UTO XVL, 8TEV. 284 LJUBLJANI, SREDA, 7. DECEMBRA 1955 Ceno 10 din SLOVENSKI Izdaja ln tiska časopisno-zajožnlško podjetje Slov. poročevalec Direktor: Rudi Janhuba — Glavni ln odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/11., telefon 23*522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20 163. za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60-KB S-Z-367 — Mesečna naročnina 208 dinarjev DRUGA IZDAJA Na častnem mesto v loki »Galeb« je dobro poznan v Port Saidu in obalah dobro PORT S AID, 6. dec. (Tanju&>- Ko je »Galeb« sinoči vozil mimo velikega bronastega kipa graditelja Sueškega prekopa Ferdinadna Lessepsa ob vhodu v pristanišče Port Said in vrgel sidro na častnem mestu tako imenovane rdeče točke številka 6. so pristaniški delavci po pripovedovanju tukajšnjih ljudi izvedli enega najhitrejših vezov ladje na obalo. Bila je to njihova skromna in nevsiljiva dobrodošlica, s katero so hoteli potnikom »Galeba« omogočiti, pili na snho. URADNO SPOROČILO 0 POTOVANJU PREDSEDNICA TITA NAJVIŠJE ČASTI bodo izkazane predsedniku republike med njegovim 14-dnevnim obiskom v Etiopiji Davi se je »Galeb« v pristanišču kopal v sončnih žarkih, obrnjen s pramcem proti vhodu prekop. Predsednik Tito je opazoval pristanišče in velik promet v njem ter pripravljanje konvoja, pod čigar vodstvom bo njegova ladja zavozila skozi prekop. Natanko pred enim letom in V debati bodo govorili še za-stopuik: 26 držav, med njimi zastopniki ZDA, Sovjetske zveze, Kanade in Francije. Odbor za gospodarska in finančna vprašanja je sinoči soglasno sprejel resolucijo o denarni podpori Libiji za njen go— Šahovski polfinale Tretja zaporedna zmaga Mariča V četrtem kolu polfinalnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo v Ljubljani so bili doseženi tile izidi: Dimc : Pirc remi. Damjanovič : Bajec remi, Nikolovski : Trajkovič 0:1, Ko-zomara : Tot remi, Marič : Segi 1:0, Milenkovič : Martinovski rem, Damjanovič : Bajec remi, Gojak : Lukič prekinjeno. Prost je bil Krivec. Partiji Kozomara : Martinovski in Gabrovšek : Dimc sta bili ponovno prekinjeni, Bajec in Milenkovič pa sta remizirala. Stanje na tabeli: Marič 3.5, Trajkovič 3. Lukič 2.5(1), Pirc 2.5(—), Tot 2.5 itd. Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na rekah tn Indeks proizvodnje za 5. december 1955. Sredn; dnevni dotok v kub. m na sekundo: Drava Dravograd 149 (lani 146). Sava Moste 10.4 (lani 8.9) Sava Medvode 49.3 (lani 51.7) Soča Dobiar 69.9 (lani 66.4). Indeks proizvodnje v primerjav m 1964 letom 106 VREME Napoved za sredo: Menjajoča se oblačno in suho vreme. Temperatur« ponoči med —6 in 0, podnevi od 6 do ld stopinj C. da bodo lahko čim hitreje s to- rnim dnevom je gostoljubni Port Said zagledal eskadro predsednika republike in ladjo »Galeb«, na katerem se je predsednik Tito tedaj peljal na obisk v azijske države. Simbolično in stvarno leži to pristanišče na razpotju med Azijo in Afriko, na začetku prek' -pa, ki ga je pred stoletjem začela ko- spodarski razvoj. — Generalna skupščina poziva v resoluciji vse vlade, ki to lahko store, da bi dale Libiji denarno podporo, specializirane agencije OZN pa bodo pregledale, kakšne so potrebe Libije za njen gospodarski razvoj. Skrbniški odbor OZN je sinoči končal razpravo o položaju v britanskem in francoskem Togu, danes pa bo začel razpravljati o prihodnosti ozemelj pod skrbništvom Velike Britanije. Pogajanja z Bolgarijo o sanitarnih ukrepih ob meji Beograd, 6. dec. V Beogradu so se . včeraj začela pogajanja med delegacijama jugoslovanske in bolgarske vlade zaradi iklenitve sporazuma o sanitar-no-epidemioloških ukrepih v obmejnih krajih. Računajo, da bodo pogajanja trajala teden dni. Vodja jugoslovanske delegacije 6 članov je direktor higienskega inštituta Srbije Radomir Gerič, bolgarsko delegacijo pa vodi načelnik sanitarno-antiepidemiološke uprave bolgarskega ministrstva za zdravstvo in socialno skrbstvo Krstev Kamenov. TOKIO, 6. dec. (AFP). V soboto bo iz Inčona odpotovalo z ameriško ladjo »General Hull« v Grčijo 200 pripadnikov grškega ekspedicijskega zbora na Koreji. RABAT, 6. dec. (Reuter). Francoske oblasti so sporoičle. da Jp danes v spopadu s francoskimi če tami pri Berkanu padlo 6 upornikov. Francoske čete so z oklepnimi avtomobili obkolile upornike. ko so vdrli v bolnišnico, osvoboditi ujetega upornika ln hoteli odvesti dva policaja. Sueškem prekopu — pozna Tita zmagovalec, to pa je tudi v za-patd človeška roka, da bi skrajšala pot med oceani in celina, mi. O »Galebu« in predsedniku Titu meščani Port Saida govore že od včeraj, saj se je že po pripravah v pristanišču vedelo, da prihaja visoki potnik. Ze od lani so si dobro zapomnili ime »Galeb«, kar pomeni v arabščini vesti teh ljudi povezano z osebnostjo Tita. O jugoslovanskem Delegacije in obiski Beograd, 6. dec. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmano-vič je sprejel na protokolarni obisk veleposlanika Mehike v Beogradu g. Fcderica Amayo Rod-rigueza, pakistanskega poslanika g. A. M. Malika in francoskega veleposlanika g. Jeana Ba-elena. Tudi državni podsekretar za zunanje zadeve Hasan Brk;č je sprejel na procokolam: obisk pakistanskega .poslanika g. Malika in mchiSkega veleposlanika g. Ro-drigueiza. Davišnji londonski časopisi obširno komentirajo vest, da se bosta Eden in Eisenhower dobila 30. januarja v Washing-tonu. »Times« meni, da bodo razgovori pokazali, da med britansko in ameriško politiko v kateremkoli delu sveta ni razlik. Neodvisni »Daily Mirror« izraža upanje, da bosta državnika zastavila vse Danes bo Generalna skupščina spet volila nestalnega člana Varnostnega sveta. Kandidata sta Jugoslavija in Filipini. Doslej so bile štiri seje, na katerih so imeli 21 glasovanj, noben kandidat pa ni dobil potrebne dvetretj inske večine. Kot je znano, Je Jugoslavija privolila v kandidaturo v. Varnostnem svetu kot kompromisni kandidat, ker zahodne države niso sprejele kandidature Polj- Med 28 državnimi kandidatnimi listami so vse vodilne francoske stranke. Radikali so vložili dve listi: eno pod svojim imenom, pristaši izključenega predsednika Faura pa svojo pod imenom »Zbor republikanske levice«. Neodvisni in kmetje, ki so doslej nastopali na eni listi, so se razdelili na dve, med državnimi listami pa sta prvič tudi dve listi razcepljenega Poujadove-ga desničarskega gibanja. Prijave za povezovanje list državnih skupin bodo sprejemali do sobote, ko bo potekel tudi rok za vpis v volilni imenik. Pozornost političnih opazovalcev je ta čas usmerjena na socialiste, katerih izvršni od- Ljudstvo na cbeh predsedniku vedo mnogo še i8 vojne. Med delavci družbe Sueškega prekopa in na vsem tem področju Egipta je Tito star znanec, saj se spominjajo redkega srečanja državnikov, sestanka med egiptovskim predsednikom Naserjem in predsednikom Titom. »Asa Tito, Asa Naser« je odmevalo februarja letos od Port Saida do Ismaili-je. Z istim pozdravom so tudi danes vnovič sprejeli našega predsednika. Predsednik Tito je prvi vodja evropske države, ki bo obiskal republikanski Egipt. Jugoslavija pa ena izmed majhnega števila evropskih držav, ki je prav od začetka dajala Egiptu popolno in nesebično oporo. To je tu dobro znano in zato ie, govoreč v imenu takih čustev egiptovskega naroda do Jugoslavije, predsednik egiptovske vlade in revolucionarnega sveta cabal Abdel Naser lahko rekel pred nekaj dnevi: »Egiptovski narod goji najgloblja čustva do svojih bratov — velikih jugoslovanskih narodov, in jih visoko spoštuje«. sile, da bi se prilagodili britanska in ameriška politika glede perečih problemov. Liberalni »News Cihronicle« pa sodi, da se hoče predsednik Eden sestati s predsednikom Eisenhowerjem predvsem zato, da bi se v Washingtonu o vsem sporazumel pred obiskom sovjetskih državnikov v Londonu. Danes dopoldne je bila pod predsedstvom Anthony Edena seja britanske vlade, na kateri so razpravljali o razvoju položaja na svetu. Govorili so tudi o pripravah za obisik predsednika Edena v Wa-shingtonu in sovjetskih državnikov v Londonu. Obisk predsednika Edena predsedniku Eisenhovverju so pozdravili vsi krogi Velike Britanije. Vsi londonski časopisi so danes na prvih straneh objavili vest o tem. Oba doma parlamenta sta včeraj, ko je predsednik Eden prebral poročilo o obisku, navdušeno pozdravila ta korak. Predsednika Edena bo na obisku spremljal britanski minister za zunanje zadeve Mac-millan. V Washington bosta prispela 30. januarja. Razgovori bodo trajali verjetno pet dni. Po končanih razgovorih bosta predsednik Eden in mi- bor bo drevi določil volilno taktiko socialistov. Komunistična partija je predlagala Gradn)a tramperjev za inozemstvo Split, 6. dec. Ladjedelnica »3. ma.j« na Rekli gradi za izvoz 9 motornih tramperjev po 10.000 ton nosilnost:. Od tega so 6 tramperjev naročila Švicarska, 3 pa angleška podjetja. Tik pred dograditvijo je motorni tranrper »Sllvretta« za švicarsko firmo -Ocean Hitfng«, ki bo bržkone še letos opravil svojo poizkusno vožnjo. Drugi motorni nramper za isto tvrdko, ki je že tudi splovljen, opremljaijo in pričakujejo, da bo njegova poizkusna vožnja marca prihodnjega leta. BEOGRAD, 6. dec. (Tanjug). V državnem sekretariatu za zunanje zadeve je bilo danes objavljeno naslednje sporočilo o obisku predsednika Josipa Broza Tita v Etiopiji: »Kakor je bilo že sporočeno v Kitajska gospodarska delegacija v Mariboru Maribor, 6. dec. Nocoj ob 19.3C uri je prispela v Maribor 15-član-ska gospodarska delegacija LR Kitajske pod vodstvom namestnika min.stra za zunanjo trgovino g. Kunga YUana. Danes so člani 'kitajske gospodarske delegacije obiskaili Iskro v Kranju, Litostroj v Ljubljani in hidrocentralo v Medvodah. Jutri bodo kitajski gostje obiskali nekatera mariborska podjetja ter jih bo sprejel predsednik OLO Maribora. Spremlja jeh trgovinski svetnik kitajskega poslaništva v Beogradu g. La Čžo Čži. K. M. nister za zunanje zadeve Mac-millan odpotovala na obisk v Ottavvo, kjer ju pričakujejo okrog 4. februarja. Odkar je postal britanski predsednik vlade, bo Anthony Eden prvič obiskal ZDA. Uvodne razgovore bosta Imela minister Macmillan in ameriški minister za zunanje zadeve Dulles sredi tega meseca, ko bo v Parizu sestanek sveta ministrov Atlantskega pakta. Današnji londonski časopisi opozarjajo na izreden pomen obiska Eden-Eisenhower. »Times« piše, da bodo razgovori nadaljevanje posvetovanj, ki sta jih imela Eden in Eisen-hower med ženevsko konferenco velesil. Važno je tudi, da bodo ti razgovori pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, pred obiskom Hruščeva in Bulganina v Londonu in pred sestankom predstavnikov držav britanske skupnosti narodov. »Times« meni, da je koordiniranje politike največ j ih zahodnih velesil v takem času največjega pomena za Zahod, ter izraža mnenje, da bosta predsednika proučila tudi razvoj nuklearne oborožitve. Po mnenju laburističnega časopisa »Daily Herald« je treba gledati na sestanek med predsednikom ZDA in predsednikom vlade Velike Britanije v luči položaja, nastalega po sestanku štirih velikih v Ženevi. Zahod mora računati »z novo diplomatsko ofenzivo Sovjetske zveze velikega obsega«. združitev obeh list skrajne levice, kar bi po splošnem mnenju prineslo velikansko večino glasov tema strankama, Navzlic soglasju organizacij v nekaterih okrožjih pa izključujejo možnost, da bi izvršni odbor socialistične stranke privolil v tako zvezo. Pač pa bi se utegnili socialisti povezati z Mendes-Franceovi-mi radikali in vsemi tistimi skupinami, ki so v skupščini zahtevale spremembo volilnega zakona. Komunistična partija je danes ponudila povezavo list tudi radikalom. Le-ti pa so precej neenotni, čeprav izključitev Faura ni povzročila odkritega razkola v stranki. V več okrožjih so se kandidati že sporazumeli za povezavo list s socialisti, niso pa edine tudi organizacije, ki so zahtevale združitev z neodvisnimi in ljudskimi republikanci. Predvolilna slika medsebojne povezave je zategadelj precej nejasna in je mejo med levico, sredino in desnico težko potegniti, kajti skupnem sporočilu, objavljenem istočasno v Beogradu in Adis Ababi 27. novembra 1955, bo maršal Josip Broz Tito, predsednik FLRJ, na povabili Nj cesarskega veličanstva Haile Selassija I. decembra tega leta uradno obiskal Etiopijo. Uradni in prijateljski obisk predsednika Josipa Broza Tita bo trajal 14 dni. Pri sprejemu, med obiskom in ob slovesu bodo predsedniku Titu izkazane najviš.ie državne časti. Med bivanjem v Etiopiji bo predsednik Tito obiskal važnejše kraje v državi: Adis Ababo, Aksum, Aduo, Desie, Samaro in druge. Večji del potovanja po Etiopiji bo predsednik Tito napravil skupaj z Nj. cesarskim veličan stvom Haile Selassijem I. Na tem potovanju bo imel predsednik Tito priložnost spoznati zgodovinske in kulturne spomenike ter naravna bogastva in lepote prijateljske države. Med obiskom bosta državnika govorila o vseh vprašanjih, ki Prva dobava pomorskih objektov inozemstvu Split, 6. dec. Ob koncu meseca bo šest pomorskih enot, izdelanih v lad';edelnioi »Ivana Ceoinič« v Korčuli odplulo v inozemstvo. To bo ,prva dobava naših ladjedelnic tujim državam, kar ipomeni veliko prtz.nanje izkušnjam in strokovni usposobljenosti naših ladjedelnic. Uprava ladjedelnice v Korčuli se pogaja s tujimi državami za sklenitev pogodbe o gradnji novih pomorskih enot. L. M, Beograd, 6. dec. Zvezni sklad za pospeševanje kmetijstva v letu 1956 bi znašal po predlogu Zveze kmetijskih zbornic Jugoslavije 1.800 milijonov dinarjev. Predlog bo poslan v obravnavanje zveznemu izvršnemu svetu. Predlagani zvezni sklad za pospeševanje kmetijstva v prihodnjem letu bi bil za 200 milijonov manjši kakor letošnji, in sicer zaradi tega, ker bodo izvajale in finansirale največje število ukrepov za pospeševanje kmetijstva republiške kmetijske zbornice in druge kmetijske organizacije. S sredstvi iz zveznega sklada bi se finansirali samo oni posli, ki so koristni za vse jugoslovansko kmetijstvo. Po predlogu, ki je bil sprejet MOSKVA, 8. dec. (TASS). Delegacija sovjetskih strokovnjakov črne metalurgije je sinoči odpotovala v Delhi. Vodi jo namestnik ministra črne metalurgije Hleb-nikov. križanje medsebojnih koristi in potreb povezuje večkrat med seboj zelo nasprotne skupine. Beograd, 6. dec. Danes je stopil v veljavo zakon o radiodifuznih postajah, ki ga je zvezna ljudska skupščina sprejela 10. novembra t. 1. Ta zakon ureja predvsem značaj delavnosti, organizacijo ter upravljanje, kakor tudi finansiranje in finančno poslovanje radijskih postaj. Po zakonu je radiodifuzija javna služba in ne gospodarska delavnost, ker je naloga radiodifuzije redno obveščati javnost o vseh važnih dogodkih v družbenem in političnem življenju države, kakor tudi o važnejših dogodkih po svetu. Zato obravnava zakon radiodifuzne postaje kot ustanove, zasnovane na načelih družbenega upravljanja. Nadalje določa obvezno združevanje vseh ra- zanimajo obe prijateljski državi, kar bo velikega pomena za nadaljnji razvoj miroljubnega in prijateljskega sodelovanja med Etiopijo in Jugoslavijo«. Dr. Marjan Brecelj sprejel kitajsko trgovinsko dJiegacijo Ljubljana, dne 6 dec. Danes dopoldne je podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj sprejel v prostorih izvršnega sveta kitajsko trgovinsko delegacijo, ki se mudi v Ljubljani. Gospodarsko sodelovanje z Egiptom Beograd, 6. dec. Davi se je vrnil iz Egipta v Beograd član zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič, ki je imel kot vodja jugoslovanske delegacije z zastopniki Egipta gospodarske razgovore. Med temi razgovori so proučili dosedanji razvoj gospodarskih odnosov med obema državama, pri čemer so ugotovili znatne možnosti za njihovo razširjenje. Komunike, ki je bil objavljen ob koncu pogajanj, poudarja soglasje, da se poglobi medsebojno gospodarsko sodelovanje zaradi nadaljnjega razširjenja prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Egiptom. Del jugoslovanske delegacije je odpotoval po končanih pogajanjih v Egiptu dalje v Sudan zaradi vzpostavitve trgovinske izmenjave s to državo. Vodja te jugoslovanske delegacije je dr. Stane Pavlič, veleposlanik v sekretariatu za zunanje zadeve. na današnji seji upravnega odbora zveze, bi za pridelovanje sortnega semena pšenice in koruze izdali iz tega sklada 1.275 milijonov dinarjev, skoro tri četrtine sredstev sklada. Drugi del sredstev bi se uporabil za merinizacijo ovc, znanstvenoraziskovalno delo v kmetijstvu in za štipendije agronomov, ki se specializirajo na tem področju. Načrt za pridelavo semena pšenice in koruze v prihodnjem letu je zelo obsežen. Za njegovo izvedbo bodo dale znatna sredstva tudi republiške zbornice in druge kmetijske organizacije, zlasti državna kmetijska posestva in kmetijske zadruge. Na državnih posestvih in zadružnih ekonomijah bodo pridelovali sortno seme pšenice in drugega belega žita, da bi prihodnja štiri leta uporabljali kvalitetno seme na vsem žito-rodnem področju. Razen tega bodo prihodnje leto zgradili v Novem Sadu, Zagrebu in Kragujevcu tri moderna središča za selekcijo pšenice. Ta središča bodo preskrbovala tako vrsto pšenice, ki daje velik pridelek in je odporna proti snetljavosti in poleganju. Za opremo in organizacijo teh centrov bo izdanih 120 milijonov dinarjev. Upravni odbor zveze je danes tudi sklenil ustanoviti sekcijo, ki bo proučeval.* in raziskovala vse vrste semena kmetijskih posevkov zaradi povečanja proizvodnje in zboljšanja kakovosti pridelkov. dijskih postaj v strokovno združenje, kakor tudi dogovarjanje o posameznih skupnih programih Zakon določa, da upravljajo radijske postaje svet, upravni odbor in direktor. Svet je najvišji organ družbenega upravljanja in ga imenuje zvezni izvršni svet oz. republiški izvršni svet. Dve tretjini članov imenuje iz vrst javnih delavcev, tretjino pa iz vrst delovnega kolektiva. V upravnem odboru so samo člani kolektiva radijske postaje z direktorjem na čelu. Viri dohodkov radijskih postaj so plačila za uporabljanje radijskih sprejemnikov in drugi dohodki, ki so določeni po pravilih postaje, kako tudi dotacije državnega organa. »GALEB« V RDEČEM MORJU »Gale b«. 