Cena Din i.— t^naja vsa* orno popoldne, izvzemai nedelje in praznike — taseratj do 80 peUt vrst e Uin Z, do LOU vrst a Din 2.50. od lOO do 3O0 vrst S Din 3. veOJJ tneerst) petit vrsta Din i—. popust po dogovoru, insermtnl davek posebej — »Slovenski Narod« ve!-a mesečno v Jugoslaviji Dto 12.—. ss tnosemstvo Dto 25.—. Rokopisi se ne rraeajo. UREDNIŠTVO IN CPBAVNIsTVO LJUBLJANA, Rom«Jeva ottca Ste*. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska a, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Koce nova m. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru iol Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Schuschniggov odgovor na hitlerjevske demonstracije: Neodvisna in samostojna Avstrija za vsako ceno! fronte je kancelar dr, Sdrasclmigg Na zborovanju zaupnikov patriotske Avstrijo z vsemi sredstvi proti vsem« Id M ogrožali Dunaj, 1. marca. br. Razburjenje zaradi nar*ričneca prevratnega pokr*»»a ss Se vedno ni poleelo. Včera • > t ■ ■ ■■'■>■ oov aeaele«. v katerem 7n«»v.-i eew»isrSi r.a Drenove*! zborovanj, stoA 1 • »Mniov izven nrir^iiTev p.irrio*5kp f ■ t ;:, poziva vse prebivalstvo, da ?e rc;i . : ■ rom^ rn~ fcoTi. ker se bo pr<*fj K:~*el>em te prepo-ve-li pokopalo z v-«*, ^trouoerjo zakona. Vod*tvo patriotske front e ie obenem odredilo. oa; zaenkra* tuli patriotska fronte ne nrireja n'kakih posebnih prireditev, da 10 duhovi porn:r;>o. Kancelar Schus^hnlasr - »fefaj zopet sklical voditelje patriotske fronte in jim v obširnem sovom ohrazlo-smernice vtoie. lfa£la*r je. «1a je vlada Trdno odločena nastopiti proti vsaki akciji. bi stremela za spremembo režima in nora n:e urerii!ve v državi ter da je vse poliveno u«1c>*vovanje slej kn prej omejeno na patriot 0 fronto. Vladn odkritosrčno želi pomirjeni« z narodnimi socialisti, toda ti morajo prav tako opnsfiti vsako ak^iio. ki ogroža neod\*i?nost in s.imo^ojnost Avet rije. Cilj nacistov: zasedba Dunaja V zvezi c reni je dal kanfeler tudi neka— 'era pojasnila o nedeljskih do2:r» kib v Gra-i-CM. Povedal ie. da je bil Gradeo določen le za aMralLiee. da pa ie fflavni ^unek narol-nih socialistov veljal Dunaju, kamor so nameravali kreniti narodni socialist; z v>eh strani, ^rediti na Dunaju velikanske demonstracije in izsiliti odstop vlade, v s*vari zre za pravcato zaroto pro*i tiamos'oVnopti Avstrije. Zaradi teza je poslal na ulice vo-•:i^vo. de tako Izkaže svojo neomajno in čvrsto voljo, braniti neo visnoK Avstrje za I vaafea ceno njeno Seyss-Inquart tolaži Snoči je praski radio objavil razclae na-rozino političnega referenta patriotske fronte za Štajersko, znanega hitlerjevca prof. dr. inž. Dadieua. rojenega Mariborčana. V svojem raz večini rr.staši narolnes:a soealiz-ma. Vlada namerava izvesti temeljito re-meduro. očistiti profesorski a'or in šele nato obnovita pouk. Kolikor časa bodo sedaj šole zaprte, za toliko bodo skrajšane velike počitnice. Vse in visoke iole Z odlokom dunajske vlade so vse srednje šole na štajerskem do nadaljuješ» zaprte. Prav tako so zaprte vse visoke šole v Gradcu in montanistjčna visoka šola v Leohriu. ••Nemški dan" v Linzu Linz, 1. marca. br. Narodno politični referent patriotske fronte za Gornjo Avstrijsko je odredil za 6. marca v Lin/u prireditev posebnega »nem^keira mČijo. Na tem zborovanju bo med draginj nnvoril tudi notranji m:ni*re,r S&paa. Ino,wqrt. Prirelitev bo pod *re**lc«n: Za mir. svobodo in delo. V klerikalnih krogih mumijo, da irre le za prikrito nacistično demonstracijo v okviru parriotske fronte. Slične prireditve nameravajo uvesti tuli v Solnoirradu, Inomoatu in Celovcu. Sestanek Kjuseivanov — Stofadinovič Vedno tesnejše zbližan]e med Bolgarijo in Balkansko zvezo Sofija, L marca. p. Snoči je ministrski predse.nik K »tise. ven > v odpotoval v družbi u:«>.]ovenskejra pofilanika Jurišima v Plov_ div. kjer se je davi sestal z juirosoveDakim ministrskim predse*inikom dr. ^tojad novi-^*»m. ki s« vrača e konference Balkanske 7vez^ v Ankari. V vlaku sta imele med vožnjo in Sofije razgovor o odnošajih med obema š^r-^lnima državama. Dr. Stojadinović je K;n?eivanova poiroi-Tio informiral o ravnokar zaJcljnČeni konferenci P'alnecra sveta Balkanske zver« in njenih sklepih ^T Sofiji so se sooči razširile vesti, da :« nrški ministrski nredsednik eeneraJ Me4a-kot letošnji predsednik §talnejra sve*a K^'kanske zveze nradno informira] bo* jursko vfado o sk!er>ih. ki so bili sprejeti na zasedanja balkanskih zavezniških državni- kov v Ankari, zlesti pa fflede priznanja italijanske anekeije Abesinije in španske frankov ske vlade. Sofi>ki politični kroffi so sprejeli z zadovoljstvom na znanje ta poročilo, predvsem pa opozarjajo ne to da že tako informiranje semo kaže. da £0 se odnosa ji mel Boljrarijo in njenimi sosedi na jucru in severovzhodu znatno z.boljšali. Turško-grški nenapadalni pakt Atene. 1. n>erca. p. V Ankari je bil včeraj parafiran srrško-tur&ki konzul'ativni iti nev'ra'nosrni rak*. Sklenjen je bil za "oho 10 let. vohče pa zatrjujejo, da br». sodeč V° v*»dno boli tesnih prijateljsk;h odnosa ::h med obema državama. po#itai trajen, kakor ;e iucoslovensko-bolffarski prijate jski nnk'. češkoslovaška in Nemčija CSR ho storila vse, da se njeni odnošaji z Nemčijo ne poslabšajo Basel, 1. marca b. »National - Zei-tung* prinaša članek svojega praškega poročevalca o »težkih češkoslovaških preizkušnjah« glede na sedanjo zunanjepolitično situacijo republike. Poročevalec ugotavlja najprej, da je CSR doslej obračala svojo obrambno pozornost predvsem svoji zapadn: in severni meji, d oči m bo morala odslej paziti tudi na svojo južno mejo Po mnenju neke visoke češkoslovaške osebnosti ;e Avstrija za CSR važen prejudic resen memento Velesile so bile pred leti nasprotne Češkoslovaškim načrtom za sodelovanje podunavskih držav, dasi m CSR nikdar izključevala niti Nemčije niti Italije od takega sodelovanja Danes lahko marsikatera izmed njih to obžaluje. Isto ss je dogodilo kasneje, ko se je k sodelovanju hotelo priključit- tudi Bolgarijo da 5e sodelovanje razširilo -a v?e male države, kar bi morale velesile samo pozdraviti V Parizu «0 ministrskemu predsedniku očitali, da hoče s svojim podunavskim načrtom odb't- \*»mč^o. kar ni nikoli odgovarjalo fajstvu CSR e vsele- -zo-varjala sodelovanje med Italijo in Nemčijo v Podunavju. bila pa ie prot: njihovi hegemoniji v tem predelu Evrope i1 *e vse odvisno predvsem od tega. ali bo Nemčija silila Avstrijo tudi h gospodarskemu sodelovanju v okviru nemške gospodarske štiri letke Ako bi se izvedel načrt o izolaciji CSR. bi nastala zelo negodna situacija, toda CSR bo storila vse. da ne bi prišlo do poslabašnja odnosa jev z Nemčijo, in si bo celo prizadevala, da bi nastalo med obema državama pravo prijateljstvo Državi ? tremi milijoni Nemcev, pripominja poročevalec, se to lahko posreči, seveda le pod pogojem, da se zunanjepolitični pritisk na CSR ne Doveča Glede na učinek berchtesgadenskega sporazuma na Malo antanto je list mnenja, da se v njenih krogih zavedajo, da bi r^-*3'^ povsem brezpomemben faktor, ako b; Nemč ia zavladala nad Avstrijo in CSR. Z možnostjo ansdusa so sicer v Pragi vedno realno računali, toda nekaj drugega je, ako se združita «amo dve nemški državi, ali pa se ena izmed njih obenem proetasi tudi za uradnega protektorja vseh Nemcev na svetu Navzlic vsemu položa CSR ni tako obupen kakor se zdi. kajt: od usode te države je zares odvisna usoda Evrope. Zato bi napad nanjo pomenil splošno evropsko vojno četrt milijona Kitajcev obkoljenih Vsa pokrajina šansi je v nevarnosti — Obupni napori Kitajcev, da se reiijo japonskega oklepa Tokio, 1. marca. 't. Uradna agencija Po-mej poroča, iz ja.por»keira glavneg!« nian;i Ba Kitajskem o velikem Ubpofui japonskih čet. ki *e jim je posrečilo s spretnimi operacijami o»hkoliti v kolenu Kmene reke v pokrajini šansi Četrt milijona kit.ijpkih čet. Japonci so prodiral * sevena in vzhoda in so izvajali pritisk na obe krili, ki sta se naposled morali umakniti. Jnpon*ikp čete so na ta način prišle jedrn kitajska ermulc v hH>et in vso armado odrezale 01 njenega zaledja. Ki'.-ij*.ko vrhovno poveljstvo je po- f>h!o na pcracti večje število letal, ki Nmj sku^'a /alr/.ati Japonce in raz-Mti njihov ohror, ter tako omogočiti Kitajcem umik. V kitajskem clavnem stanu priznavajo, da je položaj zelo kritičen. Ce se Japoncem posreči streti to kitajsko armado, je vso pokrajina Stinsi i7na. Žrebanje se je začelo... ie loterije v Srečke se ie Žrebanje dobitkov državne Ljubljani je zbudilo veliko zanimanje — dobe med Žrebanjem Konflikt med francosko poslanske zbornico in senatom zaradi delovnega statuta — Vse kolektivne v zraku — Vlada grozi z ostavko 1. marca. br. Med francosko poslansko zbornico in senatom jc prtelo do «elo r«*re£a konflikta. Senat je zavrni! odno>no spremenil važne določb« deJovneei statuta. I ~e je poslanska zbornica že odobria. N a-vi delovni statut bi moral stopiT; v vel avo % današnjim dnern Zara'i tega spora pa j» to postalo nemoeoče in so a j je 7000 ko-Ickrivnih pogodb v traka, k^r not^ejo 1 ♦1 a na i njim dnem. nove dolove deVovneca ^tarura pa ^e n^o uveljavljene Na posedovanje vla*ie so zaradi tesr« slično kiUor Pri proračunski raionsvi. nodaljšali 28 fe-ornar za 24 ur. Senat je *vojo včerajšnjo sejo samo prekinil i- f#» !rnica e sprejela sklep, da ?e m«»rajo mez 1e avto-inatičrio povišati, ee se podia^ji življenjske potrebščine za •> od«»tvtkov. V50 noč so *e vr>i'fl p*>cajinja. ki pa - o davi rieo uspela. Po-lanska ziKornica vz,traaj na svojih za-htevflh in }e pris.laia samo na to. di se /a prvo revizij«, merd podaljša rok do *e^t m**-•ievev Ce hi senat to odklonil potem bo^o «»edaj veljavne kolektivne potrodhe podaljšane 7 uredbo za 14 c» o«rri-;enja ia uredit v* odnoaajev dala 60 wapit*aa Ljubljana, 1. marca V veliki dvorani Trgovskega doma so se dopoldne zbirali meščani ter verno poslušal: monotone v litanije«; člaai komisije so izklicevali številke in vsote dobitkov z uradno ravnodušnost jo ter dostojanstvom, skoraj v nepretrganem tempu od 8. do -11. Nekaj neizogibne teatralnosti je v tem žrebanju, kar vpliva na občinstvo. Ida ne upa niti šepetat:. Ce se pa kdo spozabi, da mrmra je zmoti monotono melodijo izklicatoljev. se ozre kdo izza mize z l izrazom nejevolje po občinstvu. Komisija poaluje v ospredju dvorane i pod velikim stenskim zemljevidom Jugo-• sla vi je Na levi ob mizah je boben s številkami srečk, na iesni ob oknu so pa v bobnu v rdečih zavitkih številke dobitkov, številke izvlačujeta gojenca banovinakega deškega vzgajališca