83 itmflln. IIMK l MMfc 14. «rU 1911 XUIL leto. .Slovenski Narod' velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejetnan ceio leto......K 21- , celo leto......K 22*— pol leta........12— pol leta........ 11 — četrt leta........ 6— četrt leta........ 5 50 ca mesec......., 2'— 1 na mesec....... 190 nntfelfe In fninf^f in^erati veljajo: peterostopna petit vrsta za en krm po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin Pri večjiii mserajali po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka val|a 10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi m; ne vračajo. Uredništvo: Ksaflova ulica št 5, (I. nadstropje levo), telefon sL 34. Na nismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Naroana tiskarna tftlatea ŠL Si. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za. Nemčijo: celo leto ....... K 25— , Celo leto.......K 28'— četrtC|eta ! ! " 650 j za Ameriko in vse druge dežele: na mesec' \ 230 1 celo leto.......K 30/— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravništvo: Knailova ulica Si. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. S5 Shod drž. poslanca dr. Ploio pri Ju. Marjeti SIfza Ptuju dne 10. t. m. Xa vabilo svojega poslanca so se zbrali preteklo nedeljo 10. t. m. \l»li!ći pri Sv. Marjeti, da »lišijo nje-..ovo poročilo. Zbranih je bilo več sto ljudi v Miklovih prostorih in prišli so tudi zastopniki od Sv. Marka in iz Za vrča in Središča. S po-slanceni se je pripeljal dr. Fermeve ;' Ptuja. Posebej nam je naglnšat*. bili navzoči v >i naši župani, a -hod je prišel tudi g. Breneič iz >puhlja in neznan i>oroče valeč iz Maribora. Zborovalei so si v vodstvo shoda ►rali gg. Rižnarja, Kelenea in •lurkoviča. Shod je pismeno po svo-ni stričniku pozdravil župuik-pi--atelj, domačin Šegula in županstvo »<4ne Sv. Rok ob Sotli. Pozdrav je reden, da ga objavimo v eeloti. asi se: Iskreno i>ozdravljani mile svoje vojake (pri Sv. Marjeti niže Ptuja), rane v lepi slogi okoli svojega ve-ieeenjenega državnega poslanca. Naj m* veljajo prazna gesla, — nmpak plemenita dela živega brato-ijubja, kakor *ra razumeva in izvr-11 je ravno g. dr. Miroslav Ploj, ka-' rega nam naj l>og ohrani še dolga, zdrava. — slavna leta! Združeni Slovenci, živio! F. S. Šegula, župnik. Županstvo Sv. Rok ob Sotli. uri Cesar. Jos. Antolinc, Sim. Beg. Poročilo poslanca. >p. poslanec je izvajal bistve-.«) sledeče: Dvoje vprašanj posebno moćno anima vas. in to je nameravani novinski davek in uravnava Drave, ato hočem v prvi vrsti govoriti o Država ima vedno več potrebni in je imela povrh za časa borna-i na jugu izredne izdatke. Tako je n-Tal proračun za tekoče leto, ki iz-^zuje 60 milijonov primanjkljaja, r*rega mora finančni minister po-riti na ta ali oni način. Predložil je t«, svrho nove davke, med njimi nje davka na žganje, zvijanje na osebno dohodnino in pa na »čine, posebej pa še vinski da-< m i nosno njega preosnovo. Proti vinskemu davku. >tal sem od v sega začetka ua stališču, da je ta davek neprimeren, naravnost krivičen in neizvedljiv, kajti ta davek bi pomenil gospodar ski pogin naših k meto v-vinogradnikov. Na Stajerskeni še niti tretjina prej obstoječih vinogradov ni obnovljena, država in dežela sta priznali nujnost in t>o|>olno upravičenost za podpiranje naših ubožanih vinogradnikov z brezobrestnimi posojili, a sedaj naj ta ubogi trpita ki se nahaja že v irospodarskih stiskah, ker ali v obče ne spravi svojih pridelkov v denar, ali pa po ceni, ki ni v nobe-razinerju s pridelovalnimi si roški in trudom, sedaj naj torej ta trpin plačuje poleg običajnega zem-]jiš:;. ga davka se poseben davek na vino, kajti kupec je gospotlarsko močnejši in ta bo pritisnil dvakrat pri ceni, kar bi moral plačati na podlagi nameravane vinske postave. Jaz in vsi slovenski poslanci smo torej proti taki postavi in lahko i ain izrazim trdno upanje, da se nam posreči, da ne postane nikdar veljavna. (Vsestransko, soglasno odobravanje.) G. poslanec je navajal, kako skrbijo druge države za vinogradnike, osobito Francoska. Za uravnavo Drave. V javnost je prišlo nepričakovano poročilo, da je deželni odbor štajerski ustavil plačevanje za uravnavo Drave in sicer za vsa dela. Utemeljeval je svoj sklep s tem, da izkazuje deželni proračun skoro 4 milijone več stroškov kakor pa dohodkov in da so pokritje onemogočili slov. deželni poslanci z obstrukcijo. Ne bom presojal tukaj, ali je bila obstrukcija pravo in dobro orožje, baviti se hoeev le z zgoraj omenjenim dejstvom. Dravo že uravnavajo pol stoletja, a brez vidnega uspeha, ker so bila pomanjkljiva sredstva in se posebej ni vprašalo za mnenje in izkušnje obdravskih posestnikov, ki pač Dravo najbolje poznajo. S svojimi tovariši >em v prejšnjem deželnem in državnem zboru naglašal in zahtevaj sistematično uravnavo Drave ob vsaki primerni priliki Tako smo izsilili vendar postavo i* leta PHIN. meseca novembra, ki deloča sistematično uravnavo Drave od Maribora do Središča, ozirom- do meje, ter daje deželi dolžnost in niož-nost, priskrbeti za to delo po^hno posojilo. Moje naziranje je, da . deželni odbor ravnal krivično, kajti uravnava Drave in tozadevni zakon LISTEK. Sestri. Jubljanska povest: opisal K Modic. (Dalje.) Od tega dne so se njene misli nogo, da vse več bavile z Antonom rdino; bavile so se toliko bolj ž jim, ker je imela le jako malo pri-z njim govoriti in občevati. Tr-ina je bil samo poi>oldne nekaj ur >ma in je prihajal zvečer šele po sti uri spat, odhajal pa je zju-raj že koj po sedmi uri. Kadar je bil •ma, se je mudil vedno samo v svo--obi in ni nikdar vprašal niti naj-anjše usluge. -Celo šiva sam«, je godrnjala strežniea »menda zato, da bi ne lo treba dati ob mesecu kaj napit -ine.« Postrežnica je Trdino vestno in itančno nadzorovala, kakor bi bila ieta od policije, a vzlic svoji anti-atiji mu je morala dati spričevalo, a je skozinskoz korekten gospod, amo malo visok in nečimern. -Vsak dan drug ovratnik, vsak nigi dan sve/>! perilo — ali je to ploh mož?« To je bilo edino, kar je j)ostrež-ica mogla Trdini očitati. Trdina je že stanoval dobrih trinajst dni priAngeli, ki se je spri- jaznila z mislijo, da je njen najemnik dolgočasen in ped antičen sam svoj človek, ki živi samo za svoj urad, ko je sloneč na oknu zapazila mlado elegantno gospodično, ki je počasnih korakov prišla po zapuščeni ulici in se z jskajočhni jM>gledi ozirala po vseh hišah. Angela je poznala to gospodično na videz, ni pa vedela kdo da je. A vendar je takoj slutila, da je to lepo dekle prišlo v to zapuščeno ulico samo zaradi njenega najemnika. Gospodična je šla mimo njene hiše, z vprašujoči m i očmi je premotrila Angelo in potem v lahnim usmevom na ustnih odšla, ne da bi se ozrla. -Čemu se je nasmehnila?« se je vprašala Angela. »Ali je bila mar name ljubosumna in ji je dobro delo, ko je videla, da ji nisem nevarna tekmovalka?« V Angelinem srcu je ta misel vzbudila trpka čuvstva. Zaprla je okno in čez nekaj trenotkov je z drhtečo roko otrla solze, ki so se ji bile prikradle v oči. Od onega dne se je primerilo večkrat, da so se prikazale pod Angelinim oknom mestne dame, kakršnih ni bilo prej nikdar tamkaj videti. Nekatere pogumne jse so tudi c troke, ki so se na cesti igrali, izpra-ševale, kje stanuje komisar Trdina, da, ena je celo prišla v hišo in pod ničevno pretvezo pri ljudeh, stanujoči h v pritličju, poizvedovala tx> Trdini. ni v nobeni zvezi s sedanjo obstrukcijo v deželnem zboru. Deželni odbor kmetske posestnike po krivici neizmerno oškoduje ter zanemarja oziroma prepreči dobrote, ki se posestnikom ali nikdar, ali pa le po preteku več desetletij vrnejo, kajti Drava ta čas trga zemljo, gozde, pašnike, travnike in njive, a posestnik še plačuje povrh davek za zemljo, preko katere drvijo dravski valovi. Poznam razmere prav dobro, zato zahtevam, da se zakon o uravnavi Drave izvrši! Slišalo se je, da se stavbinsko društvo v Ptuju opusti. Posredoval sem na Dunaju pri vseh ministrstvih in dobil sem zagotovilo, da se to ne zgodi. Dalje se zberejo zastopniki ministrstva in dežele 13. aprila v posvetovanje v