6. dce. (Tanjug). Ob 11. uri po krajevnem času Je ladja predsednika republike »Galeb« dvignila sidra v Port Saidu. kjer sc je ustavila za 24 ur. Eskadra plove sedaj po Sueškem prekopu in bo ponoči zaplula v Rdeče morje. Kratko bivanje v Port Saidu je bilo zelo prijetno tako zaradi zelo lepega, skoraj pomladanskega dne, kot zaradi prisrčnosti in prijateljske ustrežljivosti civilnih, vojaških in pristaniških oblasti. Na »Galebu« je vladalo slavnostno razpoloženje. Ko se Je ladja mudila v pristanišču, je na krovu plapolala velika zastava, ki jo dvignejo samo ob slovesnih priložnostih. Predsednikova eskadra je vzbudila pozornost vseh ladij, mnogi motorni čolni pa so se stiskali okrog predsednikove ladje, da bi ji na razne načine izročili pozdrave in želje za srečno pot. Guverner cone Sueškega prekopa Mohamed Riad je davi spet prišel na »Galeb«, da bi videl in pozdravil predsednika Tita. ki se jc odzval njegovemu povabilu in šel na kopno. A' tem enournem zasebnem obisku je predsednik Tito v sprem stvu guvernerja v avtomobilu napravil sprehod po Port Saidu in pristanišču Port Fuadu. Z njim so bili državni sekretar Svetislav Stefanovič, generalni major Milan Zeželj in jugoslovanski veleposlanik v Egiptu Marko Nikezič. Nekoliko pred odhodom iz Port Saida je napra\ll predsedniku Titu vljudnostni obisk na »Galebu« tudi glavni zastopnik družbe Sueškega prekopa Jean Raillard. Medtem ko se je »Galeb« polagoma pomikal proti vhodn v Sueški prekop, so ga pozdravljale sirene egiptovskih vlačil-• cv in potniških ladij. Mornarji z ladij in delavci na dokih in pomolih so mahali s kapami in rokami in glasno zklikall predsedniku Titu. Pridružile so se jim tudi posadke ladij drugih narodnosti. Topel sprejem, ki so ga izkazali predsedniku Titu prt prehodu skozi Port Said, je bil spontana manifestacija prijateljskih čustev, s katerimi vlada in narod Egipta pričakujete svojega visokega gosta, ko se bo vračal ix Etiopije. GENERALNI SKUPSCINI OZN llfabna delavnost odborov Delegati zahtevajo sprejem vseh 18 kandidatov — Resolucija o finančni pomoči Libiji — Ponovna volitev nestalnega člana Varnostnega svet NEW YORK, 8. dec. (AP). Na včerajšnji popoldanski seji posebnega političnega odbora, ki razpravlja o sprejemu novib članov v OZN, so delegati več držav zahtevali od Cangkajško-vega delegata, naj v Varnostnem svetu ne vloži veta proti sprejemu LR Mongolije v OZN, ker bi s tem onemogočil sprejem vseh 18 držav v to organizacijo. Turški zastopnik je podprl re-s ih učijo o sprejemu vseh 18 držav, Eden in Eisenhovrer Državnika bosta proučila sovjetsko politiko po ženevski konferenci — Prilagoditev angleške in ameriške politike glede perečih problemov London, 6. dec. (AFP.) Za razgovore, ki jih bo Imel predsednik britanske vlade Anthony Eden s predsednikom Eisenhotverjem konec meseca januarja, ni določen noben dnevni red. Poučeni pa menijo, da bosta proučila sovjetsko politko po ženevski konferenci ministrov za zunanje zadeve, zahodno politi ko do Srednjega vzhoda ter vprašanje razorožitve. ske. Franclja pred volitvami Doslej vloženih že 28 državnih list — Soc ialistična volilna taktika bo zelo pomembna — KP bi rada povezala liste s socialisti in radikali Pariz, 6. dec. (Tanjug.) Za splošne parlamentarne volitve v Franciji 2. januarja je bilo doslej vloženih 28 drž. list. Rok za vlaganje državnih kandidatnih list je končan, do 15. decembra pa bodo posamezne skupine in stranke lahko vložile naknadne liste, ki pa ne bodo smele biti med seboj povezane. Po francoskem volilnem zakonu se smejo vezati samo tako imenovane »državne skupine«, ki dobe pravico do tega naziva, če predlože kandidate v najmanj 30 francoskih okrožjih. Sklad za pospeševanje kmetijstva bo v prihodnjem letu imel na razpolago 1800 milijonov dinarjev Zakon o radiodifuznih postajah uveljavljen 2 str. I SLOVENSKI POBOCEVALEC / ST 284 - 7- decembra 1955 Nove naloge —nove metode ▼ delu komunistov, so poudarili na konferenci Zveze komunistov za občino L]ubljana-Center Ljubljana, 6. dec. Danes je bila v dvorani Doma sindikatov občinska konferenca ZKS za občino Ljubljana - Center, ki so ji razen 232 delegatov prisostvovali tudi Vida Tomšič, Janez Vipotnik, Tomo Brejc, Mitja Ribičič in Dušan Bole. Politično poročilo, ki ga je podal tov. Uroš Rupreht in razprava na konferenci, sta dala canovni poudarek vlogi in delu komunistov v organih družbenega upravljanja in pri konkretnem izvajanju nove gospodarske politike. V občini Ljubljana - Centei so se v zadnjih letih organi delavskega samoupravljanja v podjetjih precej utrdili in tudi razširili svojo dejavnost in gledanja na probleme ter potrebe izven svoje gospodarske organizacije. Se vedno pa lahko naletimo v nekaterih podjetjih na resne slabosti in negativne pojave v delavskih svetih, ki so največkrat subjektivnega značaja. To se dogaja predvsem tam. kjer zavestne sile, zlasti člani ZKS. odpovedo. Najznačilnejša je za komuniste v nekaterih podjetjih ozkost, iz česar potem navadno izhajajo vse negativne posledice slabega gospodarjenja. predvsem pa lokali-zem in partikularizem. Delavski sveti in komunisti se v takih podjetjih preveč spuščajo v drobne tehnokratske posle, pozabljajo pa na celotno vodenje gospodarske politike v podjetju. Nič ni čudnega, če vodi potem gospodarsko politiko direktor, računovodja ali kak strokovnjak. Naloga komunistov je. da se sami poglabljajo v tekoče go?podarsko-družbene probleme. spoznavajo ekonomske zakonitosti in da razširjajo politično in ekonomsko obzorje delavcev, zlasti članov' d olra vskega samoupravljanja, ker bi bilo le na ta način manj raznih špekulacij in ukrepov' v škodo skupnosti, čenrav navidezno koristnih za neko podjetje. To velja še posebej za kreditno in investicijsko politiko. Zelo nevarne so tudi težnje nekaterih članov’ ZK. ki hočejo v’ navidezni borbi za inter^so skuoncsti uresničevati svoje, popolnoma egoistične cilje, kar skušajo se- Nadomesiiio za celofan Split, 6. dec. Tovarna »Jugovi-nil« v Kastelu Sučurcu je pričela izdelovati nov izdelek izredne važnost za široko potrošnjo. Ta L? a e: ek ho nadomestil celofan, ki smo ga doslej uvažali v znatnih ko cinah. Izdeloval: ga bodo iz posebnega poliv-.nila in bo debel C. 23 do 0.04 mm. Posebno odporen bo proti vlagi im kislinam. Ivovi iizdeick tovarne »Jugovim!« bo posebno uporaben za arubalaz.o v- tel; st 1. ni ia živilski industriji. Tovarno »Jugovinil« namerava na da1! 'njo proizvodnjo tega izdelka odstoipiti drugim tovarnam, ki delajo iz polivinila razne izdelke za široko potrošnjo. veda pretihotapiti skozi delavske svete in ostale družbene organe. Po navadi so to vodilni ljudje v podjetjih in prav v tem je treba iskati najčešče vzrok slabega gospodarjenja v podjetju. V podjetju »Volnenka* je direktor v preteklem letu uspel pridobiti z visokimi nagradami večino komunistov in članov delavskega sveta, računal je namreč na njihovo »pomoč«. Kmalu nato pa je izsilil od delavskega sveta, da mu je za šest tednov dela v podjetju določil 48.000 din nagrade. Se značilnejši primer razsipavanja in slabega gospodarjenja je bil v kolodvorski restavraciji. Na konferenci so nekateri delegati poudarjali, da je treba povečati štednjo tudi v proračunskih ustanovah, čeprav je v proračunih 11 odstotkov sredstev blokiranih, se niso še v nobeni ustanovi pojavile kakšne denarne težave. Vse to dokazuje, da so proračuni preširoko postavljeni. Zelo škodljivi so tudi pojavi neracionalnega izkoriščanja proračunskih sredstev ob koncu leta. Vsekakor bo naloga komunistov v ustanovah, da bodo skrbeli za čim pravilnejše trošenje proračunskih sredstev. V svoji diskusiii je ing. Ivo Klemenčič med drugim poudaril, da so zavestni čini-telji premalo direktno vplivali na investicije. To je bilo opaziti pri sestavljanju programov investicij, izdelavi glavnih projektov itd. Prene-katera podjetja so imela slabo sestavljene investicijske programe (napihovanje rentabilnosti, prikazovanje nizkih prokucijskih stroškov, ne-kompletnost programov itd.), pri gradnjah so dopuščali razkošnost, premalo so kontrolirali racionalnost v trošenju denarnih sredstev in podobno. Res je, da so in hočejo graditi marsikateri gradbeniki in arhitekti velike luksuzne stavbe, toda velikokrat so našli v tem pogledu polno razumevanja tudi pri investitorju. Tovariš Fedor Kovačič je bil mnenja, naj bi se družbene dajatve podjetij ne odmerjale od cene nekega proizvoda, ampak od njegovih proizvodnih stroškov. Cim manjši bi bili torej proizvodni stroški, tem manjše bi bile dajatve. S tem bi bila podjetja vsekakor materialno stimulirana. Pavšalno plačevanje električne energije bo postopoma ukinjeno Medtem ko se je poraba električne energije v Sloveniji zvišala od 850.7 milijonov kilovatnih ur leta 1953 na 980.3 milijonov kilovatnih ur leta 1954, to je za 129.6 milijonov kilovatnih ur ali za nekaj nad 15 odstotkov, so se izgube v omrežju v istem času zvišale od 128,5 na 159.6, to je za 31.1 milijonov kilovatnih ur ali za blizu 25 odstotkov. Preučevanja so pokazala, da precejšen del teh izgub odpade na čezmerno porabo električne energije pavšali-stov. to je odjemalcev, ki nimajo montiranih števcev in zato plačujejo pavšalno vsoto za porabljeno električno energijo. Takšnih pavšalistov je v Sloveniji nad 85.000. Ker nad tolikšnim številom pavšalistov ni mogoče voditi kontrole in zato tud’ ni mogoče ugotoviti vseh zlorab, je ibilo nujno potrebno najti način pravilnega ugotavljanja porabe energije. Kako nujno je bilo to potrebno se vidi iz primerov, ko so posamezne vasi porabile tudi do 200 odstotkov več električne energije, kot so znašali računi po pavšalu. Ugotovili so primere, da so z elektriko greli vrtne grede, da so imeli montirane stružnice itd, in to vse nepri- Manj izvoznih podjetij Priporočila Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Iz razprave Vide Tomšičeve V razpravi na konferenci je sodelovala tudi organizacijska sekretarka CK ZK Slovenije tovarišica Vida Tomšič. Govorila je o delu in odgovornosti komunistov pri reševanju družbene. politične in ekonomske problematike. V zvezi z diskusijo nekaterih delegatov na konferenci je tovarišica Vida Tomšič sodila, da je sicer prav, da premotrimo napake komunistov v njihovem delu. da pa moramo hkrati videti tudi uspehe, kajti kar srno doslej velikega dosegli, ni storil nihče drug, kot naši državljani, pri čemer pa gre velik prispevek tudi na račun komunistov. Kritika ne sme rušiti naših uspehov in našega optimizma, kajti rušilno kritiko nam hoče polagati v usta sovražni. Gre pa za to. da s te-meljit:mi analizami ugotovimo, kie smo v naši dosedanji delavno?*; zagrešili napake, kje pa smo se morali ravnati po zakonih ohipktivne nujnosti. Tov. Vida Tomšič je v zvezi s tem omenila našo dosedanjo ekonomsko politiko in sedanjo prelomnico v tei politiki. Poudarila je. da je bila naša do-sedania ekonomska politika pravilna in nujna, da smo se lahko izvlekli iz zaostalosti. ■Rezultat te politike je. da smo nehali biti zaostala dože*a. in to ie vekkanski ni moč zanikati n° zamegliti. Ko ie tov. Vida uscieh. ki ga in z ničemer Tom=ič eo- vorila o de’avskem in družbenem upravljanju, le poudarila, da moramo pri vodenju ekonomske poi;t:k‘» urediti Pravilen odnoa med težniami družbenega upravljanja in med razoo-inžlvv! materialnuni sredstvi. RliSati 'e sodbe neka*erth Hudi. da vod* delaven ip družbeno upravlianje v f-kodijivo razb1-'anie naše družbe in da je tu vir lokalizma. Od tod izvirajo NAMESTO UVOZA — IZVOZ nevarne tcižnje po vrnitvi k centralizaciji in administrativnemu poseganju v družbenem življenju. Pri tem je tov. Vida Tomšič poudarila, da enotnosti naše družbe ne moremo graditi drugače, kakor z nadaljnjim razširjanjem samoupravljanja v okviru enotnih zakonov, ki jih moramo vsi dosledno spoštovati, predvsem pa z enotnimi prizadevanji subjektivnih sil, zlasti še komunistov. Komunisti so tako v gospodarstvu, kakor tudi na vseh drugih družbenih področjih dolžni delovati v duhu enotnih socialističnih idej, ki veljajo za vso Jugoslavijo. V naši socialistični državi mora vsakdo videti svoj interes v sklopu koristi skupnosti, ne pa v svojem egoizmu. Na teh načelih moramo razvijati naše samoupravljanje in ga polniti z idejami skupnosti. Tov. Vida Tomšič je pri tem omenila nekatere škodljive pojave v gospodarstvu, kakor na primer kriminal. Dejala je, da nam ta kriminal ne škoduje to-!iko samo glede materialne, kakor nam škoduje še bolj glede moralne plati. Naše osnovno socialistično načelo je odprava izkoriščanja človeka po človeku. Pri tem je treba imeti pred cčmi. da je tudi gospodarski kriminal izkoriščanje skupnosti, zato zasluži predvsem ostro moralno družbeno obsodbo. Ravno tako nam je nevarno tako imenovano legalno družbeno škodljivstvo. Le-to se kaže v tem, da v nekaterih podjetjih često uporabijo nekatera lastna sredstva za razkošno urejanje oarkov, upravnih poslopij itd. ne pa za gradnjo pr:or’tetnejših objektov, kot so na primer stanovanja in podobno. Takšno škodljivstvo se običajno skriva za sklepi organov delavskega upravljanja. Nekater* komunisti v podjetju sicer s takšnim ravnanjem niso zadovoljni, ne zna- Novi uspehi keramične industrije n—>— Proizvodi sanitarne keramike se pomikajo iz tunelske peči jo pa tega odločno preprečiti. Pri tern je tov. Vida ToraJič poudarila, da ni dovolj, da je komunist samo osebno pošten, ampak da se mora čutiti odgovornega tudi za dogajanje v njegovi okolici. Tega pa še ni opaziti v zadostni meri, kajti so komunisti, ki še vedno smatrajo, da je njihova osnovna naloga samo kritiziranje, odgovornostim pa se odmikajo. Vse tiste pripombe na napake in slabosti v našem družbenem življenju, ki iščejo krivdo zanje v dejstvu, da danes delovni ljudje v tolikem številu soodločajo, je treba odklanjati in razkrinkavati kot v bistvu birokratske. Slabost ni v širini družbenega upravljanja, ampak v premajhni aktivnosti zavestnih družbenih sil. Te sile naj budno razkrinkavajo vsa družbeno škodljiva dejanja in vsako osebno okoriščanje. Pri tem moramo seveda uporabljati vsa administrativna sredstva, predvsem n. pr. tudi dobro strokovno inšpekcijo — toda osnovno vprašanje v tem momentu je — ali bomo znali mobilizirati vse naše subjektivne sile. da bodo delovale v smeri socializma in vzgajale vsakega državljana na vsakem mestu v odgovornega socialističnega državljana. Tov. Vida Tomšič je govorila še o potrebi po ustanavljanju potrošniških svetov v trgovini, nato pa je povedala nekaj misli glede vzgoje mladine. Dejala je, da sedanji. mladi rod živi v drugačnih okoliščinah, kol je živela starejša generacija. Današnja mladina ni sama doživljala razmer predvojne kapitalistične Jugoslavije, v vojni pa so to bili še otroci. Danes je vprašanje, kako novo generacijo vzgajati. Prepuščati vse to le mladinski organizaciji, ni dovolj. ker mladinska organizacija ne more biti edini faktor vzgoje. Saj se mladina vzgaja i v družinah, šoli, v društvih, preko filma, časopisja, ulice itd., kar moramo upoštevati pri prizadevanjih za njeno vzgojo. Mladina često pogreša zdrave zabave, nima na razpolago primernih prostorov, dvoran, domov, kjer bi našla raznovrstno razvedrilo, zato ji večkrat ostane na razpolago predvsem le kino in gostilna. Nujno je treba torej razmišljati o tem, da bi ustvarili mladini tudi v tem pogledu čimveč materialnih pogojev za vzgojo in zabavo. Hkrati a tem pa smo dolžni nuditi našim družinam in predvsem zaposleni ženi-materi več družbene pomoči pri družinski vzgoji in z vzgojo družin vplivati na zdravo rast mladine. Zavrnitev pravil Strokovnega združenja pekov LRS Na nedavnem zasedanju Ljudske skupščine LRS je zbor proizvajalcev odklonil potrditev pravil Strokovnega združenja pgkov LRS. V svoji utemeljitvi je navedel, da je ustanovitev takega združenja nepotrebna, ker vse naloge združenja lahko opravlja obrtna zbornica po svojih sekcijah m K t primeru ustanovitve več takih združen,j postalo delo obrtne zbornice brez prave vsebine. Pred nekaj leta smo morali uvažati mnoge pro-zvode keramične industrije, za kar je bilo potrošenih mnogo dragocenih deviz. Danes pa je že drugače. Nekoliko manjših tovarn, mod katerima sta cud:: tovarna v L.t»:ah in pa velika tovarna »Jugokeranuka« v Za,Drešiču, vse t>o.Ij zadovoljujejo domače potrebe. Ko bosta začeli obratovati v celot- tudi tovarni v Mi aaenovcu in Arandiiciovcu, bodo vse naše potrebe tudi zadovoljene, nakar bomo lahko začeli izvažat' v večjem obsegu. V kratkem bo ■odela jEvažaci »Jugokcramika« Več držav Bližnjega in Srednjega vzhoda rud.; že čaka na naše keramične izdelke. Na to čakajo tu di v Holand1 'f in Beličin, Tu-Či' pa je že prejela prve ppitzku"' poral Ute. Porrku«na proizvod n ra ranita: oe keramike v ter/ami -JugoJcer? Bilka« je v oeicw n oda. Tovarn ■ačenja z redno serijsko proiz- vodnjo nekoliko vrst umivalnikov in s proizvodnjo WC školjk »Panama«. Te dni pa bodo začeli rudi s proizvodnjo WC školjk »Simplon« s .prolizvodnjo bidejev in pisoarjev. V polnem teku je tudi proizvodnja zidnih ploščic. Za proizvodnjo običajnih ploščic bodo začeli rudi s proizvodu jo standardnih ploščic 150x150x6 mm. Od novega leta dalje pa bodo poleg belih proizvajali tudi drugobarvne zidne ploščice. Prav tako bodo začeli izvažati že prve dni .prihodnjega leta. M. B. Sklepi centralnega odbora Lfudske tehnike Beograd. 