Leto LXXTV«, št. 243 l,jnfnfjanat torek ZL. oktobra 194lOOX Cena 4* cent. Uspešne letalske akcije Bombe na sovražne kolone, taborišča in postojanke v Afriki — Zmagovita letalska bitka ob sicilski obali — Drzen podvig posadke v Culquabertu Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 20. oktobra naslednjo 505. vojno poročilo: Včeraj s<> sovražna letala preletela kraje Pomiso in Ideata (na Siciliji) ter metala eksplozivne bombe, po večini v morje: niti žrtev niti škode. V letalskih borbah, v katere so se spustili naSj lovci vstran od sicilijanske obale, sta bili dve angleški letali sestreljeni, štiri pa učinkovito zadeta; mj nismo izgubili nobenega letala. V severni Afriki so močni oddelki lov- cev Kr. letalstva napadli sovražne sile v premikanju na poti proti Rug Rugu ter taborišča in mehanizirana sredstva pri Sidi Baraniju: več provoznih avtomobilov je bilo zažganih, nekaj pa poškodovanih Nemška letala so bombardirala naprave in protiletalske utrdbe v Tobruku. Sovražnik je izvršil napad na Bengazi: nekaj Škode v bližini mesta. V vzhodni Afriki so tli kolone nacionalnih in kolonialnih čet pod poveljstvom polkovnika Aujrusta Urrolinija. poveljnika posadke v Ivulquabertu. izvršile dne 18. t. m. izpad in prodrle globoko na sovražno ozemlje: po ostri borbi, v kateri je bila zavzeta in zaznana krepko utrjena sovražna točka, je bil sovražnik pognan v beir in .jo pustil na bojišču nad 200 mrtvih. Naše kolone so zajele orožje, volni mate- ■■■KflnHnnHHi rial in živei. V zmagoviti akciji so se odlikovali po fizični odpornosti in napadalni borbenosti oddelek Kr. Karabinerjev. 14. in 310. bataljon Crnih srajc ter 67. kolonialni bataljon. V vzhodnem Sredozemlju so naša letala na ofenzivnem izvidniškem poletu napadla in potopila sovražno trtrovsko ladjo- Z operacijskega področja, 21 okt. s Na bojišču pri Tobruku je prišlo ponovno do spopadov v prednjih oddelkih, v katerih je bilo ujetih nekaj sovražnih vojakov Italijanska letala so bila posebno intenzivno na delu na bojišču pri Sollumu. kjer so povzročila veliko škodo sovražnim transportnim napravam in prometnim zvezam Večja skupina letal je napadla cesto Sol-lum-Bug-Bug. Letala so intenzivno obstreljevala s strojnicami in obmetavala z bombami čete na pohodu. Druga skupina letal je z velikim uspehom napadla na področju med Bug-Bu2om in Sidi el Bara ni jem sovražna skladišča, taborišča in motorna vozila Nekaj tovornih avtomobilov je zgorelo, več drugih je bilo hudo poškodovanih. Letala so bombardirala tudi tobruško trdnjavo. Pri tem napadu so sodelovala tudi nemške letalske sile. ki so z bombami močno poškodovale trdnjavske naprave in postojanke sovražnega topništva. Nesmiselna sovražna propaganda v radiju Direktor tehnične službe EIAR-a o motnjah v oddajah rimskega radija Rim, 21. <'kt. s. Nekaj večerov se italijanski radijski po&lu.Halci ouLi noki glas. ki se je vmešal v oddaje radijske družbe EIAK. C i lede na to je dirvktor tehnične službe radijske ustanove inž. K sa veri j Bc-noti ustili Moskvo Odslej bomo imeli na razpolago le vesti pristojnega sovjetskega urada. *T~- gjjj . j Mofe£^R,bimK ^Danilov "—■*<______\^^^"\ / KosTroma isaji \fakcek /jamsiavl^/^V Kine Klšin vanovo likov loropec iglic IjJZin Pereslavl X V" SzevfSl*1-«* >K!fn\DimitrcvJ^€ksandrov JŽ3T°V Gorhjj>p jTcevKao js Voskresensk*—~^J^\. 9 , H\ U' Gl t.L^Otv Zv^igo^-^^BHNOjinsk rOrehovo pod_ol7V\o,>^rtv—t- ? Arzamal Kaluoaj 5 jKinlci. fKašira eksJ \ \ Rjazanj _S patsk, »Kasimov A« .. ^HlSOustarevka rbačevo itfremov Novosmj Skopi n iMrčurinsI Tambov^ loršansl Kirsanov -o. >LtVT>« ieversk hnOTncIrovi 0 SO iso iso Pregled položaja MIlan, 21. o*cL vl. O razvoja operacij na vzhodnem bojižen in pomenu nemške ofenzive objavlja Aldo Valcri zanimiv pregled v listu »Corriere della Sera«. Razvoj na vzhodnem bojišču, piše Valori, je bil zadnje dni zelo nageL Slišali smo o padcu Odese in o odhodu dela diplomatskoga zbora in sovjetske vlade iz Moskve. Glede na veliki moralni, politični in vojaški pomen Moskve si je lahko predstavljati važnost teh ukrepov. S tem, da se sovjetska vlada podaja iz prestolnice, priznava uradno, da je v nevarnosti samo srce Sovjetske unije. Z zavzetjem Kalinina ob zgornji Volgi ter Kaluge ob reki Oki kažejo nemške čete namero, dR bi na obeh bokih prešle preko Moskve, kakor so to ob svojem času storile pri Kijevu. Ta metoda ima to prednost, da vodi k postopni izolaciji odpornega središča, ne di bi sicer zaustavila napredovanja v začrtanih smereh. Pomen Kalinina je v samem njegovem položaju ob Volgi, ki je prav od tu dalje plovna. Dolina te reke predstavlja tako naravno smer napredovanja proti vzhodu. Cilj takšnega napredovanja bi mogel biti spočetka samo taktičnega značaja glede na operacije v moskovskih okrajih, kasneje pa bi se mogel razširiti daleč naprej. Samo na zemljepisni osnovi pa nd mogoče postavljati nikakšnih predvidevanj, ker bi bilo treba poznati tudi dejanske položaje obeh vojnih taborov na tem odseku. Skoro prav tako važna pa je zasedba Kaluge ob reki Oki. Oka je približno tako dolga kakor italijanski Pad, 1 ]. 