hr%- ČESTITAMO ZA 3. IN 4. JULIJ! Uredništvo in uprava ‘ZGJGOfki TRBOVLJE, 28. junija 1962 • številka 27/28 e Leto XV • 20 din TEDNIK jnillHIIIllllllllllillll >TTl:llllllilUlllUilIUII)lllillitlIitaiURtltUlllllt< I i Danes v novi g obliki Morda ste se že začudili, ko ste prejeli današnjo številko našega Usta v nekoliko spremenjeni obliki, kot ste jo prejemali doslej. Upamo, da vam bo tudi nova oblika všeč In da boste tudi tokrat zadovoljni z »Zasavskim tednikom«. V uredništvu smo precej časa razpravljali o tem, kako bi dosegU, da bi bU »Zasavski tednik« še bolj privlačen In kar najbolj celovit časnik. Pri tem smo se odločili, da spremenimo dosedanjo obliko Usta In da z nekaterimi no-vouvedenlmi rubrikami še bolj vzbudimo zanimanje za naš časnik In še bolj pritegnemo naše bravce in naroč tike k sodelovanju. V pričujoči številki »Zasavskega tednika« bodo našU dovolj zanimivega branja tudi člani delovnega kolektiva Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi, rudarji ■ ta boveljsko-hrastnlškega rudnika ter občani Hrastnika — vsi za 3. julij — dan slovenskih rudarjev ln krajevni praznik Hrastnika. Sporočite nam, kako vam je všeč nova oblika. Zraven tega pa nam pišite tudi v vaših predlogih o tem, kaj sl v »Zasavskem tedniku« še žeUte. Uredništvo ln uprava I Himiiiiiimiiii BRESTRNICA VABI! Brestanica je zadnje dni kot veliko mravljišče. Pridne roke domačinov-prostovoljcev dan za dnem spreminjajo podobo svojega kraja. Domačini pod vodstvom pripravljalnega odbora za postavitev spomenika internirancem in izseljencem urejajo in lepša ji svoj kraj, da bi 3. in 4. julija lahko čim lepše sprejeli v goste vse tiste, ki bodo prišli k slovesnemu odkritju spomenika pod rajhenburčkim gradom. Pridite ob slavju v Brestanico vsi, ki ste v letih strahot 1941—1945 okušali nemško »kulturo« v tedanjem rajhenburškem taborišču, ki je bilo tiste čase največje zbirno taborišče na slovenskih tleh! Spomenik, kj bo odkrit pod rajhenburškim gradom na vaš praznik, je posvečen tudi vam! Naj bo snidenje pod rajhenburškim gradom na dan odkritja spomenika tovariško in nadvse prisrčno! 4. julija, ob odkritju spomenika, bodo v Brestanici sodelovali na slovesnosti združeni mladinski ln moški pevski zbori občine Videm-Krško ter godbi Videm-Krško in Senovo. Tone Koprivnikar — novi podpredsednik OLO Ljubljana (ma) LJUBLJANA — Odborniki obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana so na petkovem zasedanju razrešili dosedanjega podpredsednika okrajnega LO Ljubljana Staneta Feleta, ki prevzema novo dolžnost. Za novega podpredsednika okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je bil pa izvoljen dosedanji direktor Predilnice v Litiji, Tone KOPRIVNIKAR. Tovariš Koprivnikar je bil doslej predsednik sveta za industrijo pri OLO Ljubljana. SPOMINI, KI NE ZBLEDIJO Kar trojni praznik je pred nami. 3. julij — j dan slovenskih rudarjev, deveti krajevni praz- i nik Hrastnika in 4. julij — dan borca, ki ga bodo slavili vsi borci in z njimi vsi narodi Jugoslavije. Danes smo ponosni na prehojeno pot. Ni nas strla sovražnikova pest, ne domači izdajavci, ne sile, ki so hotele po osvoboditvi preprečiti rast nove socialistične Jugoslavije. Sami smo z lastnimi silami izbo j e vab veliko zmago nad premočnim sovražnikom. Vsak deseti Jugoslovan je padel v naši revoluciji, spomin na te pa ne sme nikoli zbledeti. Z veličastno zmago nad sovražnikom smo ustvarili trdne temelje, ne samo za našo svobodo in neodvisnost, pač pa tudi za nadaljnji razvoj pridobitev naše ljudske revolucije. 4. julij — dan borca je danes simbol sto-tisočih, obenem pa opozorilo, da je treba vse tiste najlepše lastnosti borcev — hrabrost, ne-listrašenost, odločnost — prenašati na mlado generacijo, ki jih bo lahko porabila pri gradnji našega novega, lepšega življenja in pri odstranjevanju vseh težav. Kljub posledicam vojne, ki jih čutijo mnogi, se nekdanji borci ne uspavajo na lovorikah preteklosti, temveč so še vedno med nosivci družbenega razvoja in učitelji mladih. Spomin na vse to ne sme in ne more nikoli zbledeti. To je naša vsakodnevna naloga. Ko tako pred slavjem povezujemo praznik borcev s praznikom rudarjev, ki so prav tako doprinesli svoj delež k skupni zmagi, prej in zdaj, si prijateljsko stisnimo roke. Ob trojnem prazniku, ob spominu na našo prehojeno pot, še bolj združimo vse sile za naše cilje: SOCIALIZEM, MIR V SVETU, SODELOVANJE Z VSEMI NARODI SVETA. Borcem za praznik: ZDRAVO, rudarjem: SREČNO, prebivavcem Hrastnika pa ČESTITKE vsega Zasavja! . 1 S.Š. Obisk na Zasavski cesti (ma) ZAGORJE - Prejšnji torek proti večere sta obi« skala predsednik in podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, Boris Mlkoč in Stane Fele, skupaj ■ predsednikom občinskega LO Zagorje ob Savi Dušanom Kolencem, celotno gradbišče nove Zasavske ceste. Koman« d ant gradbišča, major JLA Stupar, je skupaj s predstav« ni kom Skupnosti cestnih podjetij Slovenije Strbenkom goste popeljal po trasi nove Zasavske ceste do Tolmunov in jih seznanil s letošnjimi nalogami pripadnikov JLA pri gradnji nove Zasavske ceste. j tak odnos? * Zgodile se je, da tudi ponovno sklicana ločena seja zbora proizvajaveev ObLO Litija ni bila sklepčna. Vpogled v dnevni red pa nam pove, kako važne stvari je nameraval zbor proizvajaveev obravnavati (npr. analizo o realizaciji družbenega piana za I. "četrtletje, poročilo komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka). Ne bi želeli ponavljati, kakšne vlogo naj odigra zbor proizvajaveev v sedanjem obdobju, potrebno pa bi bilo resno opomniti posamezne odbornike, k; imajo tako malomaren odnos do funkcije ter ne prihajajo na seje in ne sodelujejo pri oblikovanju skupne politike. Odgovornost odbornika n: samo osebna, ampak predvsem družbena. Občani so vendar zaupali svojemu izvoljenemu predstavniku, da v imenu njih dela v občinskem ljudskem odboru. Tak odnos, t. j. neopravičeno izostajanje s sej, lahko ocenimo kot zlorabljanje zaupanja sodržavljanov. Tega volivci ne bi smeli dopuščati. Krajevni odbori SZDL in DS gospodarskih organizacij naj bi poklicali take odbornike, ki jim je deveta briga delati v odboju, na odgovor in zahtevo, da takoj odlože mandat. Na zadnjo sejo zbora proizvajaveev so bili povabljeni tudi predstavniki kolektivov. Odziv je bil skrajno slab. Vprašali bi se lahko, ali je po vseh litijskih kolektivih res tako vse v najlepšem redu, da ni treba več skupnih analiz in pomoči? Ali res že. Vse sami vemo lir znamo? Verjeli bi. da ne! Sami vemo, kako obsežno in odgovorno delo leži pred' organi upravljanja. Da sc rešitve nekaterih problemov pospešijo, je potrebno^ da se posvetujemo ter najdemo najboljše rešitve. Z abstinenco in brez čuta odgovornosti za razglabljanje skupne problematike ne bomo prišli daleč. Naj. še zaključimo, da s takim delom in odnosom do skupnosti, do družbe, kot so jo pokazali nekateri tovariši občinskega zbora proizvajaveev, ne moremo pričakovati uspehov. Problem moramo takoj začeti reševati, da ne bomo po nepotrebnem ribarili v kalnem. — J. D. O kmetijstvu in gozdarstvu Razširjeni plenum občin- vodnjo. Kmetijski zadrugi pa gah v kmetijstvu in gozdar* skega odbora SZDL v Litiji, morata arondirana zemljišča stvu ter o stališčih plenoma, ki je prejšnji teden razprav- uporabiti za specializirano ° tem «*»J' bi Pa govorih" tudi ijal o prihodnjih nalogah kmetijsko proizvodnjo. Nada- ”a zasedanjih krajevnih za- »V« Ktibs darstva" blagovnost in specializirana gospodarstvih, _ kjer Zlasti je bilo naglašeno, da proizvodnja tudi v zasebnem p . ? je e o ne si c n je treba pomagati pri odpravi sektorju kmetijstva. S zemljo v zakup ah slabosti v kmetijstvu in goz- y rm,, SQ na zaflnjenT ra7. zaradi’ nere nTabi/n osti* širjenem plenuma ObO SZDL štev to odklanjata. Komisija še poudarili, da naj krajevni za vas pri občinskem odboru odbori SZDL, zadružni sveti SZDL bo pa na podlagi zbra-in delavski sveti kmetijskih nih podatkov izdelala potreb-in gozdnih obratov skličejo no analizo, da se začne ta sti, zraven tega pa posvetiti usedanja, na katerih naj raz- problem bolj resno in načrt, vso skrb usposobitvi delavca- prav,jaj0 ° r>nho<,nj,h na,e* neJe reševat.. - M. L. j proizvajavca za delovno mesto ter strokovne kadre usmeriti v neposredno proizvodnjo. darstvu, kar bo vplivalo na ekonomizacijo proizvodnje v obeh kmetijskih zadrugah in njunih obratih. Sproti je treba tudi analizirati gospodarjenje in odpravljanje slabo- Skrbno proučiti Plenum je naložil občinskemu LO, da preko svojih orga- , , . . . nov zagotovi skupaj z lastni- Kako zagotoviti kar naj- vi- v naslednjem smisla: aH mi sredstvi KZ potrebna boljše oskrbovanje potrosm- zagotovita boljšo preskrbe od sredstva, predvsem za dogra- kov, je trenutno važno vpra- dosedanje, ali pa se pridru-ditev hlevov na Grmačah in sanje, ki zadeva trgovino tudi žita grosistom. Galanten a in v Gabrovki, za izgradnjo v Zasavju. S tem vprašanjem papirnica pa se priključi plantažnih nasadov v Kresni- se dokaj intenzivno ukvarjajo -Mladinski knjigi*. Prehran« škem vrhu in Pečicah ter za v zadnjem času tudi pristojni ima v_ Za gorju že dve samo-zakup in odkup kmetijskih občinski forumi. - Zmernost postrežni trgovini, ki dobro površin. Ob tem pa ne gre cen, kakovost blaga in zalo- poslujeta m prav tako e s pozabiti tudi na gradnjo sta- ženost trgovin, kar so osnov- poslovalnico -Emone-. - V novanj za kmetijske delavce, na vprašanja, ki najbolj za- hrastnlškl občini so tn m-h-- Vse krajevne organizacije nimajo potrošnike je gotovo na trgovska podjetja in tre-SZDL morajo organizirati najbolj odvisna od dobre notno so razgovor, o potre« razprave o razširitvi zemlji- ganizacije trgovine, k, je do- združitve le-teh. Podobni raz-ških površin in o arondaciji, slej pogrešamo. Izstopa zlasb govori so tudi v Trbovljah, ker je namreč mogoče le na vprašanje oskrbovanja tistih kjer je Zlasti pereče vpraša-podlagi večjega zemljiškega odročnih krajev, kjer poste- nje skladišč, fonda zagotoviti perspektiv- valnice doslej n|so-ren»b»- y hras(niški obHni s, za nejšo in ekonomičnejšo proiz- ne. obstajajo pa zar 1 P” . prtkVučltev grosistom ne na- takih krajev. Takih postevab vdušujcfo> v trboveljski obči-nic je precej, njihova oprava nastopa (o vprašanje v nri-pa je često v nastkriSju s mern da z lastnimi trgov-ki- higienskiml in tudi drugimi OTl kapacltctami ne nafdpi-e zahtevami Vsa manjša trgov- rešltTe, za ostali občini pa je ska podjetja, ki jih je v Za- deljen. _ v primeru savju precej, niso sposobna prjktjuatve grosistom sl za- Pripadniki JLA so letos že V Cesarskih kamrah pri- prekoračujejo tudi za 50 in financirati večjih adaptacij*, davila to vprašan ie prevzema, tretje leto v Zasavju. V na- padnlkl JLA rilšfjo že prebit več odstotkov, kar izhaja kot prav tako si niso sposobna n„r„n(at..,n,h nn„,nv.,ntr _ črt« letošnjih del Je med predor. Kaže, da Je bil pre- rezultat tekmovanja, Id je zagotoviti tudi sodobnih skhs- predvidevalo da bl v*rfelno drugim tudi dograditev ee- dor delan v semiei, ki se organizirano med posamezni- dišč In podobno. taka utrncla do ste v makadamski izvedbi zdaj pomika. Geologi so ugo- mi enotami pripadnikov , k t. ' - . . na odseku Tolmu-’--^orje lovili ,da bi prede, ponovil JLA; Obstajata torej dve možno- kajti «U. dvomi, da M v dolžini ?" l ve- veliko nevarnost za promet. Eno od ljubljanskih pod- 8tl’ ali da . p'"‘ vaa prevzeti tudi* breme Toda sii=ča v dolžini okrog 300 m Prvotno namreč ni bila vid- jetij - Cestno podjetje Ljub- ‘^j v Zasavju in tako ukinitev nerentabilnih trg«, na opekli od Tolmunov pro- na razpoka vso samico liana ali Slovenija ceste —■ zaruzi v j . .. . vr “ . . . V,s , “t ****H*W* ™ 7' v;v , J , ustvari dovolj modno osnovo vin, zaostritev kontrole in- ti Zagorju, kjer z deli do- od vrha do gladine Save. bo pa letos nadaljevalo dela “alva" nadaUnll razvoj. O špekelj in podobna vprašanja tiej še niso začeli, ter od- Ugotovili so pa tudi, da sa- pri poglobitvi in dokončni za Vprašanjih se sicer govo- postajajo neizbežna. Morebiti »hranitev že izdelanega pre- mica verjetno visi sama na dograditvi prvega in drugega ‘ h vendar L nismo zvedeli bl bilo dobro spregovoriti e dora v Cesarskih kamrah. trenju. Naiheslo predora, k. predora v Tolmunih, nada- ’ OT!ran1z,rane izmenjavo sodobnejšem načinu preskrba izpolnitev to naloge so ga lani zgraditi, bodo ljevalo in zaključilo na tem ^ tak dogovor, ki bi bovanja, in sicer s pofi.i-"mi bodo morali pripadnika JLA zdaj v Cesarskih kamrah odseku z gradnjo opornih pMncn ^^»vati skup- trgovinami. Taka oskrba • uredili usek. zidov sistema kast in zgra- ao s(ališče vseh zasavskih ko- trgovinami na avtomobilih se Pri gradnji nove Zasavske . tudi obJ . ~ moat med mun. Ne moremo seveda pri- je ponekod zelo dobro ohne- Jeseni prvi avtomobili izkopati in vgraditi okrog 60.000 m3 materiala, vgraditi in nnn i_xi __ ___ rn sriuinji nuve ^asavsRC . , „ ._ , mun. inu mviruiu scuua ---- zidove ceste na odseka od Tolmu- prvim in PT^OIom- gakovati, da bodo to vpraša- sla in je zadostila potreb-m s-t4s? jtss fjrsrsass zzskszss:* kamrah. cesto, in to potom, ko začno z zemeljskimi deli. Zaradi ......"*" " .. toga morajo v več primerih spreminjati traso nove Za--ZASAVSKI TEDNIK«, gla- savske ceste. Tako bodo v silo SZDL Litija, Zagorje. Tolmunih zdaj tudi pomak-Hrastnik. Trbovlje 0 Ureja nili traso nove Zasavske ce-urcdnišlti odbor » Glavni ste ob prvotno predvidenem - m aii jia aauiu * --- Le bo slo vse po sreči, bo g(avnjk;- u0jj umestno bi bl- vanju stroškov itd. Nemara letos do jeseni dograjena |Q> ge bj ge sporazumevali pa je še več podobnih izho- noya Zasavska cesta na od- prei» Uev občin lahko hitro prišli ma »Potrošnji« in »Zelenja« Viktor SIREC Na bivše borce nismo pozabili Ne spominjam se več, kdo je dejal: »Mimo vseh ostalih problemov, ki jih srečujemo dan za dnem, in si prizadevamo, da jih rešimo, je ena od naših glavnih nalog tudi :SKRB ZA BORCE NOV. Ne smemo biti nesebični, pomagati jim moramo povsod, pomenkovati se moramo z njimi in reševati probleme. Nikoli ne smemo pozabiti, da so oni žrtvovali za novo družbo vse, z vsemi močmi so se borili, da danes uživamo svobodo, da svobodni gradimo v naši državi socializem.« To so bile besede ponosa in besede skrbi za vse tiste tovariše, bivše partizane, ki bo žrtvovali vse,, svoje zdravje, moč in ustvarjalne sile za nas vse, za našo bodočnost; skratka za vse, kar imamo in na kar smo lahko ponosil: V Zasavju, od Jevnice do Radeč, je več sto borcev NOV, ki so danes zaposleni v gospodarskih erganizaci-jah, zavodih in ustanovah, eli pa opravljajo dela na kmetiji. Puško in mitraljez so že pred leti zamenjali z novim ustvarjalnim poletom ter se vključili v novo borbo. Vključili so se v proizvodnjo, v prizadevanja za dvig gospodarske moči naše države. Vojna vihra je zapustila v njih določene sledove: razna živčna obolenja in druge bolezni, imajo manjšo sposobnost za opravljanje poklicev, za katere imajo kvalifikacije. Ne manjka pa tudi ostalih problemov. Velja poudariti ,da je glavna skrb naše družbe pomagati bivšim borcem NOV. Zavoljo tega tudi občinski odbor: ZB NOV v Zasavju posvečajo vso pozornost zdravstvenim in • stanovanjskim problemom bivših borcev, vprašanju prekvalifikacije in zaposlovanja. Toda to obsežno in odgovorno družbeno delo ne more hitro in zadovoljivo opraviti sam občinski odbor ZB NOV oziroma njegov sekretariat, in so zate-gadel povsod izvolili še komisi 5e za prošnje in pritožbe. za priznanja aktivnega in organiziranega dela za NOV, Za zdravje borcev, za varstvo otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja in druge komisije, ki so v pomoč občinskim odborom ZB NOV pri njihovem delu. Ustanovljene so pa v zadnjem času še sekcije internirancev, v mnogih gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah pa tudi aktivi cin nov ZB, ki rešujejo probleme z lastnega področja. Vse delavnejše pa postajajo tud: osnovne organizacije Zveze borcev, najbolj pač tam, k5er -'majo za rešiti več probv-pr- delo komisij je ZAHTEVNA IN ODGOVORNA NALOGA Poudariti jc treba, da je deio komisij, ki delujejo prt občinskih odborih ZB NOV v Zasavju, zahtevna in odgovorna naloga. Komisija za zdravljenje bivilh borcev NOV mora npr. razpolagati s točnimi podatki o zdravstvenem stanju svojih članov. Omeniti je treba, da so bili v zagorski in hrastniški občini že izvršeni zdravniški pregledi vseh članov ZB NOV, vendar v Zagorju še niso uspeli kljub prizadevanjem pristojnih organov pregledati vseh bivših borcev. Na področju trboveljske občine je pa ta akcija v teku in bo predvideno že kmalu opravljena, tako da bodo poslej tudi v Trbovljah razpolagali s točnimi podatki o zdravstvenem stanju vsakega posameznika. Zraven tega pa komisije za zdravljenje bivših borcev vsako leto v sodelovanju z Zavodi za socialno zavarovanje pošiljajo bivše člane ZB NOV na okrevanje in zdravljenje. Velik korak naprej v skrbi za bivše borce je napravila osnovna organizacija Zveze borcev NOV na Kleku nad Trbovljami, v sodelovanju s krajevnim odborom in občani. V začetku leta so člani te krajevne organizacije sklenili, da bodo v Dolenjskih toplicah zgradili večjo weekend hišico, kjer se bodo lahko zdravili bivši borci NOV s tega področja, ker namreč občinski odbor ZB NOV ne more zagotoviti vsem potrebnim okrevanja in zdravljenja. Razgibano in vsestransko je nadalje delo drugih komisij. Zraven tega pa posvečajo občinski odbori ZB NOV precejšnjo pozornost tudi otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja. Probleme teh otrok rešujejo v sodelovanju z osnovnimi organizacijami ZB NOV ter ostalimi občinskimi organi in Bi prizadevajo, da bi tem otrokom zagotovili vse tisto, kar bi Jim sicer lahko nudili starši. Posebej še skrbijo za šolanje teh otrok v osnovnih, obrtnih, srednjih, višjih In visokih šolah ter za napredovanje tistih, ki so se že vključili v proizvodnjo. Razveseljivo je pa tudi dejstvo, da so uspeli občinski odbori ZB NOV v Zasavju zagotoviti določeno število štipendij za šolanje otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Omeniti je treba prat tako, da gre vsako leto precej otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja na letovanja v razne počitniške kolonije širom po Jugoslaviji. SKRB ZA PREKVALIFIKACIJO BIVŠIH BORCEV NOV Precej svojega dela posvetijo občinski odbori ZB NOV v Zasavju problemom prekvalifikacije bivših borcev NOV. Mimo zdravstvenih problemov je ta problem najbolj pogost v delu teh organizacij. Opaziti je namreč, da nekatere gospodarske organizacije v Zasavju precej časa niso pokazale dovolj zanimanja za reševanje problemov glede prekvalifikacije bivših borcev. Zdaj je tudi ta problem v precejšnji meri rešen in so se lahko v Zasavju prekvalificirali vsi tisti bivši borci NOV, ki so to želeli. Se vedno je pa opaziti, da nekateri borci ne delajo na takih delovnih mestih, ki bi bila zanje primerna, in morajo zato večkrat pri tem posredovati občinske organizacije ZB NOV. V zadnjem času so