Wo'f in Schuoker ne dovolijo, da bi sa dovolil nagodbeni provizorij. Naj torej iščs kdorkoli ia kjerkoli izhoda iz sedanjega položaja, naj se išče rešitev v demisiji grofa Badenija ali v razpusta državnega zbora — na vaak način se je treba sprijazniti z mislijo, da se slovanski narodi in sla* vanske dežela v Avstriji nikdar ne zadovolje z vlogo, katero jim odkažajo danes obstrukcijonisti. Mi moramo imeti aktivno udeležbo pri vladi, ker prezentiramo večino državnega prebivalstva. Mi moramo biti ne le na popirju, nego tudi dejansko deležni jednakopravnosti v javnem in političnem življenju. Brez tega ne bo miru nikdar v Avstriji.
Mirovna pogajanja aStandart* poroča, da j a sultan pozval t u rike pooblaščence, da sklenejo dt-li iit lvni mir do prihodnje srede. Z ijedno je sultan izdal irade, naj se turški konzuli za Atene, Pirej, Koifu, Siro, Patras, Negroponte in za d/uga meuta nemudoma povrnejo na svoja mesta. Konzuli se povrnejo torej na Grško in mej Turčijo in Grčijo  so diplomatske vezi zopet zvezane. —
&sjjT Dalja v pritom «#20
Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 250, duž 2. novembra 1897.
TnrSkim, v Tesali j i bivajočim četam je poslal sultan mnogo obleke, Šotorov in raznih priprav, da jim ublaži težavno stanje.
Dreyfusova afera se zopet oživlja Podpredsednik senata, Schearer-Keatner se je izjavil neka-tarim poslancem, da ima dokaze v rokah, ki so ga prepričali o nedolžnosti kapitana Drevfusa, ki živi kot vojaški hudodelec, izdajalec taj nos t ij na nekem otoku za kaznjence. Scheurer-Kestner hoče povzročiti novo porotno obravnavo ter vso zadevo izročiti ministarstvu.
{n Kriza v neruskem ministerstva je baje odstranjena. Cesar je obiskal kneza Hohenloheja ter mu tri četrt ure prigovarjal, naj še ostane na svojem mestu. Listi poročajo, da je zvezni sovet zopet začel imeti seje ter da je skrbljeno, da pride vojaški kazensko-pravdni red iz soveta še v tem zasedanju pred zbornico. S tem je obstanek sedanjega kancelarstva vsaj za nekaj časa zagotovljen.
Dopisi.
Ia Celovca, 27. oktobra.  (Ob struke i jj a.
— Slovenski odvetnik.  — Poboljšanje.
— Zopet udarec.)   Nesrečna in ob jednem tudi glasovita obstrukcija v avstrijskem državnem zboru je neki  že dozorela, zakaj, če sklepajo nje voditelji z zborničnim predsestvom kompromise, tedaj je dovolj jasno, da dozoreli sad že odpada. Tako se je tudi pokazalo pri uradnem listu „Celovčanki", o katerem moremo reči, da dosedaj  ni bila nič drugačna, dasiravno nosi ime „ uradna", kakor pa najzagrizenejši nemško-nacijonalni listi.   Ali pred kratkim  je z nekim člankom  „Koliko velja obstrukcija?" dregnila v sršenovo gnezdo. Tista klepetava žaba, ki je že toliko napihnjena, da mora zdaj pa zdaj počiti, celovške „Freie Stimmen", se je zaradi tistega članka širokoustno oglasila, češ, da js obstrukcija v sedanjem času,  ko bo skoro boben zapel „zatiranemu posili" — nemštvu v Avstriji, jedino sredstvo za to. „ Deželno te tkou uči ta listič, kako naj piše o obstrukciji, ki stane že več milijonov. Primerja jo z vojsko, ki bi v slučaju buknila ob meji, če bi potem tudi pisala „ Celo v čanka", koliko stane vojska.  Oči vidno se vidi, da je to novo slepilo za vse one, ki mislijo, da je nemštvo res v škripcih.  To je v pravem pomenu besede hujskanje.   Seveda, kar je pri nas belega, je tam črno in narobe. Slovenski časopis „Mirm je „Hetz blatttf,  med tem  ko nemško - nacijonalne „Freie Stimmen" dan na dan hnjskajo v resnici zoper vlado in Slovane.   Za poslednje imajo zakleto sovraštvo, veljajo pa za državo ohranjujoč list. Kdo ni hujskal občine, naj ustavijo vse posle v prenesenem delokrogu, sedaj je pa vse tiho, akoravno je termin za ustavljanje že davno minul? Ali ni to pravcato slepilo in se li ne pravi  to za nos voditi občine? Oj kolika blamaža! Ravnotaisti list, ki nikdar nič ne provzroči, da bi se slovenski prebivalci dežele koroške vznemirjali, in vedno zatrjuje, da žive Nemci v najlepšem miru in prijateljstvu, se zaganja in vpije na vse kriplje, da se s  1. novembrom naseli v Celovcu slovenski odvetnik gosp dr. Al. Kraut.   „Miru" in „Kiirntner Zeitung" pri pisuje svetohlinstvo, ker nista ta dva časopisa nič omenila, da je gospod dr. Kraut odločen narodnjak, ampak slednji list pristavlja samo. da je roJom Korošec,  čast in hvala gospodu odvetniku, da se bo nastanil v Celovcu, upamo, da bodo koroški Slo venci izključno le njega podpirali in se v vseh slučajih k njemu zatekli.  Omeniti bi bilo, da je pri pravljena tudi koroška nemška konservativna stranka ga podpirati.   To je hvalevredno dejanje, saj so Slovenci neštevilnokrat šli že v ogenj zanjo, in to misol, če se v istini uresniči, z veseljem pozdrav ljamo.   Naše nasprotnike gotovo to občutno boli, ker že sedaj tako tarnajo, ko on še niti svoje od vetniške pisarne ni otvoril.  Bodi sreča mila, da se ta slovenski odvetnik obdrži za koroške Slovence! Nemško-konservativni dnevnik   „Kiirntner Zei tung" se je v zadnjem času nekoliko poboljša). Torej je vendar pomagalo precej  ostro pisarjenje raznih listov proti dop su, ki sa je ne dolgo tega postavil na precej skrajno stališče napram Sloven cem, od katerih pa takorekoč živi. V zadnjeuedeljski številki je „Kiirntner Zeitungu zagovarjala našega slovenskega državnega poslanca, g. Lamberta Ein-spielerja. Menda so gospodje, ki stoje* za tem listom, ravno o pravem času spoznali, da Slovenec ni samo za: „Plaćaj, in tiho bodi t", ampak da zahteva, da se ž njim ravna tako, kakor se gre. K pravi sreči jih je pamet srečala,  saj  smo nekam  po strani gledali že to nepoklicano našo tovarišico,  ki nas je pri zadnjih volitvah tako močno potrebovala; kadar smo pa zmagali, je pa vedno poročala o zmagali „der katholisehen Volksparteitt.   Mislili smo že, da imamo ježa v našem brlogu, toda drugače je sedaj in pamet je boljša ko žamet, pravi star pregovor. Pri celovškem okrajnem sodišču smo glede sloven ščine zmožnih uradnikov sedaj popolnoma na suhem Ni dolgo tega, kar je „Slovenski Narod" poročal kaka krivica se nam je zgodila pri poslednjih sodnih imenovanjih, a tega še ni dovolj; osupnili smo, ko ss je izvedela vest, da se je prestavil sedaj od ce lovskega okrajnega sodišča de g. pristav Detiček
po mišljenja sicer nemški nacijonalec, a popolnoma objektiven  in nepristranski uradnik, vešč slovenskega jezika v besedi in pisavi, v nemški del Koroške, v Spital na Dravi, torej tja, kjer je svoj čas tudi oče Hrašovec premišljeval svojo usodo. Nič bi ne rekli, Če bi bilo tako obilno število slovenščine zmožnih uradnikov pri nas, toda dandanes, ki so redki kakor bela vrana, pa še ti se nastavljajo tja, koder jih treba ni.   Pri našem celovškem sodišču sedaj ne bode mogoče sestaviti slovenskega senata. Ali ni to narobe svet?  Vsak dan nam skoro prinese nov slučaj o prisrčnem postopanja vlade. Mar i res ne bo ne konca ne kraja, in kako dolgo bo vendar še trpelo to, da se nam jemljs košček za cosčekom, kar smo si s silno težavo priložili po mnogih letih?   Kdaj bo konec cincanju slovenskih državnih  poslancev,  ki se prepirajo glede malen-costij in čakajo, kdaj jim vlada vrže kako oglodano tost, doma pa se predrzno kršijo naše pravice? Slovenski poslanci, kje ste vendar, da ne pregledate, take rane dobiva dan za dnevom slovenski narod!