Gradcu, da se omogoči nadaljevanje dela. Obljubljam vam, da l>om s* paznim očesom zasledoval zadevo in storiti hočem vse, da se naša tako važna uravnava Drave izvrši in sieer tako, da bo v korist obdravskih posestnikov, posebej pa naglasa m potrebo za skrajšanje časa za izvršitev tega dela. O drugih davkih. Že prej sem omenil, da hoče pokriti finančni minister državni primanjkljaj z raznimi davki, in zato je treba, da zavzamemo tudi o teh svoje stališče. Tukaj je v prvi vrsti davek na žganje. Stojim na stališču, da se naj le zvišanji; dovoli, toda zato mora pustiti kmetskim posestnikom iz lastnih pridelkov davka in pristojbin prosto kuho žganja, kajti ne gre. da bi kmet poleg zemljiškega davka za pridelke plačeval še visok, poseben davek za kuho žganja iz svojih pridelkov. Za svojo osebo sem tudi za zvišanje davka na pivo in predlagal bom tozadevno zvišanje v finančnem odseku državnega zbora, ker sem prepričan, da bo to vinogradništvu na korist. Osebni dohodninski davek se zviša in sicer tako, da bo tisti, ki ima veliko letnih dohodkov tudi več plačal. Kmetov ta davek ne prizadene, je po svojem bistvu pravičen, zato sem zanj. Glede davka na dedščine se tudi vpelje progresivni sistem, to je tako, da bo tisti, ki podeduje večje svote plačal višji odstotek, kakor pa oni, ki podeduje malo; kajti gotovo plača na primer tak, ki podeduje 100f> kron, veliko težje 10 kron, kakor oni, ki podeduje 1200 tisoč, svojih "00 kron. Naj torej ta plača še več, prvi pa ne. — Zborovalei so pritrdili tem izvajanjem brez ugovora. Odnosa j i med slovenskimi poslanci. Gos[>od poslanec je obširno govoril o politiki državnih poslancev v državnem zboru od zadnjih volitev naprej, povedal zgodovino ustanovitve obeh jugoslovanskih klubov in »Narodne zveze«. Naglašal je, da so prišli do spoznanja tudi tisti, ki so hoteli ločitev, da je potrebno edin-stvo, enotnost, sloga, kakor jo je že na shodih in pozneje na Dunaju naglašal on. Dr. Ploj je izjavil: Da smo se ožje združili, je meni v veliko zadoščenje, zato naglašam tudi sedaj odkrito, da je treba pozabiti na vsa nesoglasja, treba nam je složnega in enotnega nastopa v korist slovenskega naroda kot takega in posebej našega kmetskoga stanu. Naše nastopanje bodi vedno sporazumno in v najožji zvezi z zastopniki hrvatsko-srbskega naroda. Govori in piše se o nesoglasju med jugoslovanskima kluboma. Naglašam, da krivda ni pri »Zvezi južnih Slovanov«, pač pa vzbujajo nesoglasja neutemeljena in neresnična poročila v nasprotnih nam listih. Izjavljam odločno, da v zadevi vseučiliškega vprašanja naš klub ni storil nobenega novega sklepa, posebej ne nobenega protisklepa proti onim prejšnjim v »Narodni zvezi«. Pač pa obžalujem napade, ki si jih je dovolil gosp. dr. Šusteršič na zadnjem shodu v Mariboru. Govoril je o neki »hofratski« politiki, ter trdil, da je hofratska politika za nič, češ, da je klečeplazenje. Ne morem misliti, da bi gosp. dr. Šusteršič s hofratsko politiko mislil svojega ožjega tovariša Šukljeta, ampak vse je imelo namen, zadeti mene, zato naglašam. da sem jaz stopil že kot »hofrat« v politično življenje, da tekom teh 11 let javnega delovanja nisem postal nič več, kar sem prej bil in tudi nisem obogatel, kar vse bi se lahko našlo drugod. Moja »hofratska« politika je poštena, odkrita in mirna — enotna,brez skokov in brez spreminjevanja politične barve. — Moja politika ima pred očmi vedno korist slovenskega naroda in posebej slovenskega kmeta. Zaradi mandata se osebno nisem in ne bom uklanjal nikomur, a stojim na slovenskem konservativnem programu od svoje prve dobe in uveljavljam slovenski, krščanski, kmetski program. Splošne politične težkoče. Gospod poslanec je omenjal ustanovitev »Slovanske Enote« ter naglašal, da ima ta v sebi veliko nasprotujočih si strank in povrh nima pozitivnega programa, ampak le boj proti vladi. To je njena slabost. Neobhodno potrebno je torej, da stranke in člani s trdno voljo in z zaupanjem sedejo skupaj, poravnajo medsebojna strankarska razmerja in izdelajo pozitiven program, potem pa mirno, stvarno in dosledno delajo z uvaževanjem zunanjega položaja in brez precenjevanja lastnih moči. Moje naziranje glede obstruk-cije in vsake nasilne taktike je, da to ni pravilno in ni dobro ter tudi v novi zbornici splošne in enake volilne pravice ni trajno uspešno. Stroga opozicija bodi naš cilj, dokler ne uveljavimo v vladi pozitivno svojih teženj, a pot k temu — to naglašam zopet, — skupno in složno delo po jasnem dogovoru. Govoril je še prav ostro o dr« žavnem gospodarstvu posestnik g. Pukšič in tudi obsodil vedno merjenje in vedne komisije ter posebno pritrdil gospodu poslancu v točki, kjer je zahteval preosnovo državne uprave ter omejitev števila uradnikov. Pojasnjevalo se je še dr. Ploje« vo delovanje v zadevi Drave in proti vinskemu davku, ker naš gospo*l poslanec vse preskromno opiše svoje delo in predlagale so se tri resolucije, ki so bile brez ugovora in soglasno z navdušenjem sprejete. Pozivu, naj se oglasi ali glasuje brez skrbi proti vsaki posamezni, se ni odzval nihče. — Resolucije se glasijo: I. Zaupnica državnemu poslancu dr. Ploju. Kmetje spodnjega Dravskega ]x>lja, zbrani na gospodarsko - političnem shodu pri Sv. Marjeti dne K*, aprila 1910, izrekajo svojemu državnemu poslancu gosp. dr. Miroslavu Ploju za dosed. njegovo delovanje zahvalo in popolno zaupanje ter želijo, da deluje brez ozirov na napade za blagor svojih volil cev na svojem kr? ranskem, kmetskem in narodnem pr.^ramu z isto vnemo, kakor do-sedaj. II. Proti vinskemu davku. Kmetje spodnjega Dravskega lK>lja, osobito zastopniki posameznih občin iz far Sv. Marjeta, Sv. Marko, Zavrč, Sv. Lenart in drugih, se z vso odločnostjo izrekajo proti vsakemu obdačenju vina in soglasno protestirajo proti tozadevni vladni predlo- Vse je kazalo, da je imel Trdina jako mnogo znanstva med ljubljanskim ženstvom in da se je mnogo deklet in gospa zanj zanimalo. A Trdina je slej kakor prej živel sam zase in se ni za nikogar menil, najmanj pa za svojo gospodinjo Angelo, ki se je z grenko resignacijo udala v svojo usodo in ni imela niti več poguma, da bi bila poskusila vzbuditi Trdinovo pozornost. Polagoma so po raznih virih in po raznih potih tudi v to zapuščeno ulico prodrle natančnejše vesti o osebi komisarja Trdine. Angelina postrežnica jih je bila vesela, ker so potrjale njene slutnje, Angelo pa so razžalostile, ker so uničevale njeno flobro mnenje o Trdini. Ljudski glas jc o Trdini pripovedoval, da je nevaren zapel ji vee in da ima izredno srečo pri ženskah in da je sploh mojster v umetnosti vseh umetnosti, namreč v umetnosti, ugajati ženskam. Angeli so te govorice dale mnogo misliti in provzročale so ji tudi bolestna čustva, dasi sama ni vedela, da izvira ta njena žalost iz užaljenega samoljubja, ker se Trdina ravno zanjo ni kar nič zanimal ter se vedel, kakor da je sploh ni na svetu. »Kaj neki ima v sebi, da ženskam tako ugaja T« se je vpraševala Angela. »Lep ni, nasprotno, na prvi pogled bi ga smatrala za odurnega. Nič tega ni na njem, kar navadno ugaja ženskam, a drugačen je, ves drugačen kakor vsi drugi in v očeh ima neki ogenj, ki mora vsaki ženski kri razgreti in glas ima, tako mehak in sladak, da mora z njim nekako omamiti vsako dekle. V svoji zapušeenosti je Angela posvečevala veliko pažnjo vsaki stvarci, ki se je tikala Trdinove osebe. Skrbela je zanj s čudovito pozornostjo. Njegovo sobo je vzdrževala v najlepšem redu; na vsaki malenkosti se je poznalo, da vzdržuje v tej sobi silno skrbna ženska roka red. A Trdina ni imel za vse to niti ene zahvalne besede, da, niti prijaznega pogleda. »Tako hodi mimo mene, kakor bi bila kaka omara« se je sama pri sebi pritoževala Angela, a vzlic vsi užaljenosti in vzlic vsemu ponižanju so bile njene misli in njena čustva vedno pri Trdini. Ljubila ga je, a tega sama ni vedela. Koncem šolskega leta je Olga zapustila samostan in je prišla domov. »Za vedno« je rekla, misleč pri tem, da za toliko časa, dokler ne dobi moža. Sicer se ni bila stara sedemnajst let, a štela si je v