postale aktivnejše tudi komisije za spomeniško varstvo, saj si kar najbolj prizadevajo skrbeti za spomenike iz NOV. Skrbe za obnovo starih spomenikov in za postavitev novih ter za čuvanje ostalih Zgodovinskih znamenitosti iz teh svetlih časov naše zgodovine. KAKO JE S STANOVANJI Pereč problem so tudi stanovanja. Kljub temu, da je opaziti precejšnje razumevanje občinskih organov in gospodarskih organizacij ter Izvršnega sveta LRS, je še vedno precej bivših borcev NOV brez primernih stanovanj. Sicer se v zadnjem času stanje izboljšuje, je pa kljub temu res, da bo treba pri tej akciji več pomoči od gospodarskih organizacij, ki naj bi pri dodeljevanju stanovanj upoštevale tudi prošnje bivših borcev. Medtem ko je bilo nekaj časa izredno težavno delo komisij za pošolsko izobraževanje, zdaj to ni več tako, saj pri šolanju bivših borcev NOV v precejšnji meri pomagajo tudi gospodarske organizacije, zavodi in ustanove, in tako omogočajo, da si borci pridobijo potrebno kva-jevnih organizacijah in ob-lifikacijo, Komisije pri kra-činskih odborih ZB NOV pa si v zadnjem času prizadevajo, da bi ugotovile, koliko bivših borcev še nima potrebne kvalifikacije, da bi izdelale podrobne načrte za dopolnilno izobraževanje še preostalih članov. Sicer pa je ljenje, in tistim, ki gredo na letni oddih, in njihovo materialno stanje ni najboljše* omogočila dodelitev posreb-nih sredstev. VSE VEČ AKTIVOV ČLANOV ZB Osnovna naloga aktivov ZB NOV v gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah je skrb za člane, ki so tam zaposleni. Razveseljivo je dejstvo, da so se bivši borci v precejšnjem številu vključili v delo samoupravnih organov, vendar pa ta aktivnost delno zmanjšuje dejav- opaziti prizadevanje organizacij Zveze borcev kot tudi gospodarskih organizacij in drugih, da zagotovijo bivšim borcem, ki so tik pred upokojitvijo, delovno mesto s primernimi prejemki. TUDI ZA ODDIH JE POSKRBLJENO Občinske organizacije in krajevne organizacije pa posvečajo vse več svojega dela tudi skrbi za oddih članov. Pri tem sl prizadevajo zagotoviti udobno ter zdravstvenemu stanju prlmemo-letovanje za bivše borce. Ob tem velja omeniti sklep Trboveljčanov, da so odobrili v Domu revirskih in savinjskih borcev NOV na Vrheh nad Trbovljami letovanje članov ZB NOV ob 30% znižanih cenah, s čimer bo omogočeno večjemu številu borcev preživeti nekaj dni v naravi, da se odpočijejo in naberejo novih moči za nadaljnje delo. Jasno je pa tudi, da bodo morale tudi gospodarske organizacije v prihodnje še v večji meri zagotoviti bivšim borcem letovanja v svojih domovih in jim tako omogočiti, da bodo kar najbolj preživeli letni oddih. Vsekakor bo pa treba najti tudi način, da bi se bivšim borcem, ki gredo na okrevanje ali zdrav- nost aktivov članov ZB NOV. Sicer pa aktivi skrbe za članstvo, zaposlitev, kvalifikacijsko stanje ter skrbijo tudi za prekvalifikacije. Zraven tega pa ti aktivi posvečajo precej skrbi tudi reševanju stanovanjskih problemov svojih članov. ® Splošna ugotovitev je, da 0 je skrb za bivše borce NOV 0 v Zasavju na zadovoljivi 0 ravni in da se s to proble-0 matiko ukvarjajo tako v 0 gospodarskih organizacijah 0 kot v družbeno-političnih 0 organizacijah ln drugod. 0 Navzlic temu se pa pojav-0 ljajo določeni problemi, ki 0 jih kaže s prizadevanjem 0 vseh odpraviti. Jasno je* 0 da bodo občinski odbori ^ ZB NOV v Zasavju uspeš-0 no reševali vse probleme 0 le v sodelovanju z osnov-0 niml organizacijami ZB 0 NOV, aktivi v gospodar« 0 skih organizacijah, zavo« 0 dih in ustanovah ter z 0 drugimi. Razumevanje za * reševanje problemov je 0 vse večje. 0 Vsi se pa moramo zaveda-0 ti, da je skrb za bivše bor-0 ce NOV ne samo naša 0 skupna skrb, pač pa tudi 0 naša skupna dolžnost. Janko SAVSEK v Zagorski Zdravstveni dom IP.* e e g.g g gr« ■ ■■■•-- „ „ .. m #* s***,*.** m M na stadionu »Rudarja« v Hrastniku Naši uspehi - Hrastnik ob krajevnem prazniku Tudi letošnji krajevni praznik v Hrastniku praznujemo, kot smo ga praznovali vsa leta doslej. Ob tem lahko ugotovimo, da se je od lanskega leta doslej marsikaj spremenilo in da imamo znatne gospodarske in druge uspehe. Zlasti značilen je napredek rudniškega obrata Dol pri Hrastniku, na območju Turja se pojavlja sadjarstvo v velikem obsegu, Steklarna je na poti podvojitve izvoza,, To. vama kemičnih izdelkov bo s svojo proizvodnjo odpravila uvoz istih proizvodov, znana so prizadevanja po krepitvi obrti, pa gradnja družbenega doma v Prapretnem in gradnja doma izvenarmadne vzgoje v starem Hrastniku ... Novi prostori Hiša št 220 v Hrastniku je še nedograjen dom izvenarmadne vzgoje, v katerem bodo imeli svoj klub tudi rezervni oficirji in podooficirji ter strelci. Te tri organizacije so dom pravzaprav gradile. — Ker pa je v domu tudi velika dvorana, ki bo dobro služila za predavanja, pa tudi za občne zbore, konference in tudi za delo delavske univerze, je to pridobitev za ves Zgornji Hrastnik in celo za ves Hrastnik. V posebnem velikem prostoru, ki je namenjen za strelišče z zračno puško, pa so trenutno ležišča za odred predvojaške vzgoje, ki Ima te dni taborjenje. Ta prostor bo lahko služil tudi kot internatski prostor za čas krajših seminarjev. Seveda bo to lahko šele tedaj, ko bodo prostori povsem zgrajeni. Za dokončanje del pa manjka še okrog poldrug milijon dinarjev, ki pa jih organizatorji trenutno nimajo. Poudariti je potrebno, da Je dom zgrajen pretežno s prostovoljnim delom in z materialom, ki so ga prispevale razne organizacije in ustanove. Finančnih sredstev je bilo zbranih nekaj več kot 2 milijona in pol, je pa 4e zdajšnja vrednost doma presegla številko 8 milijonov, predvidevajo pa, da bo dokončna vrednost stavbe dosegla domala 15 milijonov dinarjev. Zgradba stoji na področju starega Hrastnika na nasipu, kjer je bila rudniška baraka. Zemljišče in staro barako je rudnik podaril odredu pred- vojaške vzgoje, in to je bila osnova vse gradnje. Danes je okolica zgradbe lepo poravnana in bo na tem prostoru mogoče urediti tudi primerna športna igrišča. Tudi v domu samem bodo uredili pogoje za klubsko življenje in predvidevajo, da bodo imeli tudi televizor, ne le šahovnice, knjižnico itd. Pravijo, da bo dom zgrajen do dneva vstaje, če bodo imeli na razpolago še vsaj en milijon, sicer se bo pa gradnja zavlekla še v drugo leto. Delo so opravili doslej s prostovoljnim delom člani vseh treh omenjenih organizacij: 7.ROP in m-eduoia- Združenih obrtnih delavnic v Hrastniku dobilo možnosti za prva znižanja cen uslugam. Tako se je znižala cena kovaške ure za 108 din, v kovinski stroki pa je ura cenejša za 30 din. V drugih obratih še ni uspelo osredotočiti dejavnosti na enem mestu in s tem izločiti odvečne stroje in namesto njih nakupiti nove, ki jih doslej nimajo, kar je njihov namen, zato so ostale cene iste. Ob tem pa povedo v tem podjetju, da so na novo zaposlil; predvsem na naročilih iz Za- ProdvseZtl kriti e 30 delavcev, medtem ko so hodne Nemčije, delno Anglije . * upravo zmanjšali za 3 usluž- in najmanj Italije, so že lani OOmaCltl p0u60 bence. Razen tega so neka- uspeli dobiti veliko naročil iz terim članom delovnega ko- Belgije, letos pa. se iz Združe- lektiva, ki so se priključili nih držav Amerike, Švedske, iz na novo sprejetih obratov. Turčije in nekai tudi iz Ka- .... povečali tudi osebne dohod- nade. V neznatnih količinah proizvodnja v novem obra- Hrastniška cesta bo kmalu vsa tlakovana Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku se bliža koncu svoje rekonstrukcije. Medtem ke, ker so osebne dohodke izvažajo tudi na Bližnji tu elektrolize že teče, bodo a izenačili v povprečju vsega vzhod in v Severno Ameriko, Poskus°° proizvodnjo v obra- podietja. Med drugim je viden znatni napredek v ielavskem upravlianju, ker je izbira med 178 člani delovnega ko- mesecih lektiva v delavski svet in upravni odbor lažja kot pa vendar tu ni močnejšega odjema. tu poli fosfatov predvidene začeli septembra letošnjega V letošnjem letu je hrastni- ***•■ Rekonstrukcija je bila ška Steklarna v prvih petih namenjena povečanju kapaci- realizirala vrednosti 236.000 izvoz v tel te tovarne predvsem za* dolarjev, ra
  • a, k, uh ima- Na željo tov. A M., moža tljskega gospodarjenja v ko. ,n "isrtSrs; rsž&te. -*•.**»*■*•** smo se z manj rizika odločili sečni osebni dohodek v prvih VOT z,Mtl Socialistične zve-Ta tov. M. Povedati moramo, petih mesecih letos 61.133 din M Pr* nal°gah, Id Jih prinaša da pogosto menjavanje inka- (kar je naš novinar V. Širec v razvoj kmetijstva glede na bila sama pri sefu evidence in santov ni samo ovira Poteku članku »Pričakujemo pojasni- potek rajonizadje, arondacije statistike naročnikov, kjer ji je bilo tudi pojasnjeno, zakaj bi tov. M. bolj ustrezala za inkasanlsko službo. Tov. T. je sama izjavila, da to razume, da pa misli, da to ne bo najbolje odjeknilo. Tedaj tudi ni naše-a poslovanja, temveč lo« že navedel) in tako ne hi obsežnejše kooperacije, ld takih men avah ali nevestnem datki in premijami vred tudi Prizadevanja po čim bolj ra. poslovanju inkasantov nasta- do 80.000 din. ctonalnem izkoriščanju mož- jajo. Uredništvo n osti v kmetijski proizvodnji Delo litijske stanovanj- Pomoč članom ZVV1 ske skupnosti (A. Ž.) -itija. — Zdaj deluje v okviru litijske stanovanjske skupnosti sedem servisov, in to pralnica, servis za pobiranje smeti, za vzdrževanje parkov, krojaški in čevljarski servis, šivalnica in servis za popravilo hiš. Prvi trije servisi so delali že lani .ostali štirje so bili pa ustanovljeni letos. Največ dela ima čevljarski servis, šivalnica, servis za popravilo hiš, za odvoz smeti in za vzdrževanje parkov. Poseben problem pa so pretesni in neprimerni prostori za servise, izpopolniti bi bilo treba tudi opremo in dvigniti strokovnost zaposlenih ter z boljšo kvaliteto povečati zanimanje za usluge. Cene za opravljene usluge so iste, kot so veljale lani, izjema so le cene v pralnici, kjer so se zvišale zaradi višje vodarine. parki in zelenice zapuščene. Se do nedavnega so bili Zdaj je pa drugače. Skupno s hišnimi sveti in občinskimi LO je stanovanjska skupnost poskrbela za ureditev zelenic, parkov in poti; nekateri občani so pri tem pomagali tudi s prostovoljnim delom. Letošnje deževno vreme je nadaljnja ureditvena dela že dvakrat prekinilo in tudi onemogočilo dograditev otroškega igrišča med novimi bloki. Litijska stanovanjska skupnost pa ima v načrtu izboljšati odvoz smeti ter v ta namen preskrbeti smet- njake. ki jih bodo morali imeti vsi hišni lastniki in ■hišni sveti. Svet stanovanjske skupnosti v širokem krogu rešuje probleme, boljša bi bila lahko le udeležba. Vse premalo je pa še razprav o mestu,' ki ga naj zavzema litijska stanovanjska skupnost, kar je opaziti pri reševanju določenih nalog, kjer bi lahko po- magali in sodelovali tudi člani kolektiva stanovanjske skupnosti; ne gre pa pozabiti tudi na državljane in organizacije, ki so pripravljene pomagati. Da bi se še izboljšalo sodelovanje, bi bilo pa potrebno sklicati širše posvetovanje, na katerem bi poročala o nekaterih aktualnih vprašanjih stanovanjska skupnost. (F. V.) HRASTNIK - Vodstvo občinskega odbora ZWI si prizadeva, da bi vsako leto omogočil kar največjemu številu svojih članov prijetno letovanje ob morju ali v planinah. Ker ObO ZVVI nima svojih domov oddiha, prosi za prostor sindikalne Akcija »Ilegalec11 v Trbovljah (I. L.) TRBOVLJE — Ta- predvojaške vzgoje akcijo udeleženci akcije zbrali pred borniki odreda »Črni dia- »Ilegalec«, s katero so hoteli spomenikom Revolucije, kjer mant« so v okviru praznova- obuditi spomine na težke dni, nja ob 4. juliju — dnevu bor- ca pripravili v nedeljo 17. junija svoj III. propagandni tabor na prostoru pred občinskim LO. Ta dan so izvedli tekmovanja v taborniškem mnogoboju, zvečer so pa zažgali taborniški ogenj in pripravili ob njem kulturni program. Naslednji dan so pa izvedli v sodelovanju z odredom ki so jih preživele Trbovlje med okupacijo. Pri tej akciji so taborniki-ilegalci raztrosili po mestu letake z napisom: Živela OF, Smrt fašizmu — svobodo narodu, Živel Tito, izobešali so lepake in razvid jugoslovansko zastavo. Po končani akciji so se pa vsi so položili venec in počastili spomin padlih ilegalcev z enominutnim molkom. Taborniki odreda »Črnega diamanta« Iz Trbovelj so sklenili, da bodo odslej vsako leto izvedli tako akcijo. Predlagajo pa, naj bi v Trbovljah postavili spomenik Ilegalca. podružnice gospodarskih organizacij v kraju. Pri tem kaže največje razumevanje sindikalna podružnica Steklarne, ki je zdaj že drugo leto zapored odstopila za letovanje članov ZVVI mesta v počitniških domovih v Crikvenici in v Bohinju. Letos so odstopili kar 20 mest. Letovale so predvsem vdove in matere padlih borcev iz NOV. Organizacija ZVVI Hrastnik izreka sindikalni podružnici Steklarne vso zahvalo za razumevanje in pomoč, saj so člani ZVVI preživeli res nekaj lepih in prijetnih dni ob morju in v planinah. Vsi so imeli občutek, da so skupaj s člani kolektiva Steklarne ena sama velika družina. iil Zdravstvo, blagovni promet, stolpnica... (ma) ZAGORJE — V sredo 20. junija je bila 45. seja obeh zborov občinskega LO. V razpravi po poročilih svetov za zdravstvo in blagovni V Jevnici je bilo živahno promet so odborniki naglasili, da se je zdravstvena služba na področju zagorske občine v zadnjih letih znatno izboljšala, da po so nastopile v zadnjem času nekatere anomalije v notranji delitvi dohodka, ki jih bo treba s sodelovanjem vseh od- (M. V.) JEVNICA - Zadnje dni je bilo v Jevnici precej živahno. Prosvetno društvo Jevnica je pripravilo vrsto prireditev, s katerimi je hotelo prikazati dejavnost v tem kraju. Gledali so oddaje jugoslovanske televizije, spremljali lutkovno igri- Rabljen hladilnik prodali za novega Tovarišica Olga Spajzer iz Trbovelj nam Je pisala: — Mislila sem kupiti hladilnik. Pozanimala sem se pri sostanovavclh, ki ga imajo, in vprašala, kako kaj deluje, in če ga je pametno kupiti. Zvedela sem pa žalostno zgodbo. Soseda je kupila hladilnik pri »Železnini« v poslovalnici pri Germu ter dala zanj 72 tisoč 100 dinarjev. Ko ga je pa pripeljala domov, je ugotovila, da ne deluje. Ko je raziskovala, zakaj ne deluje, je zvedela, da ga je uporabljal neki direktor že nad tri leta. Ker mu pa ni deloval, ga je vrnil. Pokvarjen hladilnik so pa sosedi prodali kljub terry, da je bdi pokvarjen in da je bila takrat njegova cena druga. Ko se je prizadeta stranka v trgovini pritožila, so ji vrnili 20.000 din. Naš novinar se je pozanimal za ta nevsakdanji dogodek' In med drugim ugotovil, da je kuoil pokvarjen hladilnik Ivan Juteršek 16. maj* letos In plačal zanj 72.100 din. Ko ga je pripeljal domov in vključil, je opazil, da ne dela. Poklical je monterja, ta co »Rdeča kapica«, prvič izvedli šahovsko simultanko, pomerili so se balinarji in prisluhnili besedam na klubskem večeru »O Otonu Zupančiču«. Pripravljena je bila še tekma koscev in druge prireditve. Na zaključni dan so vaščani in okoličani do kraja napolnili dvorano v Prosvetnem domu. Na prireditvi so nastotpili domači pionirji, pionirji iz Križevske vasi, Senožeti, Ribč in Kresnic. V drugem delu so pa nastopili pevci, ki so slavili tedaj mu je pa njegovo začudenje ^57letn.i,c° obsto-ia zbora. Ob povedal, da je to star hladilnik, ki ga je že popravljal. tej priložnosti so dobili pevci in pevovodja priznanja in Juteršek je pozneje ugotovil, darila. Zaključni^ prireditvi da je monter govoril resnico. Ko je interveniral v tej zadevi pri upravi »Železnine«, tudi dolgoletni spremljevavec škorčkov«, Pavle so prisostvovali številni gostje, med Jevničani je pa bil so mu tam vrnili 20.000 din za morebitna popravila! Toda to še ni vse. Na garancijskem listu je Ml datum prodaje zbrisan ie napisan ha novo. Na delovnem nalogu za popravilo oziroma pregled hladilnika pri prvem lastniku z dne 11. aprila 1961 številka 968-5-5-104 je pa razvidno, da je bil hladilnik kupljen 6. aprila lani. Nastaja vprašanje, kako je lahko poslovodja trgovine pri Germu prodal Juteršku star hladilnik za nov in še za 7000 dinarjev draže, kot ga je plačal prvi kupec. Dokaj čudno si nekateri zamišljajo trgovino! Jevniški Kalan. Prosvetno društvo v Jevnici je pripravilo te prireditve s pomočjo okrajnega Sveta Svobod Ljubljana, občinskega Sveta Svobod Litija in Kresniške industrije apna. straniti. Zraven tega so pa menili, da bo treba nuditi večjo pomoč trgovini pri urejanju številnih problemov tržišča. Pri tem so odborniki naglasili, da naj M v Zagorju veletrgovine in grosisti odpirali svoje specializirane poslovalnice, da bi bile cene nižje, izbira pa večja. Sicer so se pa zavzeli za smelejše uvajanje načina samopostrežbe povsod tam, kjer je to mogoče. Na seji so odborniki občinskega LO razpravljali še o nekaterih drugih važnih vprašanjih, med drugim tudi o možnostih o zasedbi dokončanih prostorov v zagorski stolpnici. Ker o tem niso dosegli enotnega mnenja, so sklenili imenovati ^ posebno komisijo, ki naj podrobno prouči vse predloge. O tem bodo še razpravljali. Sprejeli pravila in pravilnike (or) HRASTNIK — V zadnjih tednih je imel svet za šolstvo občinskega ljudskega odbora dve seji, na katerih so predlagali pravila Šoi, pravilnike o delitvi dohodkov in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov šol. Tako so te pravilnike in pravila že sprejela vse šole in bo po njih tudi izplačevanje osebnih dohod« kov. Pravilniki o delitv: dohodka bodo veljali do konca leta. Z novim letom boda sprejeli nove pravilnike, ki bodo izpolnjene z izkušnjami iz letošnjega leta. Veljavnost pravil šol je daljša. Strokovna in gospodarska pomoč (or) HRASTNIK — Tukaj se je sestalo društvo inženirjev in tehnikov in ekonomi stov. Razpravljali so o potrebi močnejšega sodelovanja članov v družbenih organih in o večji strokovni in analitični gospodarski pomoči črnite-ljem komune. Ker v komun' primanjkuje analitike v go spodarstvu, bo to društvo \ tem smislu lahko veliko prispevalo. 1 OBVESTILA UREDNIŠTVA IN UPRAVE 0 Pričujoča številka »Zasavskega tednika« je dvojna. Naslednja številka izide v povečanem obsegu na 20 straneh malega formata v četrtek, 12. julija. V njej boste našli mnogo zanimivega branja. 0 Oglaševavce obveščamo, da sprejemamo naročila za male oglase In objave najkasneje do vsakega torka do 10 .ure dopoldan. Naročniki Imajo popusti Nesreča na tovorni postaji (ek) TRBOVLJE — Minulo soboto ob 2,23 uri se je pri-petila na tovorni postaji Trbovlje smrtna nesreča, katere žrtev je postal 26-letni železničar, zavirač - skisuni čar Stanislav Plemen :taš ia Šentvida št. 2 pri Stični Plemenitaš je spremljal tovorni vlak št*. 