na Selu, Ivan Adle-švč in Karel Pavšek. ki sta prav za prav glavna junaka usodne igre. Komisiji predseduje Slovenec dr. K. šmid, član državne glavne kontrole, najvišjega državnega računskega oblastva, ob njem pa sede po štirje člaai upravnega odbora Državne razredne loterije. Članov upravnega odbora je v Ljubljani 6, z direktorjem dr. Popovićem pa 7. Med njimi je tudi predsednik Mihajlo Bobič. Ob podiju sede pri svoj h mizah uradniki, ki za-pisujej oiz'.cl ene številke in dobitke. Morejo biti spretni .kajti komisja naglo izklicuje številke Pri žrebanju se ne stopnjuje živčna napetost občinstva s tatksni-mi komedijam: kakor na tombolah. Bobna ni trdba zavrteti pri vsaki številki posebej. Zato sploh ni posebnih predpisov, kolikokrat je treba premešati številke, a ljudski glas komisija mora upoštevati, če n. pr. kdo izmed občinstva zahteva, da zavrte boben. Vse je že na prvi pogled nekoliko bolj prozaično kakor si morda domišljajo ljudje, ki so pod vplivom aimbo-ličnih rsk.amnih slik; dečka nimata zavezanih oči. Vendar ne smete m atrti, da je zaradi tega mogoča kakšna goljufija. V bobnu so številke tiakanih srečk, kolikor jih pač že ni izvlečenih. Tudi Številke neprodanih srečk so vmes. Ce je bilo torej t »kanih 100.000 srečk, so vložili v boben tudi 100.000 Številk. Srečke so naprodaj tudi med žrebanjem in prav tadaj baje gredo pogosto najbolj v denar. Koliko srečk je prodanih pred žrebanjem, i*i n*ogoče natančno ugotoviti, ker 00 pač srečke vedno v prodaji. Računajo, da jih je bilo v tem kolu prodanih okrog 90» • ali 85.000 do 90.000. Izmed ene izdaje 100.000 komadov srečk je 400 celih, to se pravi, na vsakih 10 tisoč 400. n- pr. številke srečko od 10 OOl do 10-400 ao cele, in prav tako ao oals šte- vilke od 20.001 do 20.400. Polovičnih srečk je 16.000, to se pravi, od 10.401 do 12.000. od 20.401 do 22000 itd. so polovične. Vse druge srečke so pa četrtins»ke. Od neprodanih srečk, n. pr. zdaj. ko jih je prodanih okrog 90.000, jih ostane 10.000 do 15 tisoč, a se dele le na četrtinke. To se pravi, 3 četrtinke so prodane, ena neprodana. Na Državno razredno loterijo lahko odpade le četrtina »dobitka«, ako se že primeri, da je zžrebana katera številka med delno neprodanimi srečkami. Občinstvo najbolj zanima tehnika žrebanja. Mnogi prihajajo k žrebanju samo zaradi tega. čeprav nimajo nobene srečke. Zadeva je enostavna: deček najprej izvleče številko srečke; član komisije razvije papirček ter glasno prečita številko; medtem drugi deček izvleče iz bobna dobitkov številko vsote dobitka in član komisije izkli-če vsoto; papirčki romajo od levega in desnega bobna skozi roke članov komisije k predsedniku; predsednik zloži številko srečke s številko dobitka ter oba papirčka natakne na posebno natikalo. Ko je zbranih skupno 200 izžrebanih srečk s številkami dobitkov, jih uradnik zapečati, drugi uradnik pa priloži seznam zapisanih številk. V drugem prostoru kontrolirajo številke srečk z zapiskom Ko je izvlečena številka z višjo vsoto kakor 1000 din, jo izkliče tudi predsednik, in sicer slovenski. Drugi člani komisije namreč ne znajo slovensko. »Hiljada« je skoraj stalen refren na vsako številko srečke, a le od časa do časa se oglasi predsednik ter pretrga monotonost. Občinstvo bo najbrž nekoliko razočarano, ker ne objavljamo izvlečenih številk. Tehnično bi ne bilo nobenih ovir, saj si številke lahko zapisuje sleherni, ki prisostvuje žrebanju. Nihče mu tega ne brani. Vsak lahko tudi proda svoj zapisnik izžre-banik številk srečk, n. pr. prodajalcem srečk. Toda številke lahko natisne le Državna razredna loterija ali pooblaščeni prodajalec srečk. Drugi jih ne sme, pač zaradi tega, ker ima Državna razredna loterija dobiček tudi od prodaje natisnjenih številk. Seznami izžrebanih številk bodo naprodaj od 16. naprej. SOKOLSKI DOM, VIC DANES VALČKOV VEČER MASKE - BUFFET - VSTOPNINA 5 DIN potlUčni o6$oxni& O slovensUem poholenju Pri proračunski razpravi v narodni skupščini je govori/ tudi poslanec Milan Banič, ki je sedaj »divjak«, to je ne pripada nobenemu klubu, prej pa je bil član Bariče-vičevega »Jugoslovenskega kluba«. V s\'o-iem govoru je obširno razpravljal o sporazumu med dr. Mačkom in srbsko izven-parlamentarno opozicijo. Pri tej priliki se je dotaknil tudi osebe dr. Mačka, poudarjajoč, da vodja hrvatskega naroda ni Hrvat, češ da je bil njegov oče po rojstvu in po narodnem prepričanju čistokn'en Slovenec. Ta ugotovitev, ki je za tiste, ki stoje na stališču narodnega edinstva. docela nedolžna in brezpomembna, za one pa,' ki se zavzemajo za tezo o treh posebnih narodih, prav neprijetna, je »Obzor« hudo zbodln v oči. Smatral je za potrebno, du na to Baničevo trditev odgovori in sicer tako-le: »G. Bunlč je iznašel kot vitzen argument., da je bil oče dt Mačka Slovenec. Toda mati dr. Mačka je bila Hrvatica in on se je rodil na Hrvatskem^ tu je bil vzgojen in tu se je popolnoma zrasel s hrvatskim narodom. I7 hr\*atskem javnem živi jen ju /e bilo v prošlosti mnogo zelo uglednih javnih delavcev, ki po poreklu niso bili čisti Hr vati, ali to jih ni niti malo zaviralo, da bi ne bili dobri rodoljubi. Sicer pa so tudi v sami Srbiji bili in so še danes možje, ki niso srbskega porekla, pa so izraziti predstavniki srbstva. Znano je na primer, da bratje Ribnikarji, ustanovitelji »Politike«, niso bili Srbi. marveč Slovenci v prvi generaciji. G. Banić je smešen v svojih izvajanjih .. .« — Mi pa pravimo: »Obzor« ni samo smešen, marveč tudi prav neroden v svojem odgovoru Milanu Banicu. Saj je znano, da je tudi sam direktor »Obzora« dr Milivoj Dezman slovenskega pokolenja, saj je njegov rod iz Lancovega pri Radovljici. Zato »Obzoru« kaj malo pristoja, ako grozi, kakor je pred dnevi storil, da bodo Hrvati pognali preko meje tisti »odstotek viška slovenske intelektualne in delavne sile«, ki je našla kruh na Hrvatskem, »ako bi ugotovili, da Slovenci odobravajo politiko dr. Kramerja.« Ali vidite, kam vodi teorija o treh posebnih narodih?! Organizacija internirancev Organizacija vseh onih. ki so bili pod Avstro-Ogrsko obsojeni ali internirani radi srbofitstva ali slovanofitstva, se bo imenovala, kakor je znano, »Narodna svest«. Pravila te organizacije je vlada že odobrila. V smislu pravil se bodo po vseh banovinskih centrih osnovali banovinski odbori, po drugih krajih, kjer bo primerno število članov, pa krajevni odbori. V Ljubljani se bo osnoval banovinski odbor v najkrajšem času, čim beograjska centrala do-pošlje prijavne pole, ki jih mora izpolniti vsak član, ki je prijavil svoj vstop v organizacijo. Nadejati se je, da se to zgodi tekom tega tedna, na kar bo sredi marca sklican zbor v Ljubljano, na katerega bodo povabljeni interniranci in politični obsojenci iz cele banovine. Na zborovanju bo poročal delegat Rast o Pusloslemsek o septembrskem kongresu v Beogradu, nato pa se bodo izvedle volitve banovinskega odbora. Senator Srn odej je govoril Z Jezice nam poročajo. Krajevni odbor JRZ je imel občni zbor in nanj se je pripeljal naravnost iz Beograda poročat senator Franc Smodei. Pričakovali smo. da nam bo kaj posebnega povedal, a smo bili zelo razočarani, ker nam ni povedal ničesar, kar bi ne bili že sami \*edeli ali čitali. Obravnaval je posledice sporazuma med Nemčijo in Avstrijo in tožilt da imamo sedaj nacional-socialiste že na naših Kara\'an kah. in da bodo nemara nacisti pomedli s katoličani v Avstriji^ Darujte za »Zvonikov« sklad Zagotavljal je, da JRZ nikdar ne bo sklenila sporazuma z dr. Mačkom. Obžaloval je propast konkordata, obenem pa napovedoval, menda zaradi tolažbe, da je že poskrbljeno za — nadomestek. O ureditvi naših savskih bregov, zlasti naših cest, kar bi nas posebno zanimalo, seveda ni nič poročal, prav tako tudi ne o visokih davkih in ljubezni do centralizma. V blagajni naše JRZ je 130 din, izvoljen je bil stari odbor, kolikor ga je še voljno podpirati sedanje čudne razmere. Prav slabe volje je odhajal senator z zborovanja, kjer ni bilo nobenega navdušenja in nobenih manifestacij. S temi pa je računal. Sorzna poročila. Inozemske borze Čarih. L marca. Beograd 10, Pariz 14.0675, London 21.595, New York 430.25, Bruselj 73.05, Milan 22.64, Amsterdam 240.825, Berlin 174,125, Dunaj 75, Praga 15*12, Varšava ***** 2 »PfOVKN9Kl NAROD«, torek. 1. marca 1938. štev 4* Danes, pasi Jutri torek praznovanje pasta ▼ kleti »Zvezda«. — Za zabavo bo skrbel prvovrsi V RESTAVRACIJIKLET orkester« 33 Slonlkova poleđino „ z u e z d a " Pridite, nm hm Vam Sati! Razstava o4k §• — 6. sre zvečer v salonu restavracije. Prvovrstna vima! Servira se tsdi v kleti. Vznemirjenost ed vevškim delavstvo; Delavce slcrbL, ka} bo s kolektivno pogodbo, ki bo jI. t. m, odpovetllfiva Ljubljana, 1. mar-a Patarnisko dekv-fvo v Vevčah je 7a,ln;e fe^r r>rav tako vznemirjeno, kakor ie bilo predlanskim pred mezdnim i?i banje :n. Nekateri »raki krize v deiovnib odnosa s r>od-lefiem tra *ed*!j? hol i ««krr,e. po«*4>i4o zato. ker bo kolektivna pogodba odpove-dliitfa 31. t. m. Nedavno so prodrle v :a vrtjet ve*ti o ustanovitvi kar'ela papirnic Kartel je ie z*č*] nntjskatj na trgovce s papirjem, naj bi kupovali samo papir karteli ran i h podjetij, čemur se pa trjrovci zelo upirajo. Tudi delav stvo se boji. da bo poelaj težje branilo svoje interese. Lani po sklenitvi kolektivne po sodne, ki is stopila \ veljavo v žare*kn mar ca ie vevško delavstvo i7,*rub?k) po mezdni tarifi povprečno 7.5* » na mezdah S tem *e bilo še tem bolj prizadeto, ker je pred sklenitvijo kolektivne pogodbe trajala 3 in not meseca stavka (od 14. XII 1906 do FH. I.f67>. Predlanskim je prišlo do t*oora med r>!avstvotrj in podjetjem predvsem zaradi odpusta £0 delavcev. M **1 Temi delavci so ih 60 v pokoj ili. Pozneje so iih zopet sore ie« v elužbo '21. Pred stavko ie bilo v vev ski Papirnici zaposlenih lelavcev (moški m ž^rvJce). zdaj |Th >e pa Sit 5ia pocajaniih za sklen:tev kolektivne pogodbe je zastopnik podjetja izHvil. da posle] tovarna ne to več obratovala v skrčenem obsegu. Pr^snie eaee od L I9H2 do stavke L 19^. so -i^la-.