dolžnost in v pravico, da že sedaj misli na moža. Z njo se je v hiši začelo novo življenje, kajti bila je pravo nasprotje svoje sestre. Angela je venela, Olga je cvetela; Angela je bila drobna, Olga je imela oblike bližajoče se zrelosti; Angela je bila plaha, *be-gana in otožna, Olga je bila pogum« na, podjetna in vesela; Angela je bila v vednem strahu, kaj bodo rekli ljudje, Olga se ni nič menila za druge ljudi in hotela živeti po svojih nagnenjih. Koj prve dni, ko je bila Olga. doma, se je pokazalo, da je prinesla novo življenje v samotno ulico. Zjutraj in opoldne in še zvečer — vedno so se po ulici potikali mladi moški, ki jih je bila privabila tjakaj sveža, nekoliko izzivajoča lepota mladega dekleta. Popolnoma brezuspešno se ni nobeden teh ljudi smukal okrog stare hiše. Kakor bi bila Olga hvaležna za to češčenje njene lepote in kakor bi si hotela ohraniti vsakega posameznega teh svojih čestilcev, tako je okornemu dijaku dajala pogum s prijaznimi pogledi, darovala mlademu oficirju cvetko, ki jo je imela na prsih in privoščila solidnemu uradniku ljubeznivo besedo. Vsak je lahko mislil, da ima največ upanja, a če sta prišla dva naenkrat, se gotovo ni prikazala na oknu. Če je bil kdo tako spreten, da se je vtihotapil zvečer v vežo in če ni tega nihče zapazil, se je celo priplazila iz stanovanja, je bila vesela, de ji je povedal kaj ljubega in presrečnega in če je bil tako predrzen, da jo je poljubil, se tudi ni bolj branila, kakor je bilo potrebno in kakor se ravno mora braniti spodobno dekle. (Daljs prihodnji*.): gi, kar bi sa s takim zakonom vinogradništvo gospodarsko popolnoma uničilo. Z iskreno hvaležnostjo zrejo na odločni nastop in premišljeno delovanje svojega državnega poslanca, gosp. dr. Ploja, proti tej krivici, ter > klicem obupanih poživljajo vse zastopnike kmetskih občin brez ozira na stranko in narodnost, da preprečijo tak zakon. III. Protest proti ustavljenju dela pri uravnavi Drave. Kmetje spodnjega Dravskega polja, zbrani na shodu pri Sv. Marjeti dne 10. aprila 1910, z ogorčenjem protestirajo, da so se neobhodno potrebna dela pri uravnavi Drave ustavila. To tembolj, ker je s posebnim zakonom iz leta 1908 meseca novembra uravnava Drave postavno osigurana in je dežela pooblaščena in zavezana, najeti v ta namen posebno posojilo. Zborovalei zrejo v tem nezaslišanem činu deželnega odigra ne le kršenje zakona, ampak tudi skrajno preziranje zahtev in življenjskih potreb vseh kmetskih posestnikov ob Dravi. Z vso odločnostjo zahtevajo, da se uravnava Drave takoj nadaljuje, osobito tam, kjer preti kmetskim posestvom nevarnost. Vlado in vse zastopnike poživljajo, da v očigled nujnosti in neizogibnosti uravnave deželni odbor v izvrševanje postavnih obveznosti prisilijo. Parlament. Zasedanje posl. zbornice — Konference. Včeraj ie bil dau konferenc pri baronu Bienerthu. — Fopoiune so prišli zastopniki »Neniške nae. zveze«, posl. Chiari. Gros-. Svlvester in Wolf. Izjavili so. da bi le tedaj pritrdili spremembi dnevnega reda, če opozicija garantira, da bota prvi branji službene pragmatike in posojilne predloge rešeni že do sobote in da dobi proračunski odsek že v ponedeljek posojilno predlogo v roke in jo že v sredo spet pošlje v plenum. — Iz besed barona Bienertha odposlanci sklepajo, da ni misliti v bližnji prihodnosti na rekonstrukcijo ministrstva. — Tudi soc. demokratje so bili popoldne pri baronu Biener-1 hu. Bienerth jim je povedal, da bi iz stvarnih razlogov rad imel posojilno predlogo kot prvo točko na dnevnem redu. Soc. demokratje so mu dejali, da je bila v zadnjem zasedanju posojilna predloga ~a službeno pragmat. na dnevnem redu, in ko bi viada imela dobro voljo, bi bila službeno pragmatiko lahko rešila že v zadnjem zasedanju, in zdaj bi lahko prišla na vrsto brez zadržka posojilna predloga. Vlada pa one dobre volje ni imela, in soc. demokratje stoje na stališču, da je najprej treba rešiti službeno pragmatiko. potem pa šele posojilno predlogo. Soc. demokratje si žele v tem oz i m sporazuma, najbolje potom konference klu-bovih načelnikov. — Zv čer je bila pri baronu Bienertbu parlamentarna komisija »Slov. Enote«. Tudi nasproti nji je bar. Bienerth povdar-jal, kako zelo je potrebna hitra reši-lev posojilne predloge. Voditelji Slov. Enote« so vzeli izvajanja bar. Bienertha na znanje. — Krščanski socialci in Poljaki < ? -čejo barona Bienertha šele danes dopoldne* Ogrsko* Splošna volilna pravica in dvor. — Priprave za nove volitve. Bivši minister Kristoffv je iz-iivil nekemu souredniku > Pesti Hir-lapa«. da je program vlade tudi program dvora: namreč ^plošna volilna pravica. Kar se tiče prestolonaslednika, je Krištoffy dejal, da je tudi njegova politika ista kot politika krone. Prestolonaslednik je baje rekel, da je splošna volilna pravica bila v Avstriji sicer morda odveč, na Ogrskem pa mora biti vpeljana, ker je tu državna potreba. V Reki je prišla deputacija vo-Tileev k dr. Mavlanderju in mu je ponudila mandat. Dr. Mavlander je izjavil, da sprejme mandat s pro-jrrarnom narodno delavne stranke. Vendar pa vkljub temu želi samostojne banke in samostojnega earin-skega ozemlja. Dejal je, da je pristaš splošne, enake in tajne volilne 7>raviee in upa, da zaradi nje supre-nat Madjarov ne bo nič trpel. Kar se tiče Reke, je za pripadništvo mesta k Ojrrskemu kot »corpus separatum«. Želi dalje, da se italijanščina kot uradni in javni jezik respektirali Srbije. Povratek kralja Petra* Kralj Peter se je včeraj dopoldne ob 9. povrnil v Bel urad. Na kolodvoru so ga pozdravili: prestolonaslednik, ministri, zunanji poslaniki, člani skupščine in vojaški ter civilni dostojanstveniki. Prebivalstvo je priredilo kralju živahne ovacije. Mesto je v zastavah. „Jlw. plonlmko taSti". Povodom sinoćnjega občnega zbora S. P. D. v Narodnem domu so se zbrali s severa in juga črni oblaki, ki so se pa tekom dolgotrajnega zborovanja popolnoma razpršili, ne da bi zapustili sa seboj kake škodljive znake. Občni ibor otvori predsednik dr. Fr. Tominšek s prisrčnim pozdravom zborovalcem, zlasti zastopnikom podružnic v Kranju, Kamniku, Cerknem, Litiji, Rušah, Trstu in v Tolminu. Omenja, da jo v preteklem letu zadelo društvo več nepričakovanih nesreč, ki so provzročile zelo ob-« utno stroške. Z znatnimi prispevki narodnih občinskih zastopov, mestne občine ljubljansko ter deželnega odbora kranjskega, s»e jo društvu omogočilo, da je moglo društvo popraviti Škodo in da je sploh moglo uspešno delovati. S prispevki navedenih korporacij se je omogočilo, da se je zopet postavil Aljažev dom, ki se otvori še v letošnji sezoni. Vsem, ki so kakorkoli podpirali S. I*. D., se izreče najtoplejša zahvala. Takoj nato stavi dr. Treo iz Kranja predlog, da se ]>ostavi na dnevni red kot prva točka: iispre-memba pravil. Predsednik dr. Tominšek po-vdarja, da se mora glasom društvenih pravil vsak predlog o spremembi pravil naznaniti odboru vsaj ^ dni pred občnim zborom. Da se pa ne bo mislilo, da hoče odbor komu zabraniti besedo, da na razgovor kot prvo točko resolucijo, — ki ni nikak predlog — ki jo je prejel odbor od podružnice v Kranju. Dr. Kušar iz Kranja *n*a(juje potrebo po izpremembi pravil in reorganizacijo > Slov. plan. društva« ter predlaga, da se v to svrho skliče meseca novembra izreden občen zbor na Bled ali v Bohinjsko Bistrico. Današnji občni zbor naj se odgodi. Tajnik dež. odbora, Korošec se strinja a prvim delom predloga dr. Kušarja, današnji občni zbor pa naj bi se vršil kot običajno. Brelih s Cerkua na Goriškem se pritožuje. da se v Planinske m Vestnikn« dopisi podružnic in njihovih e!anov vse pieteč črtajo. Hoče imeti zvezo planinskih društev po vzoru sokolske in pevske zveze. Fr. Štele iz Kamnika po vda rja, da se kaže v izvajanjih predgovor-nikov nekakšno nezaupanje centrali. Nezaupanje pa popolnoma ne- opravičeno, kajti centrala pomaga povsod, koder nvideva potrebo. Kamniška podružnica ji izreka zalivalo in zaupanje. Ne uvideva nikake potrebe po reorganizaciji. V debato posežejo še inž. Ska-berne. Le^jak z Ruš. dr. Švigelj. urednik Pustoši o m še