473 v smeri proti Zidanemu mostu. Na tovorni postaji v Trbovljah se je vlak usstavil in so nanj priključili še nekaj vagonov, Ob omenjeni uri je pa pripeljal po tiru R-3 tovorni vlak Iz smeri Ljubljane. Ia neznanega vzroka se je P'*®-menitaš znašel na tiru. Strojevodja tovornega vlaka iz smeri Ljubljana je opazil, da je nekaj narobe, in je ustavil kompozicijo. Toda ,b£Lo je prepozno. Skupno praznovanje dneva rudarjev in borcev v Trbovljah Rudarji in Zveza borcev NOV v Trbovljah so se odločili za skupno praznovanje dneva rudarjev in dneva borcev. Na širšem sestanku so sestavili obširen program tega praznovanja. Tako bo že v soboto, 30. junija ob 19.30 slavnostna akademija v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah ob sodelovanju sekcij »Svobode« Center. Program bo posebno slovesen in bo posvečen spominu revirskega pesnika, rudarja in borca FRANCETA KOZARJA. Na lej slovesnosti bo pevski zbor »Svobode« Center zapel prvikrat šest pesmi pokojnega Franceta Kozarja, ki jih je uglasbil dirigent Jože Skrinar iz Trbovelj. Gotovo bo ta slovesnost prav zaradi tega še peseUno zanimiva. Ob tej priliki . bo ttuli sindikalna podružnica Elektro - obrata rudnika Trbovlje - Hrastnik razvila svoja zastavo. Na dan 4. julija bo pri lovski koči na Podmeji nad Trbovljami veliko partizansko slavje s kulturnim propnamem in ljudskim rajanjem. Ob 6. eri zjutraj se bo začelo veliko strelsko tekmovanje med strelskimi družinami iz Trbovelj, rezervni oficirji in podoficirji pa bodo izvedli orien-tacijski pohod. Ob 11. uri dopoldne bo proslava s kulturnim programom » sodelovanjem trboveljskih Svobod In Delavske godbe na pihala. Strelska družina Franceta Fakina iz Trbovelj bo ob tej priliki niz vda svojo društveno zastavo. Po končanem kulturnem sporedu bo veliko partizansko rajanje ob zvokih Delavske godbe na pihala. -ar. Spet se bomo sestali • V zadnjem obdobju se pi dosledno izvajali v praksi, ganov pri rudniku. Dotaknili pred komuniste na našem Poseben poudarek je Ml so se decentralizacije delav-rudniku postavlja odgovor- dan sodobnim oblikam in me- skega samoupravljanja pri nejše in dalekosešae naloge, todun dela v ZK, družbeno- rudniku in e spremembi si ste« Te naloge nam je nakazal III. politični aktivnosti in edgo- ma nagrajevanja po sociali« plenum CIC ZKJ v mesecu vornosti slehernega člana ZK, stičnih načelih »vsakemu po aprilu, pa pismo IK CK ZKJ. odstranjevanju negativnih po- njegovem delu«. Pri tem so O plenumu in pismu sta raz- javov iz Zveze komunistov, ugotovili, da sc ti problemi pravljala oba rudniška komi- zboljšanju ekonomskega go- zavlačujejo že deij časa, kljub teja ZK, tako v Trbovljah kot spedarjenja pri rudniku, raz- temu, da se o decentralizaciji v Hrastniku. Gradivo plenu- vijanju družbenega in delav- in socialističnem sistemu na« ma in pisma se je obravnava- skega samoupravljanja, raz- grajevanja razpravlja že del J lo po osnovnih organizacijah vijanju demokratičnih druž- časa na raznih sejah, sesian-ZK, predvsam pa na letni benih odnosov, sproščenemu kih in letnih konferencah ZK konferenci Zveze komunistov, razpravljanju in odločanju na demokratično-centrnlističnl kjer so na podlagi dosedanje- proizvajavcev, odpravljanja osnovi, in sprejemajo skupna ga dela in pomanjkljivosti v negativnih pojavov pri gospe- stališča, da se ti problemi čimprej izvedejo v prakse. — Komunisti so bili mnenja, d» pri sprovajanje sprejetih stališč na dem« kratic no-centralistični osnovi za komuniste ni nobenega odmika, pač pa je Zvezi komunistov smernice darjenju, skratka večji odge- trebe poiskati vse možnosti III. plenuma prilagodili last- vernosti kermmistev na veh rešitve, da se problem do k ra« nim pogojem. Na letni k on- področjih družbenega živi 'e- ja reši, kljub nastalim teža* ferenci so bila sprejeta Stali- nja pri nas, še posebne tam, vam, ki bi se pojavile, šča, ki jih bo treba realizirati kjer negativni pojavi sidbi.ro Po ebeti poudarek na ken« Na podlagi vsestranskih oziroma zavirajo čim hitrejši ferenci je bM dan gospodar-razprav sta oba komiteja ana- razvoj našega gospodarstva skim problemom na rudn ku. ali slabijo enotnost akcije ks- Ugotovi jemo je bito, da se mnn‘stov. Rudniški komite je na podlagi sprejetih stališč sklical aktive komunistov iz raznih lizirala dejansko stanje v našem po-djetju in sprejela enotna stališča oziroma sklepe, ki so obvezni za slehernega člana ZK na rudnika, ne glede na kakšnem položaju je kdo, področij njihove dejavnosti In da bi se stališča oziroma skl e- jih seznanil e nflhovih nalogah. Kljub temu je smatral Bo delo uspešnejše? lahko še najdejo rezerve, predvsem v pogledu zrnat osti premora, izkoriščanju polnega delovnega časa, ugotovili so nadalje, da na nekaterih obratih manjka dnevne 2« de 21 odstotkov vseh zaposlenih. Izostale povečujejo namišlje« ni bolniki, neopravičeno izo- rudniški komite ZK za potrebno, da skliče izredno konferenco komunistov rudnika, stali od dela in nezgodniki za* na kateri naj se analizira po- radi nepazljivosti pri dein. — Ulična in gospodarska proble- Izboljšati bo potrebno delov-« Lansko leto so tudi na Rud- nega posvetovanja s proizva- ka, športne dejavnosti, oddi- malika na podlagi sprejetih ne pogoje, dvigniti storilnost nlku rjavega premoga Trbov- javci, ki so jih Izvolili, kar ha in letovanja ter nekaterih gtgUšč obeh rudniških komi- dela, zboljšaU kvaliteto pre- Ijc - Hrastnik reorganizirali pomeni včasih precejšnjo drugih problemov. Iz vse raz- tejPV zK. noga, utrditi delovno dici* sindikalno organizacijo. Tedaj oviro za uspešno izpolnjeva- prave je pa bUo čutiti željo, Xake v poročilih kot v raz- plino itd., če hočemo izbolijo bUo ustanovljeno 15 sindi- nje sprejetih sklepov- Izvo- da bi bUo delo tega sindlkal- kalnih podružnic, In to na Ijcnl obratni delavski sveti so nega odbora v prihodnje * « “ * N...... 'M “sp^nejše. (ma) pravi so komunisti ugotavlja- šati gospodarjenje na rudniku. obratih Trbovlje, Dobrna — sicer zaživeli, vendar še ne Neža, Separacija, Skupni pre- dovolj. Vendar je treba privoz, Zunanji obrat Trbo-,'!je, dati, da dosedanji sistem de-Avtopark, Opekama, SRD, centralizacije če ni zadovo-elcktroobrat Trbovlje, jnma ljiv, ker ne daje možnosti H-astnik, zunanji obrat Hrast- neposrednega odločanja sle-nik, elektro - strojni obrat hernemu proizvajavcu. Hrastnik, Dol, uprava rudni- v zadnjem čas« prihaja Nova kadrovska komisija (ek) TRBOVLJE - li, da je če mnogo nerešenih problemov, s katerimi se bodo morali spoprijeti, da sc leti v celoti odpravijo, ker so zavora za boljše politično razpoloženje v delovnem kolek- To so nekateri problemi, o katerih So razpravljati na izredni konferenci ZK na rudniku, in bo naloga vseh, tako članov ZK kot ostalih proizvajavcev, da težijo za tem, da Občin- tivu. Med drugim so razprav- se odstranijo vse pomanjklji* ljaii, da je potrebno nenehno vosta v gospodarjenju, utrjevati zavest in akcijsko Na izredni konferenci Sa- ka in Rudarska šobi. Skoraj močno do izraza zahteva pro- s^"* ljudski odbor Trbovlje je 8(Mis{>}>noSt komunistov na ti- nov ZK rudnika je bilo tudi stih področjih, kjer komunisti sklenjeno, da se čez dva ali aktivno delujejo. Vsekakor so tri mesece ponovno skliče • me^ veliko razpravljali o politični konferenca komunistov rud* vlogi sindikalne in mladinske nika, na kateri bodo ugotav« organizacije, predvsem pa o Ijali, kateri sklepi in kako so pravi vlogi samoupravnih or- bili izvrženi. — ar vse novoustanovljene sindi- fzvajavcev, -da »c ugotavlja in imenoval novo šestčlansko kalne organizacije so svoj cb- obračunava dohodek po po- kadrovsko komisijo, za pred- ti isrjsrri&si *« iti.;--, da bi bila umestna usta- svetu je bila imenovana po- novan podpredsednik občin novitev sindikalne podružnice scbna komisija z nalogo, da skega LO. Ado Naglav. še pri Oddelku za specialna izdela osnutek pravilnika o rudarska dela. ugotavljanju in obračunava- Zadnji občni zbor rudniške- nju dohodka. Ta komisija ga odbora sindikata rudarjev, ima pa tudi nalogo, tla Izde-itl je bil ob koncu maja, je la tudi vse potrebne določbe med drugim ugotovil, da ta za urejanje odnosov med po-organ ni nudil dovolj pomoči sameznimi ekonomskimi cno-sindikalnlm podružnicam, pa tanil in med ekonomskimi tudi samo sodelovanje med enotami ter podjetjem. V zve-ROS in sindikalnimi podruž- zl s tem poudarjajo, da naj Micami je bilo slabo. To je bi organizirali na trboveljsko delno razumljivo zaradi tega, -hrastnlškem rudniku eko-fcer Je Hi ROS ustanovljen nomske enote po dejavnostih, šele -d iclom dni in v tem Vendar je pa ugotovljeno, da čar,u še ni našel ustreznih to delo vse prepočasi napre-obll'; za delo. duje in sl bo moral zato zra- IV^enci občnega zbora ven drueih prizadevati tudi ROS so naglasili, da so sin- *°S, da se najkasneje do dihalne podružnice dajale v konca leta Izdela nov pravil-zadn jem času konkretne pred- nilt- k>Re za razvoj in utrjevanje Občni zbor rudniškega od-delavskoga samoupravljanja, bora sindikata rudarjev z V 12 letih delavskega samo- rudnika Trbovlje - Hrastnik je upravljanja je bilo v teh or- pa posvetil dobršen del raz-ganih 1985 članov kolektiva, prave tudi vprašanjem glede Le-ti aktivno sodelujejo v de- izostankov, stanovanjskih p roki, vendar je še opariti, da blemov, problemov gospod n r-v razpravah prinašajo svoja jcnja, službe HTV, izobraže-lastna stališča brez predhod- vanja, notranje delitve dohod- SRD, obrat Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnlk v Trbovljah Rezultati in proizvodni problemi na rudniku Trbovlje - Hrastnik V letošnjem letu so vsi jamski obrati rudnika Trbovlje znatno povečali svojo proizvodnjo in storitve. Proizvodnja premoga na površinskem kopu Trbovlje pa je letos znatno padla zaradi pla-zovja, nastalega zaradi letošnjih vremenskih neprilik. — Proizvodnja se je v jami v glavnem razvijala po predvidenih načrtih. Pogosti in močni vodni vdori vode na vse odkope Ojstra, Sedmice-Hrastnika, Plesko polja, C in B polja Dola so sicer znatno otežkočili in zavrli naše naprave za če večji dvig storilnosti in proizvodnje na rudniku, vendar so se ti izpadi proizvodnje krili s hitrejšim odkopavanjem premoga na drugih odkopih. Veliko število odsotnih z dela pa je zelo oviralo predvideni tek pripravljalnih in vzdrževalnih del, tako da bo proizvodnja ogrožena, če se stanje hitro ne popravi. Kljub vsem tem težavam pa so višine letošnje proizvodnje premoga in storitve na rudniku presegle ne le lanskoletne povprečke, marveč tudi polletne povprečke v istem času. V jami Trbovlje so letos glavni problemi zadržanje proizvodnih zmogljivosti na sedanji višini. Nadomestna polja za izpad Spodnjega 7. polja In Južne kadunje iz proizvodnega programa zaradi izjalovljenja stojišča in skoraj tudi Podaljška, kjer se odkopava že predzadnja etaža, se šele raziskujejo in so odvisna od rezultatov raziskovalnih del tako v zgornjem Plesko polju In v predelu Hopfen ostankov 7. polja. Redno nadaljevanje odkopavanja stojišča v Severni kadunji pod sedanjo etažo pa bo odvisno od rezultatov raziskovalnega vrtanja Iz obstoječe etaže v globino. Organiziranje forslranega prodiranja odpiralnih objektov v Terezija II. polju v težkih hidroloških pogojih z nevarnimi žveplenimi plini postaja iz dneva v dan večja nujnost, ker se že sedaj odkopava v tem polju predzadnja odprta etaža. Težave zaradi vodnih vdorov Iz krovnih apnencev na etaže spodnjega Pleska mislimo preprečiti s predhodnim In stalnim odvajanjem vode teh apnencev z drenaž-nimi progami in stebrom v sloju premoga tega polja. Na večanje zmogljivosti v tej jami pa bodo v bodoče učinkovale tudi storjene mere v zvezi z uvajanjem večje proizvodnje iz enote dolžine od-kopnega čela s povečanjem višine etaže (Lakonca) in večjih dnevnih napredkov. V Hrastniku se jama Ojstro letos bori z večjimi težavami kot doslej, posebno zaradi vedno pogostejših In močnejših vdorov vode ia mulja na odkope in proge že v vseh poljih. Z uvedbo pred- zivna raziskovalna in odpili odnega odvajanja vode z ru- ralna dela južnih predelov Senjem krovni ne pred čelom stojišča za nadomestilo sko-mislimo te vdore dirigirati na raj zmanjšanih proizvodnih mesta izven čela. Stojišče Za- zmogljivosti severnih polj. — hodnega polja se je v globini, Vsako nadaljnje zavlačevanje kjer se sedaj odkopava, del- odpiralnih del A. polja med no že izjalovilo, tako da bo 5. in 7. obzorjem, H se sedaj potrebno še pred letošnjo zl- odkopava že na 5. obzorju in mo Izvesti prehod odkopava- je posledica velikega števila nja tudi v južni krovninsid odsotnih z dela na tem obrati el stojišča. Prehod odkopa- tu, lahko povzroči v bližnji vanja iz Zahodnega polja v bodočnosti negativne posledi-ostanke stojišča pod Fričevo ce na proizvodnjo in produk-polje bo na eni strani vplival tivnost tega obrata, na zboljšanje- kvalitete, na Izboljšanje stojnih prilik v drugi strani pa zmanjšal sto- srednjem sektorja Dola meti rilnost zaradi polnega pnev- obzorji 505 in 470 In izbrani mstokega zasipanja. - Hitro sistem odpiralnih del In od-bližanje od kopni h etaž na 3. kopnih metod bodo vplivali obzorje že zahteva hitrih in- že v bližnji bodočnosti, ko bo-tervencij t zvezi z izgradnjo mo prešli na odkopavanje v objektov, potrebnih za Iz- teh predelih in nadaljnji gradnjo 4. obzorja. dvig produktivnosti ter ren- Tudi v jami Hrastnik se bo- labilnosti proizvodnje'na tem de pod 5. obzorjem, kjer se obratu. TodI izbrani sistem sedaj odkopava, stojne priti- odpiralnih objektov stojišča ke v vseh severnih poljih z Zahodnega sektorja med ob-večanjem globine hitro po- zor Ji 250 in 403 bo omogočil slabšale, tako da bo potrebno uvedbo produktivnejših me-opravljati še nadalje inten-lod dela, tako da obrat v svo- jih jamskih storitvah ne bo stalo preobremenjeno in upo* mnogo zaostajal za ostalimi rabno le še samo za potrebe našimi jamami. cementarne. Močni plazovi na našem po- Močno narasle zaloge pre-vršinskcm kopu Retja, ki so mogovega prahu na deponi« začasno ustaviti proizvodnjo jah termoelektrarne vzbujajo in biti v pretežni meri posle- na rudniku zas^bljenost, ker dica spomladanskega slabega so deponijske zmogljivosti vremena, so hitreje prekrivati skoraj izčrpane, kapacitete premogovo stojišče, kot so bi- termoelektrarne pa le delno la dela odkrivanja. Za nor- izkoriščene zaradi remonta maliziranje razmer na tem največjega potrošnika praha kopu pa bomo do jeseni opra- prav v dneh, ko je veliko povili le forsirana odpiralna de- vpraševanje tudi pri termo-la, ko bo tudi ta obrat pričel eieklroenergiji. z normalno proizvodnjo. Da se zmanjšajo količine S pričetkom rekonstrukcije proizvedenega premogovnega naše zastarele separacije le- prahu, je nujno potrebne toe slabo kaže, ker ni za te stalno in dosledno izvajanje dovolj sredstev. danih ukrepov na vseh delo- Izgradnja nove rampe na viščih, da pridobimo čimveč železniški postaji Trbovlje debetih sortimentov premoga postaja iz dneva v dan večja in omejimo količino drobnih nujnost, posebno še, ker je vrst. Ce se bodo sedanji pro-cementarna odpovedala uslu- ccntualni odnosi sortimentov ge na svojem nakladišču premoga še nadalje slabšati v vsem drugim uporabnikom, drobnih vrst, bo v danih po« slvu ter o stališčih plenuma, korist nezaželenih in cenenih Obstoječe nakladišče je po gojih tržišča hitro ogrožena rekonstrukciji In povečanju sedanja rentabilnost in celo zmogljivosti cementarne po-višina proizvodnje. — (a) Vrsta sklepov organov upravljanja V aprilu letošnjega leta so bili Izvoljeni novi proizva-javci v osrednji DS, obratne DS, upravni odbor rudnika In komisije pri delavskih svetih. Novi organi upravljanja so pred odgovornimi nalogami, med katerimi so: uveljavljanje novih gospodarskih predpisov, ugotavljanje dohodka gospodarskih organizacij po realiziranih fakturah ter uveljavljanje novih predpisov o delitvi čistega dohodka. Najpogostejše težave, s katerimi se srečujemo, so subjektivnega značaja: nizka ekonomska izobrazba članov kolektiva, nerazčiščeni pojmi o pravicah In dolžnostih, zapostavljanje konkretnih problemov v zvezi z gospodarjenjem ter enostransko zanimanje za delitev dohodka. V zvezi z novimi predpisi o delitvi čistega dohodka je upravni odbor rudnika analiziral celotno poslovanje rudnika v letu 1961 ln rezultat primerjal z istim v letu 1960. Pregledal je zaključne račune, razmerja za delitev čistega dohodka na osebne dohodke In sklade, razmerja med naraščanjem osebnega dohodka in proizvodnjo. Ta analiza je pokazala, da je osebni dohodek v preteklem letu naraščal skladno z dviganjem proizvodnje in da so istočasno naraščati tudi skladi podjetja. Po teh ugotovitvah sta upravni odbor In osrednji delavski svet potrdila zaključni račun za leto 1961 v taki obliki, kot ga je predhodno že sprejel prejšnji delavski svet in kolektiv na obratnih konferencah. Za boljše razumevanje novih predpisov o delitvi čistega dohodka je delavski svet organiziral seminarje za člane samoupravnih organov v Hrastniku in Trbovljah, na katerih so strokovnjaki tolmačili nove predpise, njih smisel In namen. Posebno skrb posvečajo organi samoupravljanja razdelitvi osebnega dohodka znotraj podjetja. Predlagano je, naj bi se degresivno povečali zaslužki do srednjih prejemkov, medtem ko bi višji ostati na dosedanji višini. Uresničitev take zamisli pa je v celoti odvisna samo od boljšega gospodarjenja (znižanja materialnih stroškov, zboljšanja sortlmenta in kvalitete premoga, odprave neopravičenih izostankov, omejitve nezgod na minimum Itd.). Da bi se moglo uveljaviti socialistično načeto »vsakemu po njegovem delu« bodo potrebne radikalne spremembe celotnega sistema nagrajevanja pri rudnika (sprememba pravilnika o delitvi čistega dohodka ter akordnega in premijskega pravilnika). V ta namen Je upravni odbor Imenoval komisijo, ki bo pripravila ustrezni predlog pravilnika. O delu samoupravnih organov sta razpravljala na skupni seji oba rudniška komiteja ZKS. Sprejela sta ustrezna priporočila, o katerih je že razpravljal upravni odbor delavskega sveta ter sprejel lastne sklepe, ki jih že uresničuje. V zvezi z decentralizacijo oziroma prenosom pravic delitve čistega dohodka na EE je upravni odbor imenoval komisijo, ki bo izdelala predlog tega pravilnika. Izdelala bo tudi vse potrebne instrumente, Id bodo urejati odnose med posameznimi ekonomskim enotami do podjetja kot celoto. Za določitev ekonomskih enot je btl prinešen nov predlog, IU priporoča, da naj bi se določile ekonomske enote po dejavnosti. Sklicano Je bito tudi posvetovanje predsednikov obratnih delavskih svetov in vodij ekonomskih enot. — Na tem posvetovanju je bilo natančno opredeljeno, kdo odgovarja za delo obratnih delavskih svetov, kdo jim pripravlja gradivo za zasedanja Itd. Bazen drugega je določen samo- način, kako naj osrednji de« lavski svet in upravni odbor obveščata delovni kolektiv o svojem delu, uspehih in ne« uspehih podjetja. Za vsa pomembnejša vprašanja, ki za« dcvajo celotni kolektiv, morajo ti organi pred odločitvi« jo vprašati za mnenje kolektiv. Na zadnji seji upravnega odbora je bil sprejet pravilnik o koriščenju osebnih vozil v lasti rudnika. Ta pravilnik natanko določa, v kakšnih okoliščinah se lahko uporabljajo ta vozila. V razpravi je tudi predlog pravilnika o Izumih In tehničnih izboljšavah. Da bi biti delavski samoupravni organi kos čedalje bolj zapletenim ekonomskim problemom, bo treba na rudniku posvetiti več pozornosti ekonomskemu izobraževanja članov kolektiva, predvsem pa članov samoupravnih organov. F. L. Delavnica SRD ln del skladišč Delitev dohodka po ekonomskih enotah na rudniku: da ali ne? V praksi našega podjetja zelo cesto govorijo o delitvi dohcdka po ekonomskih enotah, Nastaja pa vprašanje, kaj je ekonomska enota? Teoretično še nimamo jasno postavljenih principov, kaj je ekonomska enota. Na splošno velja načelo, da je ekonomska enota organizacijska enota, In nam pove, da je pod tem pojmom mišljena takšna interna organizacijska enota v gospodarski organizaciji, ki je sposobna samostojno gospodariti, ugotavljati fizični in ekonomski efekt dela svojih delavcev in to enoto upravljati z lastnimi materialnimi osnovami.