650 km, ta se izliva v Volgo pri starem znamenitem mestu Nižji Nbvgorod. ki so ga boljševik i imenovali Gorki j. Tudi ta reka pomeni naravno olajšava nanredovania Drot i vzhodu. Razen tega je od Kaluge do Tule zelo blizu. Tala leži ob izviru Dona, ki se takoj za tem mestom obrne v smeri proti jugu, ki jo nato obdrži skoro do izliva. Tudi ta reka lahko olajša nemško prodiranje v srce države. Kako so Nemci dosegli te uspehe? Nobenega dvoma ni, da je maršal Timošen-ko razpolagal na srednjem bojišču z velikim številom čet, ki so bile bogato opremljene z vsem potrebnim, tako da bi lahko nudile dolg odpor. Toda njegove Čete in njegova poveljstva niso bila v stanju vzdržati neprestano ofenzivo, ki je trajala več dnL Tako se je ta ogromna armada razcepila v posamezne oddelke, od katerih se je nekaterim posrečilo umakniti se proti Moskvi, večina pa je obtičala v žepih pri Brjansku in Vjazmi. Teh danes ni več. To pa še ni zadostna razlaga za nemško taktično nadmoć, ki je pripomogla k prelomu fronte. Tanki so bili na obeh straneh, znabiti je bilo celo ruskih več. Očitno je torej treba iskati tajnost zmage v boljšem vodstvu borbe z nemške strani. Tu so Nemcem služile bogatje izkušnje prejšnjih bitk, zlasti onih v bližini Smo-lenska. Tam je nemško vodstvo spoznalo, kolikšno nevarnost lahko predstavlja preglobok prodor oklopnih oddelkov na sovražno ozemlje. Obstojala je vselej nevarnost, da jih sovražnik sam zajame, ko bi skušale zajeti sovražnika. Ne da bi se Nemci tej metodi odpovedali, so jo v napredovanju proti Moskvi izpopolnili, predvsem s tem, da so odredili istočasno tudi pohod čet, tako da so bile stalno zaposlene vse sovjetske sile in se niso mogle pravočasno umaknifc na oddaljenejše položaje. Razen tega se je izpopolnilo tudi sodelovanje letalstva s kopnimi silami. Do podrobnosti je bilo proučeno tudi vprašanje skrajnega Časovnega termina, do katerega lahko oklopne edinice operira i o ofenzivno z lastnimi sredstvi brez povezanosti z zaledjem, med tem ko je bilo poskrbljeno že v naprej za naglo domikanje pehotnih divizij, ki so imele nalogo, dovršiti napredovanje ter razširiti prodor v sovražne linije. Vse to je zahtevalo temeljito računanje in popolnost pri izvršitvi in je treba oboje samo občudovati. Ista metoda borbe je nemške čete do-vedla do uspeha tudi v vzhodni Ukrajini, v Doneski kotlini in ob obalah Azovskega morja. Tu so italijanske divizije mnogo prispevale k uspehu. Južni deli zavezniških čet imajo sedaj za svoj cilj Rostov, važno železniško in pomorsko središče, kamor se steka tudi petrolejski vod iz pokrajine Grozni. Tu ogrožajo napredujoče čete glavne prometne vozle med kavkaskim ozemljem in notranjostjo Rusije. Padec Odese pa zagotavlja zaveznikom dokončno in popolno nadoblast nad severno obalo Črnega morja, kjer so sedaj sproščene predvsem rumunske divizije, kar bo gotovo ugodno vplivalo na naglo napredovanje proti vzhodu. Glede Moskve je mogoče reči samo to, da je njena usoda zapečatena, čeprav seveda tega ne smemo tolmačiti tako, da bi bil v naprej določen teTmin njene zasedbe. Znano je. da je Kijev v-zdržai še mesec dni po obkolitvi, da je bila tudi Odesa dolgo oblegana in da se Petrograd še vedno drži. V tem pa je prav značilnost bliskovite vojne, ki ustvarja posamezna odporna središča prav v večjih mestih, ki bi morala biti po prevladujoči domnevi najmanj odporna obrambna središča. Vemo za sedaj le to, da je bila Moekva utrjena z obrambnimi napravami v premeru nad 100 km. Ozemlje je zelo primemo za obrambo, ker je deloma na gosto po-gozdeno in ker nima dovolj dobrih cest. Vsekakor pa je iz poročil razvidno, da so nemške čete prišle že do moskovskih obrambnih utrdb, za kakršnje je treba smatrati vse utrdbe na razdaljo do 100 km od prestolnice. Orel in Kalinin Berlin, 21. o»kt. d. Vosti, da se je sovjetskim čotam poarečik) znova zavzeti moMi Orel in Kalinin, c-značtaje »VoMcvschor Be-obachter« kot laži rz obupa. List pripominja, da bi samo dejanje sovjetskih čet ne pa take laži. lahko vrnile Orel in Kalinin sovjetom, da pa sovjetske vojake s*te danes niso več v stanju ponovne okupacije teh dveh mest. List zaključa je z ugotovitvijo, da so b21e Timo^cnkove armade uničene pri Brjansku in Vj*7?mn ki da so Varoši love čete obkoil j ene v Parrogradii. Ognjeni krst hrvatskih čet Berlin, 21. okt. d. Kakor se jo izvedelo » pristojnega vr.'ja skega mesta, so na imJk\ toč-ki vzhodno od Onjepra te dni doživelo svoj ognjeni krst hrvat sike Čete, ki so b3Jo nedavno UA-rš6ene mod zavezniške čete na vzhodnem bojišču. Pomen gospodarskih izgub VVashingrton, 21. okt_ s. >Washmgton Star« objavlja članek, v katerem razpravlja o nemSkoruski vojni. Cim večji, je roški odpor, pravi list, tem večji je napadalni pritisk nemških sil. Članek navaja podatke o ruskih gospodarskih Izgubah ln pravi, da imajo Rusi poleg Industrijekih področij, ki so jm lTemcl že zasedli aH jih bodo zavzeli v najkrajšem času, se nekaj industrijskih centrov, ki jih pa ni primerjati s produkcijsko kapaciteto onih področij, ki so sedaj pod nemSko kontrolo. Km aru bodo Nemci koptrottraU