-ri praznovali *korai vsek mesec pa 5 do ir» ie ovnib tni na m^*<*\ Delavski zastopniki so na ooffaaniih nooii-5cal*. ker m *e zanašati, da bo tovar-.a v -esnirf obratovala v polnem ob«*esrn. Lam i? imela vodno Hovo!; na rtv i) in ieiav^'vo se ni moslo pritoževati nad neprostovo! rai no^Unieami. Posebna komu V** tur a ie bila slasti od »rede novembra do srede decembra ko ie šlo skoraj dan za dnam iz tovarne o do 8 vagonov papirja. Potem je nastopila mrtva sezona ter ni bilo skoraj več no-beae prodaje. Zdaj je v zalogi nad 150 va conov papirja, kar je rekord, saj ga ni bilo pr ^ šr je ca^e nikdar vec v sklaoišču kakor DO 30 do 3& vatforiov. Delavstva se ie začelo pelaffort vanenrfr-jen;e. ko ee ;e zajel v skladiščih fako naglo kupičiti papir, in da je bil« njegova boiaaeu upravičena se je izkazalo, ko ie 29. januar ia obratno vodstvo i »obesilo razglas, da odpovedne s luž t.o delavstvu strope«« oddelka fokroc 158 do 200 delaveev) 9 14-efnev-oim odpovednim rokom. Razglašeno ie bilo tudi. da bodo prti ted^n delali ie normalno, trusi teden pa bo fovarna obratovala le po po-trcML koT'kor bo pač" naročil. Delavci bi lahko dvignili delavske knjižice, a doslen je tovarna še vel no potrebovala delavce ***r :e že obratovala v polnem obsegu. Zdaj* obratno vodstvo razglaša vsak teden, ali bodo obratoval* v polnem ali skrčenem obee-eu: po^Je: bodo delali v skrčenem ot^egu. in TON (Te*. >DIE LANT>STRFICHERr z ERIKO DRUZOVIC P0XEPUHI P. Hčrbigerjern, L. Engrlisch in drugimi. Predstave ob 16.. 19.15 tn 21.15 Danes pri vseh predstavah prvi plastični film nepreklicno zadnjikrat kot douatek. Smole] ponovno drugi najboljši Srednjeevropec Dramatična borba na SO km se je končala s prepriče-va5no zmago Fincev — Svetovni prvak je Jalkanen, naj4 boljši Srednjeevropec Čeh Musil i^anti. 1. marca Včeraj so bile končane letošnje FTS tekme za sveto\-no smučarsko prvenstvo. Na snoredn je bil smučarski maraton — tek na 50 km. Čeprav je bil start zgodaj zjutraj ob S. se je na startu in na progi na-bralo več tisoč gledalcev, n j h število pa se je od ure do ure večalo in ko je ob 12.30 prismueal prvi tekrr.ovalec na cilj. je bilo navzočih najmanj 15.000 ljudi. Pokrajina okoli Lahti;a sicer ni tako hribovita, kakor n. pr naša Gorenjska, kljub temu pa je bila proga zeo težka. Vis.rLska razlika je znašala !e 120 m toda v nepretrganem redu so se menjavali vzponi in smuki kar je zeio izčrpavalo tekmovalce in je bilo zlasti mazanje silno težko. Vreme je bilo za tekmovanje odlično. Za ćasa stajta je znašala temperatura 1 pod ničlo. se je pa pozneje dvignila 4 stopinje nad ničlo. Govorili so da je vreme kakor naročeno za Svede in da bodo zato najnevarnejši nasprotniki Fincev. Tako se je tudi zgodilo, vendar je najboljši Šved zaostal za dobrih 10 minut za najboljšim Fincem, ki so tudi v tej najteZji panogi pokazali. bol«; Tirol ee Demetz zrn ago valeč med Srednje-evropci na IS km je zlomil smuči in moral odstopiti Čehoslovaka Musila je izločila organ'za d's »ca napaka. Starta! je namreč kot poslednji in ko je prispel dO obrata, sd vedel sa rad) ftevfmih smučin na kod ne kam. ker so medtem Is pobrali markacije m ja moral izstopiti. Pri 30 km so javili da je približni časovni vrstni red Nlemi, Kurikala. Nurme-la in da so Švedi daleč zaostali Nekol ko pozneje je megafon razglasil, da so v vodilni skupini najprej 2 Finca, aa njima 1 Norvežan in spet 3 Ftnci. Zdaj je Norvežan Bergendahll močno pritisnil Pri 44 km je znašal njegov čas 3 : 38 : 35 In je bil dolgo najboljši finski favoriti Kurikala. Niemi in Nurmela pa so nekoliko zaostali. OgluSujoče vpitje gledalcev vSuomiU, pa je kaj kmalu pokazalo da ima najboljši čas pii 44 km idol Fincev — Jalkanen. mož. ki je kot poslednji Član štafete 4 X 10 km odločil v Garrnischu zmago finski štafeti. Kale Jalkanen. ki ima že 31 let, je Ime! pri 44 km rezultat 3 : 33 Začel je s sdlnim spurtom na poslednjih 20 km tn Je prehiteval tekmovalce drug-ega za drugim Se en Finec se je prerinil v ospredje: popolnoma neznan! Ran tal ah ti. v silnem finišu je drviT proti c'lfu In je napovedovalec javil, da bo prekosil eelo Ber- gendahlla. če bo hitrost obdržal do eiljs>. Na cilj je prvi prismučal Nurmela, burno pozira vi ien od domačih Kmalu za njim je bil BergenHahll katerega čas 4 : 10 : 54 je bil dolgo nalbolisi. Knneni vrstni red je bil naslednji: 1. Jalkanen (Fn?k8 ) 4 : 06 09 2 Rantalahti (Finska ^ 4 : 10 - 44, 3 BerjrendahU (Nor-aM 4:10:54 4. N'eml 5 Harvmen. 6 To!vonen 7. Kurikala 8 NurmeTa fvst FTnska) in do 10 me!*Ta spet 2 Finca §eTe na 24 me^ru je za Sr-f^f s1e<*ff nan>olja1 Sredn vrooec ČVh Bohum'1 Musf! v 4 • 32 : M na ?0 mestu ps kot drn«ri 9rM-nieevTopec na? Frsncell v 4 : 33 : 53 OstSrl Srermieevropci to se rs zvrst rti takole: 57. Sosfkreeffer r *vim>. *>f* fs^hei sel fNem-HjmV. SO. Confortola (Italija*. Iz Maribora — Narodni železničarji so zborovali. V nedeljo dopoldne je b.l v Narodnem domu zeio aobro obiskan jubilejna občni zbor UJNfcB v Mariboru. Zborovanje nsroctno zavednih železničarjev je vodil predsednik g. Jote Vokač. ki je izčrpno poročal o društvene m aeiovanju v preteklem letu. Društvo šteje 1223 članov in je Število članstva v preteklem letu naraslo za 280. kar je predvsem pripisati številnim uspešnim intervencijam v korist članstva. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik oblastnega odbora UJNŽB g. Ivan Andolaek ia Ljubljane. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Jože Vokač, ki ima za tcieani- carsko organizacijo mnogo zaslug. — Pustni večer v gledališču. Obiakoval-cem gledališča se — poleg zabavne predstava v kraano uuiamljsmi oparati sHai v Kairu« — nudi tudi letošnji pustni večer se posebna privlačnost s ti i lesj—i treh za ta večer prav primernih daril (Stmka. pustni krofi). Priporoča ss nabava vstopnic Če le mogoče te pri dnevni blagajni. raj popoldne so ljudje postali peojornJ aa stanovanje trgovskega zastopnika terana Mamica na Aleksandrovi cesti v Studencih, od koder te je zelo močno kadio. Ur m tmo vdrli v ssfjo tn vidafl, da pod šteoHnikom gori. Takoj so priče« s gaJenjern. Ko so dospeli stadenški gaaOei je bila nevarnost ie odstMjsae ▼ nevarnosti je bila cela — 400a1 đM — aa vrečo papirja. Včeraj Je sodMee obsodilo 30-Tetnegra cigana Jurija Jovanovlča iz okolice Varaždina na 4 mrsece strogega zapora, ker je v okolici Rac osleparf! nekega kmeta. Prodal mu je vrečo, r kater: naj bi bilo 20O 0O0 din. za 4000 d{n. V vreči je bil le papir. —> Ofmrt poser? Po rrarfSeni presTedkri bo v kratkem zopet otroška predstava v mariborskem gledališču. Videli boste, kako bo nadvse veselo Gašper preganjal Hudomoro . — ffim€«. V domači kapelici sta se včeraj poročila gdč. Aurelija Slavec hčerka restavraterja In posestnika Slavca in banovinski gradbrni tehnik g. Franc Lesjak iz Ljubljane. Mlademu paru. ki sta zavedna narodnjaka, nase iskrene čestitke! — Nova drevesničarska šola v Preval jah. Poljedelski minister je odobril sreskemu kmetii«kemu od Horu v Dravogradu podporo r vi^ni r5O00 dmarjev za novo drevesnico v Preval jah I Ljudje na zatožni klopi Delavec Jakopin }e sam zakrivil svojo smrtno nesrečo Trgovec Zaletel ]e Ml oproSCcn Ljubljana. 1. marca Včeraj sa je moral pred sodnikom po- edincem okrožnega soci:Sča g. KokaJjem zagovarjati trgovec Franc ZaleUl ia Vižmar-jev. Državni tožilec ga je obtožil po § 205 II k. s. zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa za ljudi. Dne 1. avgusta lan: se je Zaletel peljal s svojim avtomobilom ia Ljubljane proti St. Vidu. Cesto so takrat ravno popravljali. Ob straneh so ležali kupi gramoza in peska. Blizu Lom barja Je Zalelelov avto zadel v delavca Štefana Jakopina. Zrcalni drog na avtom ob 'u, ki moli nekaj centimetrov iz karoserije, je zadel Jakopina naravnost v sence m mu prebil lobanjo. Jakopina so takoj odpeljali v bolnišnico. Ako se ne bi pojavile komplikacije bi mu zdravniki morda rešil: življenje, zaradi komplikacij je pa J2kooin že naslednji dan v bolnišnici izdihnil . Trgo\-ec Zaletel je takoj trdil, da se nesreča ni zgodila po njegovi krivdi. števiTne priče so potrdile, da je vozil kakor verlnc. zelo previdno in z zmerno brz*no. Glavna priča je bil neki Miha Net. ki so ga pripeljali iz zaporov. Med tem je bil obsoien na več mesecev zapora ker ie uk^^eT svoji materi 500 d n. Net je čisto sinča^no videl ako se je nesreča pirp tila. Tedaj je koraka! po CeTo^šk' cesti t>rot! Ljubljani na levi strani. Na desni st^ni je opazil Jakonma. ki je sel proti št. Vidu. Ko le Jakopin zae:Teda7 Neta. sra ie oozdra-v*l. čeprav se n'sta po7n*i*. N^notil se ie k Netu ?ez cesto tedal je pa privnzil iz Ltubliane trgovec Zaletel N*"t ie opozoril Jakopina na avto. Jakonin ie odskočil s srede ceste zopet na desno stran, avtomobili «*t se je s svode leve oenil na desno a potnik 1e zadel Jakooma v s+prtio Jakopin se je opotekel in tedaj zadel z glavo v zrcalni drog. Tako je popisal dogodek kaznjenec NeL Sodnik je zaslišal Se druge priče, vse so zpovedale razbremenilno za Zaletela, ki ga je zagovarjal dr. Raže m. Obramba je poudarjala zlasti dejstvo, da je bil Jakopin vinjen, sicer bi ne pristopil k neznancu Netu in ga pozdravljal in ne bi imel klobuka poveznjenega postrani čez oko. Pod-nadzornik Hauptman je ugotovil, da je Jakopin tisti dan res popival v gostilnah. Zastopnik zasebne udeleženke Jakopi-nove vdove je zahteval zasebnopravno od-ško^n-no v znesku 150.000 din in pačilo vseh stroškov za pogreb itd. Sodnik je izrekel oprostilno sodbo zaradi pomanikanja dokazov, da bi Zaletel zakrivil nesrečo. HUDE OBDOLZITVE Gospodična Anica K. iz nekega podeželskega kraja, skozi katerega teče železnica in ki ima svojo železniško postajo, je ovadila železniškrga uradnika A. na Železniško direkcijo v Ljubljani, da je A. zelo malomaren v službi, da zahteva samo od nje peronski listek, rločim pušča druge ljudi katerim je dolžan, brez listka na peron, da moraio potmkl čakati v mrzli poštami čakalnici na vlake, ker A. ne porabi državnega premoga za peči v čakalnici, temveč oremoe prodala svoflm znancem ,-n dpn^r obdrži zase itd., itd. Gospodična Amca se je morala včeraj zpra'ii teh obdo^tev zseovariati pred sodnikom poeHmeem. Trdila je. da ie vse res. kar ie navedla v o?smu ki era je poslala na žei^zn^ko direkcHo. Sodnik ie zaslišal več nrič. D^žRvni tožilec pa je predlagal, naj se razora va orekine in soisi izroče državnemu tnž^stvu. ker obstoia sum, da 1e A. ! zaerešil nepravilnosti v službi. Sodnik je predlogu ugodil in razpravo prekinil. Pojasnilo V sonorni številki Važega ceni. tista z in^ 26 II. 1938. srte priobčili poročita o poteku seje obe. odbora me*~ta K ran a. Prosim Va«. da objavile k temu poročilu odstavku o re gulačnem načrtu za cnesto Kraaj sledeče pojasnilo: »Ni res. da sem dobil na račun ueodetskih del za reeulačni načrt me^ta Kranja im IH.OOOl res ps ie, da eem dobil t^koro dela na terenu v letu 1933 samo 9000 din. Ni re«. da s© načrti, katere te kontroliral cr. in« Tavčar Karei površni res pa je. da so