- Osnovni kriterij - za formiranje ekonomskih enot je torej to, da je v tej enoti možno opredeii- ugotavljali uspeh in to uporabljali Pri izpolnjevanju sistema delitve osebnih dohodkov. Res je, da se je v prvi fazi tega načina dela delovni kolektiv zadovoljil s tem, da so se po ekonomskih enotah v glavnem ugotavljala sredstva za osebne dohodke. Vendar je to premalo, ker se sodelavci v našem podjetju it zavedajo, da osebni dohodki ne pomenijo vsega in da so zainteresirani tudi na razvoju in ekonomskih enotah, to je na izpopolnitvi mehanizacije v tistem delu čistega dohodka, ki je namenjen za sklade ali pa za nadomestitev izrabljenih osnovnih sredstev. Ob pravilnem sistemu obračuna po ekonomskih enotah moramo upoštevati vsaj tri elemente, in sicer: tehniko obračuna, decentralizacijo upravljanja in razvoj delavskega samoupravljanja oziroma vlogo proizvajavca pri delitvi sredstev. — Ekonomska enota naj bo torej zaokrožena celota, to je takšna organizacijska enota, v kateri je. mogoče vse tri elemente razviti do kraja. Pri razdelitvi podjetja na organizacijske enote ne smemo pozabiti, da je podjetje ena ekonomska enota — pravna enola, ki ima skupen namen, namreč proizvesti čim več ter s tem ustvariti tudi primeren dohodek. Organizacijsko naj bo res vedno zaokrožena celota, to je interesna skupina proizva "avcev, o čemer odleča le kolektiv. Neposredno samoupravi"anje je mogoče razviti tembolj, čimbolj je kolektiv organi”c i-ške eno le res interesna skupi- na, kjer vladajo red, discipU« na in kolektivna odgovornost. Vsako šablonsko ali toge predpisovanje tega, kako naj bo podjetje razdeljeno na EE, je zgrešeno. Treba je prepm stili delovnemu kolektivu, da sam odloča o formiranju ekonomskih ali obračunskih enot. Ce pogledamo rudnika Trbovlje—Hrastnik skozi to prizmo, moramo priznati, da je formiranje tak’h organ!zaeii-sk'h enot zelo kočljiva in odgovorna naloga. Janez LEVIČAR Obratni delavski svet na Dolu ti in ločno določiti proizvodne ^egT prem o ga ^r^- al. pos.ovne naloge ter sprem- Jje _ Hrasblik razdeijen na Ijati oziroma ugotavljati rezultate izvršitve teh nalog. ekonomske enote, v katerih so bili izvoljeni tudi obratni V našem podjetju smo že delavski sveti oz. sveti ekonomskih enot. Ker ti decentralizirani organi delavskega lansko leta formirali ekonom ake enote, enako kot v ostalih podjetjih v naši domovini. - samoupravljanja niso dobili večjih pristojnosti pri odločanju, so se v glavnem ubadali Vendar pa Je res, da v podjetjih na te enote nismo prenesli tudi pravice do samo- s problemi proizvodnje v teh slojne delitve čistega dohod- ekonomskih enotah. ka, temveč smo ekonomskim en čaa izračunali razpoložljivi plačni sklad, določili Tudi delavski svet obrata Dol se na začetku dela ni znašel, verjetno zaradi tega, tudi' vsega kolektiva ekonomske enote mogoče odpraviti marsikatero pomanjkljivost. Glede na- uvedbo ekonomskih enot in spričo dejstva, da je obrat Dol deficitaren zaradi previsokih proizvodnih cen premogu, pa stoje pred vsemi zaposlenimi odgovorne naloge. Vsekakor bo najvažnejša naloga povešali storilnost, zmanjšati proizvodne stroške in kar najra- cionafneje gospodariti z" lesom in rSz:‘relivom, da tio poslovanje obrata Dol tudi finančno usoešno. Za to nalogo bo treba Vzbuditi pripravljenost vsega kolektiva in ga potem redno obveščati tudi o vseh problemi hi-Delo obratnega delavskega sveta Dol je delno hromila tudi nedejavnost komis’j, ki so delovale pri obratnem delavskem svelp. Zaradi tega bo potrebno izboljšati "delo teh kom’sij, da bodo v' pomoč obratnemu delavskemu svetu. Posebno pozornost bo pa treba posvetiti delu komisij- za d"seipllnska vprašanja ter za sprejet- in odpust delovne sile. da bo doseženo kar najboljše reševanje kadrovskih prob’ettiov. Komisija za HTV bo pa morala glede na obstoječe stanje še bolj poživiti svoje delo, da se zagotovi kar na j večjo varnost pri delu. obračunske tarife za posamez- *cer j® kil deležen — kot esta-na delovna mesta in izraču- 11 ~ P^malo pomoči osred-nali izdelovalne norme ter de- njeSa delavskega sveta m li-ev določenih sredstev pre- upravnega odbora, m ver-pristojnost ekonom- ^lno ,tudl za!°t kfr je b;1 Disciplino še poostriti! ,0,-ltI nesti v tke enote. V tem primeru torej ekonomska enota razpolaga le z določenimi sredstvi za osebne dohodke. In je vse, premalo samoiniciativen. Ob tem velja poudariti, da se je organ samoupravljanja v naši ekonomski enoti uba- kar l -hko napravi, to, da eko- dal s svojstvemmi problem:, nemško stimulira in pospeši predvsem zaradi tega, ker je Intenzivnost dela, da doseže obrat Do1 & m,ad m 66,6 predoisane učinke dela z Pred Č8Som Pre'el na redno man; im številom zaposlenih. Proizvodnjo- Precejšen problem v delu obratnega de-V lem primeru se material- lavskega sveta na obratu Dol ni inieres ekonomske enote pomeni pomanjkanje dobrih sp’ih ne usmerja na gospo- strokovnih kadrov in socio-darjenje z opredmetenim de- loška struktura zaposlenih, lom, to Je z gospodarjenjem s Ker je del zaposlenih še stroji tn podobno — se pravi, vedno vezan na obdelovanje ne ukvarja se s problematiko zemlje v prostem času. to proizvajalnih procesov, delov- neugodno vpliva na intenzivnih in proizvodnih motenj v nost dela in v zvezi s tem na posameznih medfazah dela ln produktivnost, na drugi stra-tako dalje. V takem primeru ni pa na relativno visok od-se kolektiv ekonomske enote stotek bolezenskih in nezgod-tudl ne pojavlja kot nosivec ni h izostankov, tekočega vzdrževanja obstoje- Precej razprave je bilo čih kapacitet, pogonskih sred- deležno tudi vprašanje uved-etev za proizvodnjo ln podob- be primernih odkopnih na-n°- činov glede na svojstvene Okisani način ohranjuje to- probleme, ki prevladujejo na rej določena mezdno admini- obratu Dol Rudnika rjavega stratlvna nasprotja, ker se s premoga Trbovlje - Hrast- Sindikalna podružnica obrata Hrastnik je v mesecu juniju sklicala članske sestanke kolektiva, na katerih so razpravljali o proizvodnih nalogah. Da bi bila udeležba na sestankih čim bclj a, so sklicevali sestanke članov po tretjinah in oddelkih. Seslan-kov se je udeležilo blizu 503 članov kolektiva. Obravnavali so 4-mesečno gospodarsko poročilo celotnega rudnika in gospodarsko porečilo za ekonomsko enoto obrata Hrastnik. Člani občinskega zbora proizvajavcev so poročali o 4-mesečnem gospodarjenju v občini Hrastnik. Ugotovili so, da bo potrebno popraviti najnižje zaslužke tudi na rudniku. Pozitivno je, da pri rudniku niso dvigali zaslužka na račun povišanja tržnih cen. zato tudi novi g-snMarski predpisi o delitvi čistega dohodka ne bodo negativno vplivali na rudnika. Drugo vprašanje pa je ugotavljanje dohodka po plačani realizaciji, kar stopi v veljavo s 1. julijem 1963. To bo marsikje povzročilo prehodne težave, in to predvsem v tistih podjetjih, ki niso visoko akumulativna, med katere sodi tudi naš rudnik. Razprava je pokazala, da sz da tudi pri rudniku še marsikaj izboljšati, predvsem z boljšo organizacijo dela in pridobivanjem debelejših vrst premoga, kar občutno vpliva na proda ino ceno. Opaziti je namreč, da iz leta v leto pada odstotek debelejših vrst premoga na račun drobnejših vrst, kar se pa seveda pozna pri povprečni predajal ceni. Vsekakor bomo mt>?*l! bdj paziti na kvaliteto premoga« ne samo na proizvedene tone. Aktualno vprašanje je tudi odstotek lzostalih zaradi bolezni, nezgod ln neupravičenih izostankov. Tudi ta odstotek raste Iz leta v leto« ter je že veliko prekoračil dovoljeno mejo, tako da moramo plačevati težke milijone dodatnega prispevka so« cialnemu zavarovanju. Ce pomislimo, da na rudniku pri staležu 4606 delavcev dnevno Izostane eca 450 ljudi, potem nam je jasno, da je to veliko breme za kolektiv. Sama razprava je pokazala. kako koristni so taki sestanki s " kolektivom, predvsem pa v taki obliki, kot se bili ti. Zdeti bi bilo, da M sindikalna organizacija organizirala take sestanke vsaj vsaka dva meseca. tako delitvijo delavci ne vključujejo v gospodarjenje. Smirel decentralizacije na nik. Tako nastajajo močni pritiski zaradi površinskega kopa in zaradi še neizkušene delovne sile. Vse to pa po- potlrouju delitve dohodka to- dražuje proizvodnjo; lastno rej ni v tem, da centralni or- ceno premoga pa zvišuje tudi gani upravljanja prenesejo na znatna poraba lesa, razstre-ekonomske enote pravico, da tiva, visoki stroški prevoza in razde’jujejo odrejena sredstva sorazmerno visoka obratna za oseb. dohodke, temveč da režija. Rešitev nekaterih od prenesejo na samoupravne or- teh problemov je odvisna gane v ekonomskih enotah, tudi od premaganja lastnih Nepravilno Je, če gledamo v slabosti, saj bi bilo z malo obračunu ekonomskih enot sa- večjo prizadevnostjo vodiine-mo način, kako bomo ločeno ga kadra v pperativi kakor Pri počitku Vedno več premoga z Dola Obrat Dol pri Hrastniku rudnika Trbovlje-Hrastnik Je po zadnjem investiranju začel dajati vedno več premoga, Proizvodnja se je proti letu 1960 lani domala podvojila letos pa se bo povečala še za tričetrt predlanske proiz vodnje. To je seveda v zvezi z dobro naloženimi investi cijaml in je posledica skoncentrirane proizvodnje ter uvedbe modernih metod odkopa, ki zagotavlja hitrejši tempo pridobivanja premoga. Ob tem pa so v teku še obsežnejše raziskave na Bmici, ki so dale že tudi dobre rezultate. V treh vrtinah na desni strani potoka Bmice so že naleteli na ležišča premoga, na levem bregu Bmice pa so z vrtanji šele začeli, in je od teh odvisna nadaljnja usmeritev raziskav. Te raziskave financira rudnik sam, kajti sredstev iz zveznih virov v ta namen ni bilo danih na razpolago. že dosedanje izkušnje dajejo vedeti, da so tukaj še velike zaloge premoga, ki bodo podaljšale življenje rudniku še za daljše obdobje. O natančnih količinah zalog pa še vedno ni mogoče govoriti, ker so lege globoke, torej tam, kjer tereni doslej še niso bili raziskani. Možnosti sistematičnega investiranja pa so s tem nakazane. V zvezi s temi raziskavami je tudi ugotovljeno, da je vse hrastniško področje perspektivno in bo še deležno večjega razvoja in vse pozornosti. Seveda pa bo vzporedno s tem potrebno še nadalje pospeševati organizacijo dela in drage oblike povečevanja storilnosti, ki se skrivajo v izkoriščanju rezerv, ki so objektivno ugotovljene predvsem v neizkoriščenosti delovnega časa in pretiranih izostankih z dela. V. S. Razčistimo, kaj je izredni dohodek Razprave v zvezi s čistim dohodkom so odprle vprašanje izrednega dohodka. Sedanji instrument za zajemanje izrednega dohodka ima precej slabosti. Eno od teh je, da ima za ugotavljanje višine izrednega dohodka povprečne osebne dohodke v določeni panogi dejavnosti, ne pa v posameznih podjetjih. Na ta način se dogaja, da se postavlja tudi visoko produktivnim podjetjem (med katerimi je tudi rudnik Trbovlje-Hrastnik), ista osnova za ugotovitev izrednega prispevka kot vsem drugim podjetjem. Akumulacija v takšnih podjetjih je, razumljivo, višja, in glede na večjo storilnost so tudi osebni dohodki nad povprečjem. To se pravi, da podjetje potroši za večjo produktivnost, v skladu z delitvijo po delu, tudi več sredstev za produktivnost. Tega pa sedanji način obračunavanja ne pred- videva, kar je pa nasprotno vsem principom socialistične delitve po delu. Način tega prispevka bi bilo treba za rudnike premoga vsekakor spremeniti. Prepričan sem, da je zakonodajavec hotel rudnikom premoga pomagati iz težkega položaja, v katerem so, ko jih je oprostil plačevanja rednega 15-odstot-nega družbenega prispevka iz dohodka. To pozitivno dejstvo za rudnike je odpravil način izračunavanja prispevka od izrednega dohodka. Ta je po mojem mnenju za rudnike neprimeren, saj zadene tista podjetja, ki imajo visoko produktivnost dela in uporabljajo za poslovanje manj družbenih sredstev. Nastaja vprašanje, če lahko govorimo o izrednem dohodku oz. »ekstra« dobičku v primerih, ko ta oblika družbenih obveznosti ne postane izjema, temveč pravilo, kar za vso panogo. Finančni uspeh je odvisen predvsem od prizadevanja kolektiva Dolgoletni sistem obračunavanja finančnega rezultata v poslovanju gospodarskih organizacij, po katerem so ugotavljale gospodarske organizacije skupni dohodek in razdeljevale dohodek na temelju fakturirane realizacije, je izmenjan, tako da pri-čenši s 1. januarjem 1962 gospodarske organizacije obračunavajo in razdeljujejo celotni dohodek po sistemu ni takšno, kot je bilo pred dajo debelih asortimentov letom 1961. imamo kupce, ki tudi račune Zato je višina dohodka in T veliki meri pravočasno pla-seveda tudi čistega dohodka čujejo. To seveda ugodno v precejšnji meri odvisna od vpliva na doseganje dohodka, dobre komercialne in knji- tako glede višje prodajne govodske službe v pogledu cene kot pravočasnih plačil prodaje dobrim plačnikoi# in faktur. izterjave zapadlih računov. Težja situacija je pa na pretipravni odbor podjetja je mogovnem tržišču glede pro-zadevno že podrobno raz- daje drobnih vrst premoga, pravljal in sklenil, da je tre- Trg je z njimi precej nasi-ba navezati boljše osebne čen, zaradi tega ni zadostne- nja in dobave premoga v tem mesecu se bodo pokazale v dohodku šele v naslednjem mesecu, ko bodo plačane. V primeru, da bo ta mesec proizvodnja In -'rodaja dobra, v naslednjem pa slabša, se bodo osebni dohodki od dobre proizvodnje odrazili v slabšem mesecu ali obratno. Na to moramo biti pripravljeni, ali pa še boljše, da bi proizvodnja enakomerno tekla, in to s čim ugodnejšim pridobivanjem debelih vnst pre- moga, kar bi zagotovilo tudi *unskih dohodkov, ki bi plačane realizacije. To je stike s poslovnimi partnerji ga povpraševanja in seveda enakomerno razporeditev vseh konkretizirano z zakonom o spremembi Zakona • prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, sprejetega od Zvezne ljudske skupščine v marcu 1962. S tem je dan poudarek dejstvu, da se prizna kot družbeno koristno Izdelan proizvod takrat, ko ga je uporabnik prevzel. Na kratko bi si ogledali, kako bo ta sprememba vplivala na ugotavljanje in delitev dohodka pri Trbovlje-Hrastnik. za razčiščenje vseh vprašanj, tudi ne pravočasne poravnave Id se tičejo prodaje in pra- faktur. Zato imamo zaradi vočasnega plačila. večjega pridobivanja drobnih Ne toliko kot od dobre ko- vrst premoga dvojno škodo: dohodkov. Višina dohodka od plačane realizacije je za nas vse nekaj novega, je pa tak sistem Sljgs aSSS mn čanl realizaciji od boljše Se o možnostih deponiranja ^ £n1h 3 proizvodnje. V pogledu ko- takega premoga v poletnih rgo pravic, ki pripadajo teni enotam lu samoupravnim organom. Jasno je, da je vsak začetek težaven, zlasti tam, kjer nimamo še potrebnih izkušenj, niti teoretičnih konceptov znanstvenega značaja, in simo tako odvisni od ek-sperimentaJ.-ih uspehov ter lastne ekonomske iznajdljivosti, seveda v okviru neke planirane načelne socialistične cktn-mske politike. Pohvalno moramo ug oviti, da so se delovni kolektivi ekonomskih enot lotili upravljanja in gospodarjenja z vso resnostjo in poino odgovornostjo ter se že kareje prvi uspešni rezultati. Delovni kolektivi gospodarskih enot so se spoprijeli s poslovnimi stroški, s pravilno delitvijo dela, z ekonomičnim trošenjem osnovnih in pomožnih materialov za proizvodnjo, • pravilnim in pravičnim razdeljevanjem osebnih dohodkov itd. Dalje je važno poudariti, da bodo tudi imenovane komisije pri delavskih svetih ekonomskih enot (disciplinska, za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, za ekonomska vprašanja) odigrale zelo pomembno vlogo, saj le-te živijo in delajo neposredno v posameznih delovnih kolektivih ekonomskih enot in s z njihovo problematiko srečujejo tako rekoč neposredno. Sedaj pa poglejmo če Hote probleme, ki so hoteli dati de- na dediščina preteklosti. Tudi pojem socialistične demokracije je bil ponekod tako »širok* ,da bi tako. pojmovana socialistična dcipokracija lahko zaš.a v nepravilne smer. Nekateri so bili mnenja, da jim v kolektivu pripada celo neki priviligirau položaj in podobno. Vse te negativne odklonske drobtinice pa so in jih bodo morale »pozobati« zdrave so- cialistične sile v kolektivih. Prepričani smo, da bodo te pozitivne rile temeljito »oplete svoj vrt« samo z nadaljnjo preobrazbo naših članov kolektiva, kakor tudi j do* brini, vestnim in sociali sličnim gospodarjenjem ter ne* posrednim upravljanjem v podjetju. Naši delovni kolektivi se bodo morati v vodenju in upravljanju še na* dalje izpopolnjevali in raz-motrivati ekonomiko podjetja In komune, kajti na ekonomskem področju Imamo tako doma kot v svetu vedno dokaj pisano problediatiko, katero moramo intenzivno spremljali. Ekonomska ažurnost ima danes v svetovnem gospodarstvu .posebno mesto, pri kateri tudi mi ne smemo zaostajati. Vidimo torej, da delavsko in družbeno samoupravlja nje nista nobena fraza, ampak dejstvo — socialistična stvarnost. Nadaljnji hitri m dinamični družbeni razvoj ima globoke in močne temelje prav v samoupravljanji, kajti prav tu in na ta način se izpopolnjujejo in utrjujejo novi družbeni in produkcijski odnosi, s tem se ši* rijo družbeni materialni pogoji za absolutno socialistično blaginjo - dvig družbenega in življenjskega standarda in pogoji za prehod v višji stadij našega socialističnega družbenega sistema. Posvet članov ZK Po čitanju pisma IK CK ZKJ in obravnavi govora predsedniku Tita v Splitu ae je razvila živahna razprava v vseh organizacijah Zveze komunistov na zagorskem rudniku. Komunisti so temeljito analizirali svoje delo, uspehe in tudi napake. Večina članov ZK je pravilno razumela svoje naloge. Razprava se je dotaknila v prvi vrsti konkretno problemov rudnika, kot proizvodnih, pomanjkanja delovne sile, varčevanja, odgovornosti In discipline, in to s stališča, kaj so storili člani Zveze komunistov za rešitev teh problemov In kaj Je treba storiti še v prihodnje. Ob teh razpravah so ugotovili, da M bilo potrebno, da se o vprašanjih Id zadevajo rudnik kot celoto, pogovorijo vsi komunisti. Zaradi tega Je rudniški komite Zveze komunistov tudi sklical Izredno konferenco na zagorskem rudniku. Konferenca Je imela nalogo, da omogoči razpravo O. teh vprašanjih ter prinese konkretne zaključke in naloge za vse komuniste. Uvodne misli na konferenci Je podal sekretar rudniškega komiteja ZK, Id je precej zgoščeno nakazal problematiko Zveze komunistov na