tudi produkcijo petroleja ob Karrkazu. Spopad na morja Berlin, 21. akt. &. Nemila bombniki so včeraj na Severnem morju napadli 2.000-tonsfco sovjetsko trgovinsko ladjo. LmTjR jc bila hudo poškodovana. Angleška taktika Berlin, 21. okt. a »Voticiacfcer Bo-obachter« pi*e: Ker so na dbaorm novi nemški uspehi, začenja London ■ ttaro in dobro znano igro, ko n. pr. Bevm izjavlja, da je »položaj zelo resen«, drugi propagandisti pa govere o nemških Čcfa&h, ki da to že 30 do 40 km pred Moskvo «J5 celo že v samih predmestjih ter napovedujejo padec prestolnice najkasneje ta teden. Tako bo Angležem omogočeno, da bodo na vse grlo neli slavosneve »jnn-aŠkeirai sovjetskemu odporu«, če Moskva ta teden se ne bi padla. Zapadna fronta Berlin, 21 okt s. Na južni obaH Anglije so nemška letala v noči na ponedeljek hudo bombardirala mnogo vojaških objektov. V Great Yarmouthu in vzhodno od tega mesta je bilo opaženih mnogo eksplozij. V kanalu Sv. Jurija je ob priliki letalskega napada nastal požar na neki 3000-tonski ladji, ki se je morala ustaviti. vojaki napadalo svoje generale New York, 21. okt s. Ob priKfci nevrov, ki se sedaj vrše v Zedmjenih državah, se fe brigadni general Lloyd Redendal na sestanku z oficirji pritožil, češ da sc. gm. napadli njegovi lastni vojaki. Ta okofiščina priča o velilci nedisciplini, lei vlada v ameriški vojski Čete generala Redendalla imajo svojo organizacijo v Catndehi v Joinft Karodini. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, To«;*, 21. oktobra 194l-XTX. r Btev. 243 LIOUORE LIKER S T R ( G K TONICO JE KREPČILEN IN D i G E S TI V 0 VAM URAVNA PREBAVO Bela Krajina je sprejela Visokega Komisarja Med belokralinskim ljudstvom se je nrodU visoki »ost dva dni in povsod fe bU navdušeno sprejet Skladateljski večer Mirce Sandnove Njene skladbe kažejo mnogo tehničnega znanja Ljubljana, 21. oktobra Podrobnejšega orisa sklada tel jskega dela Mirce Sancinove na tem mestu pač ni mogoče podati in se bom zato omejil le na splosnejšo karakteristiko. Predvsem ugotavljam, da kažejo skladbe plodovite skladateljice mnogo tehničnega znanja, tako kompozicijsko-formalnega, kakor tehnično-klavirskega. Prav dobro zna uporabljati posamezne efekte, bodisi z razpletom glasovnih linij, bodisi z uporabo razloženih akordov in pasaž. To poslednje sploh bistveno označuje njeno kompozicijsko arhitektoniko. kajti skladateljica se ju poslužuje zelo. da, celo preveč pogosto ter s tem mestoma zmanjšuje vsebinsko vrednostno kvaliteto, ker s preobilno porabo obeh omenjenih činitoljev nastajajo nekaki prazni prostori, točke ki smisla ne poglabljajo ali nadaljujejo, temveč prekinjajo. To je tudi razlog, da ni polne povezanosti glasovnega poteka, kar enotnosti formalne in vsebinske strukture prav gotovo ni v korist. Vendar pa zna skladateljica spričo odliJneea poznanja klavirsko kompozicijske tehnike te vrste razložene akorde in pasaže uporabljati tako dobro, da splošni vtis ustvarje poslušalec ugodno. Melodično so skladbe na nekaterih mestih kjer preidejo iz običajnega melodičnega okvirja prav zanimive, enako tudi harmonično. Ce vzporejam linearno in vertikalno gradilno linijo, je vsekakor vertikalna pri Sancinovi v splošnem dominantna in daje naglas vsemu vnanjemu razvoju strukture. Stilno se pri skladateljici ne da določiti enotne smeri. Na eni strani je temu nedvomno razlog ta. da si je iskala različne vzornike, na drugi pa ta, da so skladbe nastajale v različnih razvojnih fazah. Iz obeh razlogov je mogoče razumeti, da se v isti skladbi lahko križajo različni stilni načini (n. pr. »Retovje«). kar pa ni le opaziti pri Sancinovi. temveč tudi pri neštetih moških sklidateljih vseh smeri in časov Jasno pa je očitna pri njej tendenca k moderni harmoniki, ki jo za-fame često prav zanimivo in tudi svojevrstno, vendar le prekmalu spet zaide v smer romantičnega izraževalnega načina. To stilno vprašanje bo v bodočem delu skladateljica nedvomno še kristalizirala in prepričan sem spričo njenega dosedanjega tvor jen ja, da bo v tem pogledu dosegla še prav ugodne uspehe. V primerjavi vsebinskega in formalnega je Šancinova v splošnem formalno močnejša in daje temu činitelju izrazito prednost, S temi oznakami seveda ne nameravam zmanjševati kvalitete njenih skladb. Nasprotno: prepričan sem. da je v njih mnogo kvalitet, ki pa še niso našle povsod popolnega izčiščenja ter poglobitve za organski utemeljeno progresivno sleditev, s katero nastaja vsebinska in formalna celotnost ter daje zaključeno trdnost skladbi. Tudi pa sem prepričan in naglašam, da je Šancinova redka med skladateljicami dosegla prnv lepo višino kompozicijskega ustvarjanja. In čeprav zazveni tudi iz njene glasbe tu pa tam moško zajeta energija vendar iz celote diha ženska struktura, ki se lada prepušča svojemu značaju oJg0VS1 jajoSim melodijam ter z veliko pozornostjo grebe po zapeljivem svetu miniaturnih domisle- kov ln čustev. To, splošni ženski paihi še danes lastno kot vedno doslej, je s te strani pozitivno ln čudili bi se, če bi skladbe Mirce Sancinove bile s tem v nasprotju. Na vsak način in kljub gornjim