k, Brelih iz Pazina, dr. Tičar iz Kranjske gore, dr. Kušar in Sajovic iz Kranja. Vsi so naglašali, da je reorganizacija Slov. plan. društva neobhodno potrebna. Predsednik dr. Tominšek reagira na izdajanja predgovornikov ter izjavlja, da od zveze planinskih društev ne pričakuje nikakib uspehov. Končno prer-!aga tajnik Korošec, da se skliče izreden občen zbor, današnji pa naj se vrši kot običajno. — Predlog je bil sprejo. Po dvenrnj debati poda tajniško poročilo mesto tajnika g. dr. Zupane. Iz obširnega poročila po rame-mo sledeče: Koncem leta. 1909 je imelo društvo 3102 člana, in sicer osrednje društvo 976, podružnice pa 21'J ». Podružnic je sedaj 20. Število članov celokupnega društva se je pomnožilo za 393 članov, osrednje društvo jih je pridobilo 194, vse podrunice skupaj pa 199. Osrednji odbor je imel oreteklo leto 51 odborovih in več odsekovih sej in posvetovanj. O delovanju društva naj omenimo le važnejše naprave: Ko je prišla prežalostna vest, da ie plaz porušil Aljažev dom v Vratih, je odbor sklenil vzlic slabim gfnotnim razmeram, postaviti zopet nov Aljažev dom, ki je po od boro ve m prepričanju in prepričanju vešča kov in domačinov pred plazom varen. Nova stavba že stoji, le notranja uredba in oprava še ni izvršena. Vendar pa bo Aljažev dom popolnoma urejen in obiskovalcem na razpolago in v veselje, ko se prične sezona turi stike. Drugo važno delo je bilo završi-tev povečanja Triglavskega doma na Kredarici in preskrbitev notranje oprave. Tudi to važno delo je dovršeno. Vodnikova koča na Velem Polju je začela samevati, odkar se je po nemškem planinskem društvu napravila nad Velim Poljem nova pot, ki je kraiša od prejšnje in se je ogibala Vodnikove koče; nevarnost je bila, da postane ta naša naprava mrtva točka. Vsled tega je odbor sklenil, da se stavba prestavi na ugodnejše mesto. Prestava se je že izvršila in Vodnikova koča stoji na ugodni ravnici, l/4 ure nad Velim Poljem ob stalnem studencu, tik nove poti, je dobro zavarovana in nudi rassežen razgled« ftrffefe ■* m ML p**to*ign** sa novo kočo na vrhu Crne prsti. Sedanja Orožnova koša na planini Lisec stoji pranjifca (n> sa turista, ki prihajajo is goriške strani, ni nerabna. Nova kaša na vrhu pa bo služila tako obiskovalcem s kranjske, kakor tudi goriške strani. Služila pa bode tudi zimskemu športu, ki se v Bohinju hvalevredno neguje. Turist ovsko kočo ob izviru kamniške Bistrice je dala meščanska korporacija v Kamniku za 6 let v najem »Slov. planinskemu društvu«. Ta koča je opremljena s novimi posteljami in hišno opravo ter je zelo dobro preskrbljena s provijantom. Koča je imela zelo številen obisk. Pri Kadilnikovi koči na Golici so se izvršile različne poprave. Koča na Kamniškem, sedlu, kateri je vihar skoro vso pločevino s strehe potrgal, se je prekrila z eter-nitom. Tudi nekatere druge nujne poprave so se izvršile. Od novo napravljenih potov je omeniti turistovsko pot na Škrlati-eo. V bistvu je ta pot sedaj izvršena. Napravila se je nova pot preko Brane črez Kot liče ua Tursko goro in še nekatere manjše poti in steze. Kar se markacij tiče, bodi omenjeno, da so se do malega vse pregledale, obnovile, popravile, stare pokvarjene napisne tablo se nadome-ste še letos z novimi. Tudi več novih potov se je zaznamovalo in z napisi opremilo. Po večletnem prizadevanju se je doseglo, da je namestništvo v Trstu odločilo, da pristojajo »Slovenskemu planinskemu društvu« glede vodniškega reda za Primorske iste pravice, ko Nemško - avstrijskemu planinskemu društvu. Osrednje društvo je pred leti kupilo v Ukanei ob Bohinjskem jezeru parcelo; glede te parcele se je T'ojavil spor z organi verskega zaklada zaradi služnostnih pravic. Po daljšem pogajanju se je sklenila z verskim zakladom ugodna poravnava. Veliko pozornost je odbor obračal društvenemu glasilu »Planinskemu Vestnikn«. List je spretno ureje-van, nudi mnogo poučnega, zanimivega in zabavnega. Omeniti je treba, da je c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko oficijelno pozval vse okrajne šolske svete, naj opozore krajne šolske svete, šolska vodstva in knjiž-niške odseke na > Planinski Vestnikn v svrho za učiteljske knjižnice, s pri-pomnjo, da je ta časopis pripravno čtivo za učence višjih stopenj in uči-teljstvu dobra opora pri pouku v domovinozuausivu. Pisni as ki ples- je zopet tako lepo uspel, kakor v prejšnjem letu. Koče so bile splošno dobro oskrbovane, kar so priznali tudi tuji turisti. Tudi promet v teh kočah je bil preteklo leto zelo povoljen. V 7 kočah osrednjega društva, ki so oskrbovane, je bilo v letu v spominskih knjigah vpisanih skupaj 4668 obiskovalcev. K«; je bil plaz Aljažev dom porušil, je bila društvu na razpolago vila dr. Šlajmerjeva v Vratih, za kar se izreka dobrotniku »Slovenskega planinskega društva« gosp. dr. Šlajmerju topla zahvala. Odbor je dopisoval in pošiljal slike in podatke naših koc in krajev raznim strokovnim listom in zavodom ter dajal pojasnila in navodila. Po odločnem zahtevku in po posredovanju poslancev se je doseglo, da so se v nekih novih ofieijalnih zemljevidih sprejela pravilna slovenska imena naših planin in da so se sprejele v taiste tudi naprave našega delovanja. Društvo je izdalo tudi velike orijentaeijske zemljevide za Julijske al ne, ki se bodo na velikih tablah na^ mest ili na vseh večjih in važnejših postajah gorenjske železnice in v bolj frekventiranih letoviščih. Ti zemljevidi se bodo izdali tudi v manjši ročni obliki, da jih bo turist lahko seboj vzel. Da je S. P. D. zamoglo tekom enega leta realizirati toliko načrtov, ter sploh moglo toliko delovati, je bilo treba vsestranske gmotne in druge podpore. Vsled tega se osrednji odbor najprisrČneje zahvaljuje vsem dobrotnikom, podpornikom, darovateljem, dejanskim sotrodni-kom in sodelovalcera. Nato se prečitajo poročila nekaterih podružnic. Iz teh poročil je razvidno, da nekatere podružnice prav vzorno delujejo, dočim nimajo nekatere nikakega smisla za planinsko delovanje. Poročilo blagajnika J. Sustersi-ča izkaznic dohodkov 117.579 K 62 vin., izdatkov 115.019 K 60 v; vsega prometa skupaj 233.499 K 22 v. Proračun sa leto 1910 izkazuje 34.205 K 27 v dohodkov, 4«.S09 K 34 vin. izdatkov, torej 14.604 K 07 v primanjkljaja. Nato se izvolijo v odsek, ki ima izdelati pravila in sploh pripraviti vse potrebno sa prihodnji izredni občni zbor sledeči gospod V: sa Ljubljano: dr. Tominšek, dr. Svirelj, inž. Čiuha, Jo*. Hanntmann, Janko Mlakar in Fr. Korošec; ni podružnico v Kranja: dr. Košar; srn Koroško: dr. Ifille; na Primorsko: Brelih v Cerknem in za Štajersko: Lesjak v Rušah. Potem ka so se rešile m nekatere notranje društvene zadeve, zaključi predsednik ob polu eni uri ponoči selo živahni občni zbor. 0 lo nov ni občni zbor ..ZMoninoilie podružnice" iruitim lusoslov. želez, uradnikov se je vršil dne 3. aprila t. L, hitro po peti uri popoldne v restavraciji »Juvančič« na Zidanem mostu. — Društveni predsednik, tov. Zoreč, presrčno pozdravi tov. Machaf a, odposlanca »Spolkove podružnice dunajske«, državnega poslanca R oble k a in štajerskega deželnega poslanca dr. K u k o v c a, številno zastopano »Ljubljansko podružnico« in vse tovariše, ki so prihiteli na to zborovanje. — Prehajajoč k drugi točki dnevnega reda: Podružnična pravila, prosi, da bi jih sprejeli tako, kakor so, ker jih je že društveni občni zbor odobril in ker jih je c. kr. namestništvo v Gradcu že potrdilo. — V podržnični odbor so bili per aeclamationcm izvoljeni: predsednik : tov. Ernest Vargazon; podpredsednika: tov. Mohorko in tov.Kejžar; odborniki: tovariši: B a š a, D e r ž i č, Franke in Sterniša; namestnika: tovariša: Jeras in Š t e f i n; pregledovalca računov: tovariša: Jančar in K a i n e r. Češki tovariš Machaf prinaša pozdrave Spolkove in »Dunajske podružnice«. Ni pesimist, ali tako veselega, hitrega in uspešnega razvoja »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« le ni pričakoval. V tem veselem preporodu vidi garancije še za večjo in širšo organizacijo med tovariši na jugu. (Burna, dolgotrajna aklamacija.) — Državnega poslanca R o b 1 e-k a veseli vzgledna organizacija ♦slovenskih železniških uradnikov. Ni se nadejal, da je društvo tako močno in delavno. In dasi je poslanec agrarnega volilnega okraja^ven-dar se zavedajo on in vsi njegovi tovariši, da mora poslanec braniti koristi naroda sploh, ne samo zastopati svojih volileev. V »D. j. ž. u.