rudniku. Razprava najprej ni zaživela, kot je bilo pričakovati Pokazalo se je, da komunisti dobro poznajo problematiko v svoji neposredni okolici in o njej živahno razpravljalo. S problemi rudnika so \ večini tudi seznanjeni, boli težko se pa o njih razpravlja. Razprava se je dotaknila v veh problemov in vprašanja, kaj je pora izpolnitev plana proizvodnje, ter vprašanja odgovornosti in odnosov. Komunisti ao menili, da je treba odstraniti vse težave, ki se pojavljajo iz subjektivnih t. j. težave, ki na- 'osameznih skupin. Govora je bilo tudi o možnostih za ureditev samskega doma v stolpnici, ki bi nudil dostojno stanovanje skoraj 150 samcem. Komunisti so pozdravili ta predlog, saj bi bila • lem omogočena zaposlitev novim delavcem ki proizvodnja bolj sigurna. Izražena pa je bila tudi zahteva po dosledni odgovornosti, ki naj M zajela vse, posebej pa Konferenca je pokazala, da Je bila potrebna. Prinesla je nekaj konkretnih sklepov, nekatere probleme pa je same načela in zato čaka komuniste mi zagorskem rudniku še precej dela. Kako bomo praznovali Na zadnjih sejah organov samoupravljanja smo razpravljali, kako bi čim lepše in slovesnejše proslavili 3. julij — dan slovenskih rudarjev In 4. julij — dan borca. Z letošnjim praznovanjem želimo dati poudarek naši tradiciji, katere navade In običaje že nekoliko opuščamo, zraven tega pa tudi napredku, ki ga je dosegel zagorski rudnik od svojega obstoja pa do danes. S tem namenom smo se odločili, da pripravimo v okviru praznovanja slavnostni koncert godbe, slavnostno akademijo, združeno s podelitvijo priznanj zaslužnim delavcem za dolgoletno službovanje ter družabno prireditvijb s plesom v vseh prostorih Delavskega doma, zraven tega pa še številna športna tekmovanja za pokal našega rudnika In padlega prvoborca Slavka Plntarja-Robina. Koncert godbe na pihala 0 Za koncert godbe smo se odločili zaradi tega, da našo godbo, ki vse bolj napreduje, tudi populariziramo. Ob tem je pa treba omeniti, da 3. julija zjutraj ne bo budnice, ker bi le-te ob večkratnem ponavljanju zgubile mikav-' noet, in jo bodo v prihodnje godbeniki igrali le za mednarodni praznik dela — 1. maj. Slavnostna akademija 0 Ne slavnostni akademiji v gledališki dvorani Delavskega doma bo prikazan program pod naslovom »OČETJE IN SINOVI - RUDARJI«. L2-ta je sestavljen na podlagi zgodovinskih podatkov in je nujno, da je razvojen. Sega prav tja do Valvazorja, ki prvi omenja, da ee v okolici Zagorja nahaja »zmajeva kri«. Nadaljuje se z razglasom, ki daje pravice baronu Riegersfeldu, da sme lomiti premog na hribu Pečenk pri Zagorju Geta 1735). Program se nekoliko zamudi tudi pri praznovanju starega rudarskega praznika (Barbara — kol) in ob rudarskem verovanju v »bergmandlca«, potem pa nas popelje v dobo prvih velikih rudarskih stavk v letih od 1889 do 1906. Ta čas požene prve rudarje v svet za kruhom. Program se ustavi ob napadu na Orjuno 1. junija 1924. leta v Trbovljah, kjer se je z Orjunaši spoprijelo tudi precej Zagorjanov. Temu pa sledi podoba sedmih težkih let v obdobju hude svetovne gospodarske krize. Med narodnoosvobodilno borbo je zagorski rudar pozabil, da je rudar. Prijel je za orožje in odšel v gozdove. Rudarske družine so romale v taborišča, padali so talci. S to točko programa bomo počastili tudi 4. julij — dan borca. Program zaključujemo z današnjim delom in napredkom ter s podelitvijo nagrad delavcem za dolgoletno službovanje v našem rudniku. Družabna prireditev 0 V želji, da bi prišlo na družabno prireditev v Delavski dom kar največ članov kolektiva, ki jim je prireditev pravzaprav namenjena, bomo okrog 450 vstopnic razdelili na ekonomske enote, sorazmerno s številom zaposlenih. Vstopnica bo veljala 100 din in jo bo treba plačati na sami prireditvi Številna športna tekmovanja 0 Letos bodo na sporedu tudi številna športna tekmovanja. Moštva z rudnika se bodo predhodno kosala med sabo, im sicer za pokale rudnika, potem pa še z moštvi ostalih sindikalnih podružnic za pokal prvoborca Slavka Pintarja — Robina. Doslej je bilo končano že tekmovanje moštev v šahu, ki je bilo na sporedu v sredo, 27. junija, v stekleni dvorani Delavskega doma. Predtekmovanja v nogometu so se začela v četrtek, 28. junija, finalno tekmovanje bo pa 3. julija s pričetkom ob 10.30 uri na stadionu Proletarca. Plavavci se bodo pomerili v štafeti 5 X 50 metrov v bazenu na Izlakah 1. julija ob 9.30 uri. Strelci bodo pa prišli na svoj račun 30. junija od 15. ure naprej na strelišču »Rudardi«. Zraven teh bodo pa 1. in 2. julija tekmovali še kegljači na kegljišču »Proletarca« v Toplicah. Vsekakor bi bila zanimiva tudi nogometna tekma med nogometaši Zagorja in Kisovca, starimi nad 45 let, ki naj bi poskrbela za dobro voljo igravcev kot gledavcev. 4. julija na Pleše 0 V Zagorju bomo pa lepo proslavili tudi 4. julij — dan borca. Organizaciji Zveze borcev Zagorje in Senožeti pripravljata tradicionalno partizansko rajanje na Plešah pod Zasavsko goro, na planoti, kjer je bila julija 1941. leta ustanovljena 1. revirska četa. Organizatorji si prizadevajo, da bi bilo to srečanje kar najbolj prisrčno in združeno z obujanjem spominov na našo preteklost. Omenimo pa naj še, da bo za tiste, ki jim je vsa pot do Pleš prenaporna, poskrbel SAP — Turist biro, čigar avtobusi bodo vozili od Zagorja do Kala oz. do Senožeti vsako uro. Pot od Kala oz. Senožeti do Pleš je pa prelep užitek. Sirokočelno odkopavanje v zagorskem rudniku na poti izpopolnitve Znano je, da je bila v preteklih letih na premogovniku v Zagorju izvršena obsežna rekonstrukcija transporta, tako na površini kot v jami, ter do tretje faze izgotovljena separacija. V jami Loke-Kisovec je bil odprt četrti obzor s sistemom mejnih nadkopov, kar je omogočilo uvedbo šlrokočd-nega odkopavanja z Istočasno pripravo zgornje etaže. — Z uvajanjem istočasne priprave so bili dani tudi pogoji za uspešno uvedbo dvoetažnega odkopavanja In s tem za povečanje proizvodnje Iz enega polja. Z uvedbo sistema mejnih nadkopov se je bistveno izboljšalo zračenje delovišč, olajšal transport lesa ter se povečala hitrost odkopavanja po edine etape. Vsa navedena dela so bila usmerjena v generalno rešitev problemov, ki so zavirali povečanje proizvodnje. Po uspešnem zaključku navedenih del so se v letu 1962 lotili intenzivnega študija obstoječe odkopne metode z namenom, povečati s tehničnimi izpopolnitvami odkopne storitve ter istočasno poceniti proizvodne stroške. V prvi fazi naporov za lz- Nova nakladalna postaja (bunker) za premog na obratu •o se stroški prevoze premega znatno zmanjšali Kisovec. S prevozom premoga s tovornjaki s prikolicami popolnitev odkopne metode eme uspešno uvedli na nekaterih širokih čelih v jami Ko-tredež Sirokočelno odkopavanje z odkopno fronto brez stojk ter premikanjem neraz-slavljenega transporterja k čelni steni pred podpiranjem. Omenjeno modifikacijo obstoječe širokočelne odkopne metode smo Izvedli z uporabo lesenega podporja. Kakor je znano, Sirokočelno odkopavanje strmih debelih slojev in odkopavanje v etažah od spodaj navzgor etež-kočala uvedbo jeklenega podporja na takšna delovišča. — Zaradi navedenega se na premogovniku v Zagorju do e:"aj ni uporabljale jekleno pod-porje na šlrokočelnih odkopih. Kljub navedenim težkočam smo v začetku junija 1962 naročili prve jeklene stojke v STT Trbovlje In jih pričeli uvajati na širokočelne odkope. V prvi fazi poskusov z jeklenim podporjem nameščamo jeklene stojke pod križne opore in jih pred zasipom skupno z leseno križno oporo ropamo. Dosedanji rezultati so ugodni. Na podlagi dosedanjih izkušenj z odkopno fronto brez stojk ter z jeklenimi stojkami nameravamo uvesti poizkusno Sirokočelno odkopavanje s smernimi lesenimi stropniki in jeklenimi stojkami ter splavnim zasipavanjem ene odkopne line širine 1,7 m. Poizkusna odkopna metoda vsebuje elemente širokočel-nega odkopavanja z odkopno fronto brez stojk ob istočasni uvedbi jeklenega oporja. Osvojitev navedenih elementov racionalnih odkupnih metod pomeni osnovo za nadaljnje delo na področju mehanizacije odkopavanja na premogovniku Zagorje ter a tem za dvig odkupnih storitev ter pocenitev proizvodnje. O napredovanja teh del bomo še poročali. Gospodarjenje v letu 1961 V smislu navodil ZIS o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka na podlagi 26. točke tega navodila je bila izdelana tudi na našem rudniku predpisana dokumentacija in potrebne analize uspešnosti gospodarjenja v letu 1961 ter vskladitev notranje delitve čistega dohodka v zaključnem računu za leto 1961 z določbami teh navodil. Za ugotovitev uspešnosti poslovanja v letu 1961 je vzeta primerjava proti letu 1960. Ker so veljali od januarja 1961 dalje novi ekonomski instrumenti o razdelitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, je bilo potrebno ugotoviti tudi odnos teh novih ekonomskih instrumentov proti starim, ki so veljali za leto 1960. Pri presoji poslovanja so se upoštevali naslednji faktorji: gospodarjenje s poslovnimi sredstvi, gibanje fizičnega obsega proizvodnje, storilnost, delovna sila, ugotovitev in razdelitev celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka ter ekonomičnost poslovanj. V letu 1961 je prišlo do porasta osnovnih sredstev z nadaljnjim koriščenjem investicijskega kredita za rekonstrukcijo separacije v višini 60,707.146 din in investicijsko posojilo za raziskovalna dela v znesku 45,037.057. To povečanje osnovnih sredstev še ni VpliValo v letu 1961 na proizvodnjo in finančno stanje. Prva faza rekonstrukcije je bila vključena poskusno v proizvodni proces šele krajem leta. medtem ko se raziskovalna dela nadaljujejo v letu . 1962. V letu 1961 se je povečala stopnja izrabljenosti osnovnih sredstev, ki je znašala v začetku leta 55,9%, na kraju leta oa 57,9 %. Obratna sredstva so se povečala v mesecu novembru 1961 za najeto posojilo v višini 55,868.000 din. S tem posojilom smo krili potrebe po obratnih sredstvih za povečanje. proizvodnje v letih: 1959, 1960i in 1961, in sicer od 571 na 685 tisoč ton. V primerjavi z letom 1960 so se poslovna sredstva na zaposlenega povečala. Na to povečanje je vplivalo znižanje števila zaposlenih v letu 1961, ' ne pa nova vlaganja sredstev, s katerimi bi bilo moč doseči večji dohodek. Gospodarjenje s poslovnimi sredstvi je bilo skrbno. Večji uspeh je bil dcsežen pri obračanju obrajnih sredstev. Povprečno obračanje obratnih sredstev proti doseženi lastni ceni proizvodnje in doseženi realizaciji: v milijonih din 1960 1961 indeks 1. Vrednost proizvodnje po LC 3,306 3.350 101 2. Vrednost realizacije 3.806 3.484 91 3. Povprečna obratna sredstva 355 281 79 4. Dosežen koeficient obračanja: a) proizvodnja 9,3 11,9 128 b) realizacija 10,9 12,4 114 5. Trajanje obračanja dni a) proizvodnje 39 b) realizacije 33 29 Iz prednjega pregleda je etaž, ker sc se v obeh jamah razvidno, da je bilo obračanje v večini polj v teku leta od- obratnih sredstev v letu 1961 hitrejše kot v letu 1960. Proizvodnja premoga v letu 1961 je znašala 643.600 ton, v letu 1960 pa 685.000 ton. Indeks dosežene proizvodnje proti letu 1960 pa znaša 93,9. Proizvodnja v letu 1961 je bila dosežena v 308 % obratovalnih dneh in znaša povprečno dnevno 2.085 ton, v letu 1960 pa je bila dosežena v 316 V« delovnih dneh in znata novprečno dnevno 2.163 tor Indeks povprečne dnevne proizvodnje v letu 1961 proti letu 1960 znaša 96,4. Na zmanjšanje proizvodnje je vplivalo znižanje delovne sile. ki je nastalo po težki nesreči v mesecu marcu. Nadalje so nastale znatne težave pri eksploataciji celi rek ih Jamska storitev ton del. kopavale bodisi celinske etaže ali etaže pod gramozom, kar je pomenilo velike težave. V jami Orlek so se pojavil- prav tako velike težave, ker je nastal jamski požar najprej v polju 1, ki ee je pozneje preselil še v polje 3, tako da smo bili prisiljeni zapreti ob, polji. Tudi prehod . novo separacijo je pomenil težave v proizvodnji. Kvaliteta proizvodnje glede na posamezne asortimente se je v primerjavi z letom 1960 izboljšala za 3,8%. Količina pepela v premogu je padla od 13,31 % v letu 1960 na 13,16 Ve v letu 1961. Tudi povprečna kalorična vrednost premoga je narasla za ca. 120 kalorij. Gibanje storilnosti je naslednje: V primerjavi z letom 1960, ko so bile v jamah ugodnejše odkopne prilike, je dosežena storitev v letu 1961 zadovoljiva. Število zaposlenih se je občutno zmanjšalo. V letu 1960 je bilo povprečno zaposlenih 2.114, v letu 1961 pa 2.070 delavcev indeks je 97,9. Se večje znižanje je pri izračunu povprečnega števila zaposlenih na podlagi efektivno izvršenih ur. V letu 1960 znaša 2.220, v letu 1961 pa 2.082 delavcev, indeks je 93,8. Na dan 31. 12. 1960 je bilo v d-lovnem razmerju 2.1S4 delavcev, 31. 12. 1961 pa 2.037. Za realno presojo doseženega finančnega uspeha v letu 1961 proti letu 1960 je izdelana analiza ugotovitve in razdelitve celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka po ekonomskih instrumentih, ki so veliali v letu 1961 in v letu 1960. Na višino celotnega dohodka v letu 1961 so. vplivale zvišane prodajne cene premogu, ki so veljale od 20. marca dalje. Po teh zvišanih cenah se je celotni dohodek podjetja povečal za 176.148. 040 dip. V tem letu je ostalo neprodanih 6110 ton premogovega prahu v vrednosti 17.108.000 din. Večje razlike zaradi delovanja novih ekonomskih instrumentov so nastale v poslovnih stroških. Ugotovljene so razlike v cenah porabljenega materiala, ki znašajo 70 004.036 din, od tega je razlike pri zvišanih cenah jamskemu lesu za 46.987.101 din in pri rezanem lesu 8.344.025 din. V letu 1961 so se zvišale stopnje amortizacije pri opremi od 11% na 16 5%. bagri od 9% na 11 % in pri lokomotivah od 2,8 % na 5 %. Zaradi teh povečanih stopenj odpisa se je zvišala amortizacija za 138,008.979 din. Stop-nia obresti od poslovnega skiada se je pri osnovnih sredstvih zvišala od 2 % na 4 %, od obratnih sredstev pa se Je znižala od 6 % na 4 %. Spremembe teh stopenj so povečale poslovne stroške za 56,365.830 din. Od 8, marca dalje je bil uveden splošni prometni davek v višini 0,5 odstotkov od prodanih proizvodov in storitev. Ta obremenitev je znašala za celo leto 12,360.652 din. Edino znižanje v poslovnih izdatkih je nastalo pri stroških za izobraževanje kadrov. Zaradi ukinitve 4 % prisjažvka za kadre od minimalnih osebnih dohodkov znaša znižanje 22,017.802 din. Skupaj so se poslovni stroški povečali za 254,721.695 din. Navedene spremembe v prodajnih cenah in v poslovnih stroških so vplivale na višino dohodka. Ta se je zaradi vpliva novih instrumentov in gibanja cen. znižal za 78.573.655 din. Po instrumentih iz leta 1960 je znašal dohodek 40,8 % od celotnega dohodka, -po novih instrumentih pa 36.5% Za primerjavo je ugotovljen odstotek dohodka v celotnem, dohodku v letu 1960, ki je znašal 40,4%. Večja razlika postaja pri obveznostih iz dohodka. Od doseženega dohodka v letu 1961 je bil plačan prispevek od izrednega dohodka v višini 20.623.481. Od doseženega dohodka za isto obdobje po starih instrumentih pa bi bil plačan prispevek v višini 126 674.461. Iz tega sledi, da je bil v letu 1961 dejansko dosežen večji čisti dohodek v višini 27,477.325 din. Pri delitvi čistega dohodka so nastale povečane obveznosti od osebnih dohodkov. Ti povečani prispevki od enakih neto osebnih dohodkov din na proračunski prispevek, 8,403.778 din na prispevek za socialno zavarovanje, 45,491.843 din stanovanjski prispevek in 11,372.939 din prispevek prometnim gospodarskim organizacijam. CM dela čistega dohodka, ki ostane po odbitku osebnih dohodkov za sklade, je Obveznost za skupni rezervni 'sklad nižja za 12,944.421 din Za sklade podjetja je v letu 1961 ostalo 45,784.093 din. medtem ko bi po ekonomskih instrumentih, ki so veljali v 'etu 1960. ostalo 98.035.553 din. Razlika je 52,251.460 din. Razlika je 52.251.460 din mani za sklade podjetja. Iz navedene analize je razvidno, da so novi ekonomski instrumenti in pa zvišanje cen v letu 1961 negativno vplivali na finančni u»"“h podjetja. Po razdelitvi dohod-, ka za leto 1961 je odpadlo,za družbeno skupnost 522.793.820 din, za gosoodarsko organizacijo pa 762,189.694 din. Po instrumentih in cenah tz. prejšnje dobe pa bi odpadlo na družbeno skupritist 549,116 015 dih ali 26 322.195 dih več in za gospodarsko organizacijo 814,441.154 din ali 52.251 460 dih več dohodka. ' , ; Za čim realnejšo sliko. ,int ugotovitev gospodarjenja v letu 1961 je potrebno omeniti še doseženi cglolni dohodek, in njegovo razdelitev v letu 1961 na-enega zaposlenega delavca. Elementi celotnega dohodka, izraženi v indeksu proti letu 1960, so naslednji: znašajo 92,673.206 din. Od tega zneska odpade 27,404.655 Po zaključ. računu 93,5 Po instrumentih in cenah iz — število zaposlenih leta 1960 93,5 — celotni dohodek 107,9 102,6 — porabljena sredstva 112,1 100,2 — neto produkt 103,2 105,3 — poslovni stroški skupaj 115,0 101,9 — dohodek 97,6 1035 — čisti dohodek 104,3 102,0 — neto osebni dohodki 101,2 101,2 — skladi podjetja 53,9 1155 (Nadaljevanje na 14. strani) 1960 1961 Indeks — Kisovec 2.228 2.370 106,4 — Kotrcdež 2.014 1.905 94,6 — Orlek 1.582 1.560 96,6 — Skupaj 2.032 2.027 99,7 Rudniška storitev ton del. 1.400 1.371 975 Pri delu v jami Orlek I tednik • it 27/28 e M- VI. 1962 Ig Skrb za invalide NOV Samoupravni organi rudnika rjavega premoga Zagorje so v zadnjem času spet posvetili precej pozornosti tudi invalidom iz NOV, ki so v stalnem delovnem razmerju pri podjetju. Prav tako pa samoupravni organi niso pozabili na delavce, ki so zaradi onemoglosti postali nesposobni opravljati delo, ki ustreza njihovi strokovni usposoblje- nosti, pa jim ni priznano svojstvo delovnega invalida. Na predlog upravnega odbora je centralni delavski svet na svojem zadnjem zasedanju sklenil spremeniti 14. in 15. člen pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov, da se glasita: — delavcem, ki so zaradi onemoglosti postali nesposobni opravljati dela, ki ustreza- V skladu zbrano le 300.000 dinarjev Pred kratkim so začeli z deli pri regulaciji Medije na odseku od Stop proti Lokam nad medijskim stebrom Na sliki: začetek del Na preventivno zdravljenje pojdejo Centralni delavski svet zagonskega rudnika je na svojem zadnjem zasedanju odobril 16 članom kolektiva izredni plačan dopust za preventivno zdravljenje, ki jim ga je odobril Zavod za socialno zavarovanje. Tako je dana kljub temu, da je zagonski rudnik odklonil preventivno dejavnost zaradi pomanjkanja sredstev v letošnjem letu, možnost za preventivno zdravljenje najpotrebnejšim članom kolektiva. (ma) ZAGORJE — Lanskoletne težave s financiranjem druStvene dejavnosti na področju zagorske občine se nadaljujejo tudi letos. V sklad za pomoč društvom in organizacijam se je steklo do srede jnnija le 380.000 din, moralo bi jih pa biti zbranih predvideno nad 3 milijone. Dejstvo je, da gospodarske organizacije in zavodi dokaj slabo izpolnjujejo določbe odloka občinskega LO Za-Ce bedo gospodarske erga-gorje. nizacije in zavodi še vnaprej tako neredno izpolnjevale svoje obveznosti do sklada, bodo družbeno-politične organizacije prisiljene predlagati občinskemu ljud- skemu odboru Zagorje ob Sa- jo njihovi strokovni usposob-ljenosti, pa jim ni priznano svojstvo delovnega invalida, pripada razlika od dosežene-ga osebnega dohodka na delovnem mestu, na katerega je dejavec razporejan, de osebnega dohodka, obračunanega na podlagi določenih obračunskih osnov; — Invalidom iz NOV, ki danes ji e morejo opravi jati dela na delovnem mestu, ki so ga opravljali pred nastankom invalidnosti, se osebni dohodki prav tako obračunajo po potrjenih posebnih obračunskih osnovah. Na podlagi teh spremen* se bo socialno stanje onemoglih delavcev in Invalidov vi sklicanje izredne seje ob oh iz NOV znatno izboljšala, kar zborov, na kateri hi razpravljali samo o problemih financiranja društvene dejavnosti na področju zagorske občine, ki postaja v zadnjem času — zaradi pomanjkanja denarja — vse manjša. je povsem pravHne. Samoupravni organi na zagorskem rudniku 'bedo tudi v prihodnje posvečali vso pozornost onemoglim delavce* in invalidom ‘iz MOV ter It* nudili vso potrebno pomoč. Gospodari enje v letu 1961 Razprava o zagorski trgovini (Nadaljevanje s 13. strani) Obračunani in izplačani osebni dohodki so bili v letu 1361 proti letu 1960 v minimalnem porastu. Povprečni rr.esečni neto osebni dohodki (brez nebldividualizi- 28.519 din, indeks je 101,L Vsi osebni dohodka z - mi nemdividdaliziranimi (datarie je in drugo) se znašali v letu 1363 28.419 din, v 1. -961 pa 28 912 din, indeks je 681,7. ranih) so znašali v leiu 1960 Gibanje ekonomičnosti po-28.218 din, v letu 1981 pa slovanjr. je naslednje: v % Odborniki obeh zborov občinskega LO Zagorje ob Savi eo na zadnji seji razpravljali med drugim tudi o stanju in problematiki blagovnega prometa na področju dbčine. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je prodajna mreža napredovala v zadnjih letih glede prometa, ne pa pri povečanju prodajnih površin, izbiri blaga, skladišč itd. Od 1959. leta se je promet povečal za. 20#%, površina prodajnih površin se je pa povečala le za 74 m2, in še to v glavnem lani .Zaradi tega bo kazalo v prihodnje posvetiti vso pozornost razširjanju in povečanju zmogljivosti trgovske mreže. Zdaj je na področju zagorske občine 44 trgovskih po-etovalnic e 1.670 m« prodaj- »EMKA« tudi v Zagorju (ma) ZAGORJE - Kolektiv trgovskega podjetja -Galanterija - papir« je sklenil, da ae s 1. julijem pripoji k sredstvi, ki jih ima -Galanterija — papir« ter »EMKA« tu občinski ljudski odbor, bede v Zagorju ob Ceeti zmage uredili nove trgovske lokale, sa katere se načrti že Poslovalnica »EMKA« v Zagorju bo samostojna ekonomska enota in bo zraven tapirja, pisarniških potrebščin, knjig ln drugega luiji-gotrčkegr. materiala prodajala tudi Izdelke ,Id jih je bile »Galanterije — papir«. nih površin. Največ površin (1.048) odpade na trgovine z živili in gospodinjskimi potrebščinami, na poslovalnice z mesom, sadjem, zelenjavo, mlekom, 'kruhom, manufakturo, obutvijo, železnino, elektrotehničnim blagom, lesno galanterijo, tobakom, knjigami in papirjem pa mnogo valnice le 622 m2). Lansko manj (skupaj na vse poelo-leto so dosegle vse te poslovalnice 1 milijardo 294.272.000 din prometa, 1960. leta pa 1.164,167.000 din. V Zagorju se v glav.iem razvija promet na klasičen način trgovanja, razen v štirih poslovalnicah, sicer s-- pa v glavnem urejene trgovine na način trgovin z mešanim blagom S takim stanjem pa Zagorjani ne morejo biti zadovoljni, aaj trgovino ni mogoče razviti na zahtevano stopnjo, zlasti še, ko se vse bolj uveljavljajo samopostrežne tn eamoizbime specializirane trgovine. Ob tem naj zapišemo, da ee je e prvo samopostrežno trgovino (nasproti poslopja občinskega LO) povečaj v istih poslovnih prostorih promet za skoraj 80 •/«. Lepe uspehe dosega tudi delno specializirana poslovalnica na Križišču, kjer ee je lami - v primerjavi z letom prej — povečal promet tudi za skoraj 80 %. Ob vsem tem nastopa vprašanje nadaljnjega urejanja in specializacije trgovine, kar pa zahteva določena investicijska sredstva. Zaradi tega bo treba razmisliti, če bodo do- mača trgovska podjetja uspela skupaj z občinskim ljudskim odborom zbrati potrebna sredstva za to, ker se v nasprotnem primeru nudi možnost, da grosisti odprejo specializirane prodajalne, s čimer ee zmanjšajo stroški trgovanja, ni več posrednikov, potrošniku je pa mogoče nuditi blago boljše kvalitete in po pristopnejših cenah. Dosedanje trgovsko podjetje »Galanterija papir« je že zadelo z organizacijo samolz-birne trgovine skupaj z »EMKA« iz Ljubljane, h kateri se je pripojilo. Tako dobi Zagorje ob Cesti zmage (na prostoru, kjer je bil samski dom Gradbenega podjetja) sodoben trgovski lokal knjižne, papirne in galanterijske stroke. Preusmeritev in izboljšanje trgovine pa zahteva tudi precejšen odliv sredstev drugam. Zagorjani kupujejo mnogo blaga drugod, to bo pa mogoče preprečiti le s povečanjem izbire in zalog blaga v specializiranih samoizbir-nih poslovalnicah. Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi eo na zadnji seji obširno razpravljali o problemih blagovnega prometa in pri tem poudarili, da je treba odločneje reševati nastalajoče probleme in se zavzeti za specializacijo trgovine in proučiti tudi možnost, da bi grosistična trgovska podjetja odprla v Zagorju svoje poslovalnice. L. M. 1960 1961 1961 po j n st. (brez Varnosti) po ZR iz leta 1960 a) odnos stroškov poslovanja proti celotnemu dohodku b) odnos materialnih stroškov proti celotnemu dohodku c) odnos materialnih stroškov proti stroškom poslovanja č) odnos neto produkta proti celotnemu dohodku 63,4 38.3 60.4 43,9 59.2 38.2 64,6 47,1 Ekonomičnost poslovanja je v letu 1961 zaradi delovanja novih ekonomskih instrumentov padla. Ekonomičnost poslovanja v letu 1961, preračunana po prejšnjih instrumentih, v odnosu na leto 1960, pa daje naslednjo sliko: a) odnos stroškov poslovanja proti celotnemu dohodku se je znižal od 59,5 na 59,2 ali za 0,5 •/•; b) odnos materialnih stroškov proti celotnemu dohodku se je znižal od 39,5 na 38,2 ali za 8,3 %; c) odnos materialnih stroškov proti stroškom poslovanja se je znižal od 66,8 na 64.6 ali za 2,6 •/*; č) odnos neto produkta proti celotnemu dohodku «e je povečal od 45,9 na 47,1 ali za 2.6 •/«. Podjetje je poslovalo v letu 1961 v slabših pogojih glede novih ekonomskih Instrumentov in gibanja cen, doseglo pa je boljše poslovne rezultate v primerjavi s predhodno dobo. Obračuni ln izplačani osebni dohodki so se dejansko povečali lc za 1,1 »/o, medtem ko je zaradi povečanih življenjskih stroškov dovoljen dvig do 10 */o proti letu 1960 Pri presoji notranje delitve osebnih dohodkov se ugotavlja, da »• razponi med vrednostjo posameznih delovnih raest objektivno določeni. Po analizi in presoji poslovanja se ugotavlja, da je podjetje pravilno razdelilo doseženi čisti dohodek za leto 1961. Delitev je v skladu z navodili Zveznega izvršnega sveta o izvajanju načel in splošnih meril ta delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov. Iz navedenih analiz je raz-" vidno, da smo imeli v 1.1961 resnično polne roke dela, težav in skrbi, ter -da smo kljub temu le dosegli dofolen poslovni usoeh Poudari": na je treba, da je ta dosego ugotovljenega poslovnega uspeha zasluga oetlotnega kolektiva, ki je s polno voljo in hotenjem ter z rudarskim razumevanjem naskakoval n premagoval porajajoče se probleme. Lahko trdimo, da je bilo leto 1961 za zagorske rudarje zelo težko — hud preizkusni kamen, katerega pa so rudarji - proizvajavci in upravljavci uspešno in dostojno premagati. N ov rod proizvajavcev in samoupravljavcev se bo vključil v proizvodnjo v Rudarski šoli, ki deluje v sklopu Centra za izobraževanje, se je zaključil pouk. le še na šolskem jamskem obratu in v obratnih delavnicah teče delo normalno. -Učenci opravljajo počitniško prakso, da bodo čim več doprinesli k samofinanciranju šole. V letošnjem letu je 39 učencev tretjih razredov rudarskega odseka nakopalo 10 tisoč ton premoga. Ostalih 71 učencev elektro odseka in nižjih razredov rudarskega odseka pa je opravilo 11.360 delavnikov, v raznih obratih in delavnicah in na separaciji. S svojim delom so učenci znatno pripomogli k vzdrževanju šole oziroma centra. — Za delo so prejemali redne mesečne nagrade in pridnost-ne nagrade, ki se jim odmerjajo na osnovi točkovnega sistema za uspeh pri teoretičnem in praktičnem pouku in za izvenšolsko udejstvovanje. Eno mesečno nagrado so učenci odstopili v sklad za organizacijo počitniške kolonije, ki jo organizira sindikalna podružnica centra v Supetru na Braču. Učenci bodo ob morju letovali v štirih izmenah, da se okrepijo in naberejo novih moči za nadaljnje delo. stati vreden član socialistične družbe.-« Za nadaljnje šolanje je ostalo na šoli 56 učencev. V novem šolskem letu pa jih bo šola sprejela 50, ker perspektivni plan potreb kadrov potrebuje vsako leto takšno število mladih rudarjev za nadomestilo tistih, ki odhajajo. Učenci se v obratnih delavnicah na separaciji in v šolskem jamskem obratu pri-učujejo vsem najosnovnejšim do najzahtevnejših rudarskih del. Delovišča so mehanizirana in prilagojena razmeram proizvodnih obratov. Mimo izobraževanja mladih rudarjev v redni šoli se center vedno bolj usmerja v izobraževanje na delovnem mestu ter v splošno, politično in družbeno ekonomsko izobraževanje članov kolektiva. Z načinom dela se je center že doslej precej približal priporočilu sveta LRS za strokovno izobraževanje, ima pa vse pogoje, da izvede sistem izobraževanja strokovnih kadrov, ki bo povsem ustrezal zahtevam organiziranega gospodarstva in družbenih služb. Z ustanovitvijo centra sta DS in uprava rudnika dokazala, da čutita potrebo in soodgovornost za vzgojo lastnih kadrov. Kadrovska socialna služba v podjetju posveča mnogo truda za stalno povečevanje delovne sposobnosti proizvajalcev, za napredovanje sposobnih kadrov in za povečevanje sposobnosti vseh članov kolektiva pri upravljanju. Center za izobraževanje ima od kadrovsko socialnega sektorja za leto 1962 postavljen za dopolnilno, splošno in strokovno izobraževanje ter za preizkus znanja kolektiva naslednji plan: OBRAT TRBOVLJE Za dosego poklicev: visokokvalificirani kopači 25, kopači 25, strelci 15, lampisti 12, ko-paški pomočniki 50. Dopolnilno znanje: obratni električarji iz HTV 23, vozači iz HTV 30. Preizkus znanja: za vse kopače, strelce, gospodarje, strežaje in nadzorno osebje. OBRAT HRASTNIK Za priučitev poklicev na delovnem mestu: visokokvalificirani kopači 20, strojniki motal in sesalk 30, jamski kopači 50, strežaji jamske mehanizacije 30, motorovodje 20, signal isti pri jaških 20, strelci 30, kopaški pomočniki 60. Dopolnilno znanje: vozači iz HRT 30. Preizkus znanja: za vse kopače in strelce, gospo- darje, strežaje in nadzorno osebje. OBRAT DOBRNA - NEŽA Za priučitev poklicev na delovnem mestu: bagrovodja in strojevodja 36, tirni čar 8, vodja sipine in jalovišča 10, vrtalec-kopač 25, strojnik sesalk, motal itd. 22, mazavec strojev 14, izsipač 50. Dopolnilno znanje: pomožni delavci in strežaji iz HTV 35. Preizkus znanja: za vse kopače, strelce, strežaje, nadzorno osebje. OBRAT SEPARACIJA Za priučitev poklicev na delovnem mestu: strojnik jaška motal in sesalk ter moto-rovodja 34, prvi tirničar 7, lampist 3, premogar 8, naklada v ec 6, signalist pri jašku 18, mazavec strojev 11, spremlje-vavec vlakov 30. Dopolnilno znanje: pomožni delavci , iz HTV 20. Preizkus znanja: za vse strežaje, strojnike in nad-' zorno osebje. Nadalje je treba organizirati splošno izobraževalne seminarje za člane samoupravnih organov in članov ZIC. Od zastavljenega plana je center v obdobju od 1. januarja 1962 do junija 1932 izvršil naslednje: Tečaji za pridobitev poklica: za strelce obrata Hrastnik in Dol (47 obiskovavcev), za strežaje motal in kompresj Dol (9), za kopače in učne ko* pače Dol (25), za kopače in učne kopače obrat Trbovlje (42), za strelne mojstre obrata Trbovlje (22), za kopača obrata Trbovlje (70). Dopolnilno izobraževanje: seminar za člane reševalne čete Hrastnik (29 obiskovavcev), za člane reševalne čete Dol (14), za nadzorno osebje obrata Trbovlje »jamska mehanizacija- (39), vozačev iz HTV — obrat Hrastnik (57), splošno izobraževalni seminar za člane obrata Hrastnik (688) in seminar za'člane ZK (184). Pocebna komisija je preizkusila znanje strežajev strelcev, gospodarjev, kopačev in nadzornega osebja (292). Skupno je obiskovalo seminarje in tečaje organizirane od 1. januarja do junija 1962 1525 članov kolektiva. Z opravljenim delom Center opravičuje' svoj obstoj in potrjuje priporočilo sveta LR Slovenije za strokovno izobraževanje. da naj gospodarske organizacije in družbene službe ustanavljajo in pospešeno razvijajo centre za strokovno izobraževanje delavcev kot nepogrešljive elemente izobraževalnega sistema. - F. P. j Te dni zadnjič preizkuša znanje na zaključnih izpitih 39 absolventov rudarskega Odseka in 26 absolventov elektro odseka. Delavci centra, ki vzgajajo učence v duhu samoupravljavcev in proizvajavcev, so prepričani, da bodo proizvodnji dali vrsto dobrih delavcev. — Tudi učenci so izrazili pripravljenost, vključiti se z vsemi močmi in z vsem znanjem v proizvodnjo. Iz zaključnih pismenih nalog »Moja želja je biti proizvajavec in upravljavec- povzemamo nekaj odstavkov: »Ko bom vstopil v proizvodnjo, mi bodo prišle prav Izkušnje, nabrane v času šolanja. Kot proizvajavec bom upošteval vse napake, ki sem jih opazil kot vajenec, in skušal še drugim prikazati, kako naj upravljajo družbeno lastnino,- ».... to so bili dne-,vi, ki so pomenili zame lepe in bridke ure. Preživel sem : jih brez vsake skrbi. Zato pa bom imel mnogo več skrbi zdaj, ko bom stopil v proizvodnjo. Delo, ki sem ga do sedaj opravljal s pomočniko-, vo pomočjo, bom naprej moral opravljati sam. V začetku ! bc bom težko privadil nove-i mu delovišču, novim sodelavcem. Toda e časom se bom ; v to vživel. Postal bom član [ delovnega kolektiva. Kot pro-I izvajavec bom obenem tudi I upravljavec, kajti zakon go-, vori, da delavec ni samo iz-| vrševavec dolžnosti, ki mu jih ; daje nadrejeni, pač pa mora • svojim znanjem pomagati delovnemu kolektivu in po- Novi prostori družbeno-političnih organizacij na trboveljskem rudniku Ze dolgo časa se je opazila potreba po primernih prostorih za nemoteno delovanje organov in organizacij, ki delujejo na območju površinskega kopa Rudnika Trbovlje — Hrastnik. Posebno je prišlo to do izraza z decentralizacijo v podjetju, ko smo na vseh rudniških obratih ustanovili samostojne sindikalne podružnice, osnovne organizacije ZKJ in izvolili obratne delavske svete. Do leta 1960, ko decentralizacija še ni prišla toliko do Izraza, so prostori, ki so jih uporabljali ti obrati od separacijskega obrata, še nekako ustrezali tedanjim potrebam. Vendar so tudi ta prostor v letu 1960 preuredili za kopalnico kolektiva obrata Skupni prevoz in površinskega kopa Dobrna. Od takrat dalje pa organizacije na tem območju niso imele primernih prostorov. Večinoma so se stiskale po prostorih obratov. Ža razne konference, predavanja in sestanke so se morali posluževati edinole prostorov Jamskega obrata , Trbovlje.1 Ti prostori pa so bili povečini zasedeni za razne seminarje in tečaje. Zato je bilo organizacijam, ki delujejo v obratih Separacija, Skupni prevoz, Strojne reparatume delavnice in površinski kop Do-brpa, največkrat onemogoče- no imeti razne konference in sestanke. Z dovršit vi jo nove Vajenske šole na Polaju pa se je večina rudarskih vajencev, ki so do tedaj bivali v Internatu na Gvidi, preselila na to šolo. S tem je postal velik del internata prazen. Ob izpraznitvi prostorov v internatu, kjer so imeli do tedaj prostore vajenci rudarske stroke, so vse družbemo-poli-tične organizacije v okviru rudnika, ki delujejo na tem področju podjetja, Izrekle željo, naj se razpoložljivi prostori internata preuredijo za njihovo nemoteno delovanje. Direkcija rudnika je razumela to željo in jo upoštevala ter sklenila, da nameni sredstva, ki so bila potrebna za preureditev internatskih prostorov, iz ostanka sklada za kadre iz leta 1961. No, in tako so bili razpoložljivi prostori internata preurejeni v dvorano s tremi sobami in bili izročeni v uporabo omenjenim organizacijam. Ravno tako je podjetje nakupilo tudi potreben inventar. Mimo tega ima ta dom še prednost, da je okrog njega lep prostor za razna športna udejstvovanja, kot na primer za odbojko, košarko in rokomet. S pridobitvijo teh prostorov so omenjenih organizacij na ru* dane vse možnosti za nemo- niku. teno delovanje in naoredek Janez Levičar Obrat Hrastnik Rudnika rjavega premoga Trbovlje ■ Hrastnik je do nedavnega dobival jamski les Iz Trbovelj mimo Cementarne In Separacije. Pot po trboveljski dolini In skozi jamo je bila dolga. Zdaj so se pa odločili za krajšo pot, ln sicer do jaška III na obratu Trbovlje ln naprej po Savskem obzorju „ . „ Na sliki: ena Izmed zadnjih pošiljk lesa za Hrastnik po stari poti pred predorom rudniške železnice pri Cementarni Pravica: dolžnosti 156:13 V Zakonu o delovnih raz- roč j a delovnih razmerij, so« merjih iz leta 1958, ki ure- cialnega zavarovanja, higien-;ujc odnose med proizvajav- sko-tehnične zaščite in poči in družbeno skupnostjo in dobnega, ki dopuščajo r=st na ta način odločilno vpliva vsakovrstnih nepotrebnih pivna celokupno narodno gospo- blemov v kolektivih in ruše- Dolga desetletja so se ustavljali vlaki na trboveljski separaciji, da bi dobili premog ln vodo. Modernizacija naših železnic in nakup motornih vlakov ter Diesel lokomotiv je darstvo, najdemo besedo pravica navedeno v korist delo-jemavca, 156-krat, besedo dolžnost, v njegovo breme, pa samo 13-krat. Delovna disciplina v vseh oblikah je pri doslednem in pravičnem ravnanju v naših pogojih, ko si zaradi pomanjkanja sredstev še ne moremo dovoliti široke materialne stimulacije, najprimernejše sredstvo za postopno odpravo gospodarskih težav. Seveda povzročila, da se zdaj le še bolj poredko ustavljajo vlaki na nakladalni postaji v Trbovljah disciplina ni popularno sred-Se lani je bilo naloženo na lokomotive po 100 ton premoga na dan, letos se je pa ta količina zmanjšala na 40 ton. Z elektrifikacijo prog bo pa povsem odpadlo nakladanje premoga na lokomotive Na sliki: Borslg lokomotiva, ko jemlje na nakladalni postaji v Trbovljah premog in vodo Iz dela strojne repara-turne delavnice stvo, čeprav.ji nihče ne odreka pozitivnih posledic. Nerazumljivo je, da so z disciplino tolikšne težave v gospodarskih organizacijah, kjer se delo organov narodni dohodek ustvarja, jetjih. Čvrsta, zavestna delovna disciplina vseh delovnih ljudi, od najmanjših do vodilnih, mora sama po sebi imeti za nje delovne discipline. Naši zakoni z omenjenih področij so dobronamerni in pošteni, pisani za poštene ljudi, in prav zaradi tega vsebujejo vnsto določil, ki so dobrodošla ljudem, kj pa ne mislijo pošteno in ki zakone brezobzirno izkoriščajo na škodo svojih soljudi. Zakomi sicer do neke mere upoštevajo možnost zlorabe, vendar mnogo premalo. Zelo značilne posledice pomanjkljive zakonodaje in psevdotovariške nemoči kolektivov nudi npr. bežen pre. gled v nekatere podatke in v HTV v pod- Rudnik Trbovlje — Hrastnik iz leta v leto zvišuje izdatke za to službo, toda število nezgod pri praktično ne- Ko sta se po osvoboditvi ljeni za svojo dejavnost, ne 1945. leta odcepili od matič- pa tudi za vsa remontna dela nega podjetja — Rudnika rja- za stroje in strojne naprave v ega premoga Trbovlje — na vsem rudniku. Za special-Hfcastnik — Cementarna in na remontna dela je bila na-Bektrarna, in ker je bilo na- prošena za pomoč Strojna pečno formulirano stanje tovarna Trbovlje. Ker pa so premogovnih zalog, Je nasta- pri tem nastajale objektivne okrog 200 oseb. Z boljšo or- posledico vse ostale temeljne spremenjenem etaležu stalno ganlzacijp dela ter s poveča- elemente gospodarskega us-no storilnostjo in glede na peha. finančno stanje se je število Ne bi bilo napak, pogumno zaposlenih stalno zniževalo, pretresti nekaj pomanjkljivo-tako da zdaj zaposlujejo le eti v naši zakonodaji s pod-delavcev in usluž- narašča, stalno je v porastu število izgubljenih delovnih dni z-radi nezgod, stalno narašča povprečen izpad delovnih dni na 1 nezgodo. lo vprašanje, kako zaposliti delavce, ki so se dotlej usposabljali za rudarje. Idealna težave, smo lastni kader. začeli Z m osvojila & dS?