oznakam moram ugotoviti ponovno, da je Šancinova v svojem skladateljskem delu dosegla mnogo. Na včerajšnjem večeru je predstavila vrsto svojih skladb: Preludij, Uspavanko, Mali plesni impromptu, Mladinsko igro. Valček, Komar in muha plešeta, Kmečki ples. fantazija Retovje in fantastično kolo — vse klavirske skladbe, Izmed katerih se mi je zdel posebno posrečen Mali plesni impromptu. pa tudi Valček ln Retovje — predvsem po vsebinski zamisli. Za \iollno ln klavir sta bili na sporedu Vizija ln Romanca, v katerih se je stremljenje k moderni arhitektoniki izrazilo morda najbolj med vsemi skladbami, zlasti v melodičnem odnosu violine nasproti klavirski spremljavi, ki je bila tu, kakor tudi pri samospevih, prenatrpana, preveč samostojna in je s tem odvračala pozornost od solističnih linij. Izmed samospevov pa smo slišali »Med nama je vse polno zlatih niti«, Tre-notek. Pomlad je prišla. Pesem o rožici. Mene ni požela kosa in Mesec je vstal. Kvalitativno sta nemara najmočnejša po-I slednja samospeva in pa Pomlad je prišla. ! Solistične partije samospevov Mirce Sancinove so gotovo zelo naporne ln zahtevajo od pevca mnogo obsega, odlične tehnike ln kulture, če hočejo najti pravega izraza ln učinka. Naj še omenim nežno, da skladbe drugega dela (>Tz mladinske zbirke«) naslovu večinoma ne odgovarjajo niti po sujetu, niti po tehnični in vsebinski muzikalni obdelavi; naslovu najbolj skladne so pač le Mali plesni impromptu, Mladinska igra. Komar in muha pledeta ter Pesem o rožici, — to le v nekaterih pogledih. Spored pa je bil vsekakor pester in tudi vnanje učinkovit. Vse skladbe so izvedli skladateljica sama kot pianistka. Karlo Sancin in Valerija Hevbalova. Pianistka Šancinova je izredna temperamentna in razpolaga z veliko rutino ter sigurnim, vendar za moje presojanje preostrim nastavkom. Njena interpretacila Je bila pač najbolj soglasna njeni zamisli, ki jo kot skladateljica najboljše pozna. Zanimivo bi pa bilo slišati njene klavirske skladbe v Trostovi ali Li-povškovt izvedbi, s katero bi različne oblikovne in vsebinske finese nedvomno zadobile mnogo popolnejši izraz ter globino. Kot spremljevalka je biJa Šancinova nasproti solistoma v celoti premočna in preveč samostojna. Violinske skladbe je inter- pretacijski prav lepo prikazal Karlo Sancin, pevske pa Hevbalova, ki je najbolj uspela zlasti v poslednjih dveh (Mene ni požela kosa in Mesec je vstal), katerima je vložila mnogo topline in občutene vsebinske moči. Skladateljski večer Mireč Sancinove, predstavnice maloštevilnih slovenskih skladateljic, je povsem uspel in je dosegel pri poslušalcih iskreno priznanje ambiciozni, delavni in nadarjeni ustvarjevalki. Priredila ga je Glasbena Matica ljubljanska, bil pa je značilen dogodek v slovenskem muzikalnem življenju. cd.— Ljubljana, 21. okt. Lepa Bela Krajina je bila v soboto in nedeljo posebno počaščena: obiskal jo je Eksc. Visoki Komisar Emili o Grazioli in se pomudil med dobrim prebivalstvom in v krasnih krajih dva dni. Visoki gost se je posebno živo zanimal za vse potrebe te naše vabljive pokrajinice, da bi se gospodarsko čim bolj izpopolnila ter da bi si naš mali človek lahko prislužil lepši kos kruha. Visokega gosta so povsod sprejemali prisrčno. V Metliki, kjer se Je pomudil najprej, se je zbralo pri sprejemu izredno mnogo prebivalstva v soboto. Vse mestece je bilo v slovesnem razpoloženju, okrašeno z zastavami, visokega gosta so pa pozdravljali tudi slavoloki. Eksc. Vis. Komisar je prispel v Metliko v soboto dopoldne. Na griču Vejarju so ga pričakovali dostojanstveniki, na čelu s poveljnikom soške divizije Generalom Romerom in počastil ga je z orožjem bataljon »Modrih ovratnice. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Potem je bil slovesno Dia-goslovljen zastavni drog bataljona »Modrih ovratnic«. Ob tej priliki je spregovoril o častni nalogi bataljona njegov poveljnik major Bruni. Za njim je govoril* Eksc. General Romero ter izpodbujal vojake, da morajo biti vedno pripravljeni služiti Domovini, Kralju in Cesarju m Duceju. Vojake je pozdravil Eksc. Visoki Komisar E. Grazioli. Potem je bil blagoslovljen zastavni drog ln dvignjena je bila zastava. Drog je blagoslovil metliški prost Kle-menčič. Prisrčno je prebivalstvo sprejelo visokega gosta v Radovici, na čelu z županom metliške okoliške občine Nemaničem, du-hovščfno, učiteljstvom in šolsko mladino. Visoki Komisar se je zahvalil za pozdrave ter naglasil, da se Vlada zanima tudi za male, ne le za velike kraje. — Visokega gosta je od tam pot vodila v obmejni Ostriž, kjer si je ogledal vojašnice. Pozdravil ga je posestnik Badovinec ter se mu zahvalil za vso naklonjenost, ki jo izkazuje Beli Krajini. Visoki Komisar je de^al v svojem nagovoru, da bo ljudstvo sprevidelo, kaj lahko Država vse stori zanj, če bo lojalno. Nadaljna pot je vodila Visokega gosta skozi prijazne belokrajinske vasi. Najprej se je pomudil v lepo okrašenih Drašicah, k;er ga je pozdravil župan, potem pa v Krmačini, Rakovcu m Božakovu. Povsod se je živo zanimal za potrebe posameznih krajev in obljubil je izvedbo javnih del. Popoldne, po