T.
Dnevne vesti.
V L ob ij asi, 2. novembra. — (Občinski svet) imel bode v sredo, dno 3. novembra  ob potih  popoludne v telovadnici
I. mestne deške petrazredmee v Korcčaskega ulicah redno sejo Dnevni red: I. Prsdsedatvena naznanila.
II. Čitanje in odobrenje zapisnika sadnje seja. III. Personalnega in pravnega odsska poročilo o razpisu c. kr ministerstva notranjih zadev glede priziva ob-čiaskega sveta proti odloku  c. kr. deželne vlade kranjske, s katerim se js ovrgel nj-gov sklep, da js mandat občinskega svetnika Josipa Tarka smatrati ugaslim. IV. Finančnega odseka poročila: 1.) o do pieu mestnega magistrata o izvršenem 32 žrebanju mestnega loterijskega posojila;  2) o djpisu me etnega šolskega sveta o zadevi nastanitve ljudskih šol v poslu pj i h na Vrtači; 3.) o predlogu mestni ga magistrata v zadevi inštalacije električne razBvet' Ijavs v Švicarji; 4) o dopisu mestnega magistrata o zadevi potrebne poprave sv. Martina ceste; 5.) o predlogu upravnega odbora mestne hranilnice lju b janske, tičočem se določitve obrestne mere za po sojila po vi dom uveljavljenja zakona o neposrednih osobnih davkih.   V. Stavbenega odseka poročila: 1.) o regulačnem načrtu za oni del mesta, ki leži za južnim kolodvorom ob obeh straneh Dansjske ceste; 2.) o prošnji  „Kranjske stavbene družbe" za izplačanje kolavdačnega zneska pri pehotnej vojašnici; 3) o ugovoiu drv Ignacija Kotnika proti stavbni določbi mestnega magistrata štev. 8271 1897; 4 ) o ugovoru Frana Lavrenčiča, hiš. pesostnika na Kongresnem trgu  štev 12,  proti  nivelu trotoarja ob hišah na južni sfrani Kongresnega trga; 5) o ugoveru Oroslava Dolenca, hišnega  posi stoika v \Volfovih ulicah štev. 10. proti magistratoemu odloka štev. 33297 de 1897;   6.) o ugovora Adolfa Haaptmanna, hiš posestniki na Sv. Petra cesti št. 48, proti odloku mestnega magistrati štev. 29859/1897; 7) o ugovoru M. Pallusoviti dedičev proti magi stratnomu odloku štev. 29 536/1897;   8.) o oddaji del za podaljšanje B!eiweisove ceste od Marije Terezije cesto do ceste na Rudolfovo želeinico; 9.) o ugovoru Valentina Leskovca, posestnika hiše št. IG v Vcdmatu, preti mag stratni odločbi št. 27948,1897 ; 10.) o prošnji posestnika Adclfa Kaiserja za pre membo stavbne črts pri parcelah 72 ia 79/1 katast. občine Gradišče. VI. Šolskega odseka poročile: 1.) O prošnji učitelja Frana Črnagoja na barjanske j soli za povišanje dotacije za šolski vrt;   2.) o prošnji 1. mest nega otroškega vrtca, da se nastavi II. učna moč; 3.) o prošnji vedstva nemške  deške ljudske šole za napravo razne hišne oprave;   4) o prošnji šolskega odbora obrtnih  nadaljevalnih šol za povišanje subvencije zaradi otvoritve paralelke; 5.) o prošnji mestne slovenske dekliške osemrazrednice za razne poprave. VII. Odseka za olepšavo mesta poročilo o uravnavi  nekaterih javnih   prostorov v msstu.   VIII.   Vodovodnega   direktorija poročila: 1) o prošnji Lichtenthurnične siretišnice za brez plačno vođo; 2) o prošnji Miroslava Grossmana, 1, vodovodnega monterja, za podporo; 3) o proSnji Antona Kozamsrnika in dragov na Trnovskem pristanu št  20 za upeljavo vods; 4.) o prošnji Petra Pavlina in JoBipa Usnika sa vpeljavo vods po znižani ceni; 5) o prošnji Frana Pilka za upeljavo veda k posestvom ob cesti na Radolfovo železnico ; 6.) o vpeljavi vode na Prule. IX. Občnskega svet nika dr. Vinka Gregoriča samostalni predlog glede uravnave stavbne črte na Reseljevi cesti ob posesti mestne občine in uravnave hodnika na ravno tej cesti do Komenskega ulic. X. Personalnega in
pravdoegt odseka poročila: 1.) o oddaji službe bla-gajničnega asistenta; 2) o oddaji služba magistrat-naga koncipiata; 3.) o prošnji stavbenega asistenta Cirila Kocha za uvrščanje v višji činovni razred; 4.) o prošnji mestnih delavskih nadglednikov Vinka Preinka in Hinka Magistra za povišanje plače, oziroma za deti liti vno imenovanje; 5.) o proso ji mestnega vrtnarja Veda v a i I-i niča za priznanje pravice do petletnic. XI. Finančnega odseka pero-č.lo o prošnjah za podpore. XII. Regularnega od-seka poročila o raznih odkopih. — Ko bi ss v jedni seji no mogla reš ti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode saja v četrtek, dne 4. novembra ob petih popoludoe.