6. dec. Na včerajšnji popoldanski seji je plenum ■etvtralmega odbora Ljudske 'ehnike sklenil glede izvenvoja-ške vzgoje, da se bo izdelal Jcupa j s komisijo za izv en vojaško vzgojo pri Zvezi bore ovnov program. POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV OBČIN V MARIBORSKEM OKRAJU Maribor, 8. dec. Dopoldne je bilo pod vodstvom predsednika okrajnega odbora v Mariboru Toneta Boleta posvetovanje vseh predsednikov občinskih ljudskih odborov v mariborskem okraju. Razpravljali so o pripravah za sestavo družbenega plana in o sestavi proračunov občin za prihodnje leto, o odnosih med upravami za gozdarstvo in občinskimi ljudskimi odbori, o delu gozdarskih komisij pri občinskih ljudskih odborih, o ustanavljanju skladov pri občinah in o nekaterih drugih pe-ečih gospodarskih problemih, lovorlli 60 tudi o odnosu pro-vetne, tržne in finančne ln-pekcije do občinskih ljudskih -.dJborov in ugotovili potrebo po povezanosti dela finančne in tržne inšpekcije ca manjša pod- jetja v trgovini, obrti in gostinstvu. Občinski ljudski odbori mariborskega okraja so posvetili premalo pozornosti izterjevanju davčnih obveznosti ter je zaradi tega še za okoli 63 milijonov din davkov neizterjanih. Predsedniki občinskih ljudskih odborov bodo pri svojem bodočem delu posvečali več skrbi zbol j Sevanju stikov s predsedniki posameznih svetov, s čimer ae bo delo svetov pri sprejemanju kakovostnih sklepov zboljšalo. Na posvetovanju so menili, naj pri gradnji vodnjakov, elektrifikaciji, popravilu cest in pri drugih malih asa-nacijah sodelujejo tudi zasebniki s finančnimi prispevki, materialom in prostovoljnim delom. K. M. Beograd, 6. dec. V Zvezni zunanje-trgovinski zbornici je bilo danes posvetovanje s predstavniki podjetij za izvoz živine o izboljšanju poslovanja zunanjetrgovinskih podjetij. Posebno pozornost so posvetili omejitvi števila podjetij za izvoz živine, specializaciji izvoznih podjetij in rajonizaciji delovanja podjetij za izvoz živine. Sedaj je v Jugoslaviji 32 podjetij za izvoz živine in okoli 20 tovarn in klavnic, ki se ba-vijo, oziroma ki smatrajo, da so sposobne baviti se z izvozom živine. V Srbiji je 16 takih podjetij, v Hrvatski 9, v Sloveniji in Makedoniji po 3 ter v Bosni in Hercegovini po eno podjetje. Postavlja se seveda vprašanja, ali so vsa ta podjetja zares sposobna opravljati svoj posel, oziroma ali ne bi bilo bolje, da se njihovo število zmanjša, hkrati pa izboljša organizacija izvoza živine in obenem prepreči kolebanje cen mesa zaradi izvoza. V živahni razpravi so prišli na posvetovanju do zaključka, da bi bilo potrebno število podjetij za izvoz živine zmanjšati tako, da bi bilo v bodoče največ 20 do 25 takih podjetij. Preveliko zmanjšanje števila takih podjetij pa ne bi bilo zaželeno. ker bi se lahko pojavila nevarnost, da velika podjetja pridejo do monopolnega položaja na trgu. Z druge strani pa so bili udeleženci posvetovanja mnenja, da bi bilo koristno, ako bi se manjša podjetja za živino združila v skupno močno podjetje in da bi podjetja za predelavo mesta organizirala svoje skupnosti, po katerih bi poslovala z inozemstvom Glede specializacije podjetij so na posvetovanju prišli do zaključka, da naj se podjetja, ki se bavijo z Izvozom, specializirajo za izvoz samo enega proizvoda. Pri nas so namreč sedaj dokaj pogosti primeri, da posamezna podjetja za izvoz trgujejo z vsemi mogočimi predmeti, medtem ko nikjer na svetu ni običaj, da bi na primer podjetje, ki trguje z živino, trgovalo tudi s sadjem. Takšen način poslovanja izvoznih podjetij je bil na posvetovanju ostro kritiziran. V razpravi je bilo poudarjeno, naj Najlepše ilustracije objavlja revija »TOVARIŠ« v bodoče izvozna podjetja izvažajo samo eno vrsto proizvodov. Predlagano je bilo tudi, naj se tista podjetja, ki se bavijo samo od časa do časa tudi z izvozom živine, izbrišejo iz spiska izvoznikov živine. Rajonizacija podjetij za izvoz živine je v tesni zvezi z napredkom živinoreje in kmetijstva. Jasno je, da razna podjetja, n. pr. iz Bosne, ki se samo od časa od časa pojavljajo v Vojvodini kot kupci živine, ne morejo biti zainteresirana na napredku živinoreje in kmetijstva v Vojvodini. Drugače pa je seveda z vojvodinskimi podjetji, ki so življenjsko zainteresirana na napredku živinoreje in kmetijstva v tej naši avtonomni pokrajini. Zato je bilo na posvetovanju sklenjeno, naj se izvede rajonizacija podjetij za Izvoz živine, to se pravi, da bi na primer slovenska podjetja za izvoz živine lahko kupovala živino samo v Sloveniji, vojvodinska samo v Vojvodini itd. O predlogih In sklepih današnjega posvetovanja v zunanjetrgovinski zbornici bo končno odločila — računajo, da bo to kmalu — zvezna uprava za zunanjo trgovino. M. P. javljeno. Mogoče bi pri ša strožji kontroli ugotovili četrtino zlorab, toda ostali bi z zlorabami nadaljevali. Električna energija pa je gospodarska dobrina, s katero je treba varčevati prav tako kot z ostalimi gospodarskimi dobrinam*. Samo z varčevanjem bo naše elektrogospodarstvo sposobno dajati električni tok po cenah, ki Jih porabniki lahko prenesejo. Da bi preprečili zlorabe in varčevah z električnim tokom, je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS že 19. septembra t. L objavil odlok, po katerem je za odjemalce — pavšaliste treba nabaviti števce. Za kategorijo »gospodinjstvo« so dolžni števce nabaviti hišni sveti ali organi hiše, ki ni v stanovanjski skupnosti, za ostale kategorije pa ostali odjemalci. Pavšalno plačevanje odjema je odsiej dovoljeno edino še za javno razsvetljavo. Novih instalacij sploh ni dovoljeno priključiti na omrežje, če niso opremljene s števci. Dobavitelj električnega toka bo montiral števce edino za odjemalce, ki so jim bile njihove lastne merilne naprave demontirane brez povračila odškodnine, ter za odjemalce, ki so jim bile merilne naprave demontirane po 1. januarju 1955. Odlok o obveznosti montiranja števcev so že začeli izvajati glede novih odjemalcev in onih pavšalistov, ki se preselijo po 19. septembru t. 1., za ostale pavšaliste pa bodo odlok izvajali postopoma. Državni sekretariat LRS je pooblaščen določiti roke, v katerih morajo biti števci montirani. Ti roki bodo v skladu s proizvodnimi možnostmi naših tovarn, ki izdelujejo števce. Pričakovati je, da bo Državni sekretariat te roke v kratkem objavil, tako da bo večina pavšalistov dobila števce že prihodnje leto, ostali pa v dveh naslednjih letih, tako da bo v treh letih pavšalni način plačevanja električne energije v Sloveniji likvidiran. Tudi v ostalih republikah se pripravljajo slični ukrepi za ukinitev pavšalnega plačevanja električnega toka. V. S. Odprta je rcssstava mozaikov iz Ravenne Ljubljana, 6. decembra Nocoj ob 18. uri je bila v Moderni galeriji otvoritev razstave kopij znamenitih ravennskih mozaikov, ki so se je udeležili številni ugledni kulturni in javn’ delavci ter z italijanske stran* prof. Bovini iz Ravenne. O vsebini in pomenu razstave, ki jo je organizirala Komisija za kulturne zveze z inozemstvom in ki predstavlja nekakšno zamenjavo za razstavo jugoslovanskih srednjeveških fresk ki je letos obiskala Italijo, je prisotnim spregovoril upravnik Narodne in moderno galerije dr. Karel Dobida. Ravennskl mozaiki, ki so nastali v razdobju od V. do VII. stoletja, se uvrščajo med najlepše likovne spomenike vseh časov. Zato je razstava, ki nam jih prikazuje in približuje v umetniško dovršenih kopijah, velik in dragocen kulturni dogodek. Se posebej pa velja poudariti njen pomen kot začetek načrtne kultur- ne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo na likovnem področju. Dr. Dobida je namreč za prihodnje leto napovedal veliko razstavo sodobnega italijanskega slikarstva, ki bo obiskala Ljubljano in druga Jugoslovanska kulturna središča. Za dr. Dobido je povzel besedo prof. Bovini, ki je izrazil zadovoljstvo, da lahko prisostvuje otvoritvi razstave, ki že štiri leta potuje po Evropi, tudi v Ljubljani, in poudaril upanje, da bodo naše medsebojne kulturne zveze v prihodnje čedalje bolj žive in plodne. Delovnemu kolektivu Moderne galerije se je posebej zahvalil za lepo ureditev razstave. Prof. Bovini bo imel jutri ob 18. uri v Modemi galeriji predavanje v ravennskih mozaikih, katero bo dopolnil s številnimi barvnimi diapozitivi. Na zanimivo predavanje opozarjamo vse ljubitelje likovne umetnosti!. Tržne razmere V pivih desetih mesecih letos so se dohodki prebivalstva povečali za 93 milijard dinarjev BEOGRAD, 6. dec. Letos so se v prvih desetih mesecih povečali dohodki prebivalstva za 93 milijard dinarjev ali za 20.3 odstotka v primerjavi z isto dobo lani. Plačni sklad se je povečal za 19.8 odstotka, največ zaradi povečanja števila za-poslenih pa tudi zaradi večjih zaslužkov. Dohodki kmetijskih gospodarstev so se povečali za 11.3 odstotka, kar je v glavnem posledica povečanja prometa z živino in mesnimi izdelki ter večjih predujmov za kontra-hiranje kmetijskih pridelkov, na račun katerih so izdali od januarja do oktobra letos 2418 milijonov dinarjev več, kakor pa v istem času lani. Tudi dohodki zasebnih obrtnikov so se povečali med tem časom, in sicer za 22.9 odstotka. Ako jih primerjamo s stanjem 1. 1993, so bili večji za 81.8 odstotka. Največ so zaslužili obrtniki pri investicijskih delih, adaptacijah in vzdrževanju zgradb. Čeprav še ni na razpolago vseh potrebnih podatkov, se vendar more reči, da se je tudi letos povečala produktivnost. Na to kaže predvsem dejstvo, da se Je od Januarja do septembra povečala industrijska proizvodnja bolj kakor število zaposlenih, in sicer za S odstotkov. Kupni skladi prebivalstva so se povečali z večjim izkoriščanjem potrošniških kreditov. Saldo dolga potrošniških kreditov je znašal ob koncu septembra 27.6 milijarde, medtem ko je bil lani v istem mesecu 19.7 milijarde. Skupen obseg kreditov je bil v septembru za 521 milijonov dinarjev večji kakor v avgustu. Za preteklih deset mesecev Je bilo značilno stalno odtekanje denarja iz prometa v nasprotju s položajem lani, ko je promet naraščal. V desetih mesecih letos se Je promet z gotovino zmanjšal za 2176 milijonov dinarjev: v oktobru je bil za 1146 manjši kakor v septembru. Denarni promet Je nazadoval največ zaradi povečanja blagovnega prometa, lcl je naraščal bolj, kakor pa so naraščali dofcodk* prebivalstva. To kašo, da Je bilo povpraševanje po blagu v pretekli dobi zelo živahno. S povečanjem denarnih dohodkov prebivalstva se je povečal tudi blagovni promet trgovine na drobno. V prvih desetih mesecih, letos Je bil za 25.1 odstotek večji kakor pa v isti dobi lani. Prav tako so se povečale cene na drobno, in sicer za približno 13 odstotkov. V septembru je bi] promet z živili v Specializiranih podjetjih za 13 odstotkov večji kakor v avgustu. Izmed industrijskih izdelkov se je najbolj povečal promet s pohištvom — za 24.6 odstotka, nadalje s tekstilom za 23 odstotkov in s kurivom za 13.7 odstotka. Skupen promet trgovine na drobno je bil za 23.3 odstotka večji v septembru kakor v istem mesecu lani. Od januarja do septembra se je promet trgovine na veliko povečal za 44.6 odstotkov. V tem času so ustanove, bolnišnice in uradi kupovale za 47 odstotkov več. V desetih mesecih letos so se povečale tudi cene industrijskih Izdelkov za 6 odstotkov. Največ so naraščale v začetku leta. Sredi leta so se podražili tobačni izdelki in nekatera živila, v oktobru pa so se cene v glavnem ustalile. Nekaterih proizvodov ni dovolj za trg, čeprav se je njihova proizvodnja povečala. Tako se na primer letos pričakuje rekordna proizvodnja premoga, približno 15 milijonov ton, vendar pa so bili potrebni ukrepi za bolj enakomerno razdeljevanje, ker so se zelo povečale potrebe Industrije, prometa In široke potrošnje. Trgovinska mreža je letos nabavila znatno večje količine premoga kakor lani, vendar pa se ne more reči. da so potrebe zadovoljene. K temu prispeva tudi zmanjšanje porabe drv zaradi visokih cen. Čeprav se J« proizvodnja tekstila povečala |n preskrba izboljšala trg vendarle ni bil dovolj preskrbljen s nekaterimi vrstami blaga, predvsem za zimske obleke. Razen tega kakovost tega blaga ni standardna, pa se čim dalje bolj vsiljuje potreba, da se pred- pišejo standardi zaradi zaščit« kakovosti tekstilnih izdelkov. V tekstilni industriji bo prav tako treba zagotoviti kredit za redno proizvodnjo sezonskih predmetov. Med ostalimi industrijami, ki delajo za potrebe široke potrošnje, se opaža čim dalje boljše oskrbovanje trga z izdelki črne metalurgije. Del teh izdelkov se tudi uvaža. Vendar pa na trgu ni dovolj pocinkane in črne pločevine, osi za vozove, nekaterih vrst žice in kmetijskega orodja. Opaženo je bilo, da trgovinska mreža, ki prodaja kovinsko blago, nima vedno dovolj kredita za nabavo blaga, potrebnega na trgu. Kar se tiče obutve, sta zadovoljiva ponudba in izbira izdelkov, razen otroške obutve, ki je kakovostno slabša in je ni dovolj raznih velikosti. Na trgu pa so čuti pomanjkanje obutve iz gume, čeprav bo industrija izdelala nad 21*0.000 parov več, kakor Jo bilo predvideno. Za kmetijske pridelke Je bila za to dobo značilna različna ponudba in zaradi tega tudi različno oskrbovanje trga v prvem in drugem polletju. Ob začetku leta nekaterih kmetijskih pridelkov ni bilo dovolj zaradi slabe letine lani. To m zakasnelo dozorevanje zaradi letošnjih slabih vremenskih razmer je vplivalo na povečanje cen, ki so obstale na visoki stopnji tudi po povečani ponudbi. K temu so pripomogle tudi pomanjkljivosti trgovinske mreže pri odkupu in prodaji na drobno. Ukrepi v zadnjem času za zboljšanje organizacije trgovine in prenos odkupa kmetijskih pridelkov na kmetijske zadruge so bili diktirani predvsem zaradi potrebe, da se cene stabilizirajo in zboljša preskrba mest. XWcčeyq£ec VlllOIIJOi SERGEJ VOSNJAJC (glavni In odgovorni urada«® VRAN CER DRENOVEC (notranja politika) tLEKSANDER JAVORNIK f gospodarstvo) *rSAN »švnko trmuinj« ooUtlkii ttlan gvoa (kultura) 'TANIT tTPAR ftport) E« oglase MftU KSMAfl ST. 284 — 7. DECEMBRA 1998 1 SLOVI K Ki 1 P0B0CEV1LEC / str. 3 »Mala hladna vcjna« Sovjetska državnika Hruščev in Bulganin bosta jutri odpotovala iz Burme v Indijo, kjer bosta dva dni v Nem Delhiju, nato pa bosta obiskala Kašmir. Štirinajstega decembra bosta odpotovala najprej v Afganistan, nato pa naprej domov. Na svoji poti sta imela oba predstavnika mnogo govorov in tiskovnih konferenc, in splošni vtis je, da je bilo njuno potovanje uspešno, le da je nekaterim komentatorjem to zelo všeč. drugi so ogorčeni, mnogo pa jih je, ki pozdravljajo nekatere strani rezultatov obiska, druge pa grajajo, ali pa vsaj opozarjajo, da so sila neprijetni. Neprijetno je namreč to, da •e je med obiskom obeh državnikov razvila prava mala hladna vojna, in sicer ne med sovjetskimi posti in njihovimi gostitelji, pač pa med so-’ jetskimi državniki in Zahodom. Zlasti govori Hruščeva, ki so b.'i sila direktni, so vzbudili 'nogo komentarjev, še več, celo uradnih protestov. Zahodni tisk je pod vel i-naslovi objavil novico, da je Hruščev v Rangunu iz-"il, da je znano, da imajo Br:tatici Burmance za navad-barbare. Lonclon je urad-• i protestiral, v Rangunu pa je uradni tolmač sovjetske gadje opravičil, aa ni toč- ■ > prevede1., in da Hruščev t ga sploh ni rekel. Dva dni kasneje se je isti ■ Imač še enkrat opravičil. V \;al je. da se je zmotil, ko ' prevedel besede Hruščeva, da r,i rekel, da se morajo ■ .'•odi boriti proti vojni, ki zi, r ■■ mk s&mo, da se mo-> -boriti proti vojni neti v 'rt ost ir. Vsekakor kaže, aa je tolmač ij kriv nenavadnega za-p’- ta. Zahodni novinarji, ki so ' gore prevode objavili kar se da senzacionalno — celo preveč —- sedaj poslušajo ob-■ generala Serova, šefa stne službe, da s n zlonamerni, in grožnje, da jim prepovedal potovanje s sovjetsko delegacijo. Se-eda pa je to samo voda na mlin tistim -zmed zahodnih novi nar jev, ki komaj čakajo bn s'vari. da bi se va-v, e zagrizli. Ko se je polegel ta prah, jr- zadnj; dan svojega obiska Hruščev še enkrat govoril, in s c-r v Rangunu. V tem go-vru je še podprl izjavo, ki ■ju je dal pred tednom dni. da so zahodne države začele dru-go svetovno vojno in povzroče Hitlerjev napad na So-v etsko zvezo. V svojem drugem govoru je še enkrat po-novil, da so zahodne države ■račune1^, da bo Hitler najprej napadel Sovjetsko zvezo, pa so se pri tem uštele, ker je na orej napadel njih. Na ta govor da s"daj Se ni h 'o reakcije, ni pa težko uga-r '\. ked šen bo odmev nanjo. ! Zlasti še, ker je bilo govore o nor'h poizkusih imperiali- j Stov, da bi izzvali, noro vojnos. Reakcija zahodnega. tiska v a potovanje sovjetskih državnikov, je bila, kot. že re- j čeno, zelo ostra. Bolj zanimivo . je. da se tudi v indijskem : tisku pojavljajo komentarji, j ki sicer v debelih rokavicah, na vendarle opozarjajo na ne- ; katere nepravilnosti. »Hindu-stan Times« omenja bes Zahoda, pa tudi napade na Za-hod, in z obžalovanjem ugotavlja, >-da se je razvila mala ! h1adna vojna, ki pač ni v skladu z misijo delegacije, z misijo, ki bi morala zbližati j narode sveta in ki je predvsem misija dobre volje ...« T?efo v onn. Davi so napravili v !u -no'-.n: obisk zahocinonemškemu 'Fniisrrsrvu za zunanje zadeve. pre:e! jih ie načelnik protokola lucnther Mohr. Obisk je traja! cfi ure. RIM, fi. dec. (Tanjug). Predsednik italijanske republike Gronchi je danes napravil uradni obisk Vatikanu. Tak obisk je v navadi, kndar je Jzvoljen nov predsednik firžave. VELESILE PRIZNALE AVSTRIJSKO NEVTRALNOST Pariz. 