dobn ker jib je g. ing. Tavčar takoj po izvršeni kontroli izročil občini Kram in slednia e orof a rta Vurniku. ki ie rta podlaari teh načrtov m kopi i istih začel izde4avati retzu lačni na^rt za me^ito Kranj. Glede opazke lelne izvršitve moeea načrta pa poerešam točno ooiasnilo ?akaj ni bi lo ca 101» hs oolia izmerjen'ti Občinskemu odboru te lo dobro znano ter bi moral lojalno priobčit* tudi vzroke, katere ;e oa na menoma zamolčai, da s tem opraviči -rvore ne^eorektno pokoran je napram meni«. Klepe? JoMp, ireoflei Zborovanje planincev Zidaš. most. 2S fe-bruai-ja Ns Zidanem mostu je sedež polruinice SPD Zidani most a kraje od Laškega :° Sevnice, v nedeljo je ime a ta podružnica v roata\.Tacij«kih prostorih hotela Jiivan-flič obča zbor Udeležba je bila precejSnia. Zbora so se udeležili poleg o^rnačmov tudi zaotopoik odseka T* iruiaice SPD iz Laškega g. dr Drnovšek, zastopnik trbo-veijatee podru*nice g. Jurko in drugi. Po uvodni formainostdi je predaednik SPD g Basa iz Ljubi; ane otvoril zborovanja ter takoj prešel na svoje situacij-sko poročijo. Med drugim je omenil, da se je ustanovila v prete-kiem letu podruž-niem SPD v Ra^aenbursru. Med letorn sta bUa pramasčena >Ta gla^xa funcionarja: Ujn* g. Meguštr ki biaga^njk g. Ceglar V tam t či tudi glavni vzrok zastoja v poarudbnici. S te*pt da je bUa irneziovaaa aeioma nova uprava, se bo odpravil tudi ta nedostatak. Sledila je precej ostra debata, v katero ao posegli podpredsednik kt gospodar podružnice g. Goetaa. iz Lo.ce pri Zid. mestu g. Robert Premer^Uan !z Radeč in cir. Drnovšek iz Laškega- Temu j« sieOiio tajnlžko poročilo g. Go-StiSe. ki je nadomeščal namestnika tajnica, g. Beliharja. Dom aa Lisci je ocedii z vsem inventarjem na 31S-000 čin. Dom je danes brez dolga in kma že n^aj tisočakov V Poeta hranilnici, kar izpričuje na •ptoSoo veliko delavnost in rentabilnost, zlasti če pomisluno. da je biLo v zadnjih Istih na Lisci tpričo m lin zim tn pomanjkanja anaga prav mak; sroucarjev. Zanimivo je bilo tudi blagajniško poročalo g. aWassm z Zidanega mosta Podružnica SPD ma aedaj 117 članov od katerih »ta dva častna, to sta gg Jurko st. ir Majcan Ciru\ ki sta si poIeS sedanjega predeedsiika g. Base in drugih pridobila največ zaslug za kočo aa L sci Posebe-je treba pohvaliti oskrbnico Koča na Ku m« pa je boli zaremarjer^ ^adn:> ftasi aa ta sploh ne vodi nebe- ; fe bo morak) vaekaKe - Trbovlje, kar se je na. zboru večkrat omenjalo Ured lo se bo tudi vprašanje obveznic prodanih ob priliki graditve koce na Lisci. O odseku SPD v Lafikam je poročal g. dr. Drnovšek. Odsek šteje okoli 60 članov in ima v načrtu zgraditi prihodnje leto kočo na Smohorjn, ki bo Imela, ako se vse posreči, lasten vodovod n elektriko. V blizini je studenec, ki bi lahko dajal na minuto 200 litrov vode, kar bi zadoščalo tudi za bližnjo vas. Sledile so vol tve. Za prera-?o Korola iz Brezna pri Hrastniku pri smučanju tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. V Nezbisan pri Pre'avi se je dvele^ na Posestnikcrš'a hrerka Franc'Ska Otorepče-doma v kuh»n:f rreve^ približala Štedilniku pri ?emer se ii ie vnela obleka Otrok te dobil hude- opekline na trebuhu. Ponesre-~\>r\c\ as 7lravifo v reljski bolnici. _<• v feli*ki bolnici «ta umrli v soboto ^0-letna žena uookojeneea rudamkesa paznika Marija Cilernlcova iz Tevč T>ri Laškem in dve'etna i1elaA"?em h^?rka Marta Zlahta 17 Celia. —c HftK Sparta CZairveb) : SK Celje 4:4 . V nedeljo popoldne je bila na Glaziji odigrana prijateljska nogometna tekma mei prvakom zagrebškega prvega razreda HŠK Sparto in SK Celjem. Gostje so nudili boljšo tehnično ign*o. domačini na so igrali z elanom in so bili pred nasprotnikovim golom nevarnejši. Celje je začelo že takoj v začetku pritiskati in že v 7. minuti je Gobec po lepi kombinaciji potresel mrežo gostov. Tri minute nato so gostje po Martonu izenačili. V 26. minuti je Gobec povišal na 2:1 za Celje, v 32. minuti pa na 3 : 1. V 44. minuti je Novosel iz enajstmetrovke znižal na 3 : 2 v zadnji minuti prvega polčasa pa je Marton zena-čil. Po odmoru je začela Sparta pritiskati, domačini pa so začeli popuščati in so se znašli šele v zadnjih minutah. V 16. minuti je Sparta povišala po Stankoviću na 4:3, v 43 minut pa je Dobrajc izenačil. Sodnik je v 22. minuti drugega polčasa izključil vratarja Sparte Urbančiča. Tekma je bila živahna in zaninrva ?amo v prvem polčasu. Sodil ie g. Presinger objektivno, to-1a preveč 'eierno. —c SkakaTna tekma. Smučarski klub ^elje ie oriredil v nedeljo popoldne na svo-ii skfk^nc v Liscah pri Celiu medklub-=ko skakamo te^mo. Startalo je 10 senlor-iev. članov SPD Celie. Smučarskega kluba T-.iubli"ane SK Domžal Bmu**»rsk**ga klu-va Dovia-Mr«'«i-rane ;n TK Skale s Jese-. ter 14 um'orf'v Orsr^nfMciia 1e bila " sne* dober nesreč m biro Hezn>-***** ■ tmui .vmorji: 1. Albin Jakopič (Dovje- Mojatrana) 220.55. prvak Celja v smušklh skokih za 1.1933; 2. Favst Kržmanič (SPD Celje) 214.60; 3. Jože Nedog (Sm. ki. Lj.) 193.10, 4. Dekleva (Sm. ki. Lj.) 186.10: 5. Zaje (Sm. ki. Lj.) 184.95. Juniorji: Anatol Goričan 207.59, jivniorski prvak v s muških skokih za 1. 1938; 2. Valter Dvoršak 203.79; 3. Fric Dvoršak 1&7.09: 4 Stanko Božič 179.36: 5. Franc Hanuš 179.2S. Najdaljši skok dneva je napravil Jakopič s 36 in pol metra, izmed juniorjev pa Valter Dvoršak s 24 m. Prvi trije najboljši tekmovalci obeh skupin so prejeli lepe diplome in darila. KOLEDAR Danes: Torek, 1. marca katoličani: Albin. Teofil DANAŠNJE PRIREDITVE Kino M^it •■ Indijski nagrobni spomenik Kino Sloga: Princesa koral Kino TJnion: Potepuhi Kino Mor.te: Stanlio in Olio >Vesela Škota« In Jeanette Mac Donald »Princesa Marjeta« Ljubljanski Sokol maska rada -Pod tropskim solncem« ob 20.30 v Narodnem domu Bohemski večer ob 20. pri Mikliču Udruženje jug. narod, železničarjev in brodarjev pustni ples ob 20. na Taboru Društvo »Tabor« pustna plefma prireditev ob 20. v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: Sušnik. Marijin trg 5, Kuralt. Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Škoda, da nimamo naprave za merjenje Zaslug, da bi jih merili, kakor merimo z uro čas. s toplomerom toploto in z barometrom zračni pritisk. Če bi /me// tako napravo, bi se legije velezaslužnih mož in žena med nami kaj kmalu skrčile. Seveda bi moral biti zaslugemer tako zanesljiv in nepristranski, kakor je toplomer ali barometer, drugačm bt kazal vedno ali vsaj večinoma napačno, narobe. Pri nas se priznavajo zasluge na desno in lavo tudi tam. kjer jih sploh ni. dele se priznanja in zahvale, da kmalu ne bo med nami nikogar več, ki bi si ne bil pridobil aLi »stekel« za karkoli »neven!ji vih« zaslug, ki bi ne bil vreden javnega priznanja in pohvale. Nobenega kriterija nimamo v tem pogledu in nikjer drugod na svetu niso ljudje s priznavanjem zaslug tako radodarni[ kakor smo mi. Zato pa tudi nikjer ni toliko ljudi, kt bi si lastili pravico do ja\>-nega priznanja in stavospevoi'. Med zasluge štejemo pri nf*s celo srečanje z Abrahamom ali Metuzalemom. Niso redki primeri, da pridejo laki zaslužni možje ali žene kar sami v uredništvo povedat, da so izpolnili 50. ali 60 le i o in da je treba to oznaniti urbi et orbi kot posebno zaslugo. Oni dan je prišel celo nekdo s predlogom, naj bi mu odkazali primeren prostor v listu za pro$lavo 35 'einice neke pralnice in priobčili še sliko njenega upra\>-nika. Kakšne zasluge ima ktavnica s svojim upravnikom za' naš kulturni napredek, res ne vemo, kakor nam tudi ni znano, kn-liko zaslug si pridobi človek s tem, da se pomakne za toliko in toliko let v višji starostni razred. Malo bolj kritični bi res lahko bili, da bi nehali priznavati zasluge tam. kjer jih ni. Z Jesenic — Odlično obiskan faatovski ple*. Jeseniški fantowki klub ie v -ro siromašni deei. Na ples so prišli fantje in dekleta it st etilnih gorenjskih mest, trgov in vasi. Tsral* so tri godte. Zelo je ugajal orkester. Boljše jzodbe za plee tudi v Ljubljani ni mocoče dobiti. Najbolj veselo je bilo o polnoči, ko ie mrknilo fantovsko sonre. Po polnoči j? g. Andrej Ple^ Kot slavnostni govornik razdelil odlikovanja onim fantom, ki ee že dolara leta i»pe?no upirajo velikim skulniavam in zakonskemu jarmu. Bilo je priletno Jn vesek) kot dolgo ne. Ob veselih zvokih je razigrana mladina plesala do jutranjih ur. — Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Akademski pevski zbor, ki letos pros!avl;a desetletnico obstoja, je sklenil v tej eezoni pone?ti bisere naših slovenskih umetnin in narolnih pesmi v kulturna središča nale ožje domovine. Dne 18. decembra je bil v Mariboru navdušeno sprejet, dne 6. februarja ra i3 v Trbovljah nastopil pred nal ilo polno sokoHko dvorano. V soboto dne 5. marca ob 20. tiri pa priredi koncert v Krekovem prosvetnem domu na Jesenicah. Za ta koncert vlada po vsam srezu delo veliko zanimanje.. Akademski pevski zbor. ki šteje 54 pevcev, ima na sporedu neto vrelo umetnin in narodnih ps^mi, ki jih ie izvajal na svojem jubilejnem koncertu v Ljubi |a ni Z Zidanega mosta — Nezgoda trgovskega pomočnika, oni c*n 90 jo mahnili mladi fantje, Skrbinšek Prane .trgovska pomočnik pri R. Železniki! m krojaški pomoen k pri Skomiku in drugi 9 smučmi proti Brigam. Med stmu- čanjein je v hudem smuškern zaletu trgovski pomočnic SkrbinŠek padel tako ne- sreeno. da si je nalomil kost v gležnju. Prvo pomoč mu je nudil tovarš. ki ga je pripeliai s kolesom na dom odkoder so ga takoj odpremili v ljubljansko bolnico. Tu so mu položili nogo v mavc. Zdravi ee v domači oskrbi v Slovenski Bis trci. — Sled sa ukradenim radijskim aparamm. Včeraj še je raznesla po Zidanem mostu vest. da so v Celju prijeli nekssra sumi j n e-ea človeka, ki je prodajal in dajal radijske ape-rate v zastavno pravico. O izvoru a para-lov pa ni mosel dati nobenega poiasnila. Uvedeni ia preiiknva. 