— (ljubljanska mestna hranilnica in rentni davek) Oočinski svet bo v jutrišaji seji razpravljal o vprašanji, ali bode ljubljanska mestna hranilnica začenši s 1. januvarjem 1898 na novo vpeljani rentni davek plačsvala sama, ne da bi ga odtegovala od v lož m h obresti, ali ne. Po novem davčnem zakonu z dns 25. oktobra 1896. 1., drž. zak. št. 220, § 131. lit. d, znaša rentni davek od vložnib obrestij pri hranilnicah 11 ,°,a, in ga morajo plačevati vlagatelji na ta način, da jim ga hranilnica v smislu § 133. istega zakona pri vsakokratnem izplačevanju ah kapitalizovanju obrestij od* biva ter neposredno odpošlje c. kr. državni blagajnici. Cajsmo, da se je upravni odbor ljubljanske mestne hranilnice odločil za to, da prevaaas hranilnica plaća vanje rentnega davka popolnoma nas s, in da ns bode zahtevala od vložnikov ni-kakega povračila. Na ta način se bodo hranilne uloge tndi v prihodnje, ko stopi novi davčni sakoa v veljavo, obrestovale kakor doslej, in vlagatelji bodo dobivali od svojih vlog 4° o obrestij brez vsakega pnkrajška. 1 i vestno bode to ugedno uplivalo na naše občinstvo, zlasti na one, katerim js stari, da dobru naložs svoje prihranke pri mestni hranilnici ljubljanski.
— (Repertoir  slovenskega gledališča.) V četrtek predstavljala se boda v diugič opera ,T r a v i a t a", katera je pri premijeri dosegla naj sijajnejši uspeh
— (Slovensko gledališče) V soboto svsčer predstavljala se je v drugič ljudska igra .Stari kor por al". Predstava je bila jako dobra, gledališče pa dobro obiskano Včeraj se je predstavljala kakor vsako leto Rausachova stara, a Še vedno jako priljubljena igra „Mlinar in njegova h č i". Izvzemši lože je bilo gledališče popolnoma razprodano. Predstava je b Ia prav dobra.
— (Vojaške vesti) S 1. novembrom postali so poročniki še naslednji domačini: Josip Pater n oster pri pešpolku št. 90, Friderik Bukvič pri pešpolku št. 35, Jurij Deisinger pri pešpolku št. 36, J. sip P o k o r n pri pijonirskem bataljonu št. 15 in Albin Svetec pri ulanskem polku št. 6
— (Vseh svetnikov dan) Ker je bilo včeraj vreme ugodno, romalo je na tisoče ljudij na pokopališče k Sv. Krištfa obiskat grobe dragih svojcev. Grobi so bili ukusno in lepo okrašeni, tudi grobi sloveaskih književnikov ia veljakov. Pevski draštvi .Slavec" in „L ubrana" sta peli več Žalostink.
— (Umrla) je danes zjutraj v starosti 64 let gospa Josipi na Zor, vdova mnogoprsganjanege slovenskega rodoljuba Ivana Zora. Bodi jej zemljica lahka!
— (Zabavni večer) Prvi letošnji zabavni večer »Slovenskega učiteljskega društva" bo v soboto dne, 6. t. m. v mali dtoraani sNar. doma". Začetek zaradi gledališča šele ob 9. uri. Iz prijaznosti sodelujeta pri tem „večeru" si. tamburaški zbor Ljubljanskega „Sokola" in si. kvartet „Iliriju"-Vse društvene člans ter prijatelje in prijateljice odbor slovenskega učiteljstva vabi k mnogobrojni udeležbi.
— (»Glasbena Matica") je pridobila za učitelja na cellu izvrstnega solista g. Junaka. Pouk se prične takej; gojenci naj se od 3. t. m. dalje prijavljajo p*i društvenem vodstvu.
— (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca oktobra t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 495 strank 146.902 gld. 19 kr,, 530 strank pa uzdigmlo 178 432 gld. 32 kr.
— (Zapriseženje novakov) se je vršilo včeraj na obiajm slavnostni nain
— (Nesreče.) Marija Anžič je dne 30. m. n. popoludne na poSopališču pri sv. Kr št fu devsls nagrobni spominek grofa Auersperga venec. Spomenik se je pri tem nagoti, podrl Marijo Anžič in padel na njo ter jo tako težko po Ak do val, da so jo morali domov prepeljati. — Istega doe povozd je fi jakarski gospodar F M. na Tržaški cesti šolskega učenca Alojzija Zupana in na Starem trga podrl je izvošček A. Z. zasebnika Antona Lav ca z Blagovice
z vozom dz tU.  — Anton Novzk, hlapec pri Al bartn Zeachkotn za Erjavčevi c»«ti vozil je včeraj opolu dne z Do naje ke c st« na Frana Josipa cesto v dira in zadel ■ tako močjo v fijakaraki voz Frana Japlja ml., da je pcAUrdoval voz in konja.
— (Pretep ▼ tijakarskem vosa) Ooiako-valci grobov imeli so včeraj popolndne na Danajaki cesti posebno zabavo. V lahkem diru pripeljal se ie po cesti od sv. Krištofa fijakareki voz, v katersm so se trije pasaiirji ruvali in suvali. Najedenkrat ss odpro vozna vrata in na cesto prileti teden pieaiir s tako silo, da se je komaj pobral. It veza pa se je pokazala za njim debela past in se alidalo par krepk h besed. Fijakar js vozil naprej. Na cesto postavljeni posažir sabtusil js svojemu oasprotniku par psovk, kar pa js t»ga tako razburilo, da je za grmel sad fijakarjem „počakaj", brzo cdprl vozna vrsta is stopil k na cesti že stoječemu ia iab»v-IjajočsBU pasažirjn is ga sunil, da je zajecljal. Na to je sel mirno k vozu, kjer ga je pozdravil policijski stražnik is mu pomagal vstopiti v voz. V svoji uljudnosti se js stražnik de k njemu prissdel in ga spremil sa magistrat
— (Dihur) u ti ho tapija ss od časa do časa v ljubljanske kavarne, posebno v tEvropow. Ne žre sicer knjig, kakor nekdanji Preiernov, pač pa izrezuje in krade iz ilustrovsnih listov podobe. S tsm svojim dejanjem ne oškoduje tat samo bralcev, ki dobe pomanjkljiv list v roke in se radi tega jeze in hodu ejo nad kavarnarjem in njegovim osebjem, temveč in posebno izdatno tudi kavarnarje same, katere počasti s svojim pohodom. Ker se namreč njih ped naročniki branijo, prejemati liste, is kojih so izrezane in ukradene najlepše ilustracije, primorani so ti kavarnarji, ako nočeio izgobiti podnatočnikov, naročiti za nje z ne malimi stroški (kavernar v .Evropi" moral je za jedno številko ,17 Illustraticn", ki navadno stane 50 kr., katera pa je pešla, plačati antikvarju 2 fr) vnovič one številka listov, iz katerih je isrezal in ukradel d hur ilustracije. Cuje ss, da tatu zaaledojejo, da ga izroča zasluženi kazni, o čemur bodemo, ako se posreči, poročali svojedobno. Glede na kavarao obiskujoče občinstvo in na kavarnarje želimo in prosimo, da bi tudi drugi listi sprejeli to notico.