odmoru v Metliki, je nadaljeval vožnjo v Griblje. kjer ga je ljudstvo sprejelo posebno lepo. Pred večerom je obiskal stari grad Pobrež;e in pokrajinsko trsnico v Vinom eru. V nedeljo je visoki gost obiskal se celo vrsto belokranjskih krajev. Najprej se je ustavil v Gradcu, ki mu je visoki gost pokazal tudi vso pozornost ter se pozanimal za krajevne potrebe. V imenu občine ga je pozdravil P. Pezdirc, potem pa se župnik A. Ilc. Končno je zagotavljal vdanost ljudstva Visokemu Komisarju še graščak A. Sutej. — Sledila je slovesna invaguracija novega trga z obredom dviganja zastave-Po slovesnosti je nagovoril ljudstvo Visoki Komisai ter naglasil, da je Italija prišla v naše kraje s spoštovanjem do skupne vere, našega jezika, Seg in običajev, ter da zahteva samo lojalnost prebivalstva. Delovno ljudstvo ima zaupanje v svojo bodočnost, kajti fašistični režim hoče pokazati z dejanji, kaj hoče storiti zanj. Med potjo v Adlešiče se je visoki gost ustavil tuii v Podzemlju, kjer je bil tudi navdušeno sprejet. V Adlešičih ga je pa pričakovala skupina prebivalstva v narodnih nošah, gasilci in velika množica ljudstva. Po starem običaju so gostu ponudili kruha in soli in posebej ga je pozdravil župan Cvetkovič. Pozdravil ga je je župnik štrus. Na pozdrave se je zahvalil Visoki Komisar ter naglasil, da je Adlešiče hotel obiskati prav zaradi tega, ker so zadnja občina pokrajine, najbolj oddaljena. Kakor za vse druge, bo skrbel tudi za njo. Obiskal je cerkev in pokopališče, kjer je položil na grob staršev ljubljanskega župana dr. Ad-lešiča šopek cvetja. Ko se je vrnil iz cerkve, so mu fantje in dekleta v narodnih nošah zaplesali narodna plesa. Končno je naklonil krasen dar kraju, za obnovitev občinske hiše. Med potjo nazaj v Metliko se je ustavil še v šutejevem gradu. Ob 13. se je vrnil v Metliko in na Liktorskem trgu ga je pričakovala izredno velika množica ljudstva. Ponudili so mu kruha in soli in pozdravil ga je župan Malešič. Po dviganju zastave je pozdravil visokega gosta prost Klemen- CiC, nakar Je major Bruni, poveljnik metliške garnizije, zagotovil Visokemu Komisarju, da se je metliško prebivalstvo v resnici podredilo z vso vdanostjo novemu režimu. V znak tega bo njegovi vojaki postavili sredi trga zastavni drog, ki ga je izročil županu v varstvo. Za pozdrave se je Visoki Komisar zahvalil ter dejal, da je obiskal starodavno Metliko in da je prepričan o lojalnosti Metličanov, zahvaljujoč se jim za navdušeni sprejem. Ob zaključku svečanosti je znana metliška skupina zaplesala pred visok.m gostom »metliško kolo« in >rešetcac — Po odmoru v Metliki je Eksc. Grazioli obiskal še nekatere kraje. Toplo sprejet je bil v Lok v ic ah in ga zaprosili za ljudsko šolo. Visoki gost je obljubil, da si bo dal prošnjo takoj predložiti. — Krasno so visokega gosta sprejeli tudi v Suhorju in mu razložili potrebo po vodovodu in elektrifikaciji. Eksc. Grazioli je obljubil, da bo upošteval prošnje pre-bivalstva. Nazadnje je visoki gost ob:skal še Rusinjo vas, Brezovico, Pilatovce. revne vasice, končno se je pa ustavil v Ralatovičih, kjer so ga sprejeli po starem običaju ter mu ponudili kruha in soli. Pozdravil ga je župan Rajatovič in končno še župnik Kra-jačič. Prebivalstvo je nagovoril Eksc. Grazioli ter naglasil. da bo Italija ščitila ljudstvo, ki naj vanjo mirno zaupa. Ljudstvo je sprejelo besde visokega gosta z navdušenim odobravanjem. — Eksc Grazioli se je vrnil pred večerom v Metliko, od koder se je z vlakom odpeljal v Ljubljano. * Eksc. Grazioli bo govoril na proslavi Z8. oktobra v Ljubljani Rim, 21. okt. s. Fašistični odrodbem list je objavil imena glavnih govornikov, ki bodo nastopili na proslavah dne 28 oktobra Za proslavo v Ljubljani je bil do'očen kot alavni govornik Visoki K^rniisar Ek&ceiencn Emiilio Grazioli. V Zadru bo nastopil Fkscclcnca Bastianini v Splitu rerruccio Cappi, v Kotoru Celso M orisi. penzacijo. Zlato, ki ga bosta rabili Italija in Nemčija v takih trenutkih, ga bosta po vojni brez nadaljnjega posedovali. Omejitev avtomobilskega prometa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na komisarijatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XXX št. 13, 12. julija 1P41-XIX št. 65 in 24. septembra 1941-XIX št. 111 in na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 odreja: Člen 1. V naredbi št. 111 z dne 24. septembra 1941-XTX določeni rok veljavnosti posebnih prometnih dovolil za potniške avtomobile ter motorna kolesa brez prikolice in z njo, na bencinski pogon, se podaljšuje do 15. novembra 1941-XX. Člen 2. Od 16. novembra 1941-XX dalje preneha z vsemi učinki veljavnost posebnih prometnih dovolil za potniške avtomobile z bencinskim pogonom, izvzemši za imetnike posebnih dovolil, glaseČih se na: 1. Visoki Komisarijat. 2. državna, pokrajinska, občinska obta-stva, 3. Nacionalno fašistično stranko. 4. škofe, upravitelje škofij. 