^ opravlja SRD še 123 bencev. 1 Vsi zaposleni v SRD se zavedajo, da vsak remont veča ceno tone premoga, vzgajati Zato si prizadevajo, da bi bila dela čimprej opravljena. Čeprav je število profesioni- — Strojno tovarno Trbovlje, zametki katere so bivše Centralne rudniške delavnice oz. bivši strojni obrat rudnika. Ko je bila ustanovljena Strojna tovarna Trbovlje, je nastal za rudnik problem, kje urediti novo delavnico za popravila, brez katere rudnik s tako obsežnim strojnim parkom pravzaprav ne bi mogel biti. Pod obrat bivše vsa remontna dela za rudnik, usluge tudi drugim strankam, vključno obrat Dol in Hrast- To dodatno delo je mogoče nik. Po osvoboditvi je bila zgrajena samo obdelovalnica, dela in razporeditve zaposle- tov v prvih treh mesecih leta. Leto Število obratnih nezgod Izpad delovnih dni Povpreč. izpad del. dni na 1 nezgodo Število nezgod na poti na delo Izdatki za HTV v din 1959 1654 20.381 21,1 35 85.957.600 1960 1661 20.720 12,2 37 84.115.000 1961 1795 24.442 13,4 40 96,-111.689 1962 (1924) (27.320) (14,0) (52) Številke za leto 1962 so iz-zaradi ustrezne organizacije računane na osnovi rezulta- Da bi se to stanje popravilo, bi bilo treba v prvi vrsti v kateri je Oddelek za po- ni h. Tako so lani zaposleni pravilo lokomotiv, mehaniza- iz SRD pomagali Strojni toči je, eesalk in kompresorjev, varni Trbovlje pri gradnji poostriti delovno disciplino na Iz neke stare barake je bila separacije v Boljevcu. Uiti- vseh nivojih. Prvi pogoj za urejena tudi provizorična ko- verza!ni profesiooisti — klju- palnica in umivalnica. Ob vs< i tem pa nastaja nevarnost požarov, zlasti zaradi Centralne rudniške delavni- odprtih kovaških ognjišč ter ce je bil na območju jaška ped 2a gretje, čeprav so III, kjer eo v provizorijih — stene obrizgane • stekleno barakah popravljali v glavnem jamske vozičke ter drobilec in žičnico na Gvidi. Zraven tega eo pa tam popravljali še jamsko pridobi-valno orodje (vrtalna ln od-kopna kladiva, razsekovalne stroje i. p.). Ker tedaj še ni bil točno določen nadaljnji razvoj rudnika, tudi ni bilo mogoče določiti kraj, kje se naj bi gradili prostori za Strojno re-para turno delavnico. Zdaj — po tolikih letih — pa je mogoče ugotavljati, da je prostor, kjer je zdaj SRD, neprimeren. — drugje ni prostor in glede na remontnih del, so se prostori SRD v prejšnjih barakah Centralne rudniške delavnice v okolici Jaška III. Profesiooisti, ki so bili zaposleni v pomožni delavnici bivše Centralne rudarske delavnice, eo bili sicer uepoeob- vodo. Ce bodo na voljo potrebna denarna sredstva, je v ' načrtu, da se zgradi na obratu Trbovlje spet nova centralna delavnica, kjer naj hi se osredotočile vse delavnice, razen separacijske, ki mora biti glede na specifičnost v neposredni bližini separacije: . Sicer ima vsak obrat rudnika lastno manjšo skupino, ki opravlja najnujnejša .popravila mehanizacije v lastni režiji, SRD pa mora skrbeti, da so vse strojne naprave v . redu In da opravijo vsak rc-Ker se namreč mon^ v' najkrajšem možnem našel primeren ^ Prizadevajo si pa tudi do poljubnega števila prič. Kot tovrstno nezgodo naj bi se priznale samo nezgode na samem obratnem mec‘u ali pa na prevoznih sredstvih podjetja. Pomanjkljivosti in nejasnosti zakonodaje o zdravstveni zaščiti dopuščajo v kombinaciji z drugimi zakoni neverjetno izigravanje njih samih in vseh pojmov o poštenosti ln pravičnosti v družbi. Skoraj vsako podjetje ima l.iudU' to je seveda brezpogojna, čavničarji so opravljali mon- polna moralna podpora vsem tažna dela drobilnih naprav za to odgovornim ljudem. In separacijskih strojev v Kazni so zelo nepopularne, kamnolomu Zapodje za Kr e- preimenujejo naj se v odbitem ško Industrijo apna; dela ke za nekvalitetno opravlje- so bila opravljena v dol oče- no delo. Zanimivo je dejstvo, ^ _ ^____ __ nem roku in v zadovoljstvo da v podjetjih kagnovana ne- jjjj ]e redko vidijo na delu. naročnika. Osem delavcev pa disciplinirana oseba ostro re- Njihove kartoteke prepletajo še zdaj sodeluje pri izvaja- agira že na najmanjšo kazen, neopravičeni - --- - - brez pripombe pa plača viso- ke globe za prometne prekrške, čeprav je bil prekršek na delu verjetno nevarnejši zanj in sodelavce kot tisti na cesti. Občuten vpliv na zmanjšanje števila nezgod bi Imela ukinitev 100-odstotne hrana- sržs feT5ŠS22 , SRD „1 trije jene« «1— nju rekonstrukcijskih del v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Razne usluge pa opravlja SRD tudi drugim, ln sicer Rudniku Zagorje, Rudniku Kanižarica, Rudniku Laško, Komunali Trbovlje, Gradbenemu podjetju »Zasavje* Me tali ji, ELIT in re. Omeniti je precejšen del strojnih na- . . .. prav zastarel in da so zato 7*7™® 1 nujni občasni In glavni pregledi in remonti. tl z obratom Dobrna. nem splošnem porastu obrat- Okvar na rudniku ni veli- nlh nezgod v letu 1955, ko je ko, če so, eo pa tako majhne, stopil v veljavo zakon o 100- hran arini, se da se omejile sih tudi kdo reče, da profe- tudi razne špekulativne ob- izos tanki, bolniški dnevi, obratne nezgode, dopusti vseh vrst tn drugo. Pri sedanjem stanju delovne discipline in delovne morale so v podjetjih še znatne delovne rezerve, ki jih je mogoče mobilizirati brez vsa« kršnlh investicij samo s trajnim in dodedno ostrejšim kurzom vseh pristojnih in odgovornih organov delavskega ter političnih in družbenih organizacij nujnost nrpnrp*pVati morebitne okva- da 116 vplivajo naravnost na odstotni hranar urediti E*SSŽl Proizvodnjo. Zaradi tega vča- sklepati, da bi niso potrebni. Ver- ratne nezgode, jetno ti besedniki še niso razmišljati o problemih protestom istov ln SRD ter po- v podjetjih ob dosledni podpori in razumevanju po zakonodajni oblasti. Gospodarske težave bo uspelo odpraviti le z istočasnim .mobilLziranjem tehničnih Ob ukan ovit vi nove SRD drohneje tudi o delti, ki je je Silo na obratu zaposleno precej odgovorno. Očiten primer Izkoriščanja 1« kadrovskih rezerv. Za prve zakona je porast nezgod na eo odgovorni naši tehnični poti na delo in z njega. Tu kadri, za druge pa politične je kontrola nemogoča in i« družbene organizacije, peevdotovarištvo pripomore Ing. HC1 M e AVUN2 Ali je naš Lepo je letovati odnos do dela Svobod pravi? Sezona kulturno-prosvetne 'dejavnosti za leto 1961-62 je že skoraj pri kraju. V domovih Svobod pojenjava vrvež, 'ki e običajen v dobi sezone, tu pa tam se posamezne skupinice se pripravljajo, da izvede io zaostalo nalogo, ali pa se pripravljajo za krajevno proslavo. ki je še na koledarju v tem letu, oziroma v lasu do pričetka nove sezone. Toda kljub temu, da* liani posameznih sekcij ie žive v razpoloženju letnih dopustov, življenje Svobod kot društev ni zamrlo. Upravni in tehnil-ni' aparat redno zaseda, ugotavlja kulturno ietev in pripravlja načrte za novo delo v leseni. Ugotovitve dela v sezoni 1961-62 so vel kot zadovoljive, tudi z načrti za bodoče delo. ni težav, slej ko prej pa ostaja odprto vprašanje, kako v večji meri vzbuditi zanimanje naših poslušavcev za 'delo domačih kulturno-pro-svetnih društev. Zanimivo in obenem ludno Še namrel to, da so sekcije naših Svobod na gostobaniu izven domalega kraja deležne polnega priznanja, tako v pogledu obiska prireditev kot tudi v pogledu ocenjevanja njihovih izvajanj. Obratno pa veha isto za — včasih mani ali celo ničvredne — skupine, ki prihajajo na gostovanje v naš kraj. Ali ie res mikavno in nekaj vredno samo tisto, kar ie tujega? Ali bodo morali res naši dramski amaterji igrati samo burke, pevci peti popevke in godbeniki udariti v 'azz ritem? Prepričan sem, da ie med našim prebivav-stvom še lepo število ljudi, ki Jim twist in podobno ni alfa in omega vsega v glasbi in plesu. Takih poslušavcev ie toliko, da bi lahko večer za večerom polnili naše dvorane, vendar je, na žalost, med nujni mnoga takih, ki kvaliteto domačih izvajavcev načelno odklanjajo, ker se jim zdi ta mani vredna, pa čeprav včasih neka’ pomeni celo v zveznem merilu. •V j ta negativen pojav naše Svobode ne morejo direktno vpliva fs. Edino, kar lahko store ie to, da s primerno anketo širšega kroga naši£ domačinov skušajc ugotoviti, kakšna naj bi bila v bodoče Vsebina in oblika njihovega 'amaterskega dela. Mogoče bi s 'primerno spremembo dosedanje repertoarne politike le uspelo privabiti v dvorane 'tud. tiste, ki imajo sedaj iz tega ali onega vzroka pasivno gledanje do kulturno prosvetnega dela naših domačih amaterjev. Na vsak način pa je 'potrebno, da naš odnos do Svobod, temeljito popravimo, 'saj verjetno ni med nami nikogar, ki bi ravnodušno vzel na zr.anje, da amaterizem, ki Se ie v pravem pomenu besede ohranil skoraj izključno pri 'delu na kulturno-prosvetnem področju, odmira. J. S. Vrata naših počitniških domov na Rabu in Bledu bo se na široko odprla. Ob morju, soncu in svežem gorenjskem zraku preživljajo svoj zasluženi oddih prvi dopustniki iz Trbovelj in Hrastnika. Preko 350 jih je že, ki so se meseca junija zvrstili na Rabu in Bledu, ki čakata v nadaljnjih mesecih nove dopustnike. Od navedenega števila jih je preko 100, ki bodo letovali brezplačno, ker krije stroške tega letovanja rudniški odbor sindikata iz svojih sredstev. Tudi na upokojence so pri tem pomislili. Ta odločitev je vsekakor lepa in daje vidno priznanje najzaslužnejšim članom našega delovnega kolektiva. Pravilnik o letovanju določa, da lahko letuje vsak samo enkrat v koledarskem letu. in to največ za dobo 10 dni. Letovanje je namenjeno vsem članom ko'ektiva in niihovim ožiim svojcem, t. j. ženi in otrokom., dokler jih član kolektiva, ki je nosivec pravice do letovanja nreživlja in živi z njimi v skupnem gosbo-dlnlstvu. Razen teh lahko letuje tudi mati nce!vca pravice do letovanja ali njegove žene ob pogoju, da je le-ta vdova nri rudniku smrino ponesrečenega rudarja a'! partizanska vdova, če živi z n'im v skupnem gospodinjstvu. Da se stimulira večji obisk v počitniških domovih na Rabu in Bledu v pred in oo sezoni (v mesecih juniju in septembru) so letos določene nasledme cene kot pr spevek dopustnikov k stroškom letovanja: v mesecu juniju in septembru od 203 do 300 din. medtem ko znaša samoprispevek članov v mesecih juliju in avgustu po 350 din. Otroci do dopolnjenega 14. leta starosti pa imajo na gornje cene še 30 % popusta. Razen letovanja v počitniških domovih na Rabu in Bledu člani kolektiva letujejo tudi v vseh okoliških planinskih postojankah: na Mrzlici, Partizanskem vrhu, Kalu, Kumu, Vrheh in Gorah. K stroškom tega letovanja pa prispeva vsak posameznik po 300 din na dan skozi celo leto, medtem ko znaša prispevek za otroke stare do 14 let 150 din. Prednost letovanja v letošnji sezoni imajo tisti člani kolektiva, ki še niso letovali im imajo šoloobvezne otroke. Pri sami organizaciji letovanja nikakor ne smemo prezreti važnosti naših rekreacijskih centrov na okoliških planinskih postojankah, ki so našemu delovnemu človeku lažje in vsakodnevno dostopne. Te planinske postojanke nudijo vsem stalni oddih in razvedrilo, in ne samo ob letnem dopustu, kar velja tu še posebej naglasiti. Kako približati te rekreacijske centre čim bolj in čim več našemu delovnemu' človeku? Z dobrimi komunikacijami, primernimi športnimi napravami in z večjo možnostjo zdravega in športnega razvedrila bomo utrdili in posplošili njihovo potrebo in vlogo, ki ‘o vse te planinske postojanke vsakodnevno odigravajo. Premnogi dopustniki se nam s‘alno oglašajo z Raba in z B'.eda. Vsi so poln: hvale :n zadovoljni z lepim vremenom, dobro hrano in skrbno postrežbo. Le žal, da je čaj 10 dni mnogo prekratek in ob vsem tem lepem kaj kmalu mine. Skoraj vsi so si pa edini v nečem: Lepo je letovati. ak Nova stanovanja enkrat cenejša _ Velika stanovanjska stiska narekuje samouprav nim organom rudnika In za ta vprašanja odgovor nlm tovarišem nenehno Iskanje čim ustreznejših ukrepov. Eden izmed teh je izgradnja večjega števila cenenih stanovanj za člane kolektiva na območju Trbovelj in Hrastnika. Analiza potreb In realne možnosti financiranja izgradnje kažeta, da tega vprašanja zaradi visoke cene enega stanovanja po dosedanjih načrtih ni mogoče v kratkem času ugodno rešiti. To je povod za iskanje ustreznejšega cenejšega tipa stanovanja, Id pa bi vendarle ustrezalo zahtevam današnje stanovanjske kulture. Skupno s strokovnjaki Sklada za zidanje stanovanjskih hiš v Trbovljah smo našli najugodnejšo rešitev, na osnovi katere Je projektantska organizacija »Slovenija projekt« iz Ljubljane izdelala ustrezne načrte. Ta stanovanja bodo grajena v dveh variantah v dvojnih z Istim stopniščem povezanih blokih r po 18 In 15 enotami. Največjo pocenitev pomeni ravno stopnišče Ir balkonski hodniki, Id drže v vsa stanovanja. Večje stanovanje sestoji iz vetrolova, stanovani ske kuhinje, vmesne predsobe. kopa'nice s straniščem, spalnice In kabineta. Manjše stanovante nima kabineta. V kuhinji je topla voda iz električnega bojlerja, ki napaja tudi prho v kopalnici. Vsako stanovanje ima razen shrambne omare v ktihinli tudi v kleti primemo shrambo za kurjavo in shrambo za živila. V kleti sta v vsakem bloku tudi dve pralnici. Tla bodo v kuhinji obložena s ploščicami iz plastične mase, v spalnici In kabinetu bo parket, v ostalih prostorih pa zariban cementni estrih. Zaradi Izredna enostavne konstrukti ie s prečnim' nosilnimi zidovi z razponom v modularnem sistemu, enostavne opečne gradnje in enostavne strešne konstrukcije, bo cena cnepa stanovanja zelo. zelo nizka, no predračunu le 1,700.000 din za manjše In 1,900.009 din za večje stanovanje. To Je komaj dobra polovica cene stanovanj, ld so trenutno v gradnji S temi stanovanll bodo nadomeščena stara sta novanla na Dobrni In delno v Žabjeku. Nudila bodo ustrezen dom mantšim družinam. Za številnejše družine. ki potrebujete večja stanovanja, pa bomo v okviru zmotljivosti še naprej gradili stanovanja dosedanjega tipa. R. S. O problemih zaposlovanja v Trbovljah Fred dnevi je bila v Tr- bleimih zaposlovanja Posojilo hišnim svetom bovljah razširjena seja sveta delovne sile. delo pri občinskem ljud- ‘ ženske (ek) TRBOVLJE - Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta dala v soboto soglasje za poroštvo za najetje posojila v višini 5 milijonov din za potrebe hišnih svetov, ki sami nimajo sredstev za popravilo in redno vzdrževanje stanovanjskih hiš. Na seji je bilo poudarjeno, da bodo s tem posojilom pomagali precejšnjemu številu hišnih svetov. za skein odboru, ki so se je udeležili tudi predstavniki La-voda za zaposlovanje, industrijskih šol ter družbeno-političnih organizacij, na kateri so analizirali stanje nezaposlenih In ugotavljali možnosti za vključitev le-teh v proizvodnjo. Govorili so pa tudi o zaposlovanju mladine, ld zapušča osnovno šolo, zraven tega pa še o pro- Trenutno čaka na zaposlitev 190 oseb, od tega 172 žena. Ob tem velja omeniti, da je zaposlitev ženske delovne sile na področju trboveljske komune precej problematična, saj znaša čakalni staž za zaposlitev od 8 mesecev do 1 leta. Ta okoliščina je pa spričo socialnega položaja posameznikov včasih težav- Večja pooblastila (J. S.) TRBOVLJE - V začetku leta se je začela temeljita akcija na preseljevanju prebivavcev z Dobrne v druga primernejša stanovanja, in pa zaradi tega, ker so bila zaradi plazovitega terena ogrožena življenja prebivavcev Dobrne. Občinski LO je pa imenoval posebno komisijo z nalogo, da pospeši preseljevanje in dosledno izva- ja sprejeta priporočila občinskega LO. Na zadnji seji občinskega LO pa sta dala oba zbora komisiji pooblasti-" občinski LO sklenil na pred- Inspektor za ceste IV. reda (ek) TRBOVLJE - Občinski ljudski odbor je pred kratkim ustanovil cestni sklad za vzdrževanje cest TV. reda na področju trboveljske občine. Zdaj je pa lo, da razpolaga s starim stanovanjskim fondom gospodarskih organizacij. Vse kaže, da bo mogoče v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami že letos rešiti problem Dobrne. log sveta za komunalne in stanovanjske zadeve imenovati inšpektorja, ki bo nadzoroval stanje javnih cest IV. reda in ugotavljal, če so ceste zadostno vzdrževane in če so vame za nemoten promet. na. Sicer pa izhaja iz statističnih podatkov, da je med zaposlenimi 31 za delo manj zmožnih oseb in invalidov. Iz analize, izdelane iz anketnih listih, ki so jih izpolnili učenci, ki so končali šolanje, sledi, da je potrebno 324 učencem in učenkam pripravi« možnost za nadal nje šolanje, za vključitev v uk in v proizvodnjo. V uk jih želi vstopiti 106, 169 se jih želi šolati naprej, 36 se jih želi zaposliti, trije bodo pa ostali doma. Iz teh navedb razvidimo, da ta zadeva ni več samo administrativno vprašanje, temveč da poriaja to pereč problem cele komune In bo treba čimprej najti ustrezno rešitev. Mladini in njenim staršem je pa treba pokazati, da nobeno delo, ki je v družbi potrebno, ni nečastno in manjvredno. Tako je na primer nujno potrebno, da se otresemo še vkorentnjene malomeščanske miselnosti, da delo v gradbeništva, rudarstvu In podobno, ni enakovredno ostalim pekticem. J. S. . 