0 atvari bomo 5© poročna. Štet 4^ »SLOVENSKI N* SOD*, lt38. Strss S DNEVNE VESTI — Teieseaiene aediieajje brsojavk tudi v tujih jezikih. Z odlokom postnega ministra }č bilo dovoljeno oddajati telefouieoo samo brzojavke v državnem jeziku. Ker je bil ta odlok s preje* z velikim zadovoljstvom so v poštnem ministrstvu proučili rodi možnost oddajanja brzo avk po telefonu v tujih jezikih. Ta način oddajanja brzojavk ae razlikuj od predpisov brzojavk v državnem .e-ziku samo toliko, da je treba brzojavke zk> govati po tablici za izgovarjavo črk, ki je na razpolago v vsakem telefonskem imenika. Postni minister je ta predlog brzojavno teibonskega oddelka odobril. o — Moralna pokvarjenost, v dobnmjaki župnij: se baje Čedalje bolj širi moralna pokvarjenca*- To vsaj aneijo župJjani skoraj sieherno nederjo v cerkvi. V resnic* 5~ga ta pokvarjenost že tako daleč, da se žunljan* pri pridigah glasno smejejo ter da se mnogi prihajajo samo sabavat v cerkev k pridigam, masi pa ne prisostvujejo Ocitk; o morain. pokvarjenosti pa padajo navadno te na župljane. ki jim sicer ne more nihče očitati kakršnekoli ne-scxxk>bnosU, a ki se nočejo udejstvovati v razn h krščanskih društvih. Ob neki priliki so bli obdolženi, da so razbili sipe oken župnisča. pozneje se je pa izkazalo, da jih je razbil najbolja, prijatelj župni-šca rt' i V restavraciji hotela Union na PUSTNI TOREK prijetna domača zabava, v verandni dvorani GODBA PLES, koriandoli itd DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE. Pepelnično sredo velika slanikova pojedina. Na omenjeni prireditvi vljudno rabim. P. STEKU. ret»tavrater — »Ijovsko-riblsk; slovar«, delo dr Lo-kar;.a Janka, je Izdala Zveza lovskih dru-v dravski banovini Ta slovar ne vsebuje samo slovenskega lovskega in rtbi-ra izrazja, ampak tvori tucH prvi krv-'venslti realni leksfkon ter takti de*no osnovo za bodoči splošni slovenski realni slovar. Zveza lov društev v dravski banovini se trudi, da bi med slovenskimi love' razširila pravo lovsko miselnost, pri tem pa tudi ni rjozabfla. da je prav; slovenski lovec samo tisti, ki se teraža v pr?vi!r!**m mat*»rnem lezfk-i. Ker so esnaf - ejgi naši krvci črpab svojo lovsko besed je Lz tuje. zlasti nemške literature, e z izdajo tega s'ovaria nap-avi-vila Zveza zelo lep korak k sponom t vi 3 norm StBSsi sewo 20 vci o koear .ki bi ne segel po tem slovarju. Posebno prav bo priset tistim, ki se pr-.^ravljajo za lovske izpite, in pa tistim ki salsje o lovn v sfovensfcem ježku Slovar se dobi pri Zvezi lovskih društev v dravski banovini. LJu*>ljana. Trdinov* ul št 8. Film Princesa koral je posnet v najlepšem delu naSega Primorja, na otoku Zlartnu. Glavna vlogo v tem domačem filmu imata Ita Rina in Svetislav Petrovič. Ta prekrasen film se predvaja v KINU SLOGI, teL 373© — Vreme. Vremenska na poveo pravi, da bo porast oblačnosti in toplote, polagoma se bo vreme poslabšalo Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splita in Zagreta 12 v Be« 11 v Mariboru 10.8. v —Ijsni 92 v Sarajevu S Dav: je kazal barometer v Ljubljani 770.9. temperatura je znašala OS. — Vlom l Borise«. Oni dan ponoči so drzni vlomilci obiskali na samoti pri Rovi- ; o^\-tnika Antona Povneta. so m ijnarjem. ki na niso nafti, -o pa 3 prevleke za blazine, 4 rjs> - tat, vm servfjet, rjavo športno • irsko si lf»ko. 4 pere čevlj*v. arov copat, veliko ž^rkskesra in bs> šk- 2 ;t. dalje brivski aparat. d»*žni ke jastri n. več steklenic žganja in * ko Tatovi t»o izginili brez sle M. — Tr»T i ukradenimi so*eš»i. V soboto ie bilo aka posestnika Alojzija Do-»n-a SO 5f) Blatu pri Grosupljem ukrad* nfh 13 ko!:cr*i. vrednih okroc 400 din Oškodovani Doienc ie ziutraj zasačil na so^^inji peotafi Mlajseo. v vlaku nenan^a mladeniča, ki \e vozil s seboj v pletenih košarah _jve kokoši Polonc je hotel fanta zadr žati. pa ■ slednji s nlenora vred skočil - m-ii Lavnro m Rudnikom iz vlaka ter potemni Tat ie star okros -3 let in ie šibke postave Pred skokom i vlaka je hotel vzeti s Seboj tudi »vo| suknjič in klobuk, ki ea I na kliuko. kar se mu pa ni posrečilo V e^ikniicu kupljenem pri Trvarpi. je tat din- — žrte* nota. V Ze Hot: -u pri Litiji so se včera *prli delavci, med katerimi je bil v sostjHi t adi brezposelni Ludvik Praprot-nik Med orepirom pa i? eden Praprotniko-vih na- ;ov naenkrat Potegnil ooi in ga za bod H v trebuh Težko poškodovanega Praprormka so prepeljali v splošno bolnico, dočim as nieoovega napadalca odpeljali orožniki — Ljubavna tragedija * Solčavi V soboto ponoči «!• ee zastrupila v Solčavi Jaroslav StCU n Marija fan»-Sučič iz Zagreba. V Sol-cavosta prišla v soboto te len in v neki gostilni s*n najela sobo z dvema pootsrjaiaa Ob ie bil m-kam zamišljen, ona pa zidane volje. Zapustila sta poslovilno pismo. ▼ kater am pravita da irresta v smr* sporazumno :n da ni treba obdonrati njunih trupeL 5 pogrebom Dar bi počakali do pr bo ia *orodn:kov, ki so iz ?a£reha telefonirali naj počakajo s poeretom. ker bosta trupli prepeljani v Za-gre: — Ljahosoniai mož zabodel sena. V nedeljo ponoči se je odigrala v Sarajevu pre-trei»!flva rodbinska tragedija. 21-letnl Mu-šan Skenbo je zabodel svojo IS let staro ženo Vahido potem je pa šel z okrvavljenim nožem na policijo, kjer je povedal kaj je storil. Ljubosumni mož je zabodel svojo ^ - rane so bile smrtono- sne. Vsi. Id so Vanldo posnaJL pravijo, da je bila se k) poštena in dobra lena ta da je padla samo kot žrtev pretirane ljubosumnosti. Zapustila je dva mi otročička. Na pepelalco «b 4> zjvtrai poleno v k a, zvečer pojedrna ssaamksrv pri »KMETU« na Gosposvetskl cesti. tmm h annmisiii m.......— r [aiiaiiimiim.....imaiir■ — Samomor lSletne deklice, V Varaždinu si je končala v soboto ponoči življenje 15-letna hčerka sluge mestnega poglavarstva Nada Stuher. Zavzila je toliko lizola, da je v bolnici umrla. Baje gre za nesrečno ljubezen. — Sin ubil očeta. V vasi Lase u blizu Čačka je 18-letni Mihajlo Milenkovič v nedeljo ponoči ustrelil svojega spečega očeta Miloša, sapravljivca. pijanca in kvarto-pirca. Oče se ni brigal za svoje otroke in vedno vedno bolj je zapravljal svoje premoženje. Oni dan je prodal zadnjo kravo, denar pa zaigral. V nedeljo se je napil in ko je trdno zaspal ga je sin ustrelil v glavo. Danes ob 17. in 20. uri! Smeh! Veselje! Zabava! Krohot! Vaša ljubimca STANLIO in OLIO kot VESELA SKOTA in Jeanette MacDonal nepozabna Rose Marie in iz filma Beli jorgovan v divni opereti Princesa Marjeta Predpmdaja vstopnic od 13. ure dalje KINO MOSTE lz Ljubljane — lj Srja m^-tru g, s*et;i ljubljanskega, lutri ob 17. se prične v veliki seini dvorani meetn^ga poglavarstva seja mirnega sveta. Prisegi novoimenovanih članov mestnega sveta in odobritvi zapisnika /jinje se;e bodo sledila poročila fii a nega fibrtno-indu--rijskega. gradbenega, tro^arinskega in per r-onalno-pravnega odbora Med poročili obrtno :n.lib.lri;<*kefia odbora je pet prošenj zj no\e iiostllne in sicer ; rosi jo MaJimir Nazor za gostilno v Puharjevi ulici 1. Martin Bujas z ^ro^tilno na Sv. P* tra cesti 7. Via dičlav Vilar za gostilno na Al ?k.*an-1ro\i t'e^ti "). Maricii ko za kr'nio na Tyr->evi oasfi 170 in Marija Lukež za cro*timo na Tvrsevi cesti 90. V tajni seji s? t>odo obravna vale oro^njo mestnih uslužbencev za rodbinsko draeini^ko dsžUadn m vpoko jitev mestnih uslužbencev. lj— Z;|sedanje banovinskega turistićnega sveta. V pone4ieij>k 14. t m SO 10. prične v stek * * t i i dvorani i«anske palače na BIeiwe sovi cesti n. redno zasedanje bano-vinske^a turist t" - c-a eveta. b'a^natelj Zveze za tujski promet dT. Ciril Žižek bo poročal v iru^nu zainteresiranih onranizocij o tujsko prometni propag;iiidi. — lj lTeeleil motornih veiil. Pregled avtomobilov in motociklov 1h> dne 4. in 5. t. m. od 8. do 13. ur^ v Liubl:ani na Breszu št. 20. dovoz iz Novega trga. Pregled avtomobilov a vtoi zvo V k o v bo dne 9. t. m. od b. do 11. ure v Ljubljani na mestni pristavi v Potic* tovi ulici Jt. 8. C prava policije in srečko na-čelstvo v Ljubljani pozivata prizadete lastnike navedenih vozil iz Ljubljane in ljub Ijaii^ke okolice, da pravočasno pripeljejo k pretrledu -voia letos še nepre'j!Adp.Tia motor na vozila. K pregledu dne 9. t. m. na me-stao pri?tavo morajo pripeljati svoje avtobuse tudi oni lastniki ;z okolice, ki obratujejo z njimi iz ieiel.^ v I.niblano ali skozi Ljutliano. Zamudniki ne bodo -meli obratovati z ne-odobr^-nv motornimi vozili. —lj Pojavnilo. V včerajšnjem članku s>6e enkrat prožnjai pravi pisec, da je delal neki delavec, oče petih otrok, več tednov pri Tonniesu pa še ni dobil mezde. Nepoučeni b: utegnili misliti, da znano ljubljansko stavbno podjetje Tonnies ne izplnčuje delavcem v redu mezd kar pa seveda ni res. temveč nasprotno izplačuje jih vedno točno in v redu. Pisec članka fce enkrat prošnja« je oči vidno mislil na Strojne tovarne in livarne, kjer delavci zadnje čase res niso prejemali mezd. — lj Wiener Sangerknaben. ki jih pogosto slišite v radiu, v filmu ali na ploščah. prid?io v L ju r liano in koncertirajo pod okri Tem Hlashene Ma' m v ponede dne 7. t m. zvečer ob 2ft. uri v veliki Unionski dvorani, \fladi pevci, ki s čudovito ubranost o pojo naitšie zborov«ik'> s.kiaibe starih in -<>danjih srla^benib velikanov, nži-va o rav^tovni sloves, sai so znani v weh kulturnih središči b sveta. V ponedeljek naeto-pito v Lbrbljani zopet po preteku 9 let Pred. prodaja vetermir a koncert Wie*»e-r San^rer-knaben ie v knHsami Glasbene Matice. Cene od 10 do 40 din. —I i Maškarada L4a hI lanskega Sekela ^Pod tropskim soncem bo najlepša predpuj^tna prireditev v Ljubljani. Odbor za po^rr^b tra girno preminulega lorda Pusta pri raziska-vanm Tntankamnove pimamide je sestavil sledeči >r»oredr 1. ot 20.30. zbiranje veselih pocrreboev v Narodnem domu. 2. ori 20.30. 1o 2^ nre spoznavanje pogrebrev med se-boi 3. ob 23. uri žalna koračnica, 4. velika četvorka pod vodstvom plesnega učitelja g. prof Jenka. 5. ob 23.15. prihod esipt^kib svarenikov in nosačev z mumijo lordom Pustom. 6 žalni ples za loHom Pus'om. 7 obredi esriprskih svečenikov. 8. ob 28.30. uvrstit**v vseb v poerebni sprevod, nakar krene s*»revod naprej. 9. položitev mumije v hladno grobnico. Podrobnejša navodila za svečan pokop lorda Pusta se bodo objavila m lkm mesta. m— aaeasai enosmerni promet pa Tvrše-ri od Gajeve ae sešte. Uprave pohrije razglaša: Iz istih laaieffov. ki so t41i me roda j-ni za zaeaano uvedbo enosmernega voznega prometa po Prešernovi ulici, se Tyrsevo cesto od po*te do Gajeve ulice začasno zapre za ves ^ozni promet in za bicikliste v smeri proti Ajdovščini. Od poste fe v tej smeri vožnio nadaljevati po Aleksandrovi ali po Prešernovi ulici. Pešci se opozarjajo, da ob osrraii pred novo zgradbo hotela >Slo»ia< ni hodnika ra pešce ter da se pešci tam izno-stavliajo nevarnosti, da pridejo med tramvajske vozove Zato ie prepovedana boja ob ograji v smeri Prešernova - Tyrševa odnosno Tyr£eva Prešernova Pe^ei naj hodilo za dobo teb del po Prešernovi in Tvt-ševi cesti v obeh smereh le po hodniku pred pošto in po hodniku pred kavarno >Emonoc. ' * Velik postni zvečer priredb naši Ples v vseh prostori*, lanskoletni piss je nad*] in utfrtka. Da na bo na*Jfialo taborne kapiji-e» ter pustnih dobrot, ni treba posebej omenjati. Visok večera bo rendea-voue lepib mask ter izvotrtev najlapto »sske. ta ples bo skrbela lastna ielernlearska godba, ki bo zadovoljila slehernega piesales in plesalko. Pnčeank ob 2#. ari. Ples priredi Udruženje jasjnsL nar. ieleanicarjev in broda rjev Llubljnoa. —lj Pepelairna sreda ▼ »Zveadic. 