— (Ljudski shod v Vipavi) se je izvršil preeijaJBO Zaradi nedo^-tajanja prostora smo morali poročilo pretrgati, kar naj naši čitatelji blagobotno oproste.
— (Volitve v tržaško zavarovalnico) Is Tržiča se nam piše: Dne G t. m. se bodo vršile volitve v tržaško zavarovalnico proti nezgodam delavcev. V saši predilnici in tkalnici mislijo gospodje, da smejo le oni svobodno voliti, dalatet pa da ss morajo ravnati po njih želji. Na tovarniškem hodniku js prilepljen list, na katerem so inisna kandidatov zapisana, toda sapisaoi so vsi drugi kandidatje, kakor pa jib jo priporočal »Slovenski Narod1. Dodano je, da tisti, ki s temi kund.dati ni zadovoljen, naj tekom 5 du j prinese v pisarno listek z dragimi, sicer se bodo smatrali napisani kaedidatje kot izvoljeni. Kdo ss bode izpostavljal grdim pogledom v pisarni?! Postopanje tovarnških gospodov je nepravilan in cedopustao in z •' g *d**»j protestujemo proti takemu utesnjevanju volilne svobode.
— (Neopravičena dolžite?) V Vipavi smo izvedeli, da dolže klerikalci gospoda učitelja Punčnha na Slapa, da je spisal tisti dopis, v kat* ram smo pribili, da izdeluje vipavska vinarska zadruga petjot. Z ozirom na to izjavljamo, da g Puncah ni z do pisom v nobeni zvezi. Dopis smo prejeli od stro kovnjska v vioarstvu, od nglednega posestnika na Vipavskem
— (Mestna hranilnica v Novem mestu) V mesecu oku bra 18<J7 je 21G strank vložilo 31 019 gld. 63 kr., 98 strank vzdignilo 14 112 gld 21 kr., torej več vložilo IG 907 gld. 42 kr, 8 strankam posojil se je izplačalo 3000 gld., stanje vlog 434 145 gld. 921/« kr, denarni promet 84 678 gld. 33 kr.
— (Poskusen umor) Dne 22 mm js v Dragomsln laški delavec Bertolli poskusil umoriti svojega svaka, posestnika Mihaela B^rganta. U itrelil je nanj dvakrat iz revolverja, a ga na srečo ni zadal. Orožniki so Bartollija izročili sodišču. Vzrok poskušenemu umoru je bilo to, da se je Bergant branil, vrmti B-rtollija neki posojeni mu znesek.
— (Nesreče) Posestnik Andiej Pibernik v omarci ss je v svojem staaovanju zadušil. — V Žvircah pri Žažemberku se js na paši 21 ,lefni de klici Ivani Konte imela obleka in se je otrok tako opekel, da je kmalu potem nmrl. — Na J rčuun vrba je padal dilavec Pavel MiaUvčč s strehe po eeitnika I-tteniča in se fob-.l tako, da je nekaj ur potem umrl.
— (Imenovanje) Olvetuiški kandidat dr. Ferdinand Dnchatscb je imenovan sodnim pri stavom v Mariboru
— (Akad podružnica bv. Cirila in Metoda v Gradoi) imela bode dn« 7. novevbra t. I. v Ci-taltioi društva .Triglav" ob 11. uri dopoludue svoje XI. glavno zborovanji. Dnevni red:   1. Pozdrav
predsednika; 2. čitanje za p is a i ka; 3. Poročilo od-borovo; 4. Poročilo revizorjev; 5. Volitve: a) predsednika, b) odbora, c) »VaaUttjevj 6. S učajuooti.
— (Kdo bo nadškof v Gorici?) ,So5a" pi*e:   Tržaški  .Mettino*  js v Siedo prinesel sen-začno vest, da nadškofom v Gorici je imenovan škof poreško puljski  dr. F < a p r-.   Povedal js tudi da to imenovanje se smatra v poučenih krogih kot velik uspeh italijanskih poslancev, vsled česar so jugoslovanska poslanci zelo nejevoljni. Posebno Lih Base v i da ss je zelo poganjal za to imenovanje.   Tako, zdaj vemo, da dr. Fiapp bi ns došel v Gorico za nadškofa po izvolitvi sv. Daha, marveč po opletkarenjih laških poslancev in nj ho vih zaveznikov. — Ia za nas Slovence bi to ime novanje bilo tudi le toliko vredno, in nič več, da dr. Flappa bi sodili po njegovih delih. Po dokazih v Istri bi ne imel nič dobrega od njega pričakovati, ali — on od nas tudi net   Po Gorici se je Širila dalje novica,  da mona Jordan pojde na Fiappovo mesto v Poreč!   sCjrrietsa   pravi, da bi bil sicer jako zadovoljen z dr. Flappom (caspite! cbe no vita!), toda . .. priznati je moral, da novica o t-m imenovanju še'ni gotovo dejstvo, toliko manj, da bi šel prost Jordan v Poreč.   Kakor .Corr." hvalisa dr. Flappa, to je že več nego kompromita-joče, ako moremo tako drzno govoriti o škt f a. — Ali kaj hočemo, ko je vender resnica, da kar tva li-ajo nekatere vrste listi — gotovo ni dobro, za Slovence celo nevarno I Da bi Slovenci ns bili zadovoljni z imenovanjem dr. Flappa, to je gotovo; in po preteklesti soditi, imeli bi   najbrže malo vzrokov, k zadovoljnosti tndt z nadškof jm Flappom samim. Mi kar kratko nikaker ne moremo verjeti, da bo imenovan dr. FJapp.   Treba bo pač najti osebo, ki ni še bila  engaževana  v kakuršnikoli narodnostnih prepirih na Primorskem.   V tem po gladu pa nam je dal dr. Fiapp toliko razlogov za pritoževanje, da si ga Slovenci na Goriškem kratko nikar ne želimo sa vrat, da bi še iz škofijski pa lače ne imeli mira, kajti v takih odaošsjiu bi na stale brezdvomno homatije, ki bi daleč segale in katerih posledice so ne dajo naprej niti slačiti!
* (Dr. Leoher,) ki je govoril najdaljši, dva-najsturni govor v avstrijskem parlamentu, je nekaj nad 30 let star, vitek, močao ia velik mož. Dunajski časopisi javlj ijo sedaj tudi malenkostne posameznosti o slavnem govorniškem rekordu, ki je obdal Lecherjevo glavo s pravcato glorijolo. Lecher-jeva prijatelja, bar^n d" Elvert in Gičlaisl sta skrbela za govornikov želodec ia mu prinašala pijače: tri kupice vina, tri čaše kave, čašo piva in zjutraj čašo kave. Poslanci Roser in Kiudermann pa sta kot zdravnika, večkrat štela govornikove žilne udarce. Po govoru 80 priredili Lecherju poslanci ovacijo, kakeršne so v parlamentu redke; vse mu je čestitalo. Lecher je Šel le tri ure spat, potem se je peljal na izprehod Ob 4. popoludne je bil že zopet v zbornici. Zar~s, izre'on mož!