5. sanitetne uradnike in pogodbeno sanitetno osebje, 6. inozemske časnikarje, 7. na avtoizvoščke in avtonajemščke. toda z omejitvijo na en potniški avtomobil za vsakega obratovalca. Člen 3. Imetniki prometnih dovolil za potniške avtomobile na bencinski pogon, pripadajoči zgoraj navedenim kategorijam, morajo do vštetega 15. novembra 1941-XX prositi pri uradu za civilno mo-torizacijo Visokega komisarljata za novo prometno dovolilo ln nov spoznavni znak, in to ločeno za motorna vozila v zasebni uporabi in za motorna vozila v javni uporabi (avtoizvoščke in avtonajemščke). člen 4. I>a bi »meli 5e po 15. novembru 1941-XX uporabljati vozila, morajo javne ustanove ln zasebni imetniki prometnih dovolil za motorna kolesa brez prikolice in z njo do omenjenega dne pri uradu za civilno motorizacijo z redno obrazloženo prošnjo prositi za novo prometno dovolilo in ustrezni spoznavni znak. člen 5. Od 16. novembra 1941-XX dalje se imetnikom posebnih prometnih dovolil strogo prepoveduje s potniškimi avtomobili na bencinski pogon prevažati osebe svoje družine ali tuje osebe, če ni za to upravičenega službenega razloga. Oblastva javne varnosti ln organi, Id jim je poverjeno prometno nadzorstvo. razpotju že dolgo tega. toda Mackenzie King je hotel a to službeno proklamacijo utemeljiti blokado cen in plač hi omogočiti popolno kontrolo cen in potrošnje življenjskih potrebščin Ti ukrepi, je kanadski ministrski predsednik razlagal so potrebni zaradi teg«, da ne bi oboroževanje povzročilo inflacije. bodo kar najstrože nadzorovali, da se preprečijo kršitve navedene prepovedi. Kršiteljem se brezpogojno odvzame posebno prometno dovolilo in se bodo nanje uporabljale kazni, ki jih določa člen 7. naredbe št. 65 z dne 12. julija 1911-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Einilio Grazioli, !Se/eznico K O L £ D A K Danes: Torek, 21. oktobra: Uršula DANAŠNJE PRIREDITVE \ Kino Matica: Ločili se bomo Kino Sloga: Prodana nevesta Kino Union: Tosca Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici Razstava, »Lade« v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Prijave trgovcev zaradi prestopkov Ljubljana, 21. oktobra Kontrolni oddelki Kr. Kvesture so pretekle dni zapisali naslednje trgovce in obrtnike, ker niso imeli izstavljenih cenikov: 1. Bujas Franceta, gostilna, Prešernova ulica 5, 2. TrŠan Amalijo, modistinjo. Sv. Petra cesta 7, 3. Coriari Lotija, trgovino z volno, Tvrševa c. 69, 4. Mahnič Zofijo, modistinjo, Sv. Petra c. 8, 5. Božič Ivana, prodajalca zelenjave. Pod Trančo 2, Poleg tega so bili naslednji obrtniki prijavljeni sodni oblasti zaradi zlorabe v višanju cen: 1. Tvrdka Soštarič, Petan in Erker, železni Izdelki, Resljeva c. 20, 2. Perko Ivana, posestni ca, Vodnikova c. 20, 3. Klopčič Marijo, prodajalko zelenjave, Celovška c. 43, 4. Kamner Franceta, prodajalca zelenjave. Prekmurska 3. 5. Trtnik Marijo prodajalko zelenjave, Sostro 24, 6. Ostrož-nik Karla, galanterija, pasaža, 7. Pogačnik Franca, prodajalca zelenjave, Tvrše-va 33, 8. Sedej Strnad Marijo, modistko, Prešernova 3, 9. Levka Angelco, mlekarna, Kolodvorska 34, 10. Sega "Edvarda, čevljarja, Prešernova 50. 11. Kos Ivano, prodajalko zelenlave. Ižanska 193, 12. Kotar Josipa, posestnika. Pokojnica 5t. 11, 13. Vider Marijo. Specerija. Tvrševa 55, 14. Korzika Frančiško, prodajalko zelenjave, Vrtača 3. Razen prijave sodni oblasti je Eksc. Visoki Komisar odredil ukinitev prodaje in zaporo trgovine Vider Marijo za dobo 30 dni. pri čemer ie trgovka dolžna svojemu osebju izplačati plače, Govor dr. Funka na rimskem vseučilišča Končni cilj osi: Nova Evropa, osnovana na pravici in kulturnem razvoju Rim, 21. okt. s. Včeraj opoldne je bil na rimskem vseučilišču nemškemu gospodar-akemu in trgavin.skemu ministru Ekscelenci \Valterju Funku podeljen častni dokterat. Svečanost <*> priredili v veliki dvorani rimskega vseučilišča, ki je bila polna uglednih osebnosti in studentov. Med zastopniki oblami so bili rimski prefekt, viceguverner pokrajinski zvezni tajnik, mno«jo nemških častnikov in zastopnikov nemške kolonije v Rimu. Pred rektoratom so se razvrstili člani v&eučiliške fašistične orjjanizaci je. vacučiliške milice ter godba akademije »Italijanske liktorsJce mladine«. Na stopnišču so nemškega ministra sprejeli prosvetni minister Bctrai. podtajnik stranke Venturi, nemški poslanik pri KviHnalu. rektor m akademski zbor. Dr. Funk ie prispel opcfl-dne v sfpremstvu ministra za devize in valute. Pregledal je vrste fašistične vscučili-ske mladine in po pozdravih zastopnikov oblasti odšel v veliko dvorano vseučilišča, kjer je zavzel svoje mesto pri predsedniški mizi poleg ministra Bortaia in Riccardi-a, podtajnika stranke in rektorja. Govor rektorja Svečanost se ;e pričela s kratko orkestralno produkcijo, nakar jc tajnik vseuči-liške organizacije izročil ministru znake fašističnega studenta. Rektor dr. Francisci je nato svečanost otvoril s kratk'm govore-m. v katerem je izjavil, da je gospodarska in treovinska falcu!tct.a 13. oktobra soglasno sklenila podeliti ministru Funku častni doktorat, ker je pred in v času vojne znal napraviti iz nemške gospodarske fronte silno vojno orožje, ki bo omogočilo zmago osi. Kot gospodarski minister nemške države, kot predsednik nemškega emisijskega zavoda in kot gospodarski znanstvenik ;e pokazal Izredne sposobnosti, izkazal pa se je tudi kot velik organizator, ki je discipliniraj, harmoniziral in oja*il nemške gospodarske sile tako. da je Nemčija tudi časovno ostala nepremagljiva. Ustvaril je osnove novih tehničnih sistemov, oslonil gospodarstvo na korporacijska načela in tako otvoril novo studijsko področje vsem gospodarskim znanstvenikom. Rektor je nato na osnovi prosvetnega ministra in pristanka Nj. Vel Kralja in Cesarja proglasil dr. Funka za častnega doktorja. Rimska univerza je na ta način hotela lzraz;ri svoje priznanje za veliko delo. ki ga jc minister opravil na področju nemškega gospodarstva, pa rudi za napore ki jih je pokazal pri osnovanju nove nodlage evropskega gospodarstva. k se bo moralo razvijati v glavnem na osnovi temnega sodelovanja in harmoničnega razvoja Nemčije in Italije. Nato jc rektor izročil dr. Funk« diplomo častnega doktorata. V dvorani je nastalo veliko ploskanje, orkester je zaigral obe nacionalni himni. Govor dr. Funka Nato je spregovoril di. Funk. V svojem govoru je poudaril, da *e prišel v Italijo, da bi poglobil odnosa je z ministrom Ric-cardijem, & katerim želi izmenjati misli o sedanjem in bodočem razdobju evropskega goapodarstva. Ta izmen;ava m tel i se je pričela ie v oktobru preteklega leta v Berlinu in sta se tedaj oba ministra do kraja sporazumela o vseh osnovnih in specifičnih problemih, ki sta jih proučila. Zahvala se je za podelitev častnega doktorata, v čemer vidi predvsem izraz čustev italijanskega naroda do Hitlerja in nermkega n&nvda, obenem pa priznanje deleža, ki ga ima nemško gospodarstvo pn doseganju končne zmage. Oc ni dovolj naglega in odločnega postopanja tudi na gospodarske m področju pri izdajanju ukrepov, ki so c*d časa do časa potrebni, sc lahko bitka .zgubi. Tako ;e bilo postopanje Nemčje ln Italije. Zato gre zasluga v prvi vrsti obema drzavniko ma, ki sta znala s svoj«> genijalnost jo in daljnovidnostjo dati nemškemu in italijanskemu državnemu organizmu ono obliko, v kateri so sc lahko izrabile vse nacionalne energije. Zaradi tega se je treba povsod in vselej spomniti v prvi vrsti z globoko hvaležnostjo Duce;a im Fuhrcria k' njuno delo za obe državi nima primere \ zgodovini. Njuni veličini odgovarja tudi njun politični cilj, da se namreč obnovi in pomiri evropski problem. Minister je nato razvil analizo evropske gospodarske zgodovine v zadnjih 20 leth in je opozoril, da je razdrobitev državnih edinic v Evropi, kakor ie do nje dovedla versajska pogodba, paralizirala kontinentalni gospodarski razvoj. Te razdrobljene evropske države so vzdrževale demopluto kratske sile iz egoističnih razlogov' ali pa zaradi svoje nesposobnosti. Smoter Nemčije in Italije je zedinjena Evropa, ki se bo opirala na socialno pravico in kulturni razvoj. Italija in Nemčija pa sta toliko močni, da bosta lahko vodili tak kontinent. Italiji bo pripadla Se posebna naloga, da ustvari nov političen gospodarski red v svojem življenjskem prostoru v območju Sredozemlja, v katerem je zrastel že rimski imperij in ki prelstav-Ija vez med Evropo, Afriko in Azijo. Evropski gospodarski prostor Svobodno svetovno gospodarstvo, ki ga zagovarjajo nasprotniki v nasprotju z italijanskimi in nemakimi gospodarskimi metodami, je bilo uničeno baš spričo politike in trgovinskih ter valutarnih in zadčitno-carinskih metod zmagovalcev v prejšnji vojni. Meddržavni gospodarski odnošaji se bodo po vojni uredili tako, da bodo libera-listične, gospodarske in trgovmske metode popolnoma izključene. Gospodarska sila obeh osnih držav je postala opora gospodarstva vseh kontinentalnih držav, odkar je bila Anglija pregnana z evropskega kontinenta. Ustvariti bo treba gospodarsko neodvisnost velikega evropskega gospodarskega prostora na ta način, da se bo opustila prevelika mednarodna razdelitev dela, ki ne upošteva političnih in gospodarskih potreb narodov. Različna gospodarska ureditev posameznih držav ni ovira boločega mednarodnega trgovinskega razvoja, posebno če se pomisli, da ravno Anglija in Zedinjene države, ki se baje bore za ohranitev svobodnega trgovinskega sistema, polagoma prehajajo v dirigirano gospodarstvo. Ko se bodo gospodarski odnosaji med posameznimi državami uredili, bodo tuii denarni problemi izgubili svoj sedanji akutni značaj. Načelo zdrave valuta ln zdravega gospodarstva bo veljalo tudi za njihovo ureditev. Sistem zlata pa se je zrušil. Nadomestil se je a klirinškim sistemom, ki je postal v zadnjem času mnogo-stranski. Zlato bo lahko služilo za kom- Politična os je postala tudi gospodarska os Obe državi bosta v vsakem prime, a sposobni braniti novo Evropo. Nasprotniki so se ušteli, kar se tiče notranje trdnosti osi in njenegg gospodarstva. Narodno socialistični in fašistični režim sta dosegla ogromne uspehe na gospodarskem področju. Italija je dosegla veličastne uspehe na polju svoje gospodarske obnove, z zboljšanjem svojega kmetijstva in z ojačenjem svoje produkcije v rudnikih, v strojni, kemijski, električni in Se posebej tekstilni industriji. Politična os Rim-Berlin je postala tudi gospodarska os. V gospodarskem