2e vsa leU po vojni so bile tioUjjsnsnisn sladokuscem snane slanskava psjfnajna v Ivezdi. Zs letošnjo pepesnien bodo pa ponašali fte vse kaj več. Kakor smo zvedeli bo lotos v Zvezdi taka itbirs postnih jpeeialitet. da se s takimi izbirami lahko ponašajo le največji hotelski obrati v mosemstvu. Našim marljivim gospodinj«m priporočamo, da si v lastnem interesu ogledajo zsnanrvo razstavo jedil, ki bo v arene v restavracijskem salonu v >Zvenda< od 17. do 18. uro. Raaatav-Ijene specijalitete kakor tudi na^mbranejsa vina bodo obiskovalcem aa razpolago. —lj Društvo > Tabore. D revi bomo poaetirt družabno prireditev v Del. zbornici. Taborov e prireditve so znane po iskreni ki domači zabavi, zato se bo nocoj spet zbrala številna emigrantska družina ter njeni znanci in prijatelji, ki jih ni ravno malo. Vstopnina je samo 5 din, čisti dobiček pa je namenjen v dobrodelne namene. —lj Združenje gs>til«iških podjetij v Ljubljani vabj svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana gostilničarja Kolenca Lovrenca. Pogreb pokojnega bo danes ob 16. iz bolnice. Uprava združenja. —lj Pepelairna sreda ▼ >Zreadi<. 2e vsa leta po vojno so bile ljubljanskim sladokuscem znane slani kove Pojedine v Zvezdi. Za letošnjo pepemieo bodo pa ponašali še vse kaj več. Kakor smo zvedeli bo letos v /vezdi taka izbira postnih specialitet, da se s takimi izbiram-' lahko ponašak> le naj-večji hotelski obrati v inozemstvu. Vino prvovrstno. —tj Filmsko predavanje. Pri lJisMjsneki podružnici Sadjarskega in ntnaisliift i društva bo jutri ob 19- fUtnako predavanje: »8« dni in vrtni »aosnJUts' v lllssn« in sicer v dvorani Mineraloškega instituta na univerzi, žive slike bodo prfkaarjrvaie življenje, razmno*ev*anje m škodo, ki Jo povzročajo ti Škodljivci po naJto nsancHh in vrtovib ter način njih zatiranja. Razlagaj bo g. prednednik SVD vi*JI nabornik Martin Humek. V»top prost. —lj O negi ienskega telesa predava v le-:-aju >Vzgoja matere< dr. A. Ferenčak v četrtek. 3. III. ob 20. uri na šentjakobski šoli. —lj Sadjarska podruisiea v Stiki. Stro-lel drevesničar g. Breoeljntk Iv. jutri ob 20. uri v >Stari Šo*i< ne Celovški *?ti It. 99. —lj Tri tatvine. Iz stanovanja Marije Gu-zeljeva ua Cesti na Rožnik je nekdo ukradel temnosivo moško suknjo, svilen šal mo-Ire bnrvc, temnorjavo nsnjato ročno torbico, v kateri je bilo 150 din in nekaj drugih predmetov. Tat je oškodoval Guzeljevo za 1665 din. Francetu Gabrovšku iz Logatca je nekdo ukradel na Figovcevem dvorišču listnico, v kateri je imel okrog 700 din, dva živinska potna lista in nekaj drugih dokumentov. Iz stanovanja Marije Hočevarjem e v Podlimbarski ulici pa je nekdo odnesel dva nara gojzarjev in nekaj drugih predmetov, v skupni vrednosti 400 din. —I i Sumljivi Bosanci. V gramozni jami na Liubljansk?m polju je policija prijela kar pet Bosancev, ki so se zbirali v neki baraki. Bosanci so žfveli v Ljubljani ie dolge mesece brez vsakega dela. Najbrž so se pečali s tihotapstvom prepovedanega blaga, bili pa so nevarni tudi tuji lastnini. Bosanci so vodili v barako tudi pokvarjene ženscine, izmed katerih je policija dve. ki ju je baš zalotila tam. aretirala in zaprla. SPORT — Medkhjbskn taksna v teh« m nsafttva. Slalom klub 34 priredi v nedeljo 6. marca na Gorjušah medkAJbsko tesano na moštva na 6 km dolgi progi m sicer za senior; e, juniotrje < letnika 1919 in 1920) in mladino (letnika 1921 in 1982. Pismene prijave je treba poslati na nauuov: Rudi Svete. Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 do štetega 3. marca, Prenočrujna za tekmovalce bo bre^>lačna, hrana pa po gnUt««i ceni. — Smučarski klub Devje-Mojstrana javlja, da bo v nedeljo 6. t. m, savezno prvenstvo v štafeti 4 z 10 km. Start v Mojstrani, po prihodu turi stovekega vlaka ob 8.S0. Prijave se sprejemajo pri JZSS ali v izjemnih >lučajih še eno uro pred startom. Istega dne popoldne bo v Mojstrani medklubska skakalna tekma. Pričetek ob 14. uri. Prijave se sprejemajo še 6. t. m. da 13. I. razred cd 15. leta starosti dalje in II. razred mladina do 15. leta. Prvi trije od vsakega razreda dobe lepa praktična darila, katera bodo iz-koena v trgovini Janko Kramar v Mojstrani. Ta dan nastopi v štafeti in v skokih .vsa smučarska elita, zanimanja je veliko in bo udeležba prav gotovo številna. Poletni semester na univerzi Ljubljana, 1. marca Akademske oblasti za novo študijsko leto na univerzi predstavljajo: Rektorat univerze kralja Aleksandra. Rektor: prof. dr. Rado Kušej. prorektor dr. Maks Samec, vrsitec dolžnosti univerzitetnega sekretarja: Karlo Svetel j, sekretar juridič-ne fakultete- TJni\erzitefcni svet: rektor, pod^nre^isednik, prorektor, poslovodna dr. Viktor Korošec; Člani vsi redni profesorji Univerzitetni senat. Predsednik rektor, člani: prorektor, vsi dekani in prodekani. Univerzitetna uprava: člana: rektor in vsi dekani. Dekanat filozofske fakultete. Dekan prof. da*. Jakob Keleanina, prodekan prof. dr. Franc Kidrič. Dekanat ti:ri-dične fafcuitete. Deftaan: prof. dr. Rudolf Sajovic. prodekan prof. dr. Aleksander Bf!ttmov1ć. Dekanat medicinske fakultete. Dekan ptrof. dr. Evgen Kanskv, prodekan prryf rednih 1863, izrednih pa 10. Slusateljic je bik) rednih 344, izrednaii pa 2. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek. 1. marca: Ob 16, uri: Zadrega nad zadrego. Premiera. Premierski abonma Sreda, 2. marca: zaprto Četrtek, 3. marca: Beraška opera. Red B Petek, 4. marca: Ob 15. uri: Veronika De-seniška, Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol Ob 20. uri: Produkcija Plesne šole Mete Vidmarjeve. Izven Sobota. 5. marca: Zadrega nad zadrego. Izven. ★ Za uvod v pustno razpoloženje se vpri-zori danes popoldne ob 16. uri: kot predstava za Premierski abonma Streicherjeva burka »Zadrega nad zadrego z gosp. Cesarjem v glavni vlogi. Premierske abonente, ki danes ne bodo imeli časa prisostvovati tej predstavi, prosimo naj javijo to upravi, ker dobe potem posebno vstopnico za naslednjo predstavo te izvrstne igre, ki bo publiko brez dvoma razvedrila in zabavala. Dejanje se godi na vasi ter se plete med dvema rodbinama, ki imata za možitev zrele otroke. Toda na podlagi laži, ki jo je natvezil nekoč Dominik (Cesar) svoji ženi Urši (P. Juvanova). nastanejo sila zabavni zapletljaji, ki se končno srečno razrešijo. V igri nastopajo še: Po-tokar, Gabrijelčičeva, Levarjeva7 Boltar-jeva, Drenovec, Sever in Presetnik. Delo je zrežiral Bratko Kreft. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 1. marca: Ob 20. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Sreda, 2. marca: Evgenij Onjegin. Sreda Četrtek, 3. marca: Prodana nevesta. Gostuje Josip Križaj. Red Četrtek Petek, 4. marca: zaprto Sobota, B. marca: Grofica Marica. Izven Produkcija pisane Sole Mete Vidmar Jeve se vrši v petek ob 20. uri 4. t n«. ♦ dramskem gledališču in ne kot je bilo prvotno javljeno v opernem, ker bo tam v petek generalna vaja. Spored plesne prodnkaje bo pokazal izvrstno pedagoško delo in umetniški vpliv Mete Vidma rje ve na njene učenke, ki bodo izvajale poleg drugih točk tudi samostojne plesne zasnove. Večer ima naslov: Plesna kretnja ter je razdeljen v dva dela. V prvem bomo videli plesno kretnjo kot motiv, kot ritem in kot arabesko. V drugem pa izraženo v solističnih nastopih. Predprodaja vstopnic Je pri dnevni blagajni v operi. Uradno vremensko poročilo ; Ane 1. t. m. Rateče-PianJca, Mrl 1. Jasno, mirno. 100 cm snega, -*-en skakalnice uporabne, Planica-Slatne (Dom Ilirija) : 1000 m: —1, jasno, mirno, 105 cm snega, sren, drsališče uporabno, lManiea-TaniAr. 1108 m: —1, jasno, mirno, 115 cm snega, priift. Kranjskii gora, 810, m: —1, barometer pada, jasno mirno, 70 cm snega, sren, sankališče in drsališče uporabno, Vršič, 1601 m: 180 cm os r en jene ga snega. Krnica: 200 cm snega, pršič, Dovje-Mojstrana, 650 m: —1, jasno, 30 cm osrenjenega snega, Pohorski dom, 1030 m. Mariborska koča 1080 m: —3, jasno, mirno, 60 cm Južnega snega. Ruska koča 1249 m: —2 ,jasno, mirno, 85 cm snega, sren, Pesek, 1382 m: —4. jasno, mirno, osojno 30 pršiča na 100 podlage, prisojno 130 osrenjenega snega. Koča pod Kopo 1377 m: —4, jasno, mline. 120 cm snega osojno pršič, prisojno sren, Ribnica na Pohorju 715 m: —2, jasno, vetrovno, 45 cm snega, sren. Sv. Lovrenc na Pohorju 485 m: —S Jasno, mimo, 50 cm južnega snega. K i niski vrelec 5:10 m: —2, oblačno, mirno. 60 cm snega, osojno pršič. prisojno sren Seujorjev dom 1522 m: —2, oblačno, mirno. 115 cm snega, sren, Iz Legije koroških borcev Trbovlje, 1. marca. V nedeljo se je vršil ob lepi udele*bi članov občni zbor ki-ajevne organizacije Legije v Trbovljah. Zbor Je vodil namestu odsotnega predsedenika tov. dr. Janez Jenšterle, ki je podal poročilo predsedstva, nato pa je v obširnem govoru poročal o stanju organizacije tajnik tov. Staudeg-ger. Blagajniško poročilo ne izkazuje visokih številk, kar je za rudarski kraj Janko razumljivo. Delegat glavnega odbora tov. Kristan ia Ljubljane je tovarišem razložil pomen organizacije, ki hoče biti slej ko prej strogo nerx>lit:'ena in doseči vse pravice za svoje članstvo, ki Jim kot neč-rdanjdm čuvarjem naše severne meje pripadaijo. Tako kot nekdaj moramo tudi danes posvetiti svoje sile dehi za narod in državo. Ako bo vsak posameznik vršil svoje dolžnosti v tem srn slu, lahko upamo, da bomo dosegli uspeh, ki ga vsi željno pričakujemo. Z živalmirn odobravanjem se je članstvo zahvalilo delegatu za poročilo, posebno pa se za pazljivost, katero posveča glavni odbor Legije ravno njihovi — kot svoji matični organ'zaciji. Za novo poslovno leto je b"i izvoljen soglasno ves dosedanji odnor. Pred zaključJkom zbora je poročal še tovariš Jože Groznik o pripravljalnem delu za ustanovitev krajevne organizacije v Hrastniku. Pozivamo še vse neprijavljene tovariše v Trbovljah, kakor tuda v Hrastniku, da se brez odlašanja in to v svojo korist Javijo pri kra^vnm organizacijah, ki Jtm bodo rad-evolje podala potrebna pojasnila in navodila. ( Lepo uspeli zbor Je zaključil tov. dr. Jenšterle z željo, da bi novo poslovno Isto bilo še uspešnejše ter da bi se v nJem izpolnile naše zahteve. Lep dar: Zgodbe brez groze MALI OGLASI beseda 90 par. davek posebej PMiset tajava Deseda Din L—> £a ni—get odaovore sjssuo mana oariaaoa j» trona priložiti RAzno VINA CEZ ULICO Namizno belo lit. Din 8.