* (Za emancipacijo žensk,; t. j. da bodo imele ženske iste pravice, kakoršne imajo moški, se je izjavil bivši dunajski reetor, dr. Reinisch. Ako bode ženska imela pravico do vede iu do duševnega dela, tedaj ne bo denarna vreča več glavna stvar pri sklepanju zakonov. Izobražene ženske bodo boljše matere in boljše soproge, izobraženo ženstvo bo rodilo inteligentnejši zarod. Veliki in slavni možje so imeli vedno modre iu izobražene matere. Turki propadajo, ker so njihova matere po haremih zaprte duševne revice, živeče le trebuhu in ljubezni.
* (Andreejev balon) so videli baje mornarji ladije „Fiskeren" 23. t. m. pri princa Karola polo toku na Spitzbergu. Po morju je plavalA rnjavkasta stvar, podobna narobe obrnjenemu čolou. Mornarji so slišali baje tudi klice, o katerih pa menijo drugi, da so bili kričanje tičev.
* (Umor v Bruslja) V Bruslju so u norih rszbcjn ki lastnika velikanskih posestev, Dieta, njegovo soprogo in bčei ter odnesli skoro 100 000 gld. v gotovini.
* (Duhovnik — ubijale3)   27. t. m. so v
Florenci obsodili jako bogatega župnika Delcampo na 6i;aletno ječo, ker je v družbi nekega kmeta sredi ceste pobil nekega najemnika. Kmet je bil obsojen na 10 let v ječo.
Darila, i
Podporno društvo za alovennke viaokoioloe na Dunaju prejelo jo poslednje mesece so alcdcCa darila: Iz Novega mesta so poslali gg. akademiki po g. stud. phil. Evg. Jarcu 127 kron 44 vin., kot polovico Čistega do biftka vt-Bolice, katero so priredili v korist revnim visoko-loloem. Slava jim! Dalje so darovali: SI. posojilnica v Slov. Bistrici L6 gld.; al, hranilno in posojilno draitvo v Celovcu 10 gld.; si. „Ge\vorblicher AuBhilfscasse-Verein^ v Ljubljani 10 gld.; si. posojilnica v Maronbergu 10 gld.; si. posojilnica v P t uji 20 gld.; si. posojilnici v Gornji Radgoni in Žalen po 5 gld. Iz Cirknega jo poslal pravnik g. Jakob Zajec 15 gld. 80 kr., katere so darovali gg,: Janez Remec, vikarij 1 gld., R. Fasan, c. kr. go-ometer 2 gld., Tom. Štrukelj, trgovec in P. Jurman, gostilničar po 50 kr.   Na veselici, katero jo priredil dr. Kegen
pri'Jurmanu, so je nabralo 11 gld. 80 novfi. Iz Id rije je poslal pravnik g. France Novak 29 glđ, katere so darovali
gg.: dekan Arko, Milčnaki, c. kr. pristav, J. truden, veleposestnik in J. Goli, trgovec po 5 gld., gospa Karolina La-pajne, posestnica, gg. L Vedernjak, c. kr. sodnik, Vinko KoUek, c. kr. notar, I. Šepetavec, trgovec po 2 gld., g. V. Lapajne, trgovec l gld. — Na Koroškem je g. Filip Ga-šperin, modroslovec, nabral in dmStvn poslal 17 gld, katere so darovali gg.: Andrej Aplen, župnik pri av. Jakobu in Jakob Knaflić, župnik v Ločab po 1 gld; Jurij Jerman, župnik v Stabnu 1 gld. 50 kr., Jož. Strojnik, župnik na Žili, Jakob Wang. c. kr. profesor v Beljaku, Valentin Weiss, mestni kaplan v Beljaku, Lapu* Janez in gospa Lapns Marija v Beljaka, Jos<p Zeichen, sem. duhovnik v Št. Jakobu, N. N., Fr. Virnik, žapnik v Lipi nad Vrbo, Anton Gabron, župnik v Skoffidolti in Matoj Gerra, žnpnik v Rablu po 1 gld.; Fr. Sattler, kaplan v Rožeku, Blaže Rine, postni ur.uliiik in Lojze Knatlc, železniški uradnik v Beljaku po 50 novč. — Iz Moravč je poslal g. Makso Pirnat, modi-o-slovec, 17 gld. 30 novC. (Konec prih.)
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 2. novembra. Ponedeljski listi so poročali, da se je vršil pod cesarjevim predsedstvom najprej ministerski in potem kronski svet in da je ministerski predsednik podal ostavko. Te vesti so popolnoma neosnovane. Razširili so jih borzni špeknlantje. Ni se vršil ni ministerski niti kronski svet, pač p* je bil grof Badeni dvakrat pri cesarju v daljši avdi-jenciji, da dobi cesarjevo privoljenje za korake, katere bode vladi storiti vsled počenjanja nem ške opozicije. Tudi naučni minister baron Gautsch je bil včeraj in danes v isti zadevi pri cesarju.
Dunaj 2. novembra. Cesar vzprejme v četrtek predsedstvi poslanske in gospodske zbornice v posebni avdijenciji.
Dunaj 2. novembra. Opozicija se pripravlja za četrtek na najintenzivnejšo obstruk-cijo, katera naj dosedanjo še prekosi.
Dunaj 2. novembra. V četrtek zastavi obstrukcija vse svoje sile, da prepreči vzpre-jetje provizorne nagodbe pri prvem branju. V dopoldanski seji namerava Funke več ur govoriti o predlogu, naj se obtoži ministerstvo radi jezikovnih naredb, povrh pa mslijo ob-strukcijonisti predlagati toliko glasovanj po imenih, da bi se vsled njih iaztegnila seja do pozno zvečer. Ako bi predsedstvo glasovanja po imenih preprečilo, namerava obstrukcija tako razgrajati, da bi ne bilo možno zborovati.
Dunaj 2. novembra. Pri sreč kan ju drž. srečk iz 1. 1860. je prvi glavni dobitek v znesku 300 000 gld. zadela srečka serija 14289 št. 11, drugi glavni dobitek srečka serija 10537 št. 20, tretji glavni dobitek srečka serija 11320 št. 19.
Celovec 2. novembra. Deželni predsednik baron Schmidt Zabierow je vložil prošnjo za umirovljenje.
Bolcan 2. novembra. Tukajšnji nemški shod je dokazal, da je tirolsko meščanstvo prekinjeno ptusutiUkega duha. Udeležniki shoda so poslavljali jedino Wolfa, vse druge nemške poslance so prezirali. Slavili so ga na kolo dvoru in pri prihodu na shod, dijaki so mu hoteli celo voz izpreči, kar pa je Wolf odklonil. V svojem govoru je Wolf rekel, da je naloga obstrukcije, preprečiti na vsak način vzprejetje provizorne nagodbe, bodisi pri prvem ali pri drugem branju in naznanil je tudi, da bodo nemški nacijonalci koucentrovali vse svoje sile na boj proti nemškim krščanskim socijalistom in klerikalcem.