« vidi organizacijo, ves njen program, načela njena ga silijo, da si upa obetati poslansko pomoč vseh svojih tovarišev. Gospodarsko in duševno se moramo okrepiti vsi — vi za tem stremite in delate na to, zato ste tembolj vredni in potrebni upoštevanja in pomoči. (Dolgotrajni živio-klici.) — Štajerski deželni poslanec, d r. Kukove c, ni navajen veselih trenutkov v javnem življenju — tu pa je veselo iznenađen, ko vidi, kako ostro in jasno začrtano pot smo si umerili iu kako lepi in labkoizved- ; ljivi so ideali, ki združujejo tako trezne in prevdarne, misleče in najboljše hoteče inteligente. Ne opaža pri nas v enakih društvih običajne sebičnosti. Zato vas moramo podpirati. (Dolgotrajni aplavz.) Kot član »Narodne stranke« se veseli tolike delavnosti za stanovske gospodarske in narodne koristi. Kako živo in resno pa požrtvovalno ste se oprijeli dela, dokazuje tudi to, da so prihiteli med vas v tako lepem številu vaši navdušeni organizatorji iz Trsta. In češki vaš tovariš je ravnokar v imenu svojih tovarišev še enkrat slovesno izjavljal, kako iskreno se Čehi veselijo vašega napredka. Zato se res odkrito radujemo, ko vidimo, da sta se tudi na tem polju zedinila slovanski sever in slovanski jug. Vsak pošten narodnjak se mora veseliti vašega intenzivnega dela, : da se okrepite in da sc združi slovanska sila od severa doli do juga. (Živio - kilici, glasna pohvala.) — Podružnični predsednik, tovariš P 1 a -n i n Š e k, prinaša pozdrave »Ljubljanske podružuice«; veseli se nove - podružnice in želi, da bi vsi, ki spa- • dajo v njeno področje, a še niso ud- I je, pristopili k »D. j. ž. u.« — Tov. K e j ž a r: Nemci sklepajo resolucije in proteste, češ, da Južna železnica slavizira. Ni jim prav, da služi sploh kak Slovenec tej železnici na slovenskem ozemlju. Is najpripro- ! stejših naravnih vzrokov moramo zahtevati, da bodo pri nas nameščeni sami domači ljudje, ki poznajo ljudstvo in jezik. Zato predlaga primerno resolucijo. — Organ izu j mo se, a tudi na nižje uslužbence ne smemo pozabiti, tudi te moramo organizirati in jib dovesti v »Zvezo jugoslovanskih železničarjev«. (Veliko odobra- I vanje,) — Nato sc je še vnela živahna debata o društvu sploh in o društvu »Sudbahn - Vcrband«. — Predsednik Vargazon jo še enkrat pozdravil vse in se zahvalil za udeležbo; nato na je malo pred osmo uro zaključil to krasno uspelo zborovanje. Ob osmih sc je pričala prosta zabava s petjem ljubljanskega železniškega kvarteta in zidanmotiko že- lezniško godbo na lok. Dvorana se je hipoma napolnila od blizu in daleč došlih gostov obojega spola, mnogo jih je moralo celo oditi, ker niso dobili več prostora. — Tov. K e j ž a r je malo pred odhodom Tržačanov in Ljubljančanov napil številno zastopanemu osrednjemu odboru in njegovemu marljivemu predsedniku in se jim je zahvalil za trud in delo, ki sta danes rodila prevažno podružnico na Zidanem mostu. (Zivio Zoreč, živio Tržačani!) — Društveni predsednik, tov. Zoreč, se zahvali in odklanja vsako priznanje in zahvalo: Osrednji odbor vrši samo svojo dolžnost in ne potrebuje nobene zahvale, temveč prosi, da sc tudi vsi drugi zavedajo velike naloge, ki čaka nas vse. Napije vrlim zidanmo-škim tovarišem, posebno pa marljivemu tov. V a r g a i o u u, ki je mnogo pripomogel, da smo mogli ustanoviti podružnico. (Glasni, dolgotrajni živio - klici.) — Zavednim našim uradnikom je čestitati na njihovem vztrajnem delu za stanovske koristi in pravice slovenskega naro da pri železnici. Dnevne vesti, -f- Udržal in Šusteršič. Poročil« »Časa« o paktu med poslancem;* Udržalom in Šusteršičeru je vzbudilo v vseh političnih krogih senzaci jo. Dr. Šusteršič je trditev »Časa takoj dementiral, Udržal pa molči. Ker pa se je lansko leto po znanem pogovoru dr. Šusteršiča z ministrskim predsednikom Bienerthom, pokazalo, da ima dr. Šusteršič časih silno slab spomin, tako, da demen tuje tudi lastne besede, izrečene pred tremi ministri, bi bilo pač potrebno, da se oglasi tudi gospod po slanec Udržal. -f Trubarjev spomenik povzroča častivrednemu »Slovencu« velik*.' skrbi. Čemu, zakaj ? Ali so inord. njegovi ljudje kaj žrtvovali in darovali za spomenik? Niti vinarja, čeprav bi tudi kerikalcem ne bilo v ne-čast, ako bi položili svoj oboi za spomenik možu, ki je oče slovensk književnosti in eegar zasluga je, da Slovenci še nismo izginili iz kola evropskih narodov! Sicer pa, kdaj so še klerikalci darovali kakšen belič v narodne namene, ako si niso od tega obetali posebnega dobička.' Zaman si napenjamo spomin, znan nam ni niti eden tak slučaj. Torej klerika!« niso izpustili izpod palca niti enep vinarja za Trubarjev spomenik, a vendar si laste pravico, kontrolirati, kako se bo porabil za spomenik darovani denar in kako se bodo pokrili stroški. Včerajšnji »Slovenec« pretaka solze za tistim denarjem, ki so je porabil za vzidavo spomenikove ga temeljnega kamna, češ, da se jo denar za ta kamen po nepotrebnem vrgel proč, ker se spomenik ne bn postavil na istem mestu. Naj bo »Slovenec« potolažen, vzidava te meljnega kamna ni stala niti vinar ja, ker je dotični podjetnik izvrši! ono delo brezplačno! Capito .* Kar pa se tiče pokritja stroškov za spomenik, naj bo tudi spoštovani »Slovenec« pomirjen: naj se namreč stroški pokrijejo tako ali drugače, eno je več nego gotovo, da »Slovenčevi pristaši k tem stroškom ne bodo prispevali niti beliča. Ako pa gospodje iz Kopitarjevih ulic že hočejo govoriti o spomenikih, naj spregovore < nekem drugem spomeniku, glede katerega bi javnost imela pravico, da se ji natoči čistega vina! Menimo, da se razumemo. -f- »Čuki« — ubijalci. Samo zaradi besed »Čuki grejo«, je radovljiški gostilničar, Ivan Kleindienst. ubil posojilniškega uradnika Antona Praprotnika. Zdaj bi se radovljiška eukarija rada otresla Kleindienst a in ga je v posebnem »Poslanem« v »Slovencu« javno zatajila. Take izjave so seveda poceni in čisto nič ne zaležejo. Da je Kleindienst zagrizen klerikalec, je znana roč, in da je i vso dušo »Čuk«, to pač dovolj jasii" izpričuje njegov zločin. Takozvani »Orili« se čutijo žaljene, če se ji: reče »Čuki« in začeli so zaradi ttga priimka že dostikrat pretepe. Ko bi Kleindienst ne bil pravi »Čuk«, z vso dušo »Čuk« — ali bi bil imel kaU vzrok biti tako razžaljen, da je silo vito napadel Praprotnika in ga ubil samo ker je rekel s »Čuki gredo?« —-Ne bo nič z zatajevanjem! Kleindienst je s svojim zločinom pokazal, da je pravi Čuk in da dobesedno izvršuje nauke, ki jih Čukom daje »Mladost««, katoliški list za vzgajanje ubijalcev. lajava radovljiških Čukov trdi tudi, da je Kleindienst podporni član radovljiškega »Sokola«. Ne vemo še, Če je to resnično, a to je tudi postranska stvar in čiste brezpomembna. Kleindienst je ubil Praprotnika, ker je »rasžalil« Čuke — pri tem dejanju pa ni igralo nobene vloge ne da je Kleindienst gostilničar, nc da je posestnik, niti da je morebiti tudi podporni član »Sokola«. Odločilno pri tem uboju je bi- lo le to, da je Praprotnik Cake žalil, Kleindienst pa je kotel Cake maščevati. Po svojem poklicu je Kleindienst gostilničar, in kot tak je -kušal pač tudi s Sokoli dobro izhajati, in če je bil podporni član »Sokola«, je pač daroval tiste krunice, ujcčo besedo. — Če jim je njegova nesposobnost neznana, kar pa ni « rjetno, naj se o tem informirajo, e pa nastavijo za to važno mesto lo-enskega jezika, ker je v popolnoma i^kem kraju. To nečuveno pokopa nje teh nemskutarskib organov bode od Slovencev že se plačevalo. Politično in izobraževalno • rnstvo za dvorski okraj ima dne i H. aprila ob 8. zvečer v restavraciji pri Auru« \VoIfova ulica št. \2 redni občni zbor. — Družbi sv. Cirila in Metoda je dal g. F. Sadnikar v Celovcu 10 K sto venca na krsto umrlemu g. v. Miillerju. očetu