— Srbska ružica « Srbska črnina « Cviček a Rizling a RuJandsc c Mošancgar sladki c 8.— O— 0.— s.— € 12.— « 4.— Tropinovec BL Dni Slivovka < c Hrusevec < < K le kovača € < 30.— Brin je vec < < 32.— °ri večjem odjema primeren popust. Se priporoča >Bnflet« S. J. JeraJ, LJubljana, Bv. Patra cesta 38. BB6 Danes val v FrDDkopniskt tint ml Pristna ilalmallasaa In etajer- POLK Najmanjši 8 Din snarvEPiSNi pouk tečaj za začetnike in Dva oddelka — od pol 7. do 8. m od pol 8. do 0. stroja-20 naj> stroja v. — od Vil. do 8. najnižja. Pričetek pouka 3. marca. Tečaji 2 do 4 mesece. Chiistof ov učni zavod 15. SLUŽBE 20 do U ima poročiti, iščem. Po-uptavo »Slov. pod »Ugodno«. 007 Danes vsi k »LASANU« v Šiško! na plesno zabavo do ^2 3. ure zjutraj. Pripravljen velik salon za ples. Preskrbljeno za najboljšo dalmatinsko kapljico in jedila. Maske dobrodošle. Priporoča se Ivi NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na roman« novela, modni pregled, novice iz radijskega filmska smotra, nagradni natecajL UPRAVA: LJubljana, Knafljeva uHoa 0. Mesečna naročnina samo 12*— dmarjsv. Makulatnrni papir prođm »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafl]eva tatica štev. 5 •Htm 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 1. marca 1938. Štev. 48 Pravo stanje ljubljanske bolnice Kaj pripadati«}* Ljubijana. L marca »Slovenski dom« je nedavno priobčil članek z naslovom »Pravo »tanje ljubljanske bolnišnice«, v katerem skuša člankar pobijati govorice o prenatrpa nos ti in razmerah bolnice. ki da naravnost kričijo po izboljšanju. Vse to da je ustvarjanje tatarskega mnenja, da pa v resnici vrag ni tako črn kakor ga slikajo. Imeli smo priliko razgovarjati se z bolnikom, ki je moral na težko operacijo v Irubljansko bolnico in nam je povedal o razmerah, ki jih je občutil na lastni koži. »Nedavno sem zapustil bolnico. Zdravniki ▼ nji sc pravi mučemki in je zares skoraj čudež, da v takih razmerah dosegajo uspehe Ležal sem na k^rurgicnem oddelku 2. razreda in prestal težko operacijo. Tretjega razreda ne bom op:sova!, ker ga vsi, ki so se že zdravili v bolnici, prav dobro poznajo. Moj drugi razred se j« znatno razlikoval od tretjega. Dobival sem hrano redno uro pozneje kakor bolniki 3. razreda, d oči m se vsa ostala oskrba in postrežba ni prav nič razlikovala od tretjerazred-nosti. Nekaj dni po operaciji sem slučaj-ro dobi! v roke izvod »Slovenskega doma«, v katerem sem opazil omenjeni članek. Ni tttt naiw). čemu sku^a pisec demantirati ▼esti o nevzdržnem stanju in jo hvali na pretes. Tako pisec trdi, da je naša bolnica v primeri z drugimi v naš- državi v »še dokaj dobrem stanju« in da 'e rud- v higienskem pogledu v primeri z drugimi pravi »raj«. I Dolgo Časa sem imel čast živeti v tem j »?a*u« in bi povabil rudi pisca omenjene- J vil ▼ gs članka, da bi storil isto in po operaciji coksitiaa kakor jaz ležal polnih 48 ur na noailnici sredi sobe 3. razreda. Če mi cenjeni pisec tako predstavlja raj, je pač silno, silno skromen in mu seveda potemtakem ni kazalo drugega, kakor da je pisal o tem paradižu v samih superkttivih. Jaz za svojo osebo si raj. pri vsej svoji skromnosti, pač predstavljam nekoliko drugače. Ce pa je v resnici tak, kakor ga opisuje pisec, si nikakor ne želim vanj in bi skoraj rajše poizkusil z drugim kraljestvom posmrtnega sveta, četudi bi pri tem tvegal pogubljenje svoje duše. Ne bom navajal vseh onih nevšečnosti, ki sem jih bil deležen, če bi jih pa pisec ielel zvedeti, sem mu na razpolago. Omenim nsj le. da ležišča v bolnici niso baš primerna vsem operi rance m. Tako si marsikdo zaželi mehkejše podloge in prosi za zračnik. Enako sem storil jaz. pa sem prejel odgovor, da naj potrpi m do aprila, do novega državnega proračuna, kajti prej zračnika nikakor ne bo mogoče dobiti, kvečjemu, če bi kakšen bolnik, ki ga ima. medtem umrl. Da sem toliko okreval da mi je biio mogoče 7apusti*i »raj«, se imarc v prvi vrsti zahvaliti gg. zdravnikom s primarijem dr. Lavrioem na čelu in v nemah meri svoji žilavosti in humorju, s katerim sem prebrodil vse dobrote, ki mi jih je nudil ta raj. Za konec naj povem le to-le. Lahko je onemu, ki opazuje vso stvar od daleč ali pa jo pozna le iz razgovora, če si jo pa izkusil na Lastni koži. boš drugega nazora.« Astrologi o marcu Pravijo, da ne bo nič manj kritičen kakor je Ml februar Napovedi astrologov za mesec februar sr» sc domala uresničile. Napovedali so povečanje mednarodne napetosti in res. njedra a rodru položaj ni bil že doJgo tako kritičen kakor v preteklem mesecu. V Nemčiji. Avstriji, v Franciji in v An glin so dožive h <~~.2odke. k: bi lahko postali usodni za vso F.vropo. toda posrečilo se je premagati težave 'n preprečiti posledice. Tudi glede c ementamih nesreč, ki so jih astrologi napovedali za februar, so sc napovedi ures-i i "'ie Zal napovedi za marec niso boljše. Astrolog: pravijo, da marec ne bo manj kritičen kakor ie bil februar. Prvi dnevi v marcu bodo potekli pod harmoničnim kozmi'mm vpbvom ki pospešuje vse prometne zadeve Id vzpodbuja pri delu iznajditelje na teh-r*č^em področju. S pomočjo previdne organizacije jim bo mogoče iznajdbe praktično izkoristiti Okoli 4. marca bo ŽTvIjenje potekalo pod vplivom opozicije med Venero in Neptunom. Stvonjo se te dni druge harmonične konstelacije. Pod vplivom opozicije med Venero in Neptunom liudje navadno izgube živce in glavo. Posled:ce njih ravnanja so lahko škandali in nezmernost v uživanju zemeljskih dobrin. Drugi istočasni hirmorrv'-' vplivi pa podžigajo intelektualno deio in znanstvena proučevanja, obogati tehniko z novimi ideiami in vzpodbujajo reformatorje na socialnem področju. Sledeči dnevi bodo potekli pod vplivom reio kritičnih aspektov. k; se kar kopičijo n povzročajo zmedo t- zmote v presojanju stvarnega položaja, vzpodbujajo obrek-lirvce in klevetnike. Slišali bomo o kata-strotah v. pomorskem prometu, morda rudi o katast-'.falnih poplavah, o socialnih nemtrh. sabotaži, stavkah in o posebno ak-t vnem podzemskem delu vseh prevratnih eementov. Posebno kritični bodo dnevi nkrrog 9 marca Zvezdne konstelacije okoli tega dne kažejo na nevarnost eksplozij, na hude nesreče, zločinska dejanja, železniške resreče. požarne katastrofe >n povečanie socialne nezadovoljnosti. Omenjeni kritični učinki se bodo pokazali od 6. do 19. marca, v nekaterih dneh v tem razdobju bodo pa še posebno močni, tako 9., 11., 17. in 18. marca. * Dne 11. marca se stvori opozicija med Soncem in Neptunom, aspekt, ki povzroči navadno zmešnjavo in je posebno neugoden za pomorstvo (katastrofe na morju, sravke v pristaniščih, atentati na ladje itd). Prevratni elementi bodo skušali naščuvati delavce v velikih podjetjih, vodilne osebe v znanosti in v prometni službi bodo v ne- Električno oko Iz New Yorka poročajo, da so izumili v laboratorilih Radio Corporation of Amerika v Carodenu posebno električno oko. ki bo omogočilo sprejemati televizijske čdike na razdaljo enako kakor z\ok.. Tudi ■■;hotjii* televizijski sprejemniki so motjli r»proiuri-rati samo slike, oddajane na manjše razdalje. Z izumom ?lekiricneca očesa je pi problem cledanja na daljavo praktirno resen. Carodemgkim inženirjem se je poleg tega posrečilo znatno izboljšati dosedanje aparate za gledanje na daljavo tako,, da so prenese ne slike že močno podobne tistim, ki si jih je ustvarilo človeško oko. Z domačim apa- ratom prenašana slike so približno 1 m vi-' eoke in 1.50 ni dolge. To zadostuje, da se vidi tudi na večje razdalje. Neroden je samo aparat, ki ie precej velik. Tudi glede barv je televizija zelo napredovala. Zaenkrat se prenašajo slike v zbiti, modri, zeleni in sivi barvi. Probi am pa se ostane zadostna razsvetljave prisora, ki ga hočemo prenesti na da- ljavo. Ikonoskop ie zelo občutljiv, toda svetloba, ki :o prestrežejo leče, se razprši na sto'isoče d?lrev. ki 6e Potem izpremeue v električno energijo in s te>m oslabe. Zdaj so pa izumili takozvani superikonoskop, s pomočjo katerega postane slika tako jasna, kakor če bi jo bili prej obsevali s %3stkrat močnejšo lučjo. Zadnje strani Papaninovega dnevnika Kake Je Ml* aa ledeni gori zadnjo no* ia dan rešitvijo Na kravu >Jermaika«, ki vozi Papani-novo ekspedicijo iz polarnih krajev, je vedno žvmhno. Papanin, Krenkel, sinsov in Fedorov 00 vea čas predmet pozornosti posadke in članov reševalne ekspedicije. Pogumni raziskovalci so zelo redkobesedni, kadar govore o svojih dejanjih, razgovore se samo, če nanese pogovor na junaštvo letalcev, ki so se udeležili reševanja-Večinoma so v svojih ka jutah, kjer čita jo liste in pisma, ki j h je pripeljal >JeTmaik< ter urejajo svoje dnevnike in znanstveno gradivo, v veliki kaju ti kažejo polarnim raziskovalcem nove f ime. Vodja stanice Severni tečaj, Ivan Papanin je poslal po radiu izvleček iz svojega dnevnika, ko opisuje zadnji dan življenja na ledeni gori. varnosti. Dne 18. marca bo Merkur v kon-junkciji s Saturnom. Ta aspekt ni ugoden za promet, pač pa je poriiiven za znanstvena raziskavan ja. Naslednjega dne bo Merkur v konjunkciji z Venero in s tem ugoden za resno umetniško prizadevanje. Okrog 20. marca bo učinkoval harmoničen aspekt, ki vzpodbuja reformatorje na področju šolstva in vzgoje. V teh dneh utegnejo v posameznih dižuvah vzbujati pozornost velikopotezne državne reforme. V ospredju zanimanja bodo pravna in socialna vprašanja V teh dneh je pričakovati tudi rešitev nekaterih perečih in visečih vprašanj svetovne politike. Dne 21. marca stopi Sonce v znamenje ovna. S tem dnem se prične astronomska pomlad, dan in noč bosta enako dolga. Zadnji dnevi v marcu bodo pod vplivom zelo kritičnih aspektov Dne 28 marca bosta Mars m Uran v konjurkcui. Na srečo je ta neharmonična konstelacija, ki povzroča navadno splošno vznemirjen ie. kratkotrajna. Po mnenju astrologov je učinek take konstelacije potres, eksplozije in neurje ter nesreče v prometu. Učinek pa zadeva tudi gospodarsko življenje zlasti de-r.arstvo. Nastane »-o lahko nenadne in nepričakovane motnje v finančnem ravnotežju večjega obsega, slišati utegnemo o finančnih krahih. Končno dražijo vplivi tega aspekta tud: razd:ra!ne instinkte, presenetijo nas lahko vojni zapletljaji. Pričakujemo lahko tudi smrt znanih osebnosti. Predzadnji dan v mesecu, to je 30. marec, pa bo pod harmoničnin vpnvom sek-stila med Venero in Jupitrom, ki bo blagodejno učinkoval tudi še 31. marca. Ta vpliv je ugoden in pospeševalen za vsa kulturna prizadevanja. Ublažil bo verjetno tudi katastrofalne poledice kritičnih vpLivov v prejšnjih dneh. zlasti motnje v denarstvu. Ugoden bo tudi za sklepanje mednarodnih pogodb. 