pogledu se obe državi popolnoma do kraja izpopolnjujeta. Trgovinski promet med njima se je v vojni potrojil. Poruienje malih držav, angieskih satelitov, je omogočilo silam osi, da izrabita tudi njihovo rudniško bogastvo in produktivno moč, poleg tega pa so jima na razpolago ogromna ozemlja Sovjetske zveze, kjer se je gospodarska obnova že pričela. Minister Funk je nato kritiziral rusko gospodarsko organizacijo. Integralna in programatska nadomestitev privatne inicijative z državno je spravila življenje ruskega prebivalstva na najnižjo stopnjo. Z najnižjimi cenami za kmetijske pridelke in najvišjimi možnimi cenami za življenjske potrebščine si je sovjetski režim zagotovil ogromne dobičke, ki jih je porabil za svojo vojno produkcijo, ki naj bi omogočila svetovno revolucijo. Tak namen so imele ruske petletke, ruski narod pa je postal enostavno orodje sovjetskih oblastnikov v dosego njihovih revolucionarnih namenov. Sovjetsko gospodarstvo je mrtva birokracija, ne pa živ organizem. Zmaga je zagotovljena Nemčija ni oslabela spričo pohoda proti Rusiji, marveč je svoj vojni potencijal še povečala. Ce se je Anglija lahko nadejala, da se bosta sili osi gospodarsko izčrpali, so se ji te nade popolnoma razblinile. Angleška blokada je zdaj definitivno strta. »Generai čas« je obrnil svojo ost Cimda-lje bo vojna trajala, tembolj bo Anglija oslabljena in tem jačja bo os. Končna zmaga «*e je v veliki meri približala spričo uspehov, ki so bili v zadnjih mesecih 1 doseženi v vzhodni Evropi. Osi zmage ne I bo mogla biti iztrgana, pa naj se zgodi ' karkoli. Funkov govor je bil ponovno prekinjen z aplavzi. Ob zaključku je godba spet intonirala italijanske in nemške nacionalne himne. V spremstvu oblasti in fašističnih prvakov je dr Funk zapustil vseučilišče. Konference Včeraj dopoldne se je sestal v ministrstvu za devize in valute z ministrom Ric-cardijem, s katerim je imel prisrčen razgovor, nato je bil na obedu, ki ga je njemu na čast priredil guverner Italijanske banke. Popoldne je bil v korporacijskem ministrstvu in se je tam sestal z vodilnimi gospodarskimi in korporacijskimi funkcionarji Govoril je z ministrom Riccijem ter državnima podtajnik orna Amicuccijem in Giannett i jem. Tudi ti razgovori So potekli v duhu prisrčnosti in medsebojnega razumevanja. Zvečer je bil dr. Funk pri svečanem sprejemu v nemškem poslaništvu. Kanada na razpotju New Vork, 21. okt. s. Kakor je izjavil predsednik kanadskega ministrskega sveta Mackenzie King, se je tudi Kanada znašla pred aezpo*;em: Ma&lo ali topovi? če se, hoče reči po resnici, se je ■ajJJi na tem 243 »SLOVENSKI NAROD«, Tcrek, 21. oktobra 1941-XIX Stran 8 Vsesvetska akcija tudi letos Uspeh lanske akcije in koliko upajo zbrati letos Ljubljana, 21. oktobra Vrhovni socialni svet prireja letos že tretjič tako zvano vsesvetsko akcijo, ki je neke vrste ljubljanska zimska pomožna akcija; zamisel je bila, naj ljudje, ko ob vseh svetih krase grobove včasih* tudi z zelo dragimi venci, pomislijo tudi na žive, trpeče, ter nekaj prispevajo za lajšanje bede. Uvedli so prodajo preprostih vencev in sveč in že prvo leto se je pokazalo, da je bila zamisel dobra. Letos zaradi nekaterih ovir ni kazalo prirediti vsesvetske akcije, vendar se je pa izkazalo, da se bo posrečilo zbrati vsaj skromno vsoto in ker imajo še nekaj blaga od lani, so se končno odločili za prireditev. Zato je imel snoči Vrhovni socialni svet sejo širšega odbora na magistratu. Seje so se udeležili številni zastopniki dobrodelnih društev, zastopanih v Vrhovnem socialnem svetu, da se pogovore o izvedbi letošnje akcije. Predsedoval je podžupan dr. V. Ravnihar. Navzoč je bil tudi načelnik socialnega odseka mestnega sveta dr. T. Klinar. Poročilo o uspehu lanske vsesvetske akcije je podal zastopnik mestnega socialnega urada višji komisar dr. Mrak. Posnemamo naslednje podatke. Lanska akcija je imela skupno z darovi 122.983 din dohodkov, izdatki so pa znašali 22.292 din. Cisti dobiček je znašal 100.690 din. Ce k temu prištejemo še izkupiček prodanega voska — ki so ga nabrali od ostankov nagrobnih sveč, je dala lanska akcija 105.109 din. Razen tega jim je ostalo v skladišču še blaga v vrednosti 6420 din (računano po nabavni ceni). Tako jim je ostalo 1186 malih sveč in 6 velikih ci precej izenačeni. Izven konkurence jc sodeloval inž. Stepišnik, ki jo dosege] 38.30. Vrstni red v konkurenci: 1. IVIerala 37.66, 2. Ka,r fež 37.65, 3. Kosec 37.55, 4. ITladc 35.82, 5. Lužnik 35.15. V metu kladiva jo zmn^al in?.. S+r*rv?rnik z 49.90. Drugi je bil Zupančič 37..^9 m tretji Kosec 36.15. Vsi zmagovalci so prejeli lepe ptakete. Dva mednarodna ten*£ka dvoboja TeniiSki dvoboj mod Hrvatsko m M.i*!-žnrsko se je končal tretji dan z zrnato Hrvatov in je n:/merje to£k3:L BaUada jc prcTn;i?:iI Gaborvja 6:1. 6; 1, Vo ; S. V \Vicsbadnu sta se sestali ženska teniški ekipi Italije in Nemčiji* M srodbjo-evropstki pokol. Zma^.'t1 90 Nemke 3 : 2. Nogomet na Hrvatskem Druga nedelja. ligRJŠke-ga nogoi . prvenstva na Hrvatskem je med drugim prinesla izredno visoko zrnato Gradjan mu, ki je premagal Z-l •. :