6. dec. (Tanjug) Štiri velesile so danes sporočile avstrijski vladi, da sprejemejo in priznavajo avstrijsko nevtralnost. Zastopnik francoskega ministrstva za zunanje zadeve je davi sprejel avstrijskega veleposlanika in mu izročil francosko noto, v kateri francoska vlada potrjuje prejem obvestila o sklepu avstrijske Italijanske reparacije Rim, 6. dec. (Taniug) Zastopniki! etiopske in italijanske vla-de so po triletnh pogajanjih sklenili dogovor o reparacijah, ki naj bi jih Itafeja izplačala Etiopiji. Italija bo dala Eriopi?. milijardo lir. Za ta denar bo Etiopija kupila v Italiji stroje, električne naprave in naprave za lahko industrijo. Zarota v Tokiu Tokio, 6. dec. (AFP) V Tokiu so odkrili zaroto »ultranacicnali-stov«, katerih namen je bil ubiti več japonskih voditeljev. Glavni zarotniki so verjetno mladinski čianij neke reakcionarne organizacije. Le-ti so imeli baje prejšnji mesec v Kiotu tajni sestanek in sklenili, da bodo z nasdjem kaznovali japonske voditelje, ker so »med pogajanji s Sovjetsko zvezo o japonskih ozemeljskih zahtevah pokazali šibkost«. Za in proti plebiscitu Kartum, 6. dec. (AFP) Sudanska vladajoča unionistična stranka je sinoči privalila na zahtevo opozicijskih strank, da bi sestavili vlado, v kateri b; bili zastopnik: vseh strank, vendar ,pa s pogojem, da sedanji sudanski parlament zahteva od britanske in egiptovske vlade odobritev, da sam odloči o prihodnosti Sudana, ne da bi bil izveden plebiscit. Opozicijske stranke so ta pogojni predlog zavrnile in pozvale unionistično stranko, naj skupaj z njimi najde podlago za sestavo nove koalicijske vlade. skupščine z dne 26. novembra glede ustavnega zakona o nevtralnosti. Zakon je postal veljaven 5. novembra. Tudi zastopniki britanskega, sovjetskega in ameriškega ministrstva za zunanje zadeve so izročili avstrijskim predstavnikom podobne note. Iz pooblaščenih britanskih virov poročajo, da gre za »priznanje« statusa quo, ne pa tudi za »poroštvo avstrijske nevtralnosti«, češ da avstrijska vlada niti ni prosila jamstva za novi mednarodni položaj Avstrije. Avstrija je prosila vse države, s katerimi ima diplomatske stike, da bi priznale njeno neodvisnost. mogoče izvajati. Prav ▼ tem smislu ni bil dosežen sporazum. Pripravljeni pa smo storiti vsak korak, ki bi mogel podpreti praktično sodelovanje prizadetih strani. O razgovorih med britanskim guvernerjem otoka Hardingom in grškim nadškofom Makari-osom je Macmillan povedal, da še niso rodili sadov, izrazil pa je upanje, da bodo razgovori v prihodnje napredovali. Minister Macmillan je omenil tudi zahteve Turčije glede Cipra. Po mnenju britanske vlade je predvsem potrebno doseči samoupravljanje otoka. Stališče opozicije do ciprskega vprašanja je razložil bivši laburistični minister za kolonije Griffiths, ki se je odločno zavzel za to, da prizna Britanija Ciprčanom pravico da samoodločbe, češ da brez tega sporazum ne bo mogoč. Griffiths je predlagal, da bi določili približen čas, kdaj bodo prebivalci Cipra mogli izkoristiti to svojo pravico. Na zahtevo poslancev je Griffiths predlagal rok petih let, če bi se na tej podlagi dal doseči sporazum. Grški n ac ion ali isti na Cipru so davi z bombo napadli električno centralo v Karvunasu, jugozahodno od Kikozii ;e in ifo nato zažgali. Poižair je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Karvunas zalaga z električno energijo vse planinsko •področje, v katerem so tudi rudniki azbesta. Kakiih 200 demonstrantov je korakalo po ulicah Nikozije, vzklikajoč prorilbritanska gesla. Ko so se za nekaj časa ustavili pred hišo, v kateri živi nadškof Makarios, so se mimo razšli. Policija in vojska sta btJi v pripravljenosti, pa se nista vmešali. Sedemnajstega oktobra letos se Je Mutesa D., K abaka lz Bugande, vrnil v domovino po Izgnanstvu v Angliji, ki Je trajalo skoraj dve leti. Ljudstvo ga Je navdušeno sprejelo in drugi dan po vrnitvi sta Kabaka in guverner Ugande, sir Andrevv Coben, podpisala nov pakt o Bugandi, s katerim Je Kabakova politična oblast prešla na voljene ministre. Na sliki: Te htanje srebrnih kovancev v Ka-bakovi teži po vrnitvi v domovi no med slovesnostjo v mošeji Ki buli v Kampali. Nadaljevanje procesa Obtoženci pripovedujejo o zločinih fašistov Trat, 6. dec. (Po tel.) V Vidmu se nadaljuje proces proti šestim partizanom, ki so obtoženi, da so 30. aprila 1945 izvršili smrtno obsodbo proti enajstim fašistom. Na zatožni klopi sedijo Bruno Travani, komandant brigade »Anthos« (pozneje namestnik komandanta divizije »Mario Mondotti«), Leobrando Manias, komisar brigade »Anthos«, ko- Govor Hruščeva v Rangunu še mnogo nerešenih vprašanj —Japonska ne sme postati žarišče nove vojne — SZ je voljna živeti v prijateljstvu z vsemi državami RANGUN, 6. dec. (AFP). V govoru, ki ga je imel davi v Rangunu, je prvi sekretar K P Sovjetske zveze Nikita Hruščev obravnaval vprašanja mednarodne politike in dejal: »V Evropi in drugih delih sveta je še mnogo nerešenih vprašanj, ki poslabšujejo razmerje med državami.« Ko je omenil, da je Sovjetska zveza zmanjšala svoje oborožene sile za 640.000 mož. je Hruščev dodal: »Bili smo in bomo ostali pristaši zmanjšanja oborožitve in prepovedi atomskega in vodikovega orožja. Ne moremo pa se razorožiti samo mi, medtem ko zahodne sile povečujejo svojo oborožitev. Neumno bi bilo od nas, če bi se znašli brez moči pred agresivnimi silami, če ne bi bili sposobni obrzdati brezumne poskuse imperialistov, da bi povzročili novo vojno.« Glede tihomorskega področja je Hruščev izjavil, da so na tem področju še mnogi nerešen) problemi, eden najvažnejših pa je japonsko vprašanje. Sovjet- GOSPODARSKI STIKI Ne da bi precenjevali uspehov, doseženih od navezave uradnih stikov med Jugoslavijo In Etiopijo do danes, poudarjajo jugoslovanski gospodarski krogi, da po pravici lahko optimistično gledamo na bodoči razvoj gospodarskih ocinošajev s to državo. Medsebojno zaupanje, temelječe na podobnosti bojev obeh držav v preteklosti, želja po miru. ki prežema narode Etiopije in Jugoslavije. in iskreno prijateljstvo med njimi, so močan temelj za plodovit razvoj gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Etiopijo. Prvi uradni gospodarski stiki med državama so bili navezani julija 1953. ko je jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Franca Leskoška obiskala Etiopijo. Pri tej priložnosti so proučili možnosti za utrditev gospodarskih zvez in sklenitev trgovinskega sporazuma. Mesec dni pozne:e. ko je etiopske gospodarska delegacija pod vodstvom tedanjega veleposlanika v ZDA Yilma Deresa prišla v Beograd, so podpisali prvi sporazum o trgovini in gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in etiopskim cesarstvom. Sporazum je določil poglavitna načela gospodarskih stikov med državama, vseboval pa je tudi indikativne sezname uvoza Ameriški presežki bombaža VVashington, 6. dec. (AFP). Kakor piše newyorški finančni časopis »Wallstreet Journal«, pripravlja ameriški minister za kmetijstvo Erza Benson prodajo velikih količini amer. presežkov bombaža tujini po znižanih cenah. Minister Benson pričakuje, da bo oddal nad milijon bal bombaža. Povedal je, da bodo bombaž ponudili tujim kupcem š* pred 1. januarjem. Presežka bombaža je 11 milijonov bal. Tako je postal bombaž namesto žita problem številka ena med presežki kmetijskih pridelkov. Po mnenju mnogih funkcionarjev ministrstva za kmetijstvo je nevarno, da bi se zaloge bombaža po letošnj’ žetvi povečale še za J milijone bal. ln Izvoza ter poseben seznam Izvoza investicijskih predmetov za kmetijstvo. Sporazum Je vzbudil živahnejše zanimanje poslovnih ljudi za blagovno zamenjavo, uspeh pa se je pokazal že prihodnje leto. Medtem ko je znašal jugoslovanski izvoz v Etiopijo leta 1953 47.520 dolarjev, se je v letu 195) zvišal na 750.000 dolarjev. Jugoslovanki izvoz je obsegal do tedaj predvsem končne industrijske izdelke za široko potrošnjo, kot so tekstilno blago, usnjena obutev, oprema, konservirani izdelki in druga živila. Dane pa so možnosti tudi za izvoz železnih izdelkov, električnih potrebščin in drugih predmetov kovinske industrije, ki so bili slabše zastopanL Glede Jugoslovanskega uvoza iz Etiopije je treba omeniti doslej poskusne nakupe manjših količin kave in govejih kož. V poštev b: prišlo tudj razno oljno semenje, ki ga Etiopija precej lzva2a. Izvajanje sporazuma se odraža tudi v tem. da je bilo leta 1954 u sta n ovij eno e t lopsk o-J u goslov a n-sko podjetje »Jugoetiopija Imoort-Erport« s sedežem v Adis Ababi, k: skrbi za razpečavanje Jugoslovanskega oz. etiopskega blaga na tržiščih obeh držav. Podjetje je lani odprlo zelo reprezentativno blagovno hišo v Adis Ababi. ki ima danes več prodajaln v glavnem mestu Etiopije ter podružnic v Dilmi in Asmari. v Dire Dawi, Dembidolu in Destju pa ima sporazum s tamkajšnjimi trgovci o komisijski prodaji blaga. Konec lanskega leta Je bilo na pobudo »Jugodrva« lz Beograda ustanovljeno podjetje ra izkoriščanje gozdov, predelovanje in prodajo lesa »Jugodrvo Co. Ltd. v Adis Ababi. V predelu Gutega-teraki leži 232 km od Adis Aba-be. je podjetje zgradilo moderno žago in začelo s proizvodnjo. V podjetju dela razen nekaj desetin jugoslovanskih strokovnjakov tudi več sto Etiopcev. od katerih se mnog* uče samostojnega dela pri strojih. V razvoju medsebojnih zvez je bila posebna pozornost posvečena tehnični pomoči. Po potrebi in želji etiorvske vlade so bili Iz Jugoslavije poslani tudi visoko kvalificirani strokovnlaki. Tako smo na primer dali strokovnjelke za tovarno cementa v Dire T>awi, upravnika za kmetijske farme v Adis Ababi. svetnika za organizacijo in poslovanle treti bolnišnic itd Posebno važno Je tudi delo petih jugoslovanskih zdravnikov v bolnišnici Sv. Pavla, cesarjevi ustanovi v Adis Ababi. kjer se brezplačno zdravijo siromašni boiniki. (Jugoprea) ska zveza se trudi, da bi pospešila rešitev tega vprašanja, ker razume težave, s katerimi se bori japonski narod. Hkrati pa razume bojazen držav, ki so sosede Japonske in so bile žrtve japonskega militarizma v drugi svetovni vojni. Zato se zavzema za tako rešitev, ki bi onemogočila oživljenje japonskega napadalnega imperializma in preprečila, da bi se Japonska spremenila v žarišče nove svetovne vojne. Poudarjajoč miroljubnost SZ, je Hruščev 'zvalil odgovornost za sedanjo napetost na zahodne sile. Dejal je, da so se nekateri britanski krogi pritoževali zaradi njegovih in Bulga-ninovih izjav. »Posebno besni so na enega izmed mojih govorov, v katerem sem dejal, da so se bili nekateri krogi združili s Hitlerjem, da bi izzvali vojno proti Sovjetski zvezi,« je dejal Hruščev in nadaljeval: »Če bi bili vodilni krogi Velike Britanije in Francije tedaj želeli zadržati Hitlerja in preprečiti vojno, bi se bili uprli zasedbi Avstrije po Hitlerju in ne bi privolili v sramotni monakovski sporazum.« Ko je dejal, da je Hitler v nasprotju z domnevo vodilnih predvojnih krogov Velike Britanije. Francije in ZDA najprej napadel te države in ne Sovjetsko zvezo, kakor so one računale, je Hruščev dejal: »Ce gledamo s tega stališča, mar ni mogoče opaziti določeno podobnost s predvojnim obdobjem, ko smo priče .vseh korakov, ki jih delajo sedaj v Zahodni Nemčiji? Mar sedaj ne uporabljajo istih sredstev, da bi Zahodno Nemčijo pahnili na pot vojne in v nove pustolovščine?« Hruščev je poudaril, da je Zahodna Nemčija kot članica organizacije severnoatlantskega pakta, založena z orožjem in da se »mnogim voditeljem zahodnih držav niti ne zdi potrebno skrivati, da pripravljajo vojsko Zahodne Nemčije proti Sovjetski zvezi«. »Vsa naša dejanja dokazujejo, je nadaljeval Hruščev, da ne želimo prepira z zahodnimi državami. Smo za pravo prijateljstvo z Veliko Britanijo, Francijo in ZDA in vsemi drugimi državami. Želimo mir in dejavno sodelovanje med vsemi državami. Očividno pa so še ljudje, ki jim niso prav zelo všeč prijateljske zveze, ki jih navezujemo z Indijo, Burmo in drugimi državami.« New Delbi, 6. dec. (Tanjug). Po sedemdnevnem obisku v Burmi se bosta predsednik sovjetske vlade Bulganin in generalni sekretar CK KP Sovjetske zveze Hruščev jutri vrnila v Indijo. Obisk Kašmira in dvodnevno bivanje v Delhiju bo drugi del njunega potovanja v Indiji, ki bo verjetno zaključeno 14. decembra s skupno deklaracijo o razširitvi gospodarskega sodelovanja in utrjevanju prijateljskih zvez. m^ndant čete Aldo Zuccato, Stanko Badalič, komandant brigade »Nanni«, Bruno Pagotta, načelnik štaba in Ardito Forna-sin, komandant divizije »Mario Modotti. Po obrazložitvi obtožnice je predsednik sodišča govoril v kakšnih okoliščinah je prišlo do justificiranja enajstih fašistov. Tridesetega aprila leta 1945 je bil Pordenone, kjer je bila ju-stifikacija izvršena, v rokah partizanskih oddelkov med tem ko so bile v najbližji okolici hude bitke med partizani in Nemci. Tistega dne je prišla skupina partizanov v pordenon-ske zapore ter na osnovi pismenega naloga izbrala med številnimi zaprtimi fašisti nekaj najhujših krvnikov. Nekaj so jih izpustili, dva sta zbežala, 11 pa so jih justificirali. Za tem je sledilo zasliševanje obtoženih partizanov. Prvi je govoril Bruno Travani, poznan pod imenom komandant Zambo, ki je opisal mnoga grozodejstva, ki so jih samo v tistih dneh izvršili fašisti. Omenil je, kako so fašisti aretirali neko mater in ji zagrozili, da jo bodo ustre-lli, če se njen sin ne prijavi. Ko se je sin javil, da bi rešil mater, so ustrelili oba. Povedal je tudi. kako so ubili komandanta Mosca, katerega so fašisti povabili na razgovor, pa so ga iz zasede ubili. K truplu so nato pripeljali njegovo ženo, ki je bila noseča, jo nato zaprli in mučili, da je žena splavila. Zateči se je morala v bolnišnico, kjer so ji z težavo rešili življenje. Komandant Zambo je opisal tudi borbo 28. aprila 1945, ko je prišlo do spopada med fašisti in partizani pri Azzanu. Takrat je padlo 6 partizanov, 6 pa jih je ostalo ranjenih na bojišču. Fašisti so trupla padlih borcev najprej onečastili nato so jih pa z oklopnimi vozili odpeljali do mosta pri Corvi, kjer so jih zmetali v reko. Obtoženi partizani so na procesu tudi povedali, da so fašisti kradli in ropali po vaseh okoli Pordenona, požigali in pobijali nedolžno prebivalstvo. Zato je bilo na nekem sestanku komandantov brigad sklenjeno, da bodo vsakega pripadnika zloglasnih »črnih brigad« na mestu usmrtili, če ne bodo zapustili t* formacije. Pordenone je bil takrat izredno važna strateška točka, ker so se morali Nemci umikati skozi to mesto. Naloga partizanov pa je bila, da ta umik preprečijo. Partizanske edinice so vkorakale v Pordenone 30. aprila zjutraj. Ponoči jih je še obstreljevala nemška posadka s topovi In drugim orožjem. Okoli Pordenone so pa bile razmeščene edinice divizije »Goring«, 90. oklopne divizije in 26. pehotne divizije. Ves dan so bili spopadi med Nemci in partizani. Tridesetega aprila popoldne pa je bil komandant divizije obveščen, da se bliža mestu nemška motorizirana kolona. Ker je pretila nevarnost, da Nemci ponovno zasedejo mesto in osvobodijo fašiste, ki bi se potem maščevali nad prebivalstvom, je komandant divizije ukazat Z?ni-bu naj usmrti najhujše fašiste, istočasno pa je ukazal kolono napasti. Tako je bilo na samem procesu razjasnjeno, da so bili fašisti justificirani za časa borbe, zato, da bi zaščitili prebivalstvo pred novimi grozodejstvi. Končno so govorili tudi sorodniki justificiranih fašistov od katerih so nekateri prišli iz Južne Italije in ki so vedeli povedati samo, da ne vedo ničesar drugega kot to, da je bil njihov oče ali brat pripadnik »črnih brigad«. Menijo se, da bo proces trajal okoli 14 dni. Zaslišali bodo okoli 118 prič, od teh jih bo 76 pričalo za obtožene partizane. S. L. Stavka v tržaških ladjedelnicah Trst, 6. dec. V sredo bodo stavkali delavci v vseh obratih Združenih Jadranskih ladjedelnic v Trstu z zahtevo po izplačilu doklade za menzo. Doslej je napovedala stavko samo Delavska zveza, medtem ko se Delavska zbornica še ni izrekla. V Tržiču pa so v taimkaijšnjih obratih CRDA napovedali stavko vse tri sindikalne organizadje. V Tržiču zahtevajo razen tega tudi zaposlitev vseh suspendiranih delavcev in enake mezde kakor jih prejemajo delavci ZJL v Trstu. 5. L. Gospodarstvo Francije v luči poročila mednarodne organizacije 0EEC Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) je v svojem letošnjem poročilu posvetila večje poglavje gospodarstvu Francije. OEEC izdaja svoja poročila pred koncem vsakega leta po podatkih, ki so bili zbrani iz vseh včlanjenih držav med prvim polletjem. Letošnje poročilo OEEC ugotavlja, da je gospodarstvo Francije znatno napredovalo od začetka lanskega leta. 2e lani se je proizvodnja povečala v primerjavi z letom 1953 za 5°/o, po svoji vrednosti pa od 14.042 na 14.786 milijard francoskih frankov. V prvem letošnjem polletju je industrijska proizvodnja presegla že za 10°/o industrijsko proizvodnjo v prvem polletju 1954 ter za 5% industrijsko proizvodnjo v drugem lanskem polletju. Močno je napredovala tudi graditev stanovanjskih hiš. Leta 1953 je bilo zgrajenih 116.000 stanovanjskih enot, lani se je to število zvišalo na 162.000, letos pa pričakujejo, da bo zgrajenih že okoli 230.000 stanovanjskih enot. kar je sicer velik napredek, čeprav še ne ustreza v zadostni meri potrebam v državi. Kmetijski pridelki so se v enem letu povečali za približno 5%. Uvoz iz v OEEC včlanjenih držav je znašal že meseca septembra 77.3°/o vsega francoskega uvoza, ker se Je zmanjšal uvoz iz ZDA in drugih čezmorskih držav. Franooski izvoz pa je v zadnjih mesecih močno nazadoval zaradi previsokih cen francoskih industrijskih izdelkov. Previsoke cene so vzele Franciji možnost tekmovanja na raznih tržiščih. Ker so se v zadnjem času v Franciji zvišale plače in mezde, se nesorazmerje med cenami francoske in tuje proizvodnje še ne občuti v večji meri, kajti mnogo, prej za izvoz namenjenega blaga se proda na domačih trgih. Ves francoski uvoz se je meseca oktobra v primerjavi s prejšnjim mesecem sicer povečal od 4.78 na 4.84 milijona ton, po vrednosti pa se je znižal od 125.2 na 124.4 milijarde francoskih frankov. Po vrednosti se je znižal samo uvoz iz pravega inozemstva, medtem ko se uvoz iz francoskih čezmorskih dežel po količini in tudi po vrednosti skoraj ni spremenil. Ves francoski izvoz pa se je zvišal od 4.6 na 4.9 milijona ton ter je bil meseca oktobra vre- den 139.3 milijarde francoskih frankov, medtem ko je znašala njegova vrednost meseca septembra 135.3 milijarde frankov. Od tega je prišlo na izvoz v inozemske države 94.3, na izvoz v francoske čezmorske dežele pa 45 milijard francoskih frankov. Razdeljen po vrstah blaga je bil v primerjavi z mesecem septembrom ta izvoz naslednji: železo in jeklo 20.1 (17.6), kovine 14.6 (14.5), kemikalije 8.6 (6.5), tekstilni izdelki 7.5 (5.9), razni stroji pa 6.8 (5.8) milijarde francoskih frankov. V prvih mesecih tega leta se je ves francoski uvoz zvišal v primerjavi z lanskim letom od 43.6 na 47.3 milijona ton, po vrednosti pa od 1264.9 na 1334 milijard frankov. Od tega je prišlo na uvoz iz inozemstva 1.006.8 milijarde frankov. Tudi izvoz v inozemske države in v francoske čezmorske dežele se je nekoliko zvišal, aktivni saldo pa je bil dosežen samo s francoskimi čezmorskimi deželami. Poročilo OEEC naglaša, da bo morala Francija čimprej znižati cene vse svoje proizvodnje ter skrbeti za povečanje svojega izvoza, ker kupna moč francoskega prebivalstva ne bo mogla nadomeščati vsega, kar država izgublja zaradi skrčenja svojega izvoza. Napovedane so sicer nove regulacije plač in mezd in če bi se na ta način kupna moč prebivalstva spet zvišala, še to ne bo v skladu z neprestanim zvišanjem cen raznih industrijskih izdelkov. Zvišanje cen industrijskih izdelkov in tudi kmetijskih pridelkov predstavlja največjo težavo francoskega gospodarstva. Nezadostne so tudi investicije. Največ investicij je bilo letos v prvem polletju za gradbena in prometna podjetja. medtem ko so bile investicije za podjetja težke industrije nezadostne. V enem letu so se investicije za industrijska podjetja zvišale samo za 3°/o. Po načrtu francoske vlade naj bi se letos industrijska proizvodnja povečala za 6%, ker pa se je v prvem polletju povečala že za 10%, se da pričakovati, da bosta načrt in pričakovanj« vlade glede povečane industrijske proizvodnje v tem letu presežena. Kar se tiče kmetijskih pridelkov, pričakuje vlada, da se bodo povečali za 4 do 5% in, kakor kaže, bo to tudi doseženo. Po pričakovanju vlade se bo v naslednjih treh letih vsa proizvodnja povečala najmanj za 5% na leto. Po mnenju organizacije OEEC pa s« bodo ta pričakovanja izpotaila samo v primeru, če se bodo povečale zasebne investicije v industriji. -tg. Kaj Je z modernimi Hinjskiml opremami? Al! naj ostane pri starem? Olajčafi fp nam naporno go- id njsko delo! Zaposlene ?c-ne ub:.iatl še s pretirano naporni delom v gospod:njstvu! To >s! ikrat ponavljamo, vendar :ino govorjenje o tem ne sado-u j e. Danažnjl fns je v življenje ■ -gospodinje že globoko po-i. Z racionalnim delom in z rabo vseh tehničnih pripo-; kov je res mogoče doseči, , se vsako delo opravi s kar njšim trud -n v kar naj-su. Vseh gospodinjstev moderne tehni-našim ženam zaradi objek-nih pogojev še ne moremo : liti. Vendar upajmo, da nam 1 > finančne možnosti dovolje-vedno več in mm bo tako isegljivo to, kar nam industri-1 v vse večji meri lahko daje. finančne možnosti oločajo hitrost na-odnos ljudi do ao-tev je vedno zeio -ad: z nekakim ne-če ra se potrošni- pa ki c k n in rr: t prmruna je kaj 10 vos*. —■ a — pro- ;> Ir!ko. Nic ne ih kuhinjskih .a v od a za ris-jstva. Propa- 3 je vzbudita na.; m gospo-preme vidijo rafijah ter na 'Vinah pa jih ta i’ :a leta je imel ek gospodinj- stva dokončane načrte z^t novo kuhinjsko opremo. V »Tovarni pohi#t%-a Maribor« so izdelali prototip in v avgustu, ob priliki Mariborskega tedna, se je ta že predstavil javnosti. Bilo je veliko zanimanje zanj. Vse koristne pripombe so upoštevali :n ko so opravo še preizkusili v preizkuševalnici Zavoda za napredek gospodinjstva ob prisotnosti zunanjih sodelavcev, se je sestala širša komisija, ki je k prototipu izrekla spremi-njevalne predloge. Pri spremembah so predvsem upoštevali vprašanje praktičnosti uporabe ter vprašanje ugodnosti in cenenosti izdelave. Izpopolnjeni prototip se je spet pojavil letos junija na Mednarodni razstavi predel ive lesa v Ljubljani. Predstavnik tovarne je to pot sprejel naročila za 99 srednje velikih kuhinjskih kompletov st ilpne hiše v M v boru. Da-pa spet ni šlo. V trgovski mreži pravijo: »Kaj bi se zalagali s temi izdelki, ko pa ljudje po njih ne vprašujejo?