Herolin 2. novembra. Prireditelji shoda, na katerem naj se izrečejo avstrijskim Nemcem simpatije, izjavljajo, da je neosnovana vest, da je vlada avstrijskim poslancem Wolfu, Pradeju in Funkeju prepovedala, govoriti na tem shodu, češ, da tega sploh ne more storiti, zajedno pa zagotavljajo, da so poskrbeli, da se ne bo nič govorilo, kar bi moglo biti v izpodtiko nemškim ali avstrijskim odločilnim krogom, ali neugodno uplivati na razmerje mej Avstrijo in Nemčijo.
London 2. novembra. „Times" prijavlja velezanimiv članek o avstrijskih razine rab, v katerem pravi, da Avstrijski Nemci, dasi tvorijo le četrtino prebivalstva vse monarhije, vender in po\ sem neopravičeno zahtevajo prevlade nad drugimi narodi, in da zastopajo svoje zahteve tako nasilno, da so vsled tega prišli najvažnejši interesi države v nevarnost. Nemci so postali nevarni konstituciji in skupni monarhiji, njih prizadevanje preprečiti provizorno nagodbo pa je očitno revolucijonarno.
Vabilo na naročbo.
F- oMlutn uljndao vablaao aa •■vo ■■ro*bo, lUrr gospode narodni k e pa, ha-.r*iua J« potekla koaeeni aacaeea aaroealaa, prosim«, da Jo o pravem easn ponovi, da posili »n|e ae preneka in da dob« vae Atevllke.
„SLOVENSKI NAROD"
«elja aa l,|ubi|»oikr narodu lat p brea poill|a-
aa|a na doni i Vrni   lota . . .   gld. I Dmtti leta   . .   icld. »•»©
po! leta ...     h    «rwi I Jedra meae«. 1*1© «a poaHIJan|e aa doan ne -aeuna lO Ur. na meae«, KO ar. aa eetrt leta. H po*ll|anJeio po pošti velja i S« leto   . . .   Kld. 15— I fe>trt leta . . . gld. — " i i leta  ...     n     s*— I Jedeaa meaee .    „   1-40 Naro«a)e ne lahka ■ vinklm dnevom* a h .!•«'» ae mora poalatl and t naroAalna, dragato ae ne oalraano na rtotleao uaroello.
Upra»nistvr, „Slovmskiga Naroda".
Iz nra<lii<-^u I i si a.
■avrallue   aH    ekaekutlvue dratbet Andreja Vo v k a zemljišče v Leskovcu. cenjeno 900 gld., dne 4. novembra in *2. di'i embi .i v Zatifiini.
Martina t? ira zemljift o v Hrastu, cenjeno 450 gld. in N ik dI.i iu Bare S i in č i č v lt:tdo n'u premičnine, cenjene 360 gld., obe dne 4. novembra  in 4. decembra  v Metliki.
Matije J o r i n a zemljišče v Gorenji vasi, cenjeno "iti.'i.'i gld., (v drugič) dne 6. novembra v Logatci.
Marku S i i p a d <> v i (;i /.< m 11',<v v Visočah, cenjeno 210 gld., (relicitacija) dne (j. novembra v Metliki.
Jožeta Fajdige posestvo v Št. Mibelu , cenjeno 1985 gld. (v drugič), dne <>. novembra v Senožečah.
Josipa Frana Palmo, graSčaka v Dolu, posestvo v Sv. Agati, oanJanO 825 k1<1., dne »i. novembra in g. decembra v Ljubljani.
Franceta Po?,ene 1 a posestvo v l'redgri£nh, cenjeno 137J gld. :0 kr., dne 6. novembra in 11. decembra v Idriji.
Valentina Pravbarja posestvo v Tacnu, (preloženo) dne g. novembri iu II. decembri, v Ljubljani.
Antona Smuka posebt\o v Brezovici, cenjeno 665  gld. (V drugič), dne 6. novembra v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306'ii m.
Oktober	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Fadafina v mm. v 24 urah
ao.	9, zvečer	745-2	11	brozvetr.	megla	
81. ■	7. zjutraj 2. popol.	745 9 744 ti	—0-4	al. avzh. si. vzsvzh.	megla megla	00
»	9. zvečer	745 1	15	sr. svzh.	megla	
1/11. n	7. zjutraj 2. popol.	744-5 743-8	0 2 1-4	sr. jug sr. jvzh.	megla oblačno	00
m	9. zvečer	1 744-8	1 2	sr. jvzh.	oblačno	
v. ■	7. zjutraj 2. popol.	715-5 j 745 1	1-7 3-6	sr. sever si. ssvzhod	oblačno oblačno	00
Srednja temperatura   sobote,  nedelje in ponedeljka 1-7°, 1-3« in 09\ sa 5 91, i-l« in ti 2° pod normlom.
IDuiia.jGiia borza
dne 2. ncvtmbra 1897.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 25 kr.
Skupni državni dolg v srebru    ....   102   „   25 „
Avstrijska zlata renta.......123   „   10 .
Avstrijska kronska renta 4%.....101   „   65 „
Ogcrska zlata renta 4%.......122   m   05 ,
Ogerska kronska renta 4°/4 .....                           99   ,   95 B
Avstro-ngerske bančne delnice    .   ...   919   „ —
Kreditne delnice.........                                         353   ,   40 „
London vista...........lin   „   t.5 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ...    58   „   80 „
20 mark............11   „   75 .
20 frankov........... 9   .   68*/t ■
Italijanski bankovci.....;   .   .    45   „   15 „
C. kr. cekini........... 5   _ 66
Tužnega srca nsr nanj amo vsem sorodnikom, prijateljem in zmiiicem prežalostno vest, da je nafta ljubljena mati, oziroma tašča, gospa
Jo8ipina Zor
vdova o, k r. brzojavnega o f i c i j a 1 a
|>o dolgi in mučni bolezni, previđena b sv. zakra-menti za umirajoče, danos, dne 2. novembra, ob (i. uri zjutraj, v G5. letu njene starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo nepozabne pokojnico so prepelje jutri, dne 3. novembra, ob *//>• nrl popoludno, iz hise žalosti v Igriških ulicah 6t. 3 na pokopališče k t;v. Krištofu.
Svete mase zadušnico darovale ae bodo v raznih cerkvah.
Druga rajnica se priporoča v blag spomin in molitev. (1682)
V LJubljani, dne 2. novembra 1897.
Zvonimir Zor, dež. računski oiicijal, Miroslav Zor, tapetar iu trgovec, sina. — Darinka Cerae roj. Zor, hči. — Alojzij Troek, davkar, Karol Tr6ek. kr. računski oficijal v. p., brata. — Mlnka. Zor roj. PleifTor, »inaba. — Marija Plrschtutz. Joslpiua Troek, Marija Troek, svakinje. — Matija Plrschtutz, svak.
Mmto vattkro** fusrlmt ,/n lKitimuiUt.
Zahvala.