19. februarja- Te noči :n t etra dneva nikoli ne bom pc zabil. Včeraj niti večerjali nismo BiLi smo tako razburjeni, da nam koščki hrane niso šli po grlu. Razen tega sva skuhala z Emestcm (K reke lom) slab cbed. Boršč in ajdova kaša to pot nista bila mne-go vredna in mi se ju malone niti dotaknili nismo. Ura jr ena penoči. Stražo je nastopil Petja iširšov). Bil sem prost, toda ni se mi hotelo spati. In ni se mi hotelo niti v tako napet-' noči pustiti Petje samega. Jela sva igrati šah- Vs-ake pol ure sva stopila iz šotora in pogledala, če se ni pri* dla kakšna zverjad ali odtrgal ko« ledene gore. Zdaj meri 30 X 50 m. Poleg tega se je Še razklala na št ri dele in mi vedno opazujemo razpoke, da bi mogli odpeljati najdragocenejši tovor, naložen na saneh, če bi se jel led premikati. Vse je šlo dobro. Izgubil sem proti Petji štiri partije in nisem se Jezil. Stopila sva iz šotora in opazila svetlobni stožec reflektorja, uprt v neiho. Potem se je svetlobni stožec znižal in ošinil Obzorje-Iskali so nas. pa nas niso mogli najti. Skočil sem na hribček. Spotoma sem pograbil posodo bericjna. Slekla sva svoja kožuha, nataknila na palice in zažgala. Dvakrat sva napravila ogenj iz cumj. stare kožuhovine in klobučev nastih škornjev politih s petrolejem. Gorelo je imenitno. Plameni so švigali visoko. Grela Murmanca«. Vodil jih je polarni raziskovalec GstaJcev. V ekspediciji je mnogo tovarišev, s katerimi sem p režim oval. znanstvenika Ruda-kov in Meleskov. letalec Vlasov, ki je prvi priletel na naše letališče, novinar Vi-lenaki. ki je letel z nami na severni tečaj, edini udeleženec ekspedicij, ki je prišel v taborišče drugič . .. Malo je manjkalo, da me niso raztrgali. Kozuhovinaste hlače in suknjič sta me rešila., da me niso ranili, ko so me metali v zrak. Taborišče je prenehalo obstojati. Zbrali smo se pri radijski kolibi :n svečano podpisali ra-diogram Stalinu. Emest ga oddaja. Zopet čutim kepo v grlu. Hitro stopim v stran. Name navale mornarji, kurjači, fiimakl operaterji, fotografi in polarni raziskoval- ci: — Daj mi za spomin skodelico! — Podpiši se mi na tole knjigo. — Dovoli mi, da si vzamem za spomin prgišče suhega sadja. . . grahovo kocko... konzervo paradižnikov . . Odkopavamo veliki šotor, skoraj po-vsem zatrpan s snegom. Skrbno so ga razgrn li in naložili na sani. Ledena gora je zapuščena. Poslavljam se od svojega ozemlja. Grem še enkrat okrog in okrog. Moram priznati, da mi je težko žal mi je. da moram zapustiti to goro. Bila je tako žilava, gostoljubna, tako simpatčna- Odhajamo. Na zasneženem gričku še vihra zastava. Pustimo jo tu. Plavala bo po morju, dokler se ledena gora ne raztopi Zce sem na >Murmancu<. Prišel sem nanj po odločitvi žreba skupno z Erne-stom. Sedim v udobni kaj u ti. Pišem te vrst ce. Obračam liste v zvezkih dnevnika in zdi se mi, da ledene gcJeče-mar. sodnik v Kranju in g. dr. Kremžar. zKiravnik v Domžalah. V farni cerkvi v Kranju pa sta se včoraj popoldne poroč-la gdč. IFTlm Resroan in jr. Tine Savni1*, trgovski poslovodja. Kot priči sta fungi-rala g. Srečko Vidmar, vele trgovec in g. štefe Anton, tovarnar, oba iz Kranja. Obema mlađima paroma naše prisrčne čestitke. — Sobotna tradicionalna *okojska ma-škarada je pod devizo >Pariška noč« potekla zaLo zadovoljivo. Tako od strani kranjskega meščanstva, kot s strani tujih gostov je bila udeležba prav lepa. Do enajste ure se je v dvorani zbralo prav lepo število mask, tako da je vladalo veliko zanimanje, katera bo dobila visoki naslov: M'ss Pariš. ker je bilo ncicaj mask prav lepih. Največja število glasov je dobila gdč. Ema Ma.rion, uradnica OUZD v Ljubljani v maski ciganke. BiUi je proglašena za Miss Pariš m je prejela tudi majhno darilo. Za ples je igral or-(k.aster- -Kranjske godbe«-, tako da je vsa prireditev potekla v najlepši družabnosti in prijetnem razpoloženju. — Štruževčani zahtevajo cesto. Struže-vo spada med tiste okoližke vasi Kranja, ki so v povojnem času zelo na.rasle. Delavski in tudi uradniški živelj si je izbral te vasi za svojo naselitev, ker je Kranj čisto blizu, gradile so se hiše. nastajale so nove kolonije in naselbine, povsod pa j« stopil dotedanji kmečki značaj teh vasi v ozadje. To se je zgodilo na Prmskovem, Klancu Hujah, Cerčičah in tudi v Struže-vem. Struževo je prej v cerkvenem kot politično upravnem oziru f padalo pod Naklo. V kranjsko faro je bilo in^rporirano leta 1935 jeseni, v kranjsko občino pa lani jeseni, to je eno leto pozneje, kot ostale vas". Dohod v Struževo je iz Kranja po savskem parku sicer zelo lep in romantičen, prava cesta pa vodi daleč naokrog mimo Perivneka in je prav za prav namenjena hišam v zgomrjem delu vasi. Stru ževo šteje danes 52 hiš, od teh jih je pa 40 v spodnjem delu. ki so večinoma vse nove. nimajo pa nobene prave ceste. Stezo, kr obstoja v bližini železniškega mostu, večkrat zalije Sava. Zato zahtevajo Štruževčani, naj se iz Kranja po spodnji poti savskega drevoreda napravi dobra vozna pot v Struževo. Ta precllog je stavil na zadnji občinski seji odbornik in upravitelj pošte g. Slavec. Predlog je b 1 v principu sprejet, nadaljnje odločitve so pa zaenkrat prepuščene inž en jer ju cestnega odbora. KliLF rKEMUMT: 83 Soet o razvalinah On sedi sključen za mizo, računa pot izstreljene krogle in meri na razgrnjenem zemljevidu razdaljo na sto kilometrov, kjer bi mogel sam neviden in skrit iz svojega brloga smrti z enim udarcem uničiti nič hudega sluteča tisočera življenja, porušiti trdnjave, okužiti cele pokrajine in raz-rvati živce zemlje — železnice. Iz krasnega božanstva postaja nestvor, ostudno strašilo. Mars ne predstavlja več borbe poštene sile. on postaja simbol smrti, zahrbtno, nemo, potuhnjeno prihajajoče, ne da bi kdo vedel, od kod in ne da bi mogel kdo dvigniti roko v svojo obrambo___ Da. kapitan, taka bo bodoča vojna. Morda porečete izpopolnjena, jaz pa pravim degenerirana. — Zmagal bo pa vendar zopet razum, inteligenca! Zmagala bo trpežnost. Vojna bo prav tako zopet našla svoje navdušene privržence, kakor jih je našla doslej, pa naj se tudi zgodi to. kar napovedujete vi. Pojdejo, da bi žrtvovali svoja življenja drugače, kakor je bilo doslej, to je res, toda kaj za to? Izpreminja se oblika, ne pa bistvo. Kaj mi tu, zaprti v železno kletko pod morsko gladino, kjer lahko da vsaka sekunda znamenje za zadnjo kruto in brezupno borbo z novim elementom, prežečo na svojo žrtev enako zahrbtno, kakor vojna, o kateri ste govorili! O našem pogumu se ne govori, prav tako kakor ne pomeni več nič posebnega, če sede človek v letalo, in vendar ne moremo utajiti, da je potrebno v obeh primerih mnogo poguma, če ne junaštva, pred katerim bi se morda tudi umaknili junaki starih narodov, tako občudovani in opevani. Obudite od mrtvih Hannibala, Cezarja, Aleksandra, prikličite iz sence onostranstva Achilla, Hektarja ali kateregakoli vitezov srednjega veka, pa jih postavite pred letalo, tank ali podmornico. Ali bodo sedli v brneči nestvor? Ali se bodo spustili v železno prikazen, potapljajočo se pod valove? Ne vem, ali bi prestali to enostavno preizkušnjo poguma, ki ga zahteva naša doba in da-li bi Mu-cius Scaevola ne žrtvoval raje Še druge roke ognju, kakor pa da bi se dotaknil le ene same žice letala ali droga podmornice. Armade bomo našli seveda pretvorjene. Priznavam vašo trditev, da se ne da stopnjevati število borcev do neskončnosti, toda nastala ne bo druga Izprememba kakor zmerna izprememba v orožju in sredstvih. Kakor so si Homerjevi junaki razbijali glave s silnimi udarci svojih mečev, kakor so znali Cezarjevi vojaki umirati v slepem napadu proti oči vidni premoči samo zato, da njihov orel ni postal plen barbarov, trico znajo junaki, pravim junaki naših dni napenjati svoje živci do blaznosti, boriti se z razumom in hladno preračunljivostjo ter kljubovati strašilu, ki se je vanj iz-premenil Mars. V starih časih je bilo potrebno samo meso, kosti, topla kri — zdaj so potrebni krepki živci, bistrost misli in hladnokrvnost. Ta izprememba, ki jo dopuščam, pa ne izključuje junaštva, discipline in navdušenja. Nasprotno, potrebuje jih enako, če ne še bolj kakor je morala biti z njimi v starih časih oborožena telesna krepost. To je moje mnenje, gospod Benson in če bomo dočakali... toda pardon! V tem akademičnem razglabljanju sem povsem pozabil na prevrat, ki ga bo povzročil v vojni vaš izum Prav imate vendarle samo vi. Proti vse uničujoči sili vašega aparata ne bo moglo doseči zmage nič na svetu. Človeški materijal, pa naj bi šel tudi v milijone, bo izginil brez sledu, težki topovi in oklepi se bodo sesuli v prah, trdnjave in železnice bodo zgorele, dreadnoughti se potope kakor orehove lupine, letala popadajo na zemljo liki sestreljene ptice. Vse, kar smo čitali v fantastičnem opisovanju raznih romanov, je postalo pri vas resničnost. Da, čim dovršite svoj izum, bo postala vojna to, kar pravite o nji vi. strašilo, ki že sam njegov pogled ubija, ne da bi ganilo s prstom... Benson je že hotel vzklikniti: Da, tako je in zato ne izročim svoje tajne nikomur na svetu, zato raje žrtvujem svoje življenje, kakor da bi prepustil človeštvo na milost in nemilost takim grozotam. Pa se je še pravočasno premagal in spoznal spretno nastavljeno past: prave štiri besede, ki so mu bile ušle in ki bi bile lahko odkrile resnico, so postale z nadaljnim obratom neškodljive. — Da, tako je — če se mi posreči odgrniti zadnji zastor, ki mi še zakriva zaželeni uspeh. Moj aparat bi postal potem nepremagljiv in njegova moč bi položila lastniku v roke oblast nad vsem svetom. Toda — ali se mi bo to še kdaj posrečilo! — Lahko mi verjamete, da ni lahko boriti se z naravo in iztrgati ji to, kar pred človeškim duhom tako ljubosumno skriva. Kar spomnite se na žilavo borbo človeštva s paro. elektriko, zrakom in vodo. Koliko mrtvih žrtev leži ob tej poti večnega boja? In kdo ve, da-li je prav meni sojeno doseči cilj? Saj lahko omagam — čeprav tik pred njim. Po teh besedah je kapitan vstal in stopil k Ben-sonu. S stopnjevanim naglasom na vsako besedo je dejal: — Dovršitev vašega izuma se bo gotovo posrečila, gospod Benson, o tem sem prepričan. In veste zakaj? Tovarnar je smeje skomignil z rameni. — Niso mi znani razlogi vašega zaupanja vame. Morda se motite. Tu je mnogo, če ne vse odvisno od sreče in naključja. Ofcegm* Joaip CujjairflC — Zrn, »Narodno —WtH Fran Jermn — Za upravo In tnseratnl del lista Oton Chriatof — Val v LJubljani