« Indu--tr.ia spe* ne riskira in ima po-miveke, če bo trgovina izdelke odkupila. Kaj porečemo k temu? To, da je nelogično, da bi potrošniki spraševali po izdelkih, ki jih n trgovinah sploh še ni bilo mogoče dobiti, po izdelkih, ki ih večina potrošnikov sploh na pozna. Če bi potrošniki imeli mož-kje videti nove opreme, •m na razstavah), potem bi zanje zan mali, spoznali njihove prednosti ter se zlahka i ločili za nakup. Vedeti mora-i, da ~e starim, zaključenim kuhinjskim garnituram že pov-- .d po svetu odklenkalo in to prav zaradi njihove nepraktično?*;. Več ali manj okorna kredenca, ki je včasih niti ni kam postaviti, zaboj za kurjavo, mi- V, wfcr* "V* i. r ■ "■ ; IV g fr. £ a £. -ItI '4 J JLm LAZ le-i v nič ikin e m poro p 1 e. lefon- ra.i do nosJta iko po_ Slučaj 1e ter sam po- nudi!, da mi bo Izdela! moško • . , ko. Ker ga poznam, sem že vnaprej r ičunal, da me bo za £tir:najst dni potegnil, glej šmenta, uštel sem se to pot. Obleka .ie bila v septembra meseca. Oktobra jo hodil pomerjat, za kar bil najmanj desetkrat na-:en, ; om< r I pa sem jo le dvakrat. Ob neki priliki bi moral . • do • • i ei priti c stru, ker pa sem računal, da mož najbrž še ne bo gotov, sem s: to pot raie prihranil. Zvečer a sva se srečala na i • . Vpra- pri- p 'ivjena za rprobo*, nakar mi je moško odgovor 1, da me je pr; < i koval ze popoldne. Dogovo-se, tovo prid« n na; “ inji dan. Vesel, da bo že er. at konec mo/, ih romanj in : dne iruge- ga dne odšel h krojaču. Ze ob •• emu sem zaslutil, da me je mož zopet opetnajstil. In res. pr:šel sem zaman. Tako sem ho-se jezil in prigovarjal mojstru. da naj bo vendar pošten in mi pove res.i co. Zadnj teden oktobra bi moral obleko dvigniti kljub temu pa obleke še dn-nes n mam. Tudi gotova obleka le b 'a še potrebna nekaterih . :. • ta- ko, kot je b lo domenjeno. Z ne- ob- ’;o naslednji dan ^ bit: zopet nazaj. Pa zopet se le zavleklo. iv sem i •• lekajkrat poslal o-trok h krojaču ln čakam še vedno. za n to. Ne cer ml n do tega. da bi hodil po so- at pa bom r. Čelo zob za zob. Jaz. sem čakal nanj ■ ■ aj ra naj še oz name. In pouk'7 Vsakdo naj za svoje d< 'o odgovarja tako. kot r: b t: v navad* med ljudmi. Vsak človek — pa tudi mojster ali Irug --- mora ti v sebi potrebno moro ponosi in časti. ■ - ig {j. eubil vse ter zasluži poleg pre_ z ra kvečjemu še le naše pomilovanje. K. za s stoli in že smo navadno pri kraju 7 naštevanjem pohištvenih kosov tradicionalne kuhinjske opreme. Velika prednost sodobne kuhinjske opreme pa je v tem, da le-ta ne predstavlja zaključene toge celote. Sestavi jena • je i i večjega števila posameznih elementov, ki jih je mogoče serijsko proizvajati in j h pri uporabi med sabo poljubno kombinirati. Docela po prostem preudarku — odvisno od višine kuhinjskega prostora — se bomo odločili pri 220 cm visokem elementu še za 40 cm visoki nastavek take ali pa malo drugačne izdelave, spet po svoji volji. Lahko se bomo odločili za krajšo ali za daljšo OS cm visoko podstavno omaro, kii jo bomo uporabljali za shranjevanje orodja in posode, njen vrhnji del pa bomo spet z nastavkom po izbiri lahko uredili kot delovno mizo, kot pomivalno ko-r:'o, kot podstavno ploščo za električni ali plinski kuhalnik hodi od štedilnika okrog mize h kredenci in nazaj, kot pri stari kuhinjski opremi odpadejo. Vsestranska praktičnost 'n uporabnost torej! Marsikatera gospodinja se j« že za sodobno opremo navdušila. Morda so revije pripomogle k temu. morda prospekti 1n fotografije, na podlagi katerih (!; so pr: »Slovenijales« zbiraii naročila in na podlagi katerih bodo ta mesec izdelali 484 komadov sestavnih delov. Do prave serijske proizvodnje je torej še daleč. Žalostno je le, da izdelke propagirajo le s fotografijami in da nima nobena trgovina niti toliko poguma, da bi finansirala vsaj vzorčne izdelke. Tudi tovarne niso pripravljene nič finansirati; izgovarjajo se na majhna obratna sredstva. Ali tu res ni finančne rešitve? Ali s sredstvi, ki jih imajo tovarne res ni mogoče nič napraviti. „ ...—~ - ■ : v "s ■■ - • - t-.; - •• -• . • . ss i wsmm 1 ii c KOLTC H N 1 R1ZULED1 D I F/ F tth- iTltLi k | ' i| I1 ;x'c' % x. Ljubljana, 6. dec. Ob zelo velikem zanimanju Ljubljančanov je bila nocoj v Operi pro predstava dvodnev negu gostovanja klasičnega g.eaun-šča Ljudske republike Kitajske. Kot povsod, kjer so doslej umetniki gostovali, so bdi tudi v Ljubljani navdušeno sprejeti. Umetniški ansambel je pravzaprav sestavljen iz dveh gledališč: pekinškega klasičnega gledališča in pa ljudskega gledališča iz Lia-onina. Ko sem prišel na dogovorjeni sestanek z gosp. Chao-Fengom, umetniškim direktorjem skupine, me je zelo prijazno sprejel, a ker angleščino bolj slabo obvlada, je bila za prijaznega tolmača gospodična Chu-Jung. Razgovor je kljub prevajanju tekel živo, ker je gospod Feng moja vprašanja povečini razumel in ni skoparil s pojasnili, tako da je tri četrt ure v kavarni Union kar hitro minilo. Menim, da bo bralce zanimalo izvedeti najprej nekaj o ansamblu samem. Ljudsko gledališče iz Liaonina je gledališče, ki uprizarja predvsem narodne pesmi in plese, medtem ko pekinško klasično gledališče uprizarja izključno klasična dela iz kitajske gledališke zakladnice. Ker ima vsaka pokrajina na Kitajskem svoje stalno gledališče, sta tudi ti dve stalni gledališči v svojih pokrajinah. Medtem ko med sezono uprizarjajo predstave le v svojih matičnih gledaliških hišah, poleti tudi potujejo po državi. Na svojem evropskem gostovanju uprizarja ansambel spored, sestavljen iz odlomkov ljudskih pesmi, plesov in iger. Stalna gledališča tudi na Kitajskem večkrat uprizarjajo v celovečernih sporedih take programe, medtem ko je drugi tip pred- stav podoben našim dramskim predstavam in celovečerni prp-gram napolnjuje eno samo delo. Ko sem omenil, da sem ie v Švici imel priložnost videli njihovo predstavo, sta moje izraze občudovanja sprejela s pravo kitajsko mirnostjo. Na vprašanje, kako dolgo pripravljajo tako uprizoritev, ker se vidi, da je prati vsak gib do potankosl i preši udirun, sem zvedel, da navadno pripravljajo tako uprizoritev kakih šest mesecev. Seveda mora igralec že obvladati osnove kitajske igre, ki se precej razlikuje od tega, kar zahtevamo od igralca pri nas. Tako se začne kandidat za igralca v klasičnem gledališču šolati že s sedmim letom, njegovo šola-njo pa traja deset let. V teh desetih letih se uči predvsem štirih osnovnih spretnosti: igre, akrobatskega baleta, petja in recitacije. Veliko pozornost polagajo tudi na splošno izobrazbo, tako da lahko ir te šole neposredno preidejo v gimnazijo, če bi se pokazali med študijem za igralski poklic nesposobne. V zadnjih letih študija naštudirajo tudi nekaj svojih bodočih vlog. belo v tej šoli, ki je podpirana od države, je precej težko in naporno, ter dobivajo gojenci celo posebno hrano. Ko igralec dokonča to šolo, mu je spretnost, ki si jo je tu pridobil, v veliko pomoč in mu zelo skrajša dobo študija nove vloge. Ker obsega repertoar klasičnega gledališča približno 300 iger, morajo igralci poleg igranja tudi neprestano študirati nove vloge, ko jih pa naštudirajo, igrajo v njih tudi po več stokrat. Poleg klasičnega gledališča pa poznajo na Kitajskem tudi moderno gledališče, ki uprizarja celo evropska dela. Tako so uprizarjali že Shakrspcara, Moliera, Gogolja, Ostrovskega. Te, kot jih oni imenujejo, a-hodne drame«, uprizarjajo tudi popolnoma v - lahorln' m stilu«, vendar pa med širok mi ljudskimi množicami niso preveč popularne. Ljudstvo ze!l namreč na odru videt’ svoje lastne probleme in vsakdanje življenje. Zato se je na Kitajskem ra~vila tud sodobna dramatiku, ki ustvarja dela evropskem vzorcu, ki pa obrat) a ''a jo d Edei dobtižh dramatikov je Tsh •-Ju. ki v svoji drami »Jasno nebo« obravnava živi j r: ie kitajskih intelektualcev po revoluciji. 1 ama boju« o vojni proti Japon3&cif4.v.wSra To bi bila ena modernih kuhinjskih oprem in tako dal.ie. Komtrnaeija za- visi od naše zahtevnosti in seveda od finančnih zmožnosti. Moderni manjši komplet bi do-bdli že za 29.000 dinarjev, večjega za 56.000 dinarjev*. Kombinacija bo odvisna tudi od števila družinskih članov ter od razpoložljivega kuhinjskega pro-s*ora. Če imamo, rermo. opravka z razkosanimi stenskimi ploskvami, potem bomo opremo, ki sicer lahko predstavlja en sam pohištveni kos. delili na več delov ali pa morda napravili kotno kombinacijo. Glavna prednost sodobne kuhinjske opreme pa je v tem. da omogoči gospodmj: kar najla- godnejše delo. Od prve priprave do konca je mogoče pripraviti jed na enem mestu, sede? na vrtljivem stolčku, ob delovni mizi in ob štedilniku (ki je tudi iahko različen, vse od plinskega pa do kombiniranega štedilnika na elektriko in premog). Pri tem je možna kar najmanjša uporaba energije gospodinje, saj je višino polic mogoče regulirati na v:.š'no, ki nam pri delu ustreza. Vsi oni nešteti spre- Koliko časa naj gospodinje še čakajo na srečanje z napredkom? Ali naj gospodinje vedno delajo tako kot njihove babice ter naj mirne duše ostanejo pri starem? frJe Ameriški izvoz tobaka. — Kot piše francoski časopis »L’Eco-nomie« so ZDA izvozile v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 209.8 milijonov liber tobaka, kar predstavlja 15 odstotno povečanje v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Omejevanje lova na kite po mednarodnem sporazumu. — Število kitov, ki bi jih mogli v sezoni 1955/56 vloviti na področju Antarktike, je bilo zmanjšano od 15.500 na 15.000. Obstoja predlog, naj bi se to število zmanjšalo v prihodnji sezoni na 14.500. Pakistanski izvoz Jute. — V razdobju dveh tednov pred 3. oktobrom je bilo iz vzhodnega Pakistana izvoženih nad 360.000 bal surove jute. in sicer je bilo okoli 167.000 bal napotenih v šterlinško področje, 23.340 bal pa v Evropo. Pred dner! je bil redni letni občni zbor Prosvetnega društva v Radovljici. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidna izredno pestra in živahna de-j javnost v minulem letu. To ve-j Ija predvsem za dramski odsek j in za pevski zbor, ki se je oo i daljši krizi spet postavil »na I noge«. Manj uspešno pa je delovala godbena sekcija, ki n! zmogla svojega letnega programa zaradi objektivnih vzrokov. Dejavnost dramskega odseka v pretekli sezoni 1954-55 je bila najplodovitejša v obdobju po osvoboditvi. Uprizorjenih je bilo 7 odrskih del (3 drame, 2 mladinski igri, 1 komedija m 1 spevoigra s skupno 23 predstavami, od tega 16 na domačem odru in 7 zunaj na podeželju). Poleg tega je bila na tem odru uprizorjena še mladinska igra »Rdeča kapica«, ki so jo podali radovljiški gimnazijci v režiji prof. Ivana Vodopivca, in mladinska igra »Pod novoletno jelko«, ki jo je gledalo okoli 500 ljudi. Vse navedene igre si je ogledalo skupno 5676 ljudi, in sicer 4380 na domačem odru in 1293 na gostovanjih. Čeprav se je obisk predstav z ozirom na leto 1953-54 podvojil, še vedno ni bil zadovoljiv. Zadovoljiv je bil le pri mladinskih igrah in pri >Ha-sanaginici«, medtem ko je bil pri ostalih igrah skromen. Pevski odsek je samostojno nastopil s koncertom trikrat, in sicer v Radovljici, na Lancovem in v Mošnjah. Splošno-Izobraževalna skupina je organizirala 2 jezikovna tečaja in 9 predavanj. Godbeni odsek je sodeloval z mladinskim orkestrom pri novoletni jelki in pr! dveh predstavah: »Pastirček Peter« in »Ponos za ponos«, kjer so sodelovali tudi odrasli člani. Društvo je organiziralo Prešernovo proslavo v sodelovanju z našimi književniki in razna gostovanja sosednih Svobod oziroma prosvetnih društev ter koncert koroških pevcev iz Radii in Kotmare vasi. M. Sušnik ZGODOVINSKI ČASOPIS. Glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo. Ljubljana, 1954, št. 1—4. PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE. Mesečnik za poljudno zdravstvo. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1955, 5t. 9-10. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. N. V. Gogolj: Ženitev. Ljubljana, 1955-56, št. 4. vodnje, saj izdelajo letno le kakih 25 filmov in tako gledališki igralci in režiserji mnogokrat sodelujeio tudi filmih. Sicer pa precej filmov uvažajo. Razen iz v :rh vzhodnih držav, uvažajo predvsem iz Anglije, Italije in. Francije. Ker je odstotek nepismenih zelo velik, morajo vse filme sinhronizirati. Po revoluciji se tako 1 kinematografih kot v gle liščih občinstvo zelo spremenilo. Sedaj ji? tečno delovni lina m. »In kaj bi lahko povedali o vaši turneji po T--r. »Veseli smo bilk da srn o lahko prišli, še vor bei pa nas je navdušil lrr> ;j ? t sprejem, bili smo snreieti kot bratje. Zelo smo ■■■ smo imeli priložnost, seznaniti se z razvojem juooslovan-skdr narodov.« Na koncu me je še zanimalo. kam pojdejo Jugoslavije. Povedali so da ho njihova celotna turneja trajala eno leto in da so že cb:-skali Francijo. Švico, Holci sko. Belgijo. (“V’’-'-Anglijo. Iz Jugoslavije vn pojdejo ponovno v Vri : io - ?■ -co ter Avstrijo in Nev ' o. Jutri dopoldne ob 11. uri bo uredništvo »Slov. por V prostorih ured itva ? - - dilo tiskovno konferenco s k -tajskimi urrietn:ki. Tv o se lahko poslovili s orisrč rvv: »Na sr ne!« Mariin Žnideršič Koncert orkestra Slo venske fil Dirigent Bogo Leskovic, solisti Jelka Suhadolnik -Zalokarjeva, Nada Vidmarjeva, Vilma Euk. včeva, .V.za Karlovčeva, Gašper Germcia, Zdravko Kovač Zakoraka zvo/a med zn k on m-*na. k* »:a oba kmeta, je bila privnofno-čno razvezana pn iz-3' ni kri\Jj mo/a, ki je nepo-bolJS!.;i\ pijanec ;n surove? in ki R‘alno ogrro/a varnost f>*ne in petero mladoletnih sinov. Zato so fc;Ii vsi otroei dodeljeni materi. Ob razvezi ;ta bila oba zakonca ».'»lastnika vsak do polovice kene-tije. Zena je bila že preri poroko last n ca do polovice po svojem očetu. i>h sklenitvi zakona 29. is pa je žena vzela mo/a na »oposest in jo sklenila z njim /e-c 'no in dedno pogodbo, po kateri sla s: zagotovila viza.jem no ded- k on »m pa sta izdražila dmuo nerazdelno polovico, ki je bila last fcenine matere. Tako sta bila ob razvezi lastnika vsak do polovice celotne kmetije. 7>na trdi, da sta dobila zakonca denar za izdra/e-no materino polovico tako. da sta ©■dprodila neka! travnikov, sama pa da je prispevala 5e gotovino. Mo/ da je princ**;**! k hiši le nekaj malega gotovine, kar Je bilo uporabljeno za plačilo dediščine tenlni sesiri. Zena i** »ožila ra zv oz. a n epa moža pri okrožnem sod 'čn in predlagala sodbo 1. da se ženitna ln fledna pogodba v celoti razveljavi. 2. da preneha zakonita dedna pravica moža do ženine zapusči-fc*>. 