O priliki smrti in pogreba našega preljubega in nepozabnega soproga, očeta, oziroma starega očeta, gospoda
Štefana Žužeka
nam ja došlo veliko iskrenih izrazov blagega so-žalja, ki so nas v britki izgubi toliko sočutno tolažili. Zahvaljujemo se tem potom vsem bližnjim in daljnim son dnikom, prijateljem, znancem in sosedom /a podaritev vencev in za udeležbo pri pogrebu, pre^aititi duhovščini župnije sv. Jakoba, častitim oo fra1 čiSkanoin in gg. bogoslovcem, si. pevskenu dru-tvu ,.Ljubljana" za petje Žalostink ter vnem kateri so se nas na ta ali drug način ob žalostni uri spominjali. (1676)
V Ljubljani, dne 1. novembra 1897.
Žalujoči oatali
Zahvala.
Povodom ptetužne smrti najinega preBrčno ljubljenega sinka
Bernarda Andoljšek
došlo n ima jc toli prisrčnih dokazov najiskrenej-sega sočutja, da so VBacemu posebej ne moreva zahvaliti.
Veljaj tedaj tem potom vsem skupaj in vsa-cemu posebej iskrena zahvala! (1g72
V Dragi, dns 81, oktobra 1897.
Bernard in Ana Andoljšek.
Na prodaj je v Šoštanji
v trgu, tik vode Pake,
liiša
In veliko koh|»odiarNlto poNlopje — sedaj je bila barvarija — z drugimi potrebnimi pripravami.
Cena iu p; goji se izvedo pri |»ono|IIiiIcI v Sošt:m)l. (1596—3)
Ces. kr. avstrijske      državne železnic^
Notarski
sposoben za subst tucijo, oziroma zanesljiv, v vsth notarskih opravilih izvežban
notarski uradnik
ee vzprejme takoj.   Plača po dogovoru.
Ponudbe notarju A.  ItiMlearli li v Itn« dOvlilcI. (1678—1)
Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti Imam odslej to oblastveno regt8trovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Tinctura balBamica) is angelja   varuha  lekarn« in tovarne farma* e\ličnih izdelkov
A. Thierry v Preflrafli
pri Rogatcu-Slatini. Po tdravNtvenem oblativa pre-
skušeuo in ocenjeno. Najstarejše, injreelnejse in najcenejše ij u d-k a domače zdravilo, tolažeče prune in pljučne boli, krč v želodcu itd. za notranjo iu vnanjo v porabo.
V znak pristnosti je vsaka stekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v kutcrcm je vtisnjena moja firma: ,,.\<lolt TliU-rrj. leharua pri aiiK< Iju varuhu**. Vsak balzam, ki nima roti stoječe zeleno tlakane varstvene znamke, naj ne zavrue kot Um mauj vredno čim cemj*«4 ponarejanje. 1*m«1 uaj ae torrI ifdso iia aeleuo \ar»lteuo aiiiaauko i^orMj atojeco! Ponarejalci in posnemovalci mojega jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrednostnih ponarejenih, občinstvo slepečih dru-zih balzamskih znamk, se hudo na podlagi zakoua za varstvo znamk strogo sodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, ua| ae naroda naravno«« la a«lreau|e? Auicelja varuha lekarna (NcliutaeiiKfl - Apulheke) A. Thierry*Ja v PreKra«ll pri ltoantcu-MlH. tlnl. Cena franko za vsako postno postajo ua Avstro-Ogcrskem je za V2 malih ali g dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 19 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K 60 viu. Manj nego 12 malih ali 6 dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (837—22)
gsjr~ l*nzl naj ae vetiuo natauko ua |corii]o Bflenu varalvvuo auaiuko, katero uiora Imeti v muk prinliiohii vnuka nI* lil« niča.
A dol I' Thl«u-ry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
Izvod iz voznegu reda
▼•l]aTm.«a;a odL X. oktobra 1897, Odhod Ia LJubljane juž. kol. 1'roa-a ee« Trki«.
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celov* Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; če Klein Reifling v Sti-yr, Line, na Dunaj via Amatetten. — Oh 7. uri b m. zjutmj osobni vlak v Trbiž, Poutah-1, Beljak Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri M m. dopoludn; osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Deljak. Celovec. Ljubno, Sels thal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osonni vlak v Trbia Deljak, Celovec, Ljubno;  čez Selzthal v Solno^rad, Lene (iastein.  Zeli oh jezeru.  Inom>st, Uregenc, Curih, Oenevo Pariz; čez Klein-Reitlmg v Steyr, Line. Badejevice. Plzenj, Marijine vnre, Heb, Francove VHi-e, Karlove v»re, Prago, Lip sku. Dunaj \ia Amstetten. — Froica v Novo  iut»Hlo In v K»ee%fe.   Ob 6. uri 15 m  zjutraj meflani vlak. — Ot 12. uri      m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m zvečer mefiani vlak. — 1'riliod v I.|nl»l|ano. j. k. Proga Iz *l'ri»i/>». Ob 5. uri f>2 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Fraucovih varov, Karlo vih varuv, tleba, Marijinih vaniv, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Aus.seea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran zensfeste. - Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Du naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja  Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, (leneve. Curiba, Bregenca. Inomnsta  Zella ob jezeru, Lend Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla.   - Ob 4. uri n7 m. popolu dne ns um vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Ce lovca,  Franzensfeste, Pontabla  — Ob 9. uri 6 m. zvečer ■ sobni vbtk z Duoaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, <'«• lovca Pontabla. — l*ro«^a iz >«»•-«^»» uieiita lu 1« Koe«*v|a Ob 8. uri 19 m. zjutraj  mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 ra. zvečer mešala vlak. — Odhod  la I.|uhljane d. k. v Kamnik. On 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 6 m. popoludne, ob g. uri BO u. zvečer, ob 10. uri 25 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. — l*rlliod v l.jub-l|ano d. ki/, ti u innili u.   Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob »i. uri 20 ra. zvečer, ob 9. uri 65 m zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in prazniith v oktobru
Dobro ohranjen
(koncertno knti. pro a se zaradi preselitve prav po ceni. — Poir.vn hh od 12. do 2. ure pri dežel nem  inž-nirju   Hraskem.  Kongresni trg štev. 15» 1   nadutaopje. (1683—1)
Koncipijent in pisar
iščeta se za odvetniško pisarno.
Ponudbe naj se pošljejo upravništ-u „Slov. Narola" pod ,Primorsko*. (1674)
Poštna odpraviteljica
vzprrjiue ho a 1. decembrom t. 1. Plača je mesefin > 89 gld., stanovanje v postni sobi, kurjava in razsvetljav t prosta Bolj priletna ima prednost. Ponudbe na c. kr. postat urad v Horjulu.
Matej Šušteršič
(1675 — 1) c. kr. poStar.