sr. dr. Ferd. Miil-ria. odvetnika v Celovcu. Hvala! - Za Trubarjev spomenik je ponašam n upravništvu starosta 'ovenskih rodoljubov g. notar Luka vetee 10 K. Zahvaljujoč se pleine-»mu rodoljubu za darilo, stavi ja-ga za zgled narodnemu ob- 'CLatvU. »Slovenska Matica« ima v pe-k dne 15. aprila ob pol 6. zvečer od-rovo sejo. Na dnevnem redu je d drugimi točkami tudi volitev n dsedništva. Nadvojvoda Evgen v Ljuh-lani. Visoki gost se je pri}>eljal vče-jj ob 5. poj>oldne v spremstvu grofa >rsini-Kosenberga, dvornega svetlika barona Weitenhillerja in stot-ika Arniča na ljubljanski Grad. V»d vodstvom stavbnega svetnika 'uffeta in mestnega nadkomisarja ^mena, kot upravitelja ljubljanske-Gradu, ogledal si je nadvojvoda Koro vse prostore obšinega grajske-a poslopja in bil s spremstvom red očaran nad tem krasnim raz rledom z grajske planote. Zlasti je visokega gosta zanimala zgodovinska kapelica sv. Jurja z njenim majhnim kampanilom, kakor tudi lepa arhitektonika v posameznih delih grajskega poslopja. Ogledal si je tudi zgodovinske topove izza francoske dobe. Nadvojvoda se je izrazil s spremstvom vred jako laskavo o nu-denem vžiUui in naglašal, naj bi se ljubljanski Grad ohranil svojemu historičnemu pomenu ter primerno restavriral. Po enotirnem posetu se je odpeljal nadvojvoda na ogled ju-stične palače in cesarjevega spomenika v justičnem parku. Grede na Grad je nadvojvoda izstopil z voza ua Karlovski cesti ter si šel ogledat Sainmasovo tovarno. Popoldne je bil visoki gost, kakor že znano, na Mir ju in se tam zadržaval poldrugo uro. Ogledoval si je zgradbo obrtne šole in rimski zid, kjer so našli novce. Iz Mirja je odšel v »Križanke«, kjer se je zadržal dobre pol ure. Predvčerajšnjem si je nadvojvoda ogledoval mesto po Prešernovi ulici, mimo Prešernovega spomenika, )h) Sv. Petra nasipu, čez ju-bilejski most, Kopitarjevi ulici, Pred Škofijo, po Mestnem in Starem trgu, odkoder se je potem vrnil čez Sv. Jakoba most, po Bregu, Židovski ulici, čez Zvezdo, po Šelenburgovi ulici k »Slonu« nazaj. Včeraj popoldne se je prišel Nj. Visokosti poklonit deželni predsednik. Nadvojvoda je večerjal in obedoval s svojim spremstvom v salonu poleg drugih gostov ter je nadvse prijazen in se je o našem mestu izražal jako laskavo. Visoki gost se je s svojim spremstvom odpeljal danes ob 8. uri z avtomobilom proti Gradcu. — Deželno pomožno društvo za lud ne na pljučih tla Kranjskem. Deželni odbor dovolil je društvu za leto 1D1U podporo loOO K. — Ponovno opozarjamo, da se vrši občni zbor društva v ponedeljek, 18. t. in. ob o*, zvečer v knjižnici c. kr. deželne vlade. — Kot ustanovni k pristopil je k slovenskemu pevskemu društvu > Ljubljanski Zvon« g. Vojteh Vidma jer, uradnik banke »Slav i je« > >voto 40 K. Živel ljubitelj slovenske pesmi! Srčna hvala! Pristopilo je pa tudi v zadnjem času večje število podpornikov, katerim se istota-ko zahvaljujemo za naklonjenost. — Državni veterinarski svet in kranjska podružnica društva avstrijskih živinozdravnikov. V državnem veterinarskem svetu se prizadevajo agrare i. da !>i uvedli za prvo pomoč pri zvini pomočnike, ki bi se za to izšolali v posebnih tečajih; živinozdra vnik i pa, ki so člani te korporacije, odklanjajo uvedbo živinskih pomočnikov, češ, da bi se na ta način le >e pospeševalo mazaštvo. Do končnih sklepov v veterinarskem s vrt u pride šele. ko se o vprašanju izjavijo vse strokovne živinozdravniške korporacije. Te dni je zborovala podružnica kranjskih živinozdravnkov. ki je zavzela napram lem vprašanjem čisto drugo stališče kot stalni odsek i n pa ži vinozdravniška komisjia veterinarskega sveta. Sklepi pa so taki, da utegnejo spraviti celo zadevo v čisto nov tir in da je zelo verojetno, da se da na podlagi teh sklepov doseči sporazum ljenje med živino-zdavniki in poljedelci. Prihodnji teden je na Dunaju končno posvetovanje zastopnikov vseh krono vinski h podružnic in samostojnih ži\ ino-zdravniških korporaeij. Kranjsk« živinozdra vn i ke bo na tem shodu zastopal kot izvoljen delegat go-pod tržni nadzornik Adolf Ribnikar. Zabavni večer priredi »Vajenska skupina »NDO.« v nedeljo zvečer ob pol 8. zvečer v areni »Narodnega doma«. F prizori se na splošno zahtevo tretjič ljudska igra »Divji lovec*". Vstopnina za osebo 20 vin. — Pričakujemo najobilnejše udeležbe. Večer bode pri pogrnjenih mizah. — Občni zbor slovenskega pevskega društva »Slovan« se vrši v nedelj, dne 17. t. m. ob 10. dopoldne v gostilniških prostorih g. M. VVeissa, Pred konjušnico, z običajnim dnevnim redom. Zabavni večer priredi v soboto 16. t. m. ob 9. uri v »Švicariji« slov. trgovsko društvo »Merkur«, pri katerem bode sodeloval oddelek »Slov. Filharmonije«. - Čudno postopanje- na južnem kolodvoru. Piše se nam: Nek tukajšnji trgovce s premogom dobiva žo a eč let premog iz Trbovelj. Doslej je vedno nalagal premog takoj, ko ga je uprava v Trbovljah obvestila, da j«- isti v Ljubljani na kolodvoru, ne da bi čakal obvestila železniške uprave. Tovorno pristojbino je plačal se le potom, ko je dobil tudi železniško obvestilo. Ravno tako je hotel napraviti tudi te dni. Ko pa je premog že naložil, so mu železniški uslužbenci ukazali, da je moral konja i/preči in premog pustiti na kolodvoru. Umrla je sinoči v Skofji Loki posestnica ga. Marija Gaber, rojena Hafner. N. v m. p.! Drnštva aa otraiko varstvo in mladinsko skrb v Idriji je blagosrč-no naklonil gospod Jožef Billek, c. kr. dvorni svetnik in predstojnik rudniškega ravnateljstva-v Idriji dar 20 K, za kar se društveni odbor naj-topleje zahvaljuje. Binkoštna veselica v svetov no-7.iutoi Postojnski jami. Na binkostni ponedeljek, dne 16. maja t. 1. se vrši v iem edinem čarobnem svetu običajna jamska veselica. Več godb in pevskih zborov bode koncertiralo v velikanskih podzemeljskih prostorih. Iz Trsta, Kormina, Ljubljane, Reke in Pulja bodo vozili v Postojno posebni vlaki po znižanih cenah. Vsa jama bode slavnostno električno razsvetljena in vstopnina v jamo se je znižala za ta dan ua - K. I mrl je v zaporu pri okrajnem sodišču v Novem mestu po Dolenjskem priljubljeni in dobro znani pisk ro vez Slovak »Peter«. Fbogega tr-piua, ki si je daleč od domovine služil kruh, sta pripeljala v zapor dan prej dva orožnika, baje zato, ker se je polastil tuje mi k nje. Dasi reven, je bil vedno vesel. Bil je vojak in imel tri kolajne. Od ene, ki jo je dobil radi hrabrega obnašanja v Bosni i. 1878., je imel mesečno penzijo. Bil je podvržen padavici, ki ga je napadla tudi v zaporu. Našli so ga mrtvega drugo jutro z obrazom v pljuv alniku; torej se je zadušil. Malo verjetno je, da bi bil revež, vsepovsod znan kot poštenjak, zakrivil tatvino. Šolsko gledališče v Krškem priredi v soboto, dne lt). aprila in v nedeljo, dne 17. aprila dramatično predstavo. Vsakokrat se uprizori > Divji lovec<, narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih. Velik orkestralen koncert v Trstu. V soboto. 16. aprila zvečer bo v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu velik orkestralen koncert, katerega prirede štiri združena tržaška Slovanska drnštva: Slovanska Čitalnica, Srpska Čitaonica, Češka Beseda in Dalmatinski Skup. — Na koncertu bodo sodelovali: gospa Li-!y Nordga rtova, primadona slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani; Fran Ondriček, c. in kr. komorni virtuoz in profesor konserva-torija na Dunaju; skladatelj Emil Adamič in popolni orkester c. in kr. pešpolka št. 07 v Trstu, pod vodstvom kapelnika g.Teplvja. »Chanteeler« v tržaškem gledališču. Pišejo nam iz Trsta: Mnogo zanimanja je vzbudila v Trstu vest, da priredi francoska gledališka družba tu predstavo »Chanteclerja«, ki je v Parizu vzbudila toliko zanimanja in hrupa. V ponedeljek se je vršila v tržaškem gledališču »7'oli-t ca ina Rossetti« toli zaželjena in težko pričakovana predstava. Širno gledališče je bilo že več dni poprej razprodano, tako, da jo bilo na večer predstave popolnoma nabito najel egant ne jšoga občinstva. Ali vse to ogromno občinstvo je bilo s predstavo popolnoma razočarano in je ptičje igrale« pozdravljalo mostu s ploskanjem, s — sikanjem in oponašanjem. Gledalci so se ined vso predstavo grozno dolgočasili in več njih je že po drugem aktu zapustilo gledališče. Z galerij je pa pričelo kaj pridno epou cšanje petelinov in kokoši, kar je v parterju vzbudilo mnogo smeha. — Ne himna o solncu, katero je v drugem dejanju kaj lepo deklamoval »Chniitorler« Dorival, niti ne krasni zival-ki kostumi in dekoracije niso mogle občinstvo spraviti v dobro voljo. Razočarano in rezko kri t i kujoč v >et do avstrijske meje in jo »izpustila«. Pes popadel je pri neki gostilni na Dunajski cesti zidarskega pomočnika Jakoba Bezjaka ter ga na levi nogi lahko telesno poškodoval. Pes je bil priklenjen in je Bezjak prebii-zo njega prišel. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Hrvatov. 60 Macedoncev in 10 Črnogorcev. V Heb je šlo 60 Hrvatov, v Buks 50, v Inoinost pa 40. Na Dunaj se je peljalo 90 laških zidarjev, v Kočevje pa 40. Našla je gojeuka višje dekliške šole Pavla Gosiičova srebrno moško uro z nikelnasto verižico. »Slovenska Filharmonija« kon-eertira jutri pri večerni predstavi Flekiroradiocrrafa »Ideal« (hotel »pri ^ialiču«) od tričetrt na 6. naprej. Koncert tamburašev (pot dam in dva gospoda) se vrši danes zvečer v kavarni »Leon« na Starem trgu. siouiii^ — Hrvatski sabor nadaljuje razpravo o indemniteti. V včerajšnji seji sta govorila poslanca dr. Ferdo pl. Šišič in Stjepan Radič. Šišičev govor je hi\ v prvi vrsti posvečen šolstvu. Govornik se je toplo zavzemal za reciprociteto hrvatskega vseučilišča z avstrijskimi univerzami. Poediiie stolice se imajo preurediti tako, da bo zagrebško v senčil išče dobilo v prvi vrsli hrvatski, v drugi pa slovanski značaj. Posebno bi se moralo ozirati na to, da se na hrvatskem vseučilišču predava slovanska, zlasti pa jugoslovanska književna zgodovina, politična zgodovina jugoslovanskih narodov, jugoslovanski jeziki, hrvatsko državno pravo itd. Nujno potrebno je. da se osnuje čim najpreje v Zagrebu hrvatska tehnika. Trgovske šole v Zagrebu in v O&jeku je treba preosuovati v trgovske akademije. Na Sušaku bi kazalo ustanoviti trgovsko šolo. ki bi naj v so svojo )K>zornost posvečala pomorski trgovini. Končno se je govornik dotaknil tudi banove izjave o narodnem edinstvu Hrvatov in Srbov ter jo utemeljeval z zgodovinskimi podatki. Citiral je Zagorčeva izvajanja, da je vsak Srb Hrvat, a ni eden Hrvat Srb ter pobijal to naziranje z dokumenti iz zgodovine Za Šišičcm je govoril Stjepan Radič. Govoril je o hrvatskih socialnih, gospodarskih in kulturnih razmerah. Med drugim je rekel, da »popje po-neumnjajo ljudstvo«, češ, da sedaj ni več duhovnikov Strossmayerjevega in Račkijevega kova. Radičev govor je bil dokaj stvaren, zato je vzbujal med poslanci precejšnjo |H»zornost. — Občinske volitve v Karlovcu. Hrvatsko - srbska koalicija je pri volitvah v Karlovcu zmagala v ponedeljek in torek z nepričakovano večino v I. in II. volilnem razredu. Včeraj so bile volitve v III. razredu. Zmaga koalicije v I. in II. razredu je frankovce in rauchovce tako po- parila, da so vrgli puško v koruzo in se niso niti volitev udeležili. V občinskem svetu v Karlovcu sede torej* sedaj sami pristaši hrvatsko-srbske koalicije. Telefonsko h brzojavno porodio. Iz poslanske zbornice. Dunaj, 14. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je poslanec Ivan Hribar vložil več važnih predlogov- — glede državne podpor*' za železnico Opčine - Sežana in o j-premembi zakona, s katerim so občin«', kjer se nahajajo trgovske zbornice in obrtna sodišča, primorane tem korporaeijam dati na razpolago primerne lokale. Nadalje je vložil te-le interpelacije: 1. o umoru aa Begunjščici in o sodni obravnavi proti baron Bornovemu lovcu Eisen-passu; 2. o krivičnem postopanju s slovenskimi profesorji na gimnazijah, nahajajočih se na slovenskem ozemlju; 3. o nemških razsodbah, dostavljenih slovenskim strankam v okolišu ljubljanskega deželnega sodišča in 4. radi izključenja iz poštnega prometa slovenskih narodnih kolkov. Poročevalec o italijanski fakulteti. Dunaj, 14. aprila. Za poročevalca o predlogi glede italijanske; pravne fakultete je designiran poslanec dr. Steinvvender. Lovska razstava. Dunaj, 14. aprila. Lovska razstava ne bo otvor jena prihodnjo soboto, kakor se je nameravalo, marveč šele 7. maja. »Zveza južnih Slovanov.«' Dunaj, 34. aprila. »Zveza južnih Slovanov« je imela danes dopoldne zaupno sejo, o kateri pa še ni izdala komunkeja, ker se bo razprava še nadaljevala. Dr. Šusteršič za čim najtesnejšo zvezo jugoslovanskih poslancev. Dunaj, 14. aprila. Klerikalni »Slovenski klub« je imel danes sejo, v kateri je odobril poročilo predsednika dr. Šustcršiča in razpravljal o razmerju k »Zvezi južnih Slovanov«. Končno se je dr. Šusteršiču dalo pooblastilo, naj stopi v dotiku z »Zvezo južnih Slovanov« glede čim najtesnejše združitve vseh jugoslovanskih poslancev in glede primerne reorganizacije jugoslovanske »Narodne zveze«. Glede dnevnega reda. Dunaj, 14. aprila- »Unio lat i u a' in »Kolo polskie« sta sklenila glaso vati za dnevni red, kakor ga je predložil predsednik dr. Pattai. »Slovanska Enota« je sklenila glasovati za Seitzov predlog, naj se državno poso jilo obravnava kot 2. točka dnevnega reda. dočim je odklonila Zazvorkin predlog, naj se posojilna predloga razpravlja kot 7. točka. Stranke pri Bienertha Dunaj, 14. aprila. Ministrski predsednik baron Bienerth je dopoldne sprejel predsedstvo krščansko-socialnega kluba, opoldne pa parlamentarno komisijo »Poljskega kluba«. Seje političnih klubov. Dunaj, 14. aprila. Danes dopoldne so imeli seje vsi parlamentarni klubi. Pri vseh teh sejah se je razpravljalo zgolj o političnem polo žaju. Poset Makedoncev. Belgrad, .14. aprila. Dne 6. maja. pridejo semkaj izletniki iz Kumano-va v Makedoniji. Vseh izletnikov bo okrog 200. Izletniki bodo Srbi, Bolgari in Grki. Turški in srbski častniki. Belgrad, 14. aprila. Semkaj je došlo obvestilo, da obišče koncem tega ali začetkoma prihodnjega meseca večja skupina turških časinikov Belgrad. Ta poset je izrecno odobril turški vojni minister Mahmud Šefket paša. Srbski oficirji bodo obisk vrnili v Carigradu ali v Solunu. Kralj Peter na povratku. Skuplje, 14. aprila. Za sprejem srbskega kralja so se tu delale velike priprave. Na kolodvoru so ga nameravale poadraviti vse tukajšnje narodnosti. Za to je bila vsa javnost silno razočarana, ko je došla brzojavka, da se dvorni vlak s srbskim kraljem ne ustavi v Skoplju. Belgrad, 14. aprila. Včeraj ob 9. se je kralj Peter vrnil s svojega potovanja v Belgrad. Mesto je bilo vse v zastavah. Na kolodvoru so kralja pričakovali: prestolonaslednik Aleksander, princ Pavle, vsi ministri, tuji poslaniki, poslanci narodne skupščine, civilne in vojaške oblasti. Po iskrenih pozdravih je kralj odšel v saborno cerkev, kjer je metropolit opravil kratko božjo službo. Na to se je kralj odpeljal v svojo palačo. Po ulicah je bila zbrana ogromna množica, ki je kralja navdušeo pozdravljala. Časopisi izražajo v posebnih člankih svoje zadoščenje o iskrenem sprejemu kralja Petra v Petrogradu in v Carigradu. Isdnjateij In odgovorni urednik: Milili Gospod dopisnik ia simot izvolite nam poslati svoj naslov. Pro- j Ustna voda : EUODIN"1 99 Specjahteu za **Sft«Sll 4813 Glavna zaloga lekarna , Ob. pl. Trokfcu i LiUnL Pustite me že v miru i i z vso zoprno mešanico, ki mi je temeljito pokvarila želodec, ne da bi mi kaj pomagala proti kataru. Sedaj pa hočem sodenic, pa da mi prinesete pristnih „Favevih". Povsod govore, da katar kar kratkim potom odpravijo, obenem so pa prava dobrota za želodec in črevo Fayeve pristne sode-nice se dobivajo po lekarnah, droge-rijah itd. škatljica za samo K 125. Generalni zastop za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj, Dunaj, IV/1, Grosse Neugasse 17. ssssti vrelec. Oletetlčna n-*m zna^ pijača z obiin > ogljikovo ki^!in-->. Pos-egaje prebavo in izmeno snovi Zelo k ncenlr.ran medicina- len vrelec, priporočljiv pri kroničuem želodčnem katiru. zaprtju Brii.htovin ledicah. vranićnik oiekunao. jetrni trdinu zlark-i, snovoizmens-kih bole/.nilLkatarihdiGalmb organov. Oonati Zdravilen vrelec največje vsebine svoje vrste Zla. t*: v* en. Vaekrat odlikovano. Nad S000 idravniskih aprionvaL J. SERRAVALLO. c « kr Ifiu TRST-Borkovije). i « S • 'j^^ - j». ^au; * ^a^ ^Stf ^a^ ^av ^au ^av sa^ tiar * \ ^BV ^n^ ^aW ^n^ ^nx ^nv ^^nr ^a^f S Umrli so v Ljubljani: Dne 12 aprila: Josip Klemene, posest. ' o let Bohoričeva ulica 29. — Josipina Bi-»enc, delavčeva hči. 13 mesecev, Streliška ulica 15. — Alojzij VValla, blagajnik, 60 let. Sv. Petra cesta 5. — Josipsna Jesih, tov. delavke hči, 6 let, Streliška ulica 15. Dne 13. aprila : Josip Sedei, ribičev sin, 7 mesecev, Streliška ulica 15. — Ivan Kav-sek, tov3 delavec, 53 let, Dunajska cesta 25. Herta Held, hči želez uradnika. 