3. da se skupno premoženje bivših zakoncev' tako razdruži. da pripade moževa nerazdelna polovica kmetije brez vsake denarne odmeno /eni. 4. da se po možu v 7.akon prinesena icnovina In nje-tzorv med zakonom ustvarjen doprinos na delu pobota s škodo, jo je povzročil pri skupnem gospodarstvu tako. da mož nima ri^esar več terjati iz. skupne imn-vinc. V tožbi ?e trdi že-a, da je io fi>rb gospodarstvo in 12 SOBNE PRAKSE Zamotana poiiena pravda sploh za ohranitev skupne Imovi-ne izključno na njenih ramah. Mož ni skrbel z«i kmetijo ne za družino in je le prva leta v zakonu delal na posestvu, med drugo vojno pa se je popolnocna vdal pijači. Prodal je živino, sadje in poljske pridelke, izkupiček jc zapil, pa tudi doma pridelano pijačo je sam popil. Okrožno sodišče jp po opravljeni obravnavi le deloma ugodilo tožbeneenu zahtevku in priznalo /eni samo polovico toženčeve polovice kmetije, torej še eno — tretjo — četrtino celotne kmetl-J°. V ostalem *>a Je zavrnilo tož-be-ni zahtevek ln sicer glede zadnje četrtine nepremičnine zato, ker Je to skupno premoženje, katerega pridobitev je plod tudj to-ženčevega dela. Vas ostali zahtevek pa je bil zavrnjen zaradi nesklepčnosti. ker ni z«adOsti določen niti poboti j iv tožencev doprinos s povzročeno škodo zaradi pijančevanja in zapravljivosti. Mož se ni pritožil, pač žena. v kolikor je Izgubila pravdo na prvi »toa Je bij zavrnjen tožb eni zahtevek glede vrni tv o četrtine kmetije, pa Je prvo $o<1L>9 razveljavil« ln vroU« za- devo okrožnemu sodišču v novo obravnavo in razsojo rekoč: Tožnlca je zahtevala raz\’eljav-Hcnje zenitne in dedne pogodbe iz leta 1936 in tudi ukinitev medsebojne dedne pravice. Kar se tiče razveljavljenja ženitne in dedne pogodbe, pritožba opravičeno uveljavlja osnovanost tožbenega zahtevka, ker Je spričo razveze zakona iz toženčeve krivde toz-nlca opravičena to zahtevati v smislu 2. odst. 65. člena zakona o zakonski zvezi ln 2. odst. 14. člena republiškega zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci. Ker je prvo sodlšfe to tudi ugotovilo, ni pa o tem odločilo v sodbine«n izreku, je bilo treba Izpodbijano sodbo v gornjem smislu spremeniti. Ni pa slediti nadaljnji zahtevi pritožbe, da bi bilo treba izreči tudi ukinitev vzajemne dedne pravice, ker Je to 'P^rio ob sebi umevna posledica razveljavljenja ženitne in dedne pogodbe in razveje zakona. Zato le odveč vsaka zadevna sodna odločba. Tudi se tožnlca utemeljeno pritožuje. kolikor Je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na priznanje izključne lastnine na neoremični-ni ln priznalo tožencu solastnino do ene četrtine. Za skupno v zakonu pridobljeno premoženje Šteje sodba tedraženo polovico posestva. Toda proti tej ugotovitvi fro pomifrl&ki. Po 10, Clejru iake- na o zakonski zvez! Je Ste tl za skupno premoženje samo tisto premoženje, ki ga pridobita zakonca z delom med zakonom. Da bi tukaj šlo za tako prefinoženje, se ne da reči že zato, ker Je bila polovica posestva kupljena na dražbi. Razen tega so pomisleki zoper pravilnost ugotovitve prvega sodišča, da Je za izdraženo polovico posestva toženec prispeval z delom in z najetjem posojila do polovice, kar Izvaja sodišče iz okoliščine, da Je nastopal kot 7dražitelj. da sta »skupaj spravila« najvisji pon ud ek s skupnim delom in trudom, z odprodajo treh parcel in z najetimi posojili, pri čemer Šteje tožencu v dobro njegovo delo na tožničinem posestvu češ, da ga Je ohranjal in pomnoževal. Toda samo te okoliščine še ne- zadoščajo za ugotovitev, da je bil tožencev doprinos polovičen in da mu zato pripada četrtina posestva, ker se ravna doprinos enega ali drugega zakonca po njegovem dejanskem prispevku h kupnini. Tega pa sodišče ni ugotavljalo ln Je v tem oziru postopek na prvi stopnji pomamkljiv. Ce je tožnica za izdraženo posestvo pricg»evala 1.690 din v gotovini, z izkupičkom za tri odprodane parcele v znesku 19.800 din, z Izkupičkom za dve kravi In s posojilom v znesku 6.099 tUn9 toženec pa samo • po- sojilom 3.ono din, kakor to ona zatrjuje, potem se utegne pokazati, da Je bilo v pretežni meri posestvo kupljeno iz njenega premoženja. da Je torej njena last kot njeno podobno premoženje in utegne ostati tožencu le povračilni zahtevek glede 3.ooo din vloženega denarja. Pri tem se ho seveda treba bavlti tudi z ugovorom tnženca češ. da je on prispeval h nakupu 30.000 din. Ako bi se ugotovilo, da Je ta polovica posestva skupno z delncn pridobljeno premoženje zakoncev, bo treba upoštevati, a!! ni morda to-ženčev doprinos izčrpan z zatrjevano, na posestvu povzročeno škodo, ker se po 3. odstavku 6. člena republiškega zakona o premoženjskih rezrnerjlh med zakonci računa vsakemu zakoncu v njegov delež vse, kar dolguje v skupno premoženje. N! pa pritrditi pritožbi, v kolikor pobija prvostopno sodbo, kolikor Je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti. Čeravno se tožnica sklicuje na delitev skupnega premoženja po 10. čl. zakona o zakonski zvezi, pa vendarle gre po dejanskih navedbah v resnici z«i ugotovitveni zahtevek, po katerem zahteva lastnino na vsem po tožencu v zakon prinesenem premoženju ln na v zakonu skupno pridobljenih nepremičninah in pritiklinah. V tem oziru je pritrditi stališču Izpodbijane sodbe, da Je ta tožbeni zahtevek, ki ne navaja določno zahtevanih stvari, v resnici nesklepčen. Za takšen zahtevek tildi v odločbi 10. člena navedenega zakona ni nobene podlage. O razveljavljenem delu prvotne sodbe sedaj okrožno eodišče na novo obravnav*, C, O. V »Simfoniji« angleškega skladatelja Lenora Eerkeleya smo spoznali odlično moderno delo. ki ga odlikuje izvirna, malce novo-romantlčna melodika, koncizna, novoklasicistična oblisa in prav tak stavek ter mojstrska instru-mentacija. Prvi stavek Ima močne kontraste ter svojevrstno an-dante codo, najlepši Je drugi, al-legretto stavek v ritmu menueta z bukolično melodiko. Široko razpredene melodije »Lenta« in humoristično igračkanje zadnjega stavka tvorijo čvrsto zgradbo druge polovice dela. Dogo Leskovic je brezhibno poustvaril komplicirano skladbo, ki Je za orke- Csliski komorni zbor pred slavnostnim koncertom IVIoški komorni pevski zbor Iz Celja pod vodstvom prof. Egona Kuneja uspešno deluje že polnih šest let. Doslej je imel že kar 245 samostojnih nastopov In koncertov v mestu ter na podeželju. 23 članski pevski zbor je v svoj delovni program vnesel tudi stalne obeske delovnih kolektivov v podjetjih ln ustano\rah. Pri vsem tem pa ni pozabil niti na bolnike v bolnišnicah ter zdraviliščih. I.ani Je zbor gostoval onstran meje v Trstu ter na Koroškem. Povsod je bil zbor prisrčno sprejet, kritiki pa so mu Izrekli vrsto laskavih ocen. S svojimi kvalitetnimi nastopi si je zbor priboril sloves ne samo najboljšega pevskega zbora v Celju, marveč se uvršča tudi med najboljše amaterske zbore pri nas sploh. To kvaliteto bo zbor prav gotovo potrdil tudi na bližnjem gostovanju v Zagrebu ter še v nekaterih drugih mestih naših bratskih republik. V sredo 7. t. tn. ob 26. bo imel komorni zbor v velik! dvorani Narodnega doma slavnostni nastop. Za ta koncert Je zbor na Študiral povsem nov program, ki ga bo ponovil v sobotno 16. t. m. Za nastop vlada v Celju veliko zanimanje, >1. B. ster polna kočljivih mest. V*d stavki so bili lepo muziciranj in na gosto posejani soli v v* eh skupinah so pokazali soliste v najboljši luči. Pianistka Jelka Zalokarjeva Izpopolnjuje z vztrajnim štu 'ijem svoj reperto ir in svoj f Je tako njena interpretacija IVI en-delssohnovega »Koncerta* za klavir in orkester v d-molu imel i mnogo lepih momentov. V prvem stavku ie bila po izrazu *n tonu zelo lepa Izpeljava. kantilena drugega stavka in izvrstno zaigrana variacija sta prežgali raven zadnjega stavka, kateremu le teko v klavirju kakor v sicer dobro spremljajočem orkestru manjkala briljantu ost In ... orl ster je bil najboljši v prvem s*:.v-kti, medtem ko ie drugemu stavku manjkala romantična izrazitost tematične izdelave. Pri Izvedbi Ttaehove kantr»t« »Mngnlficat« Je bila glavni or11!-ka izvrstno naštudiran zbor Slovenske filharmonije, ki je od!;č-no zapel vse pol«takatirane moliz-me. zvokovno pa pokazal ves svoj sijaj !n svežino, ki ga odlikujeta. Zaradi mestoma premočnega orkestra Je žal večkrat v tonu nre-koračil lepotno mejo, kai bi se pri diskretn e išem ra vn.a Tilu dirigent«'! z orkestrom gotovo r»e zgodilo. Dogo Leskovic io etilno dobro zagrabil celotno skladbo, v metodični interpretnc» »i na ie premalo izenačil posamezne skupine, ki so zato vsaka r»o svoje tolmačile Bachovo tematiko. Zelo le motil tudi slogovno zgrešeni klavir v vlogi continua, holiši hi bil tudi n.a j skromnejši harmonij, če ze nimamo orgel, ki smo iih prl t**m delu zelo pogrešali. N.ajslab-š j d el Izvedbe so p.i bil i soli stl, ki so bili vsi po vrst* Izredno površno pripravljeni, tako da so samo 7 naporno pnniočio diregenta zadeli notalno vsebino teh krasnih skladb Zato ni *reha. da omenjam stilno neenotnost, napačno dihanje In druge interpretativne napake. Res škoda za tako delo, ki bi ga is*i solisti lahko brezhibno izvedli. Zbor je s pregnantno zapeto fugo, kjer Je motil netočen orkester, in z zaključnim zborom spet povzdignil vtis te mogočne skladbe, Dr. Danilo Švar* ST. 284 — T. DECEMBRA 1933 f SLOVENSKI POROČEVALEC / sir. 5 Ruška občina se lepo razvija Lolili so se najbolj perečih zadev in se omejili predvsem na lastna sredstva in možnosti Od blizu Občina F.uše je ena največjih v mariborskem okraju. Obc.nski jjud.ski odlboir šteje 40 članov, izmed katerih je 19 delavcev, 13 kmetov, 5 nameščencev, 2 obrtnika in 1 zastopnik svobodnih poli : cev. Upoštevajoč sedanje razmere so v obč ni ustanovili 8 svetov. V svetih in komisijah sodelu-e poleg obč inskih Ijud-sklh odbornikov še 43 državljanov in zastopnikov množičnih organizacij. Kra evni uradi poslujejo na vseh »edežih prejšnjlrh ob d n. Ruška občina je že od začetka osvojila pravilno naČeio, da naj T>ri upravljanju sodelujejo vsi prebivalci. Sveti in komisije so krepko prbeilij za delo ter podrobno analizirali položaj na svojem področju "n tako pripravili ustrezne pred!o-e. o katerih razprav-njo na zborih volivcev in na .nnož.ičn h sestankih. Pri tem tesno sodeluicjo vse množične organizacije, tako da so spre'eti sklepi za res demokratičen odraz volje večine. Na 4 sejah občinskega 1 udskega odbora in 31 sejah svetov in komisij so doslej obrav-■ .vab vse najbolj pereče zadeve, zbral; gradivo in prouč l.i možnosti rešitve, upoštevajoč 'ledvscm svoja lastna j udje so pokazali veK mevanle za potrebe občine, saj so pripravi-eni člmveč prispevati z astmm delom, vprežno živ,no in •udi z gradivom. K temu so veliko pripomogli krajevni odbori, ki so zasnovali tudi vrsto del, ki jih kodo izvršil? z lastnimi sredstvi. T'redi vsem gre za elektrifikacijo, popravilo krajevnih cest. ureditev vodovodov. pri Duhu pa so -se odločili za graditev Kulturnega . orna. Zemljišče je brezplačno odstotni posestnik Bukovec, nekaj malega bo prispevala občina, vse d ugo pa bodo o,pravil{ sami. V pm tem sredstva, ko razu- načrtu imajo razširitev vodovoda na Bezeno, Bistrico ter dailie na Laznico in Pekre, ureditev kanalizacije. elektrifikacijo Recenjaka in dela Rdečega brega, zgraditev moderne pekarne, zgraditev športnega bazena v Lovrencu, regulacijo hudournikov na Bezeni in ruškega potoka, ir/ravnavo ceste na kolodvor ter nadaljevanje elektrifikacije Lobnce in Smolnika vse do Ruške koče. Če bo dovolj sredstev, nameravajo zgraditi tudi cesto Ožbalt — Gradišče ter ure-diri centralno kurjavo v šoli v Selnici. Razširili bodo tud« vodovod pri Lovrencu ter podaljšali vodovod iz Selnice do Fale do Doma onemoglih v Viltužu. Kakor povsod, je tudi v rušiti občini zelo pereče pomanjkanje stanovanj. Zaradi tega se je lotila občina zidave 12 stanovanjske hiše. Tovarna dušika pa ie rudi leto? zgradba tri nove stanovanjske bloke. Da b< v bodoče načrtno gradili, so že izdelali okvirni re-gulacivski načrt. Računaio. da bodo prihodn’e leto zbrali v ta namen znatnejša sredstva. Veliko pozornost posvečajo šolstvu. Nujno hi bilo .potrebno novo šolsko poslopje, ker so sedanji razpoložl ji vi prostori že močno pretesni. Poleg osnovne šole imajo nižjo gimnazrio, glasbeno šolo, vrtec in kemolaboirantsko šolo. Predvsem primanjkuje telovadnic, saj tudi Partizan nima noben 'h telovadnih prostorov. Na r.iž.ji gimnaziji v Lovrencu so letos dogradili eno nadstropje in tako za prvo silo rešili pomanjkanje šolsk h prostorov. Povsem pravilen je skl e,o, da se bodo lotili načrtnega izboljšanja šolstva, ko bodo zbrali za to potrebna siredsrva. Šolski odbori vneto razpravljajo o vseh perečih zadevah .in jih re- šujejo v tesnem sodelovanju z občinskim ljudskim odborom. Njihova skrb se zrcal j tudi v pripravah za ustanovitev šolske kuhinje, še bolj pa v tem, da prevažajo orro-ke iz oddaljenih naselij s tovarniškim avtobusom v šolo in nazaj. To je brez dvoma edinstven primer pri nas. Po analiz? stanja v posameznih podjetjih so poskrbeli tudi za analizo kmetijstva v občni. Skib.no iiz,delana proučitev kaže, kaj bo treba najprej storiti, da se donos kmetijstva poveča in hkrati s tem zaporov? tudi boljša preskrba delavstva. Kar je treba šteri ruški občini v dobro, je tudi to, da se pri njej ni razbohotil birokratski upravni a-parat. Nasprotno: sedanja občina ima skupno s krajevnimi uradi manj osebja, kot so ga imele prejšnje občine. Novo osebje bodo nastavili v skladu s potrebami in razvojem. Med prvimi bodo prihodnje leto namestili kmetijskega strokovnjaka, medtem ko imajo veterinarja in sodnika za prekrške skupno z nekaterimi sosednjimi občinami. Nujno bi potrebovali pravnega referenta. Sedaj jim pomaga v pravn.h zadevah Tovarna dušika. ro. Pomurski poštar]! so se združili V nedeljo dopoldne Je bil združitveni občn. zbor sindikalne podružnice okrajnih pošt iz Ljutomera m Murske Sobote. Na občnem zboru so izvolili skupni 9-č!anski izvršni odbor. Tajnik sind kalne podružnice okrajne pošte Murska Sobota Jože Pod-lesek Je v svojem poročilu ana-. liziral notranjepolitični m zunanjepolitični položaj naše države, delo sindikalne podružnice na najrazličnejž h področjih družbenega udejstvovanja in nakazal bodoče naloge. Dejal Je, da bi bilo treba v zimskih mesecih Izvesti za poštne uslužbence seminarje za študij pošlno-telegraf-sko-telefonskih predpisov. Na teh seminarjih naj bi poštne uslužbence seznanili tudi z raznimi gospodarskimi uredbami. zakon; m drugimi za- Gbčinski praznik v Litiji Ali je to p Zavedajoč se hude stanovanjske stiske v Mariboru sem storili vse, kar je bilo v moji moči, da bi prišel brez nepotrebnega nadlegovanja oblasti do stanovanja. Sem delavec v Delavski pekarni v Mariboru in imam petčlansko družino. Stanujem v raz.padajoči bajti v Zrkovcih pri Mariboru, ki je v ram povedati še to, da sem »srečen« iastnik lasrne hišice, ki sem si jo kupil že pred dvema letoma v Studencih, lzvirkii št. 12. Hišica, v katero sem vložil vse svoje prihranke in najel še nekaj dolga, ima tri sobe in dve kuhinji. V dveh sobah in kuhSnji se stiskata dve družini z malimi otroci, v Vsem so lahko za zgled Dejavnost prosvetnih delavcev v- Žužemberku Nedavno so se prvič v letoš-diii šolskem letu sestali pro-etni delavci, člani društva uei-jev in profesorjev v Zužem-rku. Iz poročija predsednice Lavričeve je bilo razvidno, da so mladi suhokranjs-ki prosvetni lelavci tudi v lanskem šolskem Premalo razumevanja! Iz Spodnje Idrije in njene bližnje okolice je delavstvo v {j avnem zaposleno pn rudni-kv v Idriji, le odstotek teh je zaposlenih tudi pri drugih podlih. Poleg tega študira v rijd 45 dijakov, ki so v glav-em otroci rudarjev. Ker je lobus, ki prihaja iz Bovca, oraj sleherni dan natrpan, -e zaradi tega često pripeti, da so dijaki primorani hoditi peš skoraj 4 km oddaljeno Idrijo, kamor pridejo pogosto mokri m premraženi Lahko si potem predstavljamo razpoloženje teh, ko morajo v šoli po 6 ur vztrajati v mokri obleki. Zaradi tega so začeli v Sp. Idriji resno misliti, kako bi - zagotovili reden prevoz do Idrije. Preke turističnega društva so upravo rudnika živega srebra, ki ima dva avtobusa, zaprosili, naj bi se le-li porabit i za prevoz delavcev in dijakov. Za prevoz se je že doslej prijavilo 183 delavcev, uslužbencev in dijakov. Čudimo pa se, zakaj se na upravi rudnika na vse načine i:go-varjajo, da delavci ne dopuščajo, da bi dali prevozna sredstva, za te prevoze, čeprav se je prijavilo doslej že 9i rudarjev in čeprav so slednji pripravljeni sami kriti del stroškov, morebitni primanjkljaj bi krili iz proračunskih sredstev kar je prav tai»o že zagotovljeno. Mnenja smo. da bi od te ugodnosti, ki bi jo morali nuditi delavcem, imel rua nik največ koristi, saj bi delavci prihajali na delo sveži in spo-č’fi. Prav bi bilo. da bi nam tud’ rudnik javno pojasnil si'oie stališče. F. V. *********.* ****************** ********************* • * ♦ ♦ | DELAVSKI SVET PODJETJA | »IZOLI RKS«, Ljubljana - Moste | razpisuje po čl. 59 Pravil podjetja naslednji mesti: j glavnega inženirja proizvodnje ^ in | glavnega računovodje. | POGOJI: ♦ za obe delovni mesti najmanj 10-letna praksa ter X vsaj 5-letna praksa na vodilnem položaju. Možnost t nastopa službe najkasneje s 1. II. 1956. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru. Prošnje z dokazili strokovne izobrazbe in opisom prakse sprejema tajništvo podjetja. Takoj sprejmemo tudi: tehnika kemije za obratni laboratorij strojnega tehnika za toplotne izolacije pomol knjigovodjo za finančni oddelek pravnega referenta letu trudili, da bi posredovali mladini čimveč izobrazbe. Udejstvovali pa so se tudi na vseh področjih izvenšolskega dela. Vodili so pevske zbore, režirali igre in sami nastopali, vodili so množične sestanke, sodelovali v or. ganizacijah, pomagali pri pripravljanju prosiav, vodili pionirsko in mladinsko organizacijo, tečaje RK za dekleta, krnetijsko-go-spodarske tečaje in drugo. Težko bi prešteli vse ure, ki so jih učitelji žrtvovali za izvenšolsko dejavnost. Pri vsem teni n:so pozabili tudi na lastno izobrazbo. Na svojih sestankih so prirejali vzorne nastope in se siroko-vno ter politično izpopolnjevali. Mnogo so razpravljali o reformi šolstva ter dajali svoje pripombe in predloge. Povsod, predvsem pa na roditeljskih sestankih, so skušali vzgajati tudi starše in jili pridobivali za sodelovanje s šolo. Pomemben je bi razgovor o pošolskem izobraževanju v Suhi krajini. Za to kažejo posebno zanimanje dekleta, medtem ko je fante terže pridobiti, čeprav je med njimi še precej polpismenih. Kulturno-prosvetna društva bodo ob pomoči kmetijskih zadrug in učiteljev organizirala več tečajev. Na sestanku so razpravljali tudi o šolah. Na Prevolah gradijo novo moderno šolo, toda že nekaj časa dela ne napredujejo, kar pa je bilo storjenega, je precej površno in slabo. Soli v Malem Lipju In na Selih sta še zmeraj v neprimernih privatnih zgradbah. Nekateri so se pritoževali, da okrajni sodnik za prekrške preveč zavlačuje kaznovanje tistih staršev, ki onemogočajo otrokom Izpolnjevanje osemletne šolske obveznosti. Tudi kazni so prenizke. Zadenejo pogosto močnejše kmete, ki trdijo, da bi jih mnogo več stalo, če bi morali Imeti namesto otroka na kmetiji sroepodarskega pomočnika. To škoduje tudi učiteljem in slab zgled rad potegne za seboj še rirnge. Res je, da tudi Suhokranj-čani spoznavajo potrebo osemletnega šolanja, so p.a med njimi še vedno tudi taki. ki jim je najvažnejše delo otroka na kmetiji. Razpravljali so še o mladinskem tisku, ustanovitvi društva prijateljev mladine ,delu podmladka RK in drugem. M. K. takem stanju, a.jta ob prvem snegu popolnoma porasla in ka-j potem? Da pa je ironija še večja, mo- enl »obi tn kuhinji pa krailjuje samec brez družine, tkalski moj- IZ LOŠKE DOLINE Prosvetno društvo z Bloške planote je pred kratkim gostovalo v Starem trgu z »Beneškimi trojčki* in želo velik uspeh. To društvo šteje kakih 50 članov in :ma za letošnjo sezono v načrtih še štiri premiere, dve drami In dve komediji. Ce bi imeli na razpolago primerne prostore, bi organizirali kar dve dramski skupini. Ob gostovanju v Starem trgu In smemo pozabiti dejstva, da kmetijska zadruga iz Nove vasi ni hotela dati mladim igralcem na razpolago svoj kamion. Zaradi tega so morali na pot v 12 km oddaljeni Star; trg z navadnim vprežnim vozom kljub precejšnjemu mrazu. OBČINSKI PRAZNIK V ŠKOFJI LOKI Letošnje tretje praznovanje občinskega praznika v Škofji Loki bo, kakor kaže, zelo slovesno. S prireditvami bodo začeli že II). decembra in bodo trajale kakih štirinajst dni. Tako bo kulturno prosvetno društvo na Godešiču pripravilo dramo »Vrnil se jc«. Na večer pred praznikom, 17. decembra, bo na slavnostni akademiji pel invalidski pevski zbor iz Ljubljane. V času proslav bo gostovalo v Škofji Loki tudi Pre. šernovo gledališče iz Kranja. Kulturno prosvetno društvo »Tone Šifrer« iz Škofje Loke bo ponovilo že uspelo prireditev »Loka v besedi«. Na posebnem koncertu bodo nastopili vsi pevski zbori v občmi, poleg njih pa še tambu-raški zbori in godba na pihala. Na večer pred praznikom bodo priredili v dvorani predilnice na Trati koncert solisti in mlad nskl orkester Radia Ljubljana, tam. kajšnji železničarji pa bodo razvili sindikalni prapor. Pri Sv. Duhu in v Retečah bodo pr redili pevski ln glasbeni večer, gojenci Doma slepih v Stari Loki bodo sami pripravili kulturno prireditev, v Gaberku pa bodo nastopili pevci iz Puštala in har. montkarji iz Škofje Loke. Marljivo se pripravljajo tudi Škofjeloški fizkulturniki, člani Partizana, ki bodo dobili v goste tudi telovadce iz Hrvatske. V dneh praznovanja bodo izročili svojemu namenu novo dvorano v kulturnem domu v Ratečah. Tu bo začela obratovati tudi nova pilarna, v Slcofji Loki bodo vključili v pogon novo transformatorsko postajo, na Kranceljnu pa bodo do takrat restavrirali stolp starega gradu. Organizacija Zveze borcev bo odprla 11. decembra v svojem domu razstavo partizanske grafike in odkrila spominsko ploščo padlim telovadcem. Na večer pred praznikom pa bo v dvorani Part zana skupščina Zveze borcev za Gorenjsko. 25. decembra bodo odkrili spominsko ploščo na Skoblu padlim parti. zanom, ster Mflta Vohl. Zaman sem ri prizadeval, da bi se kot samec izselil v samsko sobo, da bi se mogel jaz s petčlansko družino stisniti v lastni hiš; v eno sobo. Vsa prizadeva n ia so bila doslej zaman. Misilim, da bi se za samca vendar 1« mogla najti nekje v Mariboru primerna soba, da bi mogla moja družina priti do skromnega stanovanja v lastni hi-8. Na stanovanjskem uradu občine Tabor so mi zagotovili, da sem sprejet na seznam prosilcev za stanovanje in da bom v najugodnejšem primero prišel na vrsto enkrat marca prihodnje leto,- Sodim, da bi se morala vsaj tnalo upoštevati nevarnost, ki gro®i sedaj na zimo meni in moji dirožini ter možnost, da se izseli samec iz družinskega stanovanja. Zato prosim uredništvo, naj objavi ta molj kričeč primer, morda se bo potem le našla pot za ustrezno rešitev. Anton Gregorič, delivec Dejavnost ZB na Jesenicah Občinski odbor Zveze borcev na Jesenicah je dosegel letos lepe uspehe. Pridno je skrbel predvsem za otroke padlih borcev. Tem so podeljevali podpore in štipendije ter prirejali taborjenja in Izlete. Izboljšali so tudi pobiranje članarine, administracijo. zbiranje raznih podatkov In drugo. Na pravkar minulem občnem zboru so sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Sklenili so, da bodo skrbeli tudi v bodoče čimbolj za otroke padlih borcev, povečali skrb za svoje člane ter jim dajali vso strokovno, politično in gmotno pomoč. Skrbeli bodo za namestitev demobiliziranih in upokojenih oficirjev, izdelali kartoteko in kron ko vseh padlih in preživelih borcev. Posebnost bodočega dela bo tudi relief Karavank, Mežaklje, Jelovice in Pokljuke ter Julijskih Alp s sosednimi pokraj nami, na katerega bodo vnesli vsa kurirska pota, partizanske tabore. spomenike in kraje, važne iz NOB. Zbrali bodo tudi čimveč podatkov pri preživel h borcih in zgodovinsko gradivo za nameravani muzej NOB na Jesenicah. Zbrali in izdali bodo tudi dela prvega revolucionarja in voditelja jeseniških kovinarjev Toneta Čufarja. U. Z. IZ LIPOVCA Med vojno Je bilo poslopje železniške postaje v Llpovjcu. na progi Ljubljana—Kočevje, porušeno. Ob obnovitvi proge so postavili tu staro barako, ki je bila vseskozi kamen spotike. Da bi to dokončno odpravili, so začeli z gradnjo novega postajnega poslopja. Poslopje gradi podjetje »Gradbenik« iz Ribnice. Dela se 2e bližajo zaključku, zato bo otvoritev novega poslopja Še ta mesec. predpisi, devami. Člani sindikata so sodelovali v raznih sekcijah kulturnoument-niškega društva Stefan Kovač in na raznih tekmovanjih strelske družine Na zadnji seji izvršnega odbora so razpravljali o pritegnitvi članov sindikalne podružnice. ki so raztreseni po vsem Pomuriu. k akti vnejšemu sodelovanju. Sklenili so. da ustanovijo s ndikalne grupe v Murski Soboti, Ljutomeru. Lendavi in Gornji Radgoni. Člani sindikalne podružnice so na zboru razpravljali o pasaimeznih zadevah, ki so bile nakazane v poročilu Posebno pozornost so posvet li izpopolnitvi delavskega samoupravljanja, tarifnem pravilniku kvaliteti dela. študiju predpisov in drugih uredb Ugotovili so tudi. da se je z o-bntovan.iem nove poštne avtobusne proge Murska Sobota — Dobrovnik — Lendava. prenos poštn h pošiljk izboljšal. K. M. Poplavimo Saveljsko ulico! Čeprav Je v Saveljski ulici precejšen promet, je cestišče precej zanemarjeno, kar pride do izraza predvsem ob slabem vremenu, ko v določenih odsekih ceste skoraj plavamo v lužah in blatu. Poleg tega na prehodu preko proge ni varnostnih za. porive, kar je bilo že večkrat vzrok nesrečam. V vsej ulici ni tudi nobene javne svetilke. Ker so na obeh straneh cestišča precej globoke gramozne jamp, se je že dogodilo, da so ljudje v temi zgrešili pot in zdrknili v več metrov globoko Jamo. Ljubljančani želimo, da bi vse te nevšečnosti čimprej odpravili. J. T. Nikolaju Lipovcu v spomin Umrl je zvest tovariš, ki ga je odlikovala izredna delavnost in poštenost. Rodil se je pred 70. leti v siromašni družini in tako že v rani mladosti spoznal, kako skopo mu je bil odmerjen kruli. Se mlad je stopil v delavske vrste in se udejstvoval v naprednih organizacijah. Zaradi tega so ga takratne kapitalistične oblasti preganjale. Pri njem so se shajali napredni ljudje, ki so bili med NOB voditelji upora na Notranjskem. Ob vdoru okupatorja se je takoj priključil k OF in bil njen funkcionar. Zaradi tega so ga z družino vred internirali, najstarejši sin pa je padel kot partizan. Po vojni se je pokojni Li-povac zagrizel v delo pri gradnji nove domovine. Bil je član krajevnega odbora v Starem trgu in agilen član številnih množičnih organizacij. Svoje naloge je opravljal kliub zahrbtni bolezni vestno in pošteno. Bil je večkrat odlikovan. Pogreb, pri katerem je sodelovala godba JLA iz Postojne, pevci iz Kopra in številni prijatelji, je dokazal, kako je bil pokojni Lipovac priljubljen. J. BS« Cesto razširjajo Dela na cesti med Hrastnikom In Zidanim mostom, kt so Jo že pred meseci začeli razširjati, so kljub bližajoči se zimi še vedno živahna. Velik apnenčev breg se vse bolj manjša in že se vidijo obrisi novega, širšega cestišča. — Cesto širijo v bližini železniške postaje v Zidanem mostu. Vsakdo, ki pozna to ozko zasavsko cesto, ki le po!na nevarnih ovinkov, bo brez dvoma razširitev ceste odobraval sat bo po novi. razširjeni cesti vožnja varnejša in hitrejša. (j k) Spominska plošča sredi snežniških gozdov V Snežniških gozdovih v bližini Babr.ega polja so obstojale med NOB štiri manjše partizanske bolnišnice. Da ne b; pozabil; na te objekte in da bi počastili spomin vseh tistih, ki so se tu zdravili in umrli, so položili v skupno grobnico posmrtne ostanke vseh padlih, na njej pa odkrili spominsko ploščo. Odkritja se je udeležil med drugimi tud' zvezni poslanec Janez Hribar. Godba iz Loža je zaigrala več žalostink, zastopniki množičnih organizacij pa so položili številne vence. Ob zaključku žalne svečanosti so odjeknili še streli dz pušk notranjskih lovcev. J. M. Medved nam je zmešal štreno Mariboru Je polrebna gradbena vajenska šola Ztradl velikih potreb Je že mastni ljudski odbor v Mariboru Irta 1951 sklenil, da je treba v Mariboru ustanoviti vajensko šolo za gradbeno stroko. To potrebo so podprli tudi predstavniki šte- ItD« vlinlh gradbenih podjetij, ki so se In se še obrtčs.lo i:a okrajni ljudski odbor s •. všn.io naj p* -speši ustanovitev - ' to ir.. Po mn — n j u predstavniku' p »žhenih .ioI-Je-tiJ edina šola t- »'.-i.fce v 1 Itt— Ijanl ne more š<*'i ' vieh v. J*7. cev gradbene str*.»:o v Rio -nt ,t. Učenci za gradbeno j.vnkl ‘ciljajo že po tradicM Iz obm«jskin krajev. Visoka vzdrževal.. r,u v Internatu periodične šo'e <**■ o-ljani bi za učence iz itfatil i** lu neposredne okolice lahko o*T vila, če bi obiskovali šolo • Viri. boru. Svet za šolstvo c •• rpaega ljudskega odbora v Maribora Je na podlagi izjav 19 gradb tuib podjetij s področja OLO Maribor, Celje in Ptuj sklenil, da tu. o-krajnemn ljudskemu odl.oru predlagal ustanovitev vajev.rke šole za gradbeno stroko. Cla.-.i sveta so poudarili, da samo gradbena podjetja s tega področja plačujejo v skiad za kadre na leto nad 20 millionov dinarjev ter izrazili željo, da se vsai del teh sredstev vrne za ustanovitev šole. ki Je za severo-.z.hodno Slovenijo izredne važnosti. Na področju severne Slovenite je okrog 360 vajencev — zidarjev ln tesarlev. Izmed teh Jih stanuje v Mariboru In okolici okrog 200. Za to število učencev Je na razpolago primerno šolsko 1n Internatsko poslopje, ki Je bilo prvotno namenjeno za internat učencev železniške tndustrMake šole. To poslopje še ni dograjeno in bi za dokončno ureditev potrebovali še nekaj finančnih sredstev. Z u-stannvitvljo nove šole za valence gradbene stroke ne želllo v Mariboru ničesar drngeea. kakor razbremeniti šodo v Ljubljani *n n-stvariti solidne pogole ra «r»g0io gradbenega kadra Iz Meribo-a, m'or. Slovenskih goric In Pomurja. K. M Bilo je izredno lepo novembrsko jutro. Mavcovi bregovi so kar žareli v jutranjem soncu. sDanes pa mora pasti eden, dan je kakor nalašč za lov na gamse,« je tiho rekel starešina Marinček, ki je kot vodja lova hodil na čelu. Previdno smo se vzpenjali po strm-i stezi proti vrhu. Načrt lova smo napravili že pred odhodom, na domu pri Jožlju. Mi štirje; Marinček, Ani, Rajko in jaz naj bi zasedli prehode Uk pod vrhom, Joželj in Francelj pa n a j bi ostala spodaj in kasneje pognala gumse proti nam. S takim načrtom v naših glavah smo molče stopal i drug za drugim, v mislih pa je sleherni izmed nas gojil tiho željo, da bi se vračal nazaj v dolino ponosen, s smrekovo vejico za klobukom. Prispeli smo na vrh grebena, odkoder je bil lep razgled na vse štiri prehode. Vodja je dal znak »stoj« in pozval naprej Anija. Ani uživa v naH lovski družini velik ugled kot star in izkušen lovec, posebno pa še kot strokovnjak za gamse. Doma je pod sivo Peco, kjer je že kot deček lazil z očetom za gamsi. Ima pa to •slabo« lastnost — ki mu je baje že pripojena — da je strahovito radoveden. Brez besed se je splazil na rob, vzel v roke velik daljnogled, ga nastavil tto oči in pričel iskati po bregovih. Kmalu pa se je spustil nazaj in tiho zašepetal, da gamsov ni videti in da morajo biti pod nami, odkoder jih bosta ob dogovorjenem. času že pognala Joželj in Francelj. Krenili smo dalje proti pred- videnim stojiščem. Imeli smo še kakih tri sto metrov do prvega stojišča. Ta del pa je bil najbolj naporen, saj smo se morali vzpenjati po veliki strmini. Bili smo morali skrajno oprezni, ker smo že prestopili greben in gamsi bi nas kaj lahko začutili. Na prvem stojišču je ostal Rajko, mi trije pa smo šli še dalje. Pod nami je bil svet poraščen s travo in resjem, drobnimi jeseni in tjabri. 'e tu pa tam se le šopiril 'kak debelejši bukov koš. Nad nami so viseli skladi težkih skal, vmesni presledki pa so bili poraščeni z resjem in šibovjem. Pred neko skalo se je vodja lova nenadoma ustavil in rekel: »Tu blizu nekje ima svoj brlog medved » Ani, ki je nekoliko naglušen, ni razumel, kaj je rekel vodja lova, zato mu je ta moral še enkrat posebej povedati, za kaj gre. »Pa poglejmo malo, kje je tista luknja.• je rekel Ani in postal naenkrat neznansko radoveden. Meni ni b‘to dosti do iskanja, ker sem bil od naporne hoje že precej utrujen. Mislil sem si, luknja je pač luknja, rekel pa nič. Ani in vodja lova pa sta medtem že stopila s steze in koračila v breg. Kot lovski tovariš sem seveda, hočeš — nočeš, moral za njima. Pred nami. kakih petdeset metrov nad stezo, se je strmo dvigala iz tal velika, skala. Ani jo je ubral naravnost j>rott njej. Med tem ko bi Ani pregledal i'znoije skale, sva si z vodjem lova hotela nekoliko oddahniti. Naslonila sva se vsak na svoi jesenček, dobrih, vet korakov drug od dmaena. Zal pa nama ta počitek ni bil namenjen. Ani je stikal in vo- hal okrog skal, nekoliko stran od velike, nato pa je izginil za skalno gmoto. Takrat pa — strah in groza — medved se je nahajal v brlogu in ko je začutil, da nekdo šari okrog njegove vile, je ves pobesnel planil-na dan, se pognal ter z enim samim skokom »pristal« kakih osem metrov pred nama. Pogledal je najprej enega, nato pu arugega m strašansko grdo rjovel. Takrat mi je neznano kam izginila vsa lovska korajža. En sam skok bi medvedu v. tisti strmini zadoščal — pa bi bili skupaj. Z en m očesom sem zrl v kosmat’r - itere s eno iiigt. ■a radovedno v osltMkl ghonstei. Tema fOvo- •a it bi Idi »Premet "ih jirvtio ra varnost«. dilo. To počasno nagibanje se lahko tudi ustavi. Vsekakor pa je še dolga doba do katastrofe in ne kaže, da bi bili zaradi tega preveč v skrbeh. Sicer pa v Pisi ni nagnjen samo po vsem svetu znani stolp, temveč tudi druge zgradbe. Vendar je nagnjenost drugih stavb dosti manjša in jo zato oko niti ne zazna. Iz turističnih ozirov pa Je viseči stoip za -Pisen e prave zlata jama. Vsako leto privabi ta Bbriemov zvonik v PUo milijon turistov iz vsoga sveta. ena ali dve lovki, ki zgrabita »podgano« v smrtnem objemu. Takrat ženska ribič skoči v vo- Telefonski pouk Prepričani o velik; važnosti telefona v življenju modernega človeka, so v osnovnih šolah v Hartenu v Nemčiji uvedli v šolski program ure telefonskega pouka. V vsaki šoli so namestili dva teKiii>BB«iisiiaaaaim : ♦ ♦ : ♦ : ♦ S Prodamo 1-tonski poltovorm avto ■'"'trnke »»Fiat« v dobrem stanju, za 550.000 din. Trgovsko podjetje »Sadje« Vrhnika ♦ l ♦ ♦ ♦ ♦ : i Odgovor predsednika Tita: »Naši trgovinski odnošaji so se razvijali dobro in normalno tudi že doslej, sodim pa, da se bodo razvijali še bolj, skladno možnostim obeh držav.« Vprašanje lista »Sendek ali Amachen«: »Kako in s Kakšnimi občutki zapušča Vaša ekscelenca Beograd, da bi obiskali našo državo ter tako imeli priložnost spoznati iz prvega vira Etiopijo in. njene narode?« Odgovor predsednika Tita: *I jaz i moji sodelavci odhajamo iz Jugoslavije v Etiopijo z občutkom velikega zadovoljstva, ker želimo spoznati to državo in njene narode, ki uživajo velike simpatije v naši državi. Ta obisk mi bo obenem nudil možnost, da z N’J. veličanstvom cesarjem Haile Selas-sijem izmenjam mnenja o raznih vprašanjih, ki zadevajo Etiopijo in Jugoslavijo.« Vprašanje lista »Ethiopie d' aujourdhui«: »Odnosajii med Etiopijo in Jugoslavijo, skovani v skupnih preizkušnjah, so v minulih letih zaznamovali velik razvoj. Upoštevajoč to. ali bo obisk Vaše ekscelence Etiopiji dal. spodbudo sodelovanju med obema državama, posebno na gospodarskem in kulturnem področju, kakor tudi glede mednarodnega sodelovanja sploh?« Odgovor predsednika Tita: »Naš obisk Etiopiji bo po mojem mnenju velikega pomena ne samo glede vsestranskega poglabljanja našib odnošajev, tako gospodarskih kakor tudi političnih in drugih, temveč prav tako tudi glede utrditve miru in zmage ideje o koeksistenci med narodi in državami z različnimi družbenimi sistemi, enako pa tudi glede mednarodnega sodelovanja.« Drugo vprašanje lista »Ethiopie d’ aujourdhui«: »V trenutku Vašega odhoda iz Beograda b: želeli vedeti, kakšno sporočilo narodov Jugoslavije bo prinesla Vaša ekscelenca?« Odgovor predsednika Tita: »V Etiopijo odhajamo s simpatijami, pozdravi m najboljšimi željami našib narodov do narodov Etiopije za njihov vse-*—n-ski razvoj in blaginjo.« Še vedno brez tretjega Slana Varnostnega sveta Tudi pri včerajšnjih osmih glasovanjih niso ne Filipini ne Jugoslavija dobili poti ebne večine — Novo glasovanje še ni določeno — Grčija kompromisni kandidat? New York, 6. dec. (AP) Vprašanje izvolitve tretjega novega nestalnega člana Varno stnega sveta je ostalo nerešeno tudi po 29 glasovanjih v Gene ralni skupščini OZN. Danes so glasovali osemkrat, vendar niti Jugoslavija niti Filipini, ki sta glavna kandidata za to mesto, nista dobila potrebne dvetre-tjinske večine. Pri današnjem prvem oziroma 22. zapovrstnem glasovanju med celotnim zasedanjem je dobila Jugoslavija 28, Filipini pa 30 glasov. Pri naslednjem 23. glasovanju je imela Jugoslavija 27, Filipini 30, CSR in Grčija pa po 1 glas. Pri 24. oziroma današnjem tretjem glasovanju je dobila Jugoslavija 28, Filipini 31 in CSR 1 glas. Pri 4. oziroma 25. glasovanju se je za Jugoslavijo izjavilo 25 delegatov, za Filipine 32, za Island in Švedsko pa po 1. Pri 26. glasovanju je imela Jugoslavija 26, Filipini pa 33 glasov, pri 27. Jugoslavija 26. Filipini 32, pri 28. Jugoslavija 27, Filipini pa 32. Pri današnjem zadnjem oziroma 29. zapovrstnem glasovanju je dobila Jugoslavija 25 glasov. Filipini pa 29, medtem ko so dobile Island, Grčija, Sirija m Švedska po 1 glas. Ob koncu tega brezuspešnega glasovanja je predsednik desetega zasedanja Generalne skupščine OZN čilski delegat Jose Masa opozoril delegate, da bo sedanje zasedanje zaključeno prej kot v enem tednu, da pa mandati treh držav v Varnostnem svetu potečejo konec meseca. Kuba in Avstralija sta bili izvoljeni v Varnostni svet 14. oktobra in sta bili s tem izpolnjeni dve nestalni mesti, sedaj pa je treba še izpopolniti mesto, ki ga ima Turčija. Zato je Masa pozval na sodelovanje vse države, da bi našli rešitev za izvolitev tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta, kar je nujno za njegovo normalno delovanje. »Kar se tiče mene« — je dejal ob koncu predsednik Masa — »če ne bo dosežen sporazum. sem pripravljen sklicati plenarno sejo, ki ne bo prenehala dela, dokler ne bo izpopolnjeno izpraznjeno mesto tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta.« Predsednik je nato prekini! sejo in obljubil delegatom, ds jim bo dal dovolj časa. da iščejo nova navodila od svojih vlad, preden bo sklica! skupščino zaradi ponovnega glasovanja. Kot je videti, so delegacije, ki skupaj z ZDA podpirajo Filipi- ne, končno spoznale, da ta držav nikakor ne more dobiti dve-tretjinske večine za Varnostni svet. Zato je slišati, da so se Filipini pripravljeni umakniti s pogojem, da se umakne tudi Jugoslavija. V takem položaju omejajo kot novega kandidata Gi*fijo, ki bi bila izvoljena, kolikor se Filipini in Jugoslavija umakneta. Glavni ugovori za kandidaturo Grčije so prihajali l britanske strani zaradi nesporazuma glede Cipra, vendar je bilo po današnjem glasovanju slišati iz krogov britanske delegacije, da bo pristala na grško kandidaturo, če ne bo drugega izhoda. Toda krogi britanske delegacije, ki je skupaj s 25 delegacijami postavila kandidaturo Jugoslavije kot kompromis, še nocoj pravijo, da še nadalje trdno podpirajo jugoslovansko kandidaturo. Pričakujejo, da bodo do konca tedna našli končno rešitev tega vprašanja. Maroška vlada sestavljena Rabat, 6. dec. (AFP) Demokratska stranka neodvisnosti je danes sporočila, da bo sodelovala v maroški vladi, ki se bo jutri opoldne predstavila sultanu. Razdelitev mandatov je naslednja: Istiklal 9, demokratska stranka neodvisnosti 6 in neodvisni 5. PO PRVIH SREČANJIH V HOKEJU NA LEDU Ce je umetno drsališče«.. Za letošnjo zimsko sezono se nam obetajo velike športne prireditve. Smučarji so že začeli, predvsem naši olimpijci, k? se že pripravljajo. Se preden pa so s smučarji nataknili smuči, so že naši drsalci in hokejisti otvcrLi svojo sezono. Seveda to ne velja za vsa mesta, še posebej ne za Ljubljano, kjer je tradicija te zimsko-športne panoge doma, temveč za Beograd in Jesenice, kjer imajo umetni drsališč:. Led je prebit, toda tokrat ni prebit, ampak umetno narejen! Vašemu hokeju se torej obeta lepša bodočnost. Na Jesenicah so že sredi novembra spustili v pogon hladilne naprave m gladka ledena ploskev ie bila pripravljena Jeseničani so se brez obotavljanja začeli smotrno pripravljat za sezono od katere si obetajo mnogo več kot prejšnja leta. V goste so kar za začetek povabili avstrijsko moštvo in z njimi tud: odigrali nekaj tekem za trening Razen tega so se pomerili tudi z domač m klubi, seveda ne za točke, temveč za izpopolnitev svojega tehničnega znanja in. če že hočete za prestiž Zares, na pragu <=ezo. ne so imeli kar nekaj odličnih uspehov Doma so oremagali moštvo Zagreba, zgubil pa srečani z Ljubljano in s KAC iz Celovca Toda to so bila samo uvodna srečanja in za 29. november so bil-povabljeni v Beograd na manjš turnir, kjer so sodeloyal: skupno z državnim orvakom Partizanom in Crveno zvezdo Strokovnjaki nr povedni e jo da so se Jeseničani na tem turnirju odrezal? bolje. kakor 1e kdo pričakoval Najprej so »stresli- Crveno zvezdo kar z 10:0. nato pa še državnega orvaka Partizana s 3:2! Tekma s Partizanom Je pokazala preceišen Dreobrat v našem hokeiu odličen «tart pomeni nedvomno, da 1e danes moštvo Jesenic med najboljšimi v državi, čeprav Še ni kos vsem zahtevam modernega hokeja So odkčn drsalci, njihove moč4 so močno izenačene f druga moštva tega nimajo), v napadu so prav tako spretni, kakor so odločni v obrambi Partizan je kot ob?čajno v Drv? tretjini navalil z vso silo. kasneje oa je re-nomiranemu nasoroto ku noši a sapa in Jeseničan1, ki imajo izvrstno kondie:*o. so zo«?osnodar!li na igrišču To 1e bila niihova uvodna »pesem* pred začetkom sezone, prav gotovo pa bodo šele čez nekaj tednov pokazal prave zobe . . . Tudi Ljubljana se je vestno pripravljala Čeprav v Ljubljan: ni umetnega drsališča, imajo danes fantje Z3 seboj daljšo dobo načrtnega treninga na suhem in na ledu. pa tudi nekaj težjih tekem. Vse kaže. da se .bo letos že med slovenskima tekmecema — Ljubljano in Jesenicami — vnela huda borba Za sedaj še ne moremo govorit o neki posebni orednosti tega ali onega, čeprav nam je znano, da >ma Ljubljana v svoji sredi le nekaj več odličnih posameznikov, ki za zdaj še orekašajo tud: najboljše Jeseni- čane Vedeti pa moramo, da je tudi puck okrogel, zato bomo pomakali ko se bodo »uradno« spo- pr jela vsa najboljša moštva ▼ državi za najvišj. naslov Umetno drsa;:šče je že pokaza. to svoje sadove. Prejšnja .eta so bili naš- drsale: :n hokejisti odvisni od muhaste zime. danes pa umetno drsališče kljubuje všem vremensk m neprilikam, zato se slovenskemu hokeju obeta lepša bodočnost. Tud: drugod po Sloveniji. kjer količkaj gojijo hokej, se vneto pripravljajo Cim je pred dnevi živo srebro zdrknilo pod ničlo, so tud: v Celju spremni organizatorji pr pravili g>.adko ploskev in že organizirali prvo srečanje Celjani so sprejeli v goste hokejiste iz Brežic in jih premagali z ll:i. Vse to dokazuje, da ?e hokej zelo priljubljen med slovensko mlad.no. le škoda, da nimamo za to pogojev. Kljub temu pa smo se vendarle premaknili z mrtve točke saj je umetno drsališče na Jesenicah po mnenju našh številnih drsalcev in hokejistov šele uvod in gradnji tega tako pomembnega športnega obl^kta bo morda le sledila še kakšna podobna akcija predvsem v LiubUan*. kier jp pravzaprav z b0,ka jugoslovanskega hokeja MEDNARODNO NAMIZNOTENI-SKO PRVENSTVO SKANDINAVIJE ZMAGE VSEH TREH JUGOSLOVANOV 2TAK Ljubljana obvešča vse člane (rokoborce, dvigalce uteži, boksarje in judoiste). da bo Ju bilejni letni občni zbor v petek 9 t. m. ob 19 uri v stekleni dvorani železniške direkcije (Praža-kova 19) Udeležba Je obvezna za vse — pripeljite s seboj prijatelje! Obiščite tudi športno razstavo 2TAK Ljubljane, ki bo od prta isti dan od 18 ure dalje. Na mednarodnem turnirju v hokeju na ledu v Stockholmu, kjer igrata tudi reprezentanci Švedske in Sovjetske zveze, je najboljša angleška ekipa Harringay Racers prvi dan precnagaia izbrano moštvo Švedske fi:4 (3.3 1:0. 2:2). ŠTUDENTJE SREDNJEŠOLCI! Vsi. ki ste že vpisani v AOK 01ympio. kakor tudi tisti, ki bi vaš veselilo igrati odbojko in b se radi vključili v naše_ društvo, vas vabimo, da se udeležite naše ga občnega zbora, ki bo drevi ob 19 uri v balkonski dvorani na Univerzi. Na zbor opozarjamo tudi vse tekmovalce, ker se bo raz pravlialo o novem tekmovalnem sistemu prav tako pa tudi vse začetnike ki bodo prei ali sle' začeli redno trenirati. Enako sc vabljeni vsi ljubitelji odbojke! Stockholm, S. dec. Na mednarodnem prvenstvu Skandinavije v namiznem tenisu je bilo sinoči odigrano III. kolo med posameznik.!. Najbolj nepričakovani iz:o dneva Je bi! poraz dvakratnega svetovnega prvaka Angleža Leacha po Švedu Ma!mquistu. Ta mlad' švedski igralec, ki je že na svetovnem prvenstvu v Utrechtu pre magai Madžara Sida. je to pot preoričljivo obračuna! tudi z Lea-chom s 3:1 (21:16. 21:18. 17:21. 21:14) Vsi ostali nosilci skupin, razen Francoza Er!:ha so igrali po pričakovanju in se plasirali med 16 najboljših. T0 se je posrečilo tud vsem trein Jugoslovanom. Dolina! ie zmaga! nad Fincem Tuomine-nom s 3:0 (21:10. 21:17. 21:15), Gabrič nad Švedom Hamelungom s 3 0 (21:14. 21:10. 21.16). Vogrinc pa nad Švedom Bolgarom prav tako s 3:0 (21:10. 21:13. 21:16) Včeraj so nadaljevali .tudi tek movanje v moških parih. Jugoslovan Gabrič je igral s Francozom Chargitom. vendar sta bila v I. kolu izločena po porazu (1:3) prot' Dancu Litiku m Norvežanu Har-nesu Dolinar 'n Vogrinc sta v II. kolu dobila part jo brez borbe proti Bagnerju in Bolgaru (Švedska). V III kolu sta ista igralca UJ a < QL t o < z Največja trgovska organizacija v državi za promet s pohištvom in lesom »LES — LJUBLJANE« vabi vsakogar k sodelovanju pri NAGRADNEM NATEČAJU za določitev novega imena podjetja. Vzrok z« to spremembo Je možnost zamenjave dosedanje firme z naslovi sorodnih podjetij, kakor todi dejstvo, da dosedanje ime že dolgo ne predstavlja več primerno oznako za vse razsežno poslovanje podjetja. Novo ime naj ustreza naslednjim pogojem: UJ HRVATSK O-SLOVENSKA LIGA Branik - sedmi Zagreb. 6. dec. Na zadnji seji je tekmovalna komisija I conske lige obravnavala pritožbo mariborskega Branika, ki jo je vložil proti verifikaciji prvenstvene tekme z zagrebškim Metalcem, odigrane dne 27. novembra v Mariboru. ki se je končala in. Tudi Branik je utemeljil svoj priziv z Dkoliščino da je v vrstah Metalca nastopil Andročec. ki je sicer platan trener drugega zagrebškega moštva, kakor sta to že pred njim storila Lokomotiva in Split. Glede na te razloge je komisija odigrano tekmo razveljavila in jo verificirala s 3:0 p. f. v korist Branika. Po tej spremembi je Branile preskočil dve mesti v prvenstveni tabeli in zaradi boljše razlike golov (25:27) zasedel sedmo mesto pred Segesto. ki ima si cer enako število točk. vendai slabšo raz.liko v golih (13:23). Dokončni plasma slovenskih udeležencev v tem tekmovanju je pc končanem jesenskem delu naslednji: Ljubljana peta Odred šesti. Branih sedmi in Nova Gorica dvanajsta. premagala švedski par llarlson-Kronerid 3:1 (21:15. 21 17. 20:22, 21:14). Tako sta prišla Dolinar in Vogrinc med osem najbojših moških parov V igrah mešanih parov Je Gabrič nastopil s Švedinjo Christian-son. Vogrinc z Nemko Schlaf, Do-inar pa z Avstrijko VVertl. Gabrič .n Christiansonova sta zmagala nad Norvežanoma Harnes-Jacob-son s 3:0, v II kolu pa izgubila proti dvojic-: Andreadis-Rose2nu z 1:3. Vogrinc in Schlafova st3 bila zmagovalca v dvoboju z danskim parom Litik (3:0). Dolinar in V/ert-lova pa sta izločila finski pur Linči roos-Rosi a n (30) V četrtfinalu sta Dolinar in Wertlova zmagala nad dvojico Leach-Tagner (Švedska) s 3:0 Vogrinc in Schlafova pa izgubila proti dvojic. Stipek (CSR) — Havdon (Anglija) z 1:3. Dolinar in V/ertlova sta prišla tako v polfinale. Šahovska polfinala Zrenjanln, 6. dec. Izidi IV. ko-'a: Beikavac : Matulovič 0:1, Tomovič : Horvat, Sokolov : Puc, Bogdanovič : Rradvarevič in Udovčič : Dučič remi, Danev : Petek in Vukovič : Trampuž prekinjeno, Rakič : Tomšič odločeno. Nadaljevanje prekinjenih partij iz IH. kola: Matulovič : Udovčič in Bradvarevič : Sokolov remi. Vodi Matulovič s 3.5 tečke pred Horvatom 3. Pucocn Ln Točno v i-čc.*n Po 2.5 itd. Sabac, G. dec. Rezultati IV. kola: Čirič : Franolič, Smederevac : Kržišnik in Sofrevak : Dla;o G:lf janoševič : Miholjčišin 1:0. Eer-tok : Starrubuk, Osmanagič : Jo-vanič in Vasiljevič : TJgrlnoviČ rečni, Božič . Djuraševič prekinjeno. Momič je b.l prost. Vo-dijo Franolič, Čirič, Bertok, Janoševič in Ugrinovič s po 2.5 točke pred Djuraševič cm 2 (1) ittL Alpinisti univerze! AO univerza obvešča, da bo redni sestanek alpinističnega odseka v petek, dne 9. t. m. ob 19.30 v kemijski predavalnici univerze na I. gimnazi-ziji, Vegova 4. Za člane in pripravnike je udeležba obvezna, ostali interesenti in novinci vabljeni! — Vodstvo AOU. Zbor smučarskih učiteljev Je zaradi neugodnih snežnih razmer preložen in bo v dneh 23. do 25. t. m. prav tako v Kranjski gori-— Smučarska zveza Slovenije. ♦ ♦ t $ »TO S«, TOVARNA OPTIČNIH IN STEKLOPIHA-SKIH IZDELKOV, LJUBLJANA, Metelkova ulica 15, sprejme mlajšo žensko meč za. obrat optika. - Pogoj: popolna srednja šola in veselje do specializacije za računanje optičnih sistemov. PRODAJI SO panel 'plošče, lesonit, parket, ladijski pod. lesno volno, zaboje, sode. montažne lesene hiše. izdelke gradbenega mizar stva, itd. j. . 2. Novo ime naj bo kratko, jasno in lahko izgovorljivo tudi inozemcem. 3. line ne sme biti podobno kakemu že obstoječemu nazivu sorodnega podjetja. Rok za sprejemanje predlogov je do vključno 15. decembra 1953. na kar bo komisija sestavljena iz predstavnikov podjetja ohlasti. Trgovinske zbornice LRS in Strokovnega združenja iesno industrijskih podjetij izbrala najboljše predloge. Za predlog, ki bo v vsem odgovarjal gornjim pogojem ter bo tudi sprejet od Delavskega sveta, je predvidena nagrada v višini 5 0.000 dinorfev medtem ko bosta naslednja dva predloga nagrajena s I5.00U oziroma 10.000 din. Nagrade bodo izplačane takoj po registraciji novega imena, najkasneje pa do 12. tebrnarja 1936. — Knvertirane predloge naj udeleženci predajo osebno ali pismeno na naslov »LES - LJUBLJANA«. Ljubljana. Centrala za FLRJ. Parmova 37. odsek za propagando. V kuverto s predlogom in šifro naj bo priložena zaprta knverta, označena z isto šifro, v njej pa ime in točen naslov udeleženca. Zunanjo kuverto je označiti z napisom »NATEČAJ«. V primeru, da bosta dva avtorja poslala isti predlog za preimenovanje, bo komisija za nagrad« upoštevala redosled prispelosti. O o o in srečke Zveze športov Jugoslavije 1 premija 700.0C0 din, 1 premija 500.000 din, 1 premija 300.000 din, 1 premija 200.C0C din in 126.205 raznih dobitkov v vrednosti 30,000.000 din. Žrebanje bo 18. decembra 1955. - Cena srečke je 100 din. — Srečke dobite pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovanske loterije. — Sodelujte v športski loteriji, ker s tem pomagate jugoslovanskemu športu. t ♦ ♦ ♦ ♦ i Ker jo je bila zaklenila, je izročila ključ detektivu. Detektiv je odšel v spalnico in dekle ga je slišalo, kako odpira predale. Negibno je stala pred svojim bivšim šefom, ki je še vedno obdržal videz zaspane ravnodušnosti. »Mr. White,« je dejala mimo, »pravico imam, da izvem, kdo me je obtožil tatvine.« Ni ji odgovoril. »Še zločinec ima do tega pravico,« je rekla in zopet se je imela nekoliko v oblasti. »Domnevam, da pogrešate še več denarja. Če pišejo nedeljske izdaje časopisov resnico, pogrešajo ljudje več stvari, preden tatu ujamejo.« »Časnikov, ki jih tiskajo ob nedeljah, sploh ne berem,« je rekel Mr. White očitajoče, »o navadah zločincev pa tudi nisem poučen. Toda pravkar ste rekli — in bojim, se, da moram to sporočiti čuvarjem zakona — da v vašem oddelku že dlje časa primanjkuje denar Kar se pa tiče vašega tožitelja, vam kot dober državljan ne bom odkril njegovega, njenega, ali pa njihovega imena.« Pozorno ga je opazovala in v njenih jasnih očeh je bilo nekaj, podobno zaspanemu smehljaju. Nato je zaslišala nagle korake po predsobi in spomnila se je, da so vrata odprta. Obrnila se je. Novi prišlec je bil dr. va Heerden. »Kaj moram slišati!« je dejal jemo in se obrnil k Mr. Whiteu. »Vi si upate obtožiti Miss Cresswell tatvine?« »Dragi doktor,« je začel White. »To je žaljivo,« je rekel zdravnik. »To je sramotno, Mr. White. Za Miss Cresswell jamčim s svojim življenjem.« Smehljaje ga je prekinila. »Prosim, ne bodite dramatični, doktor, saj je vse 1« neumna pomota. Se vedela nisem, da Mr. Whitea poznate.« »To je nečastna pomota,« je dejal zdravnik ogorčeno. »Presenečate me, White.« Mr. White ne bi mogel še bolj zapreti oči, kakor so že bile. S počasnim zmigovanjem ramen je enostavno pripisal vso odgovornost za ves dogodek neizprosni usodi. »Res, zelo ste ljubeznivi, da se zavzemate zame, doktor,« je reklo dekle in mu ponudilo roko. »Saj česa drugega tudi ne bi pričakovala.« »Ali lahko kaj storim za vas?« je vprašal resno, »l^ahko se zanesete name; če vam bo povzročila vsa ta zadeva neprijetnosti, sem pripravljen žrtvovati ves svoj denar, da vas rešim.« »Nobenih neprijetnosti ne bo,« je odvrnilo dekle. »Mr. White trdi, da sem ukradla denar in da je ta denar skrit v mojem stanovanju — toda kdo vam je povedal, da sem osumljena tatvine?« Za trenutek je osupnil; nato pa je odvrnil: »Videl sem, kako so šli policisti v vaše stanovanje. Ker so prišli v spremstvu Mr. Whitea, ki vas je davi odpustil, sem pač naredil svoje zaključke.« V tem trenutku se je iz spalnice vrnil detektiv. »Ničesar nisem našel,« je rekel. Mr. White je odprl oči, kolikor je bilo mogoče. »Kaj pa spodnji predal pisalne mize?« je vprašal neverno. »Ne v spodnjem ne v gornjem,« je rekel detektiv. »Ali ste vi kaj našli, Fred?« »Nič,« je rekel drugL »Poglejmo še za te slike.« Nato so obrnili preproge, preiskali malo knjižno omaro, pogledali pod mizne plošče — dekle je videlo v tem nepotreben in zabaven postopek, detektiv ji je pa razložil — s tistim odtenkom dobrodušnosti, ki ga kažejo vsi policisti osumljenim osebam, ki ničesar ne sumijo — da se običajno poslužijo sleparji zvijače, da z žebljičkom pritrdijo prisleparjeni denar na spodnjo stran mizne plošče. »No, miss,« je končno rekel detektiv s smehljajem na obrazu, »upam, da vas nismo preveč motili. — Kaj nameravate sedaj, sir?« Obrnil se je k Whiteu. »Ali ste preiskali spodnji predal pisalne mize?« je White ponovno vprašal. »Preiskal sem spodnji predal, preiskal sem gornjega in preiskal sem tudi srednjega,« je odgovoril detektiv potrpežljivo. »Pogledal sem za omaro, preiskal sem škatle na njej —« »In niste nič našli?« je vprašal Mr. White, kakor da ne verjame svojim ušesom. »Nič. Zaradi katerega razloga sumničite mlado damo? Ce jo že obtožite, potem seveda prevzamete za to nase tudi vso odgovornost, in če njene krivde ne dokažemo, boste kaznovani.« »Vem, vem, vem,« je dejal mirno Mr. White z izredno surovim glasom. »Ne, ne obtožujem je. Obžalujem, da so vas motili« — dostojanstveno se je obrnil k dekletu — »in upam, da mi ne boste zamerili.« Ponudil ji je svojo veliko, ohlapno roko, ki je pa Oliva ni hotela videti. »Pazite, ko boste zapuščali sobo,« je dejala, »stopnišče je precej temno.« Mr. White je sopihajoč zapustil sobo. »Oprostite mi za nekaj trenutkov,« je rekel zdravnik tiho. »Z Whiteom moram spregovoriti nekaj besed.« »Prosim vas, ne delajte komedij,« ga je prosila Oliva. »Želim, da bi bila s tem zadeva končana.« Prikimal je in odšel za upravnim direktorjem tvrdk« Puaisonby.