30 ali 100 kovinarjev Klubsko življenje v Trbovljah skromnimi zanimanje svetno delo. sredstvi poživiti za kulturno-pro-i Pred dnevi sta pripravila lo, da naj bi imel vsak klub občinski odbor SZDL in ob- upravnika, zraven tega pa se Za šolanje v Industrijski stroške šolanja za ostale svet Svobod in prosvet- 3 do 5-članski odbor. Izdelan kovinarski šoli STT je vedno učence. V Trbovljah naglasa- rtih društev Trbovce posveta- /e bil pa tudi okvirni občin-dovolj interesentov, verjet- jo, da bi lahko Industrijska tsanjt ° poživitve tki program po katerem bodo no tudi zaradi dejstva, da si- kovinarska šola STT sprejela ‘n povečanja klubskega zevi,e- ,zdelal, načrt za delo klubov, novi rudarjev po večini naj- v prvi letnik 100 učencev in ™ področju obetne. Ugo- o katerem bodo razpravljali v raje postajajo kovinarji. Do- bi veljalo o tem problemu po- fe? ,kro*? ? Z slej se je v tej šoli izšolalo drobne j e razmisliti tudi v že okrog 500 mladih kovinarjev, ki so se povečini zapodili v STT. Stane ŠUŠTAR gospodarskih organizacijah, ki so sorodne Strojni tovarni. Stane StJŠTA* Prevoz na relaciji Celje - Dol bo ukinjen Dbslej je Strojna tovarna vzdrževala sama to šolo in tudi sama skoco v celoti zaposlila kovinarje. Poslej bo pa STT potrebovala manj delavcev na relaci- novih delavcev in bo v jese- .. >, ®Y0Z_d, av?cJ na r, Y\ ni v prvem letniku za last- JI Celje-Dol pri Hrastniku Bo ukinjen, ker so Stroški precejšnji in znašajo letno nad 22' milijonov din. O tem so prvem ne "potrebe šolala le 35 učencev. Zmogljivosti šole eo pa take, da bi ee lahko šolalo ,, , mnogo več mladih kovinar- raTOljah_jud^na zaa dvorano: 14.00 Pete Sloven- segla na tem kulturo-umetni- je okus trboveljskega občinski ck*et: 16 00 Humoreska škem področiu že tak razmah stva tako izbirčen, da mu /Cva-tega tedna - M. Ayme: in kvaliteto, da je lahko iz- litetno igranje in muzicirane Mož. ki ’e hodil skozi zido- polnila večino programov na- domačih otrok nič ne pomeni? ve: 16.29 Melodije za ne- sih osrednjih praznikov, mi- So še drugi vzroki?! deljsko popoldne; 20.00 Va- mo tega pa je prirejala tudi y 2adn ih -nhkih Jneh ,ma ša pesem, vaša melodija, samostane nastope. doživeli v Trbovljah in Za- Največji razmah so dosegli gorju srečanje dveh mladinskih mladinski zbori; ki že delu- zborov. V Trbovljah so nasto-jejo na vsaki zasavski osnovni pili trije zbori z osnovne šole šoli. Nekatere osemletke ima- Tončke Čečeve in kot gost jo že po tri zbore. Tem se glasni zbor osnovne šole To- 20.50 Športna poročila PONEDELJEK - 2. julija: 8.05 Zabavni kaleidoskop: 8.55 Za mlade radovedneže: 12.05 Slovenske narodne v . . .---- ---- ----- Izvedbi ženskega dueta; pridružujejo še plesavci n*rod- neta Okrogarja iz Zigot a. 12.15 Kmetiiski nasveti: nih plesov, recitatorji, igravci čez tri dni je bilo v Žagar •§ 14 35 Pesmi in plesi jugo- in instrumentalisti. Tu so do- povratno srečanje. Nastanili slovarskih narodov: 15.20 prinesle svoj delež zasavske so štirje domači zbori in tro-t Mal: klub ljubiteljev po- glasbene šole, ki so iniciatorji glasni zbor iz Trbovelj, Zbori in strokovni mentorji večini in vodstva šol so navezali pri-■■■■iteh ansamblov. Kombinacija jateljske stike in se obdarovali vseh teh oblik pomeni prijet- z lepimi darili. TRBOVLJE Kino Delavski dom v Trbov- RADIJSKI SPORED Ijah: 28. junija amer. barv. cin. film »Vražji vrt«: 29. Junija do 2. julija franc.-itaL film »SOS radio-taksi«; 3. do 5. julija aov. barvni cin. film »Rd.'s Jadra«; 6. Četrtek - zs. junija: 8.30 Zabavni kaleidoskop; 0.10 Vesele počitnice; 11.30 S popevkami po Evropi; 12.05 Narodne pesmi iz Bosne; 12.15 Kmetijski nasveti - Zdravstveni dom Zagorje razpisuje na podlagi sklepa seje sveta zavoda z dne Ml VL 1962 1 štipendijo za študij na medicinski fakulteti — oddelek za stomatologijo In 1 štipendijo za šolanje na srednji šoli za zdravstvene delavee za ginekološko - porodno smer (za zdravstveno postajo Podkum). Prošnje, kolkovane z 250 din državne takse, Je vložiti do 30. junija 1962. K prošnji Je priložiti naslednje listine: življenjepis, potrdilo o vpisu v šolo, overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o imovinskem stanju. Prednost bodo imeli otroci rudarjev. ZAHVALA Nenadna smrt nam je iztrgala iz naše sredine IjuMJe-nega sina, brata in "strica v 21. letu starosti MARJANA BOLTEJA Ob tej priliki se iskreno zahvaljdjesnb vsem darovav-eem vencev, vsem, ki so nam izrekli sožalje, sosedom, ki so nam v teh težldh trenutkih pomagali, nadalje kapetana L klase Jožeta Vidicu in vojakom iz Volč pri Tolmina, pripadnikom JLA - graditeljem zasavske ceste, tabornikom odreda »Cralh krtov« Zagorje ter vsem ostalim družbenim In političnim organizacijam, Id so ga v tako lepem številu spremiti na njegovi poti do preranega groba. V neutolažljivi žalosti: mati Frančiška, oče Franc, brat Fran- pajoče se drs V Trbovljah se je skovalo lepo sodelovanje med vodstvi mladinskih zborov in občinskim svetom Svobod. Slednii ie mentor mladinskih zborov, in je prevzel vse organizacij sko vodstvo in materialno poživitev za same nasto-<če, ki imajo zraven pesmi .. druge možnosti izražanja. Zasavske glasbene šole povezujejo v. fino zasavske mladine. ki igra kakršenkoli instrument. Ti instrumentalisti se veiejo v razne ansamble, skrb. To sodelovanje bi moti ie uspešno nastopajo. Za- ralo biti tudi v bodoče naša gorska glasbena šola ima go- skupna težnja, če hočemo pre-dalni orkester in harmonikar- usmeriti našo mladino v delo ski zbor, hrastniška ima salon- in življenje Svobod, ski orkester in harmonikarje, Največia množična mani fes trboveljska pa dva komorna stacija mladine pa je bila ob ansambla. „ . koncu šolskega leta v Hrastnik ku in 16. junija t.l.vTrbovs Ijah. Na skupnem promenad» nem koncertu je nastopila vsa mladina osnovnih šol. V Trbnv-Ijab je bil promenadni ton« in predvsem v Zagorju ima ctrt pred Delavskim domom, glasbena šola dovolj navduše- kjer je 2100 mladih pevcev r.as nega občinstva (v Zagorju sta pel0 Vsem zasavskim uči« bita isto popoldne dva mladin- teliem, ki so imeli ta dan ska koncerta in vsakokrat ie v Trbovljah svoje slavnostno bila dvorana polna), medtem zborovanje, dvanajst pesmi. ko trboveljska glasbena sola Marsikateri pedagog in z n'im jvc ostaja vedno boli sama. Je tudl ostaH Trboveljčani so bili ci, sestri Marija In vzrok v programu? (V vseh presenečeni 'in ganjeni ob to- Elza In ostalo sorod- *rc" krajih je bil vsebinsko* isti Hkeri in tako množični mla- ansambla. Javni nastopi vseh glasbenih šol so bili skrbno pripravljeni in dobro izvedem. Le publika se je tem nastopom različno odzvala. V Hrastniku stvo program, program trboveljske dmski pesmi, šole je bil pa od vseh njenih dosedanjih najboljši). Je bilo Albin Wcingcrl 20 Z**avsU tednik * št. 27/28 m 28. VL Vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije pošilja, -orbene pozdrave in čestitke ob praznovanju dneva rudarjev, 3. iulija, in dneva borca, 4. iulija delovni kolektiv Termoelektrarne Trbovlje T ! . r,. ......' Tovarne zid 3 v™ iz elektrofku^-oga pepela Naprej v nove zmage! Trgovsko podjetje PRVI JUNIJ Trbovlje z vsemi svojimi poslovalnicami Obiščite nas in prepričali se boste, da je naša glavna skrb, da z dobro postrežbo in kvalitetnimi izdelki zadovoljimo naše potrošnike. Se priporoča delovni kolektiv trgovskega podjetja PRVI JUNIJ K dnevu rudarjev in k dnevu borca čestita Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje TOVARNA POHIŠTVA Trbovlje ae priporoča s svojimi kvalitetnimi proizvodi in čestita vsem delovnim ljudem za 3. in 4. iulij Čestitamo za 3. julij - dan slovenskih rudarjev in 4. julij - dan borca ZasavsM tednik « «• »/28 # 28. VI. »62 »SREČNO«, RUDARJI IN BORGII Ob prazniku slovenskih rudarjev, 3. juliju in dnevu borca, 4. juliju ter praznovanju krajevnega praznika mesta Hrastnika, ki ga praznujejo Hrastničani na dan rudarjev, pošilja delovni kolektiv Rudnika Trbovlje-Hrastnik vsem borbene pozdrave z željo še nadaljnjih uspehov delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik rudniški komite ZKS in sindikalna podružnica rudarjev Trbovlje-Hrastnik t Delovni kolektiv TOVARNE DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA Radeče čestita vsem delovnim ljudem ;k dnevu borcev 4. juliju, dnevu rudarjev, 3. juliju in mestu Hrastniku h krajevnemu prazniku, 3. juliju. Čestitkam za 3. julij - dan slovenskih rudarjev in 4. julij - dan borca se z najlepSimi željami za dosego nadaljnjih uspehov pridružujejo Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB NOV r Občinski komite LMS . to*«, ZAGORJE OB SAM političnimi organizacijami Delovni kolektiv »SIJAJ« Hrastnik čestita Hrastničanom za krajevni praznik in še posebej za dan borca in dan rudarjev Vsem delovnim ljudem mesta Hrastnika čestita za njihov krajevni praznik ter rudarjem in borcem za 3. in 4. julij Občinski ljudski odbor Hrastnik Občinski odbor SZDL Hrastnik Občinski komite ZKS Hrastnik in vse ostale množične organizacije, društva in ustanove Komunalna banka Trbovlje čestita vsem komitentom občine Hrastnik in ostalim občanom k praznovanju krajevnega praznika, posebej še rudarjem in borcem t ob njihovem prazniku Vsem delovnim kolektivom in občanom izreka delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja Hrastnik ob dnevu borca' krajevnemu prazniku in dnevu rudarjev čestitke in najboljše želje za nadaljnji napredek M Zasavski s «• n/2« e m. vi. 19*1 Nov 32-stanovanjski blok, ki ga gradi v Zagorju Gradbeno podjetje za Zavod za stanovanjsko izgradnjo GRADBENO PODJETJE ZA86RJE 88 SAVI čestita ob 3. juliju dnevu slovenskih rudarjev, in 4. juliju dnevu borca Ob praznovanju praznika čestita vsem Hrastničanom Komunalno podjetje »Usluga« HRASTNIK EUIDMIKI SVINCA IN TOPILNICA MEŽICA Poslovna enota Litija čestita ob 3. juliju vsem slovenskim rudarjem. Obenem čestitamo ob 4. juliju - dnevu borca! OBČINSKI LJUDSKE ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KC MITE ZK OBČINSKI KOMITE LM OBČINSKI SINDIKALNI SVET LITIJA čestita;© ob 3. [uliju — dnevu rudar ev, in 4. :uli;u — dnevu borca TOVARNA ELEKTROPORCELAKA IZLAKE čestita k prazniku rudarjev — 3. juliju, in dnevu borca — 4. juliju, in iskreno želi popolni uspeh pri prevzetih nalogah Priporočamo svoje izdelke vseh vrst elektroporce-lana in finalnih izdelkov. Kvaliteta je zajamčena, dobava točna! AVTOSERVIS LITIJA Predana servisnih de.ov, avtomehanika za vse vrsu vozii, avtoelektrika, avioli-čarstvo, vulkamzacia, io-vomi ih osebni prevozi Čestitamo ob 4. uliju — dnevu borca, in ob 13. u-liju, dnevu šoferjev in avtomehanikov Lesna interjja Litija čestita le 3. in 4. juliju, dnevu slovenskih rudarjev in dnevu borca in se priporoča Delovni kolektiv, organ iipravjlan a in si podružnica Industrije gradbenega materiala Zagorje ob Savi čestitajo ob 3. juliju - dnevu slovenskih rudarjev in 4, juliju - dnevu borca Obrtno podjetje Litija čestita ob 3. juliju - dnevu slovenskih rudarjev in 4. juliju - dnevu borca Priporočamo se za naročila Komunalno podjetje Zagorje ob Savi Čestitamo za 3. in 4. julij in želimo vsem slovenskim rudarjem in borcem prijetno praznovanje Naročajte in kupujte ZASAVSKI TEDNIK ' vite'- .Slaba letina" v Pulju Le še mesec dni nas loči od letošnjega festivala jugoslovanskega filma v Pulju. Po prvih poročilih bo trajal letos festival le teden dni, pa tudi »letina« ni kdo ve kako obetajoča. Med največje značilnosti sodi podatek, da se letošnjega festivala ne bodo udeležila tri filmska podjetja, ki so dosegla lani precej nagrad, tako Triglav film iz Ljubljane, Vardar film iz Skopja in Lovčen film. Letos je prijavila največ filmov beograjska »Avala«, in to kar šest. Omeniti je pa tudi treba, da smo v Zasavju že videli precej filmov, ki jih bodo predvajali v Pulju. In še letošnji konkurenti za nagrade: »Avala film«, Beograd: Sreča v torbi, Izmena mladosti, Nenavadno dekle, Dr. Saša in Sibirska lady Macbeth; UFUS, Beograd: Poklican je tudi V. c., Žvižg ob osmih in Medaljon s tremi srci; »Bosna film«, Sarajevo: Krst Rakoc, ICozara in Velika turneja; »Jadran film«, Zagreb: Ali je umrl dober človek in Abeceda strahu; »Viba film«, Ljubljana: Družinski dnevnik in Minuta za umor ter »Zora film«, Zagreb: Veliko sojenje. Slednji sodi med pretendente za eno od letošnjih na- grad. Skupno bodo v Pulju prikazali 18 filmov, v uradni konkurenci pa le 12. Kako bo v Pulju, bomo še videli. Sicer pa velja še enkrat poudariti že uvodoma napisano misel, da se obeta »slaba letina«. — S. š. Iz filma »MEDALJON SA TRI SRCA« Zanimivosti Nizozemci ne bodo več vabili nemških turistov Priliv nemških turistov na Nizozemsko je v zadnjih tednih znatno popustil, ne zato, ker Nemcem na Nizozemskem ne bi bilo všeč, temveč zato, ker je generalni direktor tujskoprometne centrale v Den Hagu izjavil, da bo nizozemska zmanjšala turistično propagando v Zahodni Nemčiji. Ukor za Liz Taylor Neki podtajnik italijanskega notranjega ministrstva je zagrozil, da bo v »primem potrebe« italijanska vlada prisiljena izgnati iz dežele film- sko igravko Elizabeth Taylor, ki snema v Rimu film »Kleopatra«. »Gospa Taylor« vzbuja s svojim škandaloznim vedenjem skoraj bolestno radovednost. Poročila o njej zavzemajo v italijanskih časnikih in revijah mnogo preveč prostora. Ce se njeno vedenje ne bo spremenilo, jo bo italijanska vlada izgnala kot nezaželeno tujko. Kaj je ukradel? Salonski vlak italijanskega predsednika Segnija je pred kratkim obiskal vlomivec. Po pisanju tiska je odnesel dragocen porcelanasti servis kakor tudi kristalne kozarce in srebrni jedilni pribor; po uradnem sporočilu pa pogrešajo v vagonu samo dve pon- vi, tri lonce in nekaj krožnikov. Vlomivec je vdrl v kuhinjski oddelek salonskega vlaka, ki je stal zaradi popravila na nekem stranskem tim rimskega tovornega koodvora. Voda v konzervah Strokovnjaki pravijo, da ima mesto Bradford v Angliji najmehkejšo vodo na svetu. Tekstilna industrija v tem mestu pere svoje blago kar brez kakršnih koli dodatkov. Toda doslej se še nihče ni spomnil, da bi se dalo s to vodo tudi zaslužiti. Lastnik neke drogerije je opazil, da je voda iz Bradforda dobra zlasti za pranje las. Zato je začel s to vodo polniti konzerve, ki jih bo prodajal po vsei Angliji. N. Tatar: 24 Ukleti partizan — Ali je kdo videl Krcuna? je vprašal Rade. — Umrl mi je na rokah. Krogla mu je odtrgala Adamovo jabolko pod grlom... je odgovorila Zorka in glas ji je zadrhtel. — Za menoj!' Drži zvezo! In tišina! je poveljeval Komnen in odkorakal dalje, ne da bi še enkrat pogledal nazaj. Ni hotel videti, da se je njegova četa zredčila na sedem utrujenih ljudi, katerih noge so klecale od napora, oči pa se od utmjenosti same zapirale. In morda se še dolgo ne bi obrnil, če ne bi na strmini nekdo padel. Obrnil se je, da ošteje tistega, ki ne pazi. Toda ko je pogledal nazaj, je videl, kako so se borci zbrali okoli Zorke. — Ne morem več ... Pustite me ... Bratje ... Recite jim ... je govorila tako tiho, da so jo komaj slišali. — Malo se boš odpočila, pa bo spet šlo, ji je dejal Rade. — Tovariš komisar, ni odšel... Kri je odšla . . je rekla Zorka in oči so se ji zaprle. — Zavzemite položaj! je zaukazal Komnen Obre nu in Tomu. In potem je prižgal žepno baterijo in stegnil roke proti dekletu. Že pri prvem dotiku je začutil, da je njena obleka mokra. Pogledal je svojo roko pri svetlobi. To je bila kri... Hitro ji je razpel bluzo. Zadetek ji je odrgnil rebra. — Saj to je lažja rana! Morala bi nam povedati Obvezo! je zaukazal Komnen. — Ni potrebno ... Mrtva ... je tiho dejal Rade Mislil je na zadnji sestanek s to dobra, tiho de klico. Odnesli so jo na vrh planote. In medtem, ko sta bila dva puškomitraljeza obrnjena v noč, so z ba joneti in dekletovo puško skopali plitek grob in vanj položili dekle. In ko je Obren zasadil puško v njen grob, ;e zašepetal: — Prihajajo! Kolona vojakov pod jeklenimi čeladami se je postrani vzpenjala proti kraju, kjer je vznikel nov grob. S hitrim streljanjem, ubijajočim nemške vojake, je zadnjih sedem partizanov izkazalo zadnjo počastitev d-kletu, šestemu borcu iz hiše Aleksičev, v kateri je ostala sama mati, da nekega dne na hiši izobesi črno zastavo ... Nemško postrojenje se je spustilo po strmini. Ko so vojaki uredili svoje vrste, so udarili' nazaj. — Umaknite se! je ukazal Komnen in hitel po strmini. (Nadaljevanje sledi) XAV!ER DE MONTEPIN 35 Maščevanje in ljubezen — Ponavljam, pazi se! Baron Je skočil. — Toži me — a hkrati boš obtožila tudi samo sebe! — In če odkrijem tudi to, da sem privolila postati tvoja sodelavka. In vojvodinji de Sime tise povem, kaj ln kako, ln ji vrnem njeno hčer? Ouerjean jo je pogledal ln spregovoril z žalostnim glasom: — Izidora Je mrtva ... — O, prijatelj, mu je odgovorila počasi, ali veš to tako zagotovo? Baron se je ustrašil. — Perina, je dejal razburjeno, kaj to pomeni? — Prav nič drugega, kot da sem bolj pametna kot tl ln torej tudi močnejša. Zapomni sl torej, dragi baron, da te lahko uničim, kadar koli se ml zljubi, ln osrečim, če se boš pokoril moji volji. — Izidora torej živi! je spregovoril presenečeno. — Tiho, tiho, dragi prijatelj! Samo od tebe je odvisno, da tega ne zve nihče. Postala Je njegov gospodar. V njem Je gorelo •ovraštvo proti Izdaje*!, e vedel ni, kaj naj •tori. — Za danes dovolj, sedaj poznaš moje načrte, je rekla Perina. Tri dni Imaš časa za premišlja-nje. Potem te pričakujem. Trdno sem prepričana, da boš do tedaj spoznal, da spadava skupaj. Sedaj se pa spet vrni k svojim spoštovanim gostom ln svoji verni ženi. Lahko noč, prijatelj, na svidenje čez tri dni! PONOČNA TRAGEDIJA — Jupiter! Jupiter! Je zaklicala Perina, ko se je spet vrnila domov. Črnec se Je takoj pojavil. — Pojdi takoj v svojo sobo In prinesi s seboj svoje ležišče ter ga položi "pred listale vrata. — Bom. — Na tem ležišču boš spal prihodnje dni, tako da ne bo mogel priti nihče v mojo sobo, ne da bi te prebudil. Tukaj Je nabita puška. Postavi Jo zraven sebe, da Jo boš ob potrebi lahko takoj uporabil. Črnec Je s strahom opazoval Pcrlno. — AU se gospodarica boji razbojnikov? _____Ne, ne bojim se razbojnikov. Samo sovražnike imam, zato moram biti skrajno previdna. Torej, Jupiter, pojdi ln stori tako, kakor sem tl naročila. Črnec se Je umaknil. Cez nekaj časa Je Perina slišale, kako sl Je Jupiter uredil ležišče pred njenimi vrati. Potem Je zaklenila še vrata, ki so držala v salon. Vedela Je, da se mora paziti barona. Vedela je namreč, da Jo baron sovraži že dalj časa. Sovražil Jo je, kakor mrzi suženj svojega močnejšega gospodarja. Zavedala se Je tudi, da Je to sovraštvo s svojim predlogom baronu še podžgala ln da bo baron poskušal storiti vse,! da se otrese tega suženjstva. Sele ko bo spoznal, da se okovi, v katere ga je vkovala, ne dajo raztrgati, se bo pokoril njeni volji. In v to ga je hotela prisiliti z vsemi strašnimi sredstvi, • katerimi Je razpolagala. Bilo Je približno ob enajstih naslednji večer. Perina Je sedela v svojem laboratoriju ob retor. tab ln cevkah. Razmišljala je o bodočnosti. Premišljevala Je, kaj neki bo baron storil. Ali ni loka preveč napela? Ali razmišlja o tem, kako bi se Je rešil? Ali misli na uporabo sile? To Jo je vznemirjalo. Imel Je tudi ključ od zadnjih vrat njene hiše. Sicer Je baron trdil, da ga Je Izgubil, toda vedela Je, da laže. Pripravljena je morala biti na vse, kajti k njej lahko pride vsak trenutek. Lahko pride tudi semkaj s svojim služabnikom — mortvccm — a zunaj Jo straži njen črnec. Ko Je premišljevala o vsem tem. Je naenkrat zaslišala zunaj nenavadni padec, potem pa neko hropenje. Naglo Je vstala ln odhitela do vrat, ki •o držala v dvorano. — Jupiter! Je tiho zaklicala. (Dalje prihodnjič)