3 leta, Strelska ulica 15. — Jera Mur, hiralka, 58 let, Hacfeckega cesta 11 Dne 14 aprila: Marija Stober, kočarjeva *ena 06 let, Radeckega cesta 11. Žitne cene v Budimpešti. Dne 14. aprila 1910. Termin. Pšenica za april 1910. . . za 50 kg 13 05 Plenica za maj 1910 . . . za 50 kg 12 90 Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 1081 Rrž za april 1910 . . . . za 50 kg 8 26 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 5 83 Ove^ za april 1910 . . . za 50 kg 705 Efektiv. 5—10 vin. ceneje. nsteorclcšično poročilo. v Lšina eai merjen 306' 2. Srednji zrai ^ * Stanje i o 2 baro- t J °P"°; metra 12 Nebo i 3. 2.pop. 7320 133 p m.jzah del jasno 9. zv. 732 3 8 9 sr. jzah. del.oblač. 14 7. zi. 731 5 10 3 sr. jjzah. Srednja včerajšnja temperatura 99°, ;:orm. 0 3 . Padavina v 24 urah 00 mm. zdrav in krepak, z dobrimi šolskimi spričeval«, s? sprsjme v mjo trgovino Ipnerije v Ljubljani. 1906 Pismene ponudbe je poslati v kuvertu naslovljenem na upravniitvo »Slovenskega Naroda« v Liubljani s dostavkotn *' Rodbina aVsSs Seavovo naznanja tužno vest, da je gospa talia lato ri. bta ■■miniti v Ssnfji Lasi po dolgi, mučni bolezni v 58 letu svoje starosti, danes dopoldne preminula. 1308 Pogreb predrage pokojnice bode v petek d e 15. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Skorji Loki. Skofja Loka, 13. aprila 1910. sin. Mer, roj. J< snaha. M sida, Brsaa vnukinji. Hnnovonie z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami se išče za maj. Ponudbe pod „maj11 na uprav- nistvo »Slovenskega Naroda«. 1260 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno ČI*HO dal* matin&ko vino 372 Kuc najboljše sredstvo. Br. Novakovič, Ljubljana. Za nekaj mesecev se sprejme takoj Kcntoristinjo ki mora bti popolnoma vešča slovenske in nemške korespondence, stenograf je in strojepisja. N?dalina uporaba ni izkliučVna PrnudHp n' d >:fro ,1000' postno ležeče, Ljubljana, v obth deželnih jezikih. Sodar vešč tudi nekoliko kletarstva se sprejme takoj v vinski trgovini Karla Lenčeta na Laverci pri Ljubljani. v Škofji Loki se odda v najem s 15. majem 1.1. event. tudi proda. Ponudbe na Fr. Dolenca, Stara Loka, po£ta Š-ofja Loka. 1284 Vsled rodbinskih razmer se takoj iz proste roke proda liiša ni Milki Štev. 265« Stoji poleg cerkve sv. Pavla, je pripravna za vsako podjetie, poeebno za prodajalno, ki je že zdaj dalj časa v mi fnastaniena. — Več se poizve pri lastnici Ivani Terk-man v Spodnji Idriji št. 84. Zahtevajte, da Vam Vas dobavitelj da OULA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OSLA hvaliti za „ravno tako dobro blago'*. Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od Iva-■as* sa srnami o L L A aa San sja H. 300. r. ST. 1000 it Kolodvorska ulica 22,1084 3 minuto od jutnoga kolodvora, je vsak dan vsi mi odprli ter se slavnemu občinstvu toplo priporoča In modno maso za o^kke Karel Kocian tvornico za sukoo v Humpoicu aa Ćeftkesm. II Edino fi • — r^ . i I zastepstvo znamke i i KINTA je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedanjosti. 1053 Zaloga Puchovih koles. Kolesa sprejema v poprava* Omaj" liranje in ponikljanjo ter izposojevanje koles. točna, solidna ia ceni izvršitev. Karel Čamernik fjubljana, Dunajska cesta 9. Prodaja vsled konkurza. Ma§om in dolikatoaami v Ljubljani, Sodnijaka ulica it 4f rasnisujo prodajo aalof o blaga, ponudoenim potom. Cenilna vrednost blaga, ki ga je prodati, znaša glasom inventurnega zapisnika c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani, opr. št. S 2/10/35: špecerijsko blago in delikatese X 1842*24 proBajalniška oprava . . . . „ 650 — kontrolna blagajna Jitioial fjsb Register b OT . 650- Prodajalniška oprava ia kontrolaa blagajna se pod inventurno ceno ne prodaste, ker je oboje najbolje ohranjeno in je nabavna cena oprave najmanje 1200 K, blagajne pa 1350 K. -- Blago in oprava se zamore ogledati vsaki dan proti poprejšnji opozorim podpisanega upravitelja konkurzne mase, v trgovini Sodnijaka ulica si. 4. Blago se bode oddalo najboljšemu ponudniku, kateri ima kupnino poravnati tekom 3 dni. tO. aprila t. I. olopalulfia. Alojzij Ullag, «303 |aaxfUsmMS*Wa*S*l* f n)m st «Ma U 7. ftifa 1910 um ima pekarija s popolno opravo. 1269 fgm gožiček v Si. JdrijL Is6e so Ponudbe pod Hvijolina" na uprav-niŠtvo »Slovenskega Naroda«. 1283 Jfaprodaj je srednje veliko posestvo t Mošnjah št 33 pri glavni polti, tri četrt ure oddaljeno od Radovljice in Četrt ure od božje poti Brezi j. Posestvo obstoji iz 2 hiš in gospodarskega poslopja, vse v d< brem stanju. 20 mernikov po-setve in nekaj gozda § vsekži pri hisi. Redi se lahko 2 govedi in 4 prešiče. Proda se za ceno 64-00 K. Poizve se lahko natančno na posestvu in se tudi vse lahko ogleda. 1307 Zenitna ponudba Vdovec, veleposestnik v mestu na Sp. Štajerskem se želi seznaniti v svrho ženitve z dekletom ali vdovo staro 35—45 let, ki ima od 20.000 kron naprej premoženja in ima veselje s posestvom, z gostilno in sploh z gospodinjstvom. Ponudbe pod „A. B." poste re-■ stante, Ljubljana. v angini smaoi: Ljubljana, Mestni trg 5. 5000 oblek za gospode od 8 K naprej, 2000 površnikov za gospode od 12 E naprej. Ogromna izbira v najnovejši konfekciji za dame po čudovito nizkih cenah. 1255 0. Bernatovič. Zaradi prevelikega opravila v aa|oai dobro Moe* 127» trgovino z mešanim blagom. Ha lajort tnfflt f jjjj lapta. Učenca poštenih staršev in z dobrimi sjjričevali. tak, ki zna oba deželna jezika ima prednost, 1282 sprejme sa strojno ključarstvo Viktor [nden, Ljubljana, Dunajska arta 11 Ude ae v najem dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom v prometnem kraju na Gorenjskem. Oprava in zaloga se prevzame in odplača po dogovoru. — Ponudbe pod „Trgovina 1910" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1290 Lopa prilika za peko. 77S Hišas popolnoma opravljeno se pod ugodnimi pogoji takoj proda ali da v Dajem v m na Gorenjskem, Hiša je nova, z opeko krita in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovecu na Bledu, Prostovoljna prodaja. V petek, 15. aprila ob 9. uri dopoldne se vrši na vrtu starega vojaškega oskrbo-vališča ob Dunajski cesti prostovoljna dražba okoln 40 1 v premeru do 40 cm. Kupci se vabij< Bay-rum s konjičkom tvrdke Bergmacn & C o., Draž-dane in Dečin na L.. se primerno dobro obnaša proti tvo-ritvi luskin in prezgodnjem osivenju in izpadanju las, pospešuje rast las in je j izredno krepčujoče vteralno sredstvo 8 proti revmatizmu. Dobiva se v steklenicah po K 2*— in Ar— v lekarnicah, K drogerijah, parfumeryah in brivnicah 1 V najem se oddajo lepi, veliki in ugodno ležeči delavni prostori vljubljan z električno močjo in lučjo, za vsakovrstno obrt. Iščem zastopnika sa prodajo vsak vrst atrojsnlk koi so Kranjsko. Pošljem mu kože v komisijsko zalogo na njegov dom. — Plača po dogovoru, ali samo provizija. — Zahteva se znanje nemščine in slovenščine. Reflektanti. ki imajo prakso v kožarski stroki, imajo prednost. i Ponudbe je poslati naravnost na naslov: Morita Plneles, wio.il, Orosso Mohrengasse 27. Tljasas naznanjam svojim cenjenim odjemalcem zgorijtnje tvrdke, saj te ae daje motiti vsled nekega oglasila slično glaseče se firme, ker sem ie vesat oslini zastopnik bratov Wortmaaa v Sušaku. Z odličnim spoštovanjem Franjo Remlc, Ljubljana, Sodnijska ul. 4. 80 15 ^944 13 CM