Cognac St. Julien
najboljšo tuzemsko znamko, prodaja Mauno tvrdka
Specerija in delikatese. (1657—»i
poštna in brzojavna odpraviteljica.
pri c kr postnem in brzojavnem urada v Kamniku.   Vstop prve dni decembra t. I, (1671—1)
V vasi Kritna, pošta Si. Lovrenc ob Teuaeuloi,
je na prodaj hiša
8 tremi sobami, kuhinjo, dvemi kleti, dvema hlevoma, skednjem, kozolcem, vrtom in njivo za ftlOO Kld. HiSa je v prav dobrem stanu, leži tik potoka Temenice iu železnica mej postajama St. Lovrenc in Veliko Loko. V hiši izvrševala so jo vedno gotdilmCardka obrt, pripravna je pa tudi za vsako drugo obrt. (16-2—50
Pokarija v Idriji
na dobrem in lepem kraju, z veo pripravo za kruli in raznovrstno pecivo, se odila Likoj v najeam.
Več se poizve pri Ustniku v Rožnih ulicah št. 156 v Idriji. (1663—so
Prodaja vina.
Imam v kleti okoli lOOO laclUolUrov nal niii lii< t iin ^a. rmlcvcga in Im'IV^ii lintt. Cune nuonznega vina od Iti d<> 25 kr. IC c los k o v sodčkih od 30 do 40 kr. PrlMtni Istci'NkA l^o^iiiik. žgan iz vina, cd 1 gld. do 1 gld. 80 kr. Lter. Vae postavljeni na tukajunji kolodvor. Vdčje partije vina po dogo voru cjneji. (1640—5;)
A. M. Fuj man, Bi gnano, Istra.
28
Jlttton ćffader
cRdgasta cHader 3ITager
k^^^ poi&ccnci.
Mmtit rtnrrjfa <trutfya tutznanila.
(1673)
Št. 3H.8f)5.
Razpis služb.
(1638—2)
V  popolnitev  obrtnega  osobja  pri   ceiltrfill   mestne elektrarne IJiililJrtiiHke razpihujejo se naslednje začamiC službe I 1.) služba II. wlro|iiili.te z letno p ačo 700 gld ;
2) dve ftliir.bl kurjaeev z letno plačo po 600 gld.;
3) live talližltl niHKHČcv z letno plačo po 400 gld.;
4) alnžba poiiioAiirtca ilelavea z IVtno plačo 400 gld.; 5 ) itvc službi paznikov pri naViiiiiiiIntforMlteJ pre-
11 kal n le i z letno plačo po 600 gld.
Zahteva ae znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi.
Prosilci za jedno ali drugo teb služb vi. že* naj svoje redno kolkovane in pravilno oj remljenH prošnje — katerim naj prosilci za strojniško in kur-jaško službo prilože tudi nravnostno spričevalo in dokazila o usposobljenosti
do 8. dne novembra t. 1.
pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 22. ok'obra 1897.
Razpis službe! ^
Vsled sklepa občinskega sveta z dne 5. oktobra letos se razpisuje pri mestnem magistratu v stalno popolnitev
služba magistratnega sluge
I. vrste z letno plačo 450 gld in s pravico do 10°/0 aktivitetne doklade, eventualno služba magistratnega sluge II. vrste z letno plačo 400 gld. in s pravico do 10°/0 aktivitetne doklade. Z obfma službama je združena tudi pravica do službene oprave in do pokrjnine, oziroma odpravnine. Za slučaj prostega stanovanja s- aktivitetna doklada ne izplačuje
Z dokazili o sposobnosti opremljene prošnje za jedno razpisanih mest je vložiti
do 30. novembra 1. 1.
pri mngistrstnem vložnem zapisniku.
Popolnih h - bosta pa razpisani službi s I. |iiniivarfena  ISOS. I.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 11. cktobra 18(J7.
f   D'- Alojzij Kravt I
Suljudno naznanja, da otvori dnć (1664—2) ^ 2. listopada 1897 svojo
S odvetniško pisarno
n        v Celovci, Benediktinski trg štev. 4. n
ooooaoonaoooooooooooanooooa
St. 24 947.
(1642-^3)
Stavišče na prodaj!
Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane se bode,
v sred i, dne 10 novembra letos, ob 10. url dopoludne
na lici mesta potom javne dražbe prodalo mestno, ob 8ft Petra ee*t l
v Ljubljani ležeče, za zgradbo kake hiše kaj pripravno stavišče, na katerem je poonj stala hiša št. 64.
Tn sa daje na znanje z dostavkom, da potrebna pojasnila daje, pa tn li ustne ali pismene pnnu 1be do dražbenega dneva sprejema podpisani magistrat ob navadnih uradnih umb.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 23   oktobra 1897.
Fravi trpotcev sok je jedino oni,   kateri  se  p r i -
Sravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, r i n j s k i trg sto v. 2 0.
Trpotcev suk uepresežno deluje pri vseh p r e h I a -jenjih d u S n i li organov, ter je naj bolj So sredstvo sa prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani k a S e I j šestem zdravilom v najkrajšem Času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam samo ono:
, Velecen j eni gospod lekarnik! PoSljite mi Se tri steklenice VaSega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebnjem jih za moje
Eoznance.  Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega a & I j a popolnoma ozdravel. Hvala Vam! Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem  praobolnim.  S spoštovanjem — Rudolf Ausi m. NaDunaji, 2 0. marca 189 7." Pazi  naj ae toraj,  da je na vsaki steklenici varstvena znamka, t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti su ni o  oni  je  pravi   trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi.   —   Cena   steklenici  a točnim  opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s poŠto na vsa mesta, in sicer proti  predplačilu ( p r i r a C u n a v si 20 k r. za za-m <> tek    ali pa  »o postnem povzetju.  —  Ceniki raznovrstnih domačih  preskuSeuih  zdravil razpošiljajo bo na zahtevo zastonj in poStnine prosto. Lekarna k V. r i n j • skemn, H. Brodjovin, Zagreb, Z r i n j b k i trg Ste v. 2 0.
(1360- 5)
Otvoritev gostilne.
Udano podpisana naznanja slavnemu občinstvu* da je otvorila
gostilno na Židovski ste%i 4
v novo zy raj eni Godec -evi hiši, ter si usoja — glede na tepe, zračne in ukusno urejene prostore — vabiti p. n. občinstvo k obilnemu obisku, za/jolovljaje vedno dobro pijačo in izvrstna jedila.
Sprejemajo se tudi naročila na obed ali na popolno hrano.
Z odličnim spoštovanjem (1667—2)
Marija Jjorštnik židov£t3a
©.©•®l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©^
V!
ti
Usojam si visokočastitemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da bodem dobro znano restavracijo
hotel „Pri slonu" v Ljubljani
m. dnem 4. navemura 1891? pse/vzel«
Oprt na svoje dolgoletne izkušnje v največjih tu- in inozemskih hišah, katere sem si pridobil na polju restavracijskega obrta, se bodem potrudil, postreči slavnemu občinstvu z najboljim, kar premoreta kuhinja in klet.
Za mnogobrojni obisk najuljudneje prosi 8 8PofitovaiaJem
t. č. kopališki restavrater v Kamniku.
(16.r)f» — 2)
©l©l©l©l©l©l©|©|©|©|©|©|©l@|©l©|©|©|©|©|©|©|@|@|©|©|®
Izdajatelj in odgovorni uir-.;lnfk: 4'iw*p JSoili
Lastnina iu    sk .Narodne Tiskarne11.