Naša veverica
Spisal Vasovanov
ri nas imamo vcverico.   To je lepa,  gibka živalca kakor ne kmalu vsaka. In pridna je . . .
Zjutraj točno po peti uri je že pokonci. Na peči v kotu ima hišico, pravzaprav tičnico, kletko. Vanjo si je nanesla cunj, ki jih jc iztaknila pod omaro — seveda stno ji morali pomagati . . . Peč jc precej visoka, in sama nc morc nanjo. Zažene se name ali na koga dru-gcga, stcčc po nogah na ramo in z rame skoči na peč. S pcči na tla ji jc pa scvcda najmanjša skrb.
Kroginkrog svoje hišicc ima nastlano z lupinami od orchov, lcSnikov, celc iina pa v posebni škatlici.
Ob svojem času pride in brska po nji, dokler si ne izberc oreha ali lešnika.
Izbirčna pa je . . .   Zanjo  ni  dobro  kakorsibodi.    Lešnik ne stne biti prcpodolgovat,  predebel  tudi ne in predroben  seveda še manj, da bi se ji miznil izmed krempeljčkov.
Ko najde primernega, se postavi na zadnji nogi, rcp kvišku, pa kako doslojanstveno — polem pa poglcda naokolo ... Čc jo kdo opaztijc, zahrešči in inu obrne hrbet — gledati je ne sme.   Potcm  pa  leSnik  li  gobčku  in
zasliši se: resk — resk-------zzzzz ...
Pa kako umetno ga dolbe! Kroginkrog ga zglojc, da odpade lupina na dvoje; med prsti ostane jedrce, ki ga še lepo omaji in čisto, belo poje. Casih grc izbirat Se drugcga, časih pa tudi nc.
Cc pa ima slučajno še drugega izbranega. pa ga ne mara, ga ne vrže Pr°č — kaj ie! V hiSico ga nese in ga potakne v cunje — potem pa s tatko potapa, <!a rii nie poznati. Tako zria!
—|   82   "-                                       1
Pije pa mleko, vode nič kaj ne ceni.   Največji volk pa je na smtetad^B Ta ji pa gre ta . . .                                                                             
Kadar sc zazdi mami, je ji da na prstu. V hipu je pri njem, ga obli^| in mimogrede še vgrizne mater v prst, y hvaleinost seveda . . .              
Po jedi ima pa Iepo navado: umiva se, da je ni izlepa sčakati.         
Ko jc pa tudi to dnevno optavilo v kiaju,  obteče  kroginkrog  peč, spusti ob zidu na tla in po vsi hiši jc je dosti.                                         
Izpod omarc izvleče žkatlico s  papirji   in  raznimi krpami — pa mgjgl nič — tebi nič vse skupaj pusti sredi sobe . . .
Čc stopi kdo v sobo, skoči k vratom; nekolikokrat je že bila smuknila na cesto, celo na drevo, še večkrat seveda ji zagradimo pot.
Če ji kdo domačih potolče s prstom po tleh, priteče k njemu in se začne igrati kakor mlad mucek.
NajrajSa jc na oknu, posebno pa še, kadar so okna napol zastrta.
Z okna gleda na cesto: gotovo ji ugajajo mimogredoči, kcr jili pridno opazuje — samo ne vem, če si koga zapomni... In pa še nekaj, po tnojili mislih je tudi kratkovidna ali pa čudno razmišljena.
Zadnjič, ko je kazala radovcdnini otrokom na oknu svoje vratolomne igre, ni videla, ali pa jo je morda razvnel velik smeh s cesle, da so ji od-povedalc oči, ker hiponia sc je pognala z okna na tla par metrov globobo...
Morebiti pa je tudi hotela polasati male nagajivcc, ki so se ji v obraz tako razkošno režali.
Paglavčki so se je zbali: zbežali so — ustrašila pa sc je tudi veverica junaškili mož: skrila se je med skladanico drv . . .
Izmed naloienih drva pa jo je hotcl rešiti Krševanov vajenčck, ki mu je vevcriea posebno ugajala.
Pa nič kaj prijazno ga  ni  sprcjela . . .    Pihala je vanj in cvilila . . .
Pa kaj je bilo to junaškemu črevljarčku . . .
Zagrabil jo je, raenda kakor je bil navajen svojih kopit — in škit! —
»Au — au —« je jccal neulrudni fantič, in iz skladanicc je privlekcl roko brez — veverice.
•Ta spak pa grize,« je javkal, ko je videi, da mu iz ranc curlja kri...
Videl je črevljarček kri na roki — pa mu še ni bilo dovolj... Pogledal je v razpoko, ki so jo dclala zložena drva, in videl jc veverico viseti na prednjili nogali.
In vajenec si jo je izmislil . . .
Razbegli ofroci so se vrnili . . . In vajcncc jim je zaklical: »Glejlc jo, obcsila sc bo! Le poglejte! . . .«
Otroci so pa zaguali vpitje: »Obesila se bo, obesila se bo . . .«
Ljudje so slišali krič in odpirali so okna: »Za Boga, kdo se bo obesil?•
»Veverica,« so se glasno in dovtipno zasmejali otroci . . .
Pa so se nasmejali otroci in ljudje na oknih.
Meni pa ni bilo povolji, da bi kaj takcga govorili o veverici in jo spravili ob dobro ime. Šel sem po njo in pustila se mi jc prijeti . . . Od-nesel sem jo nazaj,  okrog  menc so se nasuli  mali  radovedjicži in kričali
L *    oo    *¦•—
____vajencu pa so se cedile  sline,  ker je spoznal, da ne bo imel vc-
»eiicc, pač pa dvoje znamenj, ki mu jih je vcverica zasadila v njcgovo ¦ nepošle»° meso kakor v opomin: Ne iztezaj rok po tistem, kar ni tvo-jega! . • •
Vseskozi naprcduje naša vcverica, kličemo jo Muna.
Mnogočemu se je že privadila, čeravno nam večjidel ni pogodu, po-sebno pa mami ne.
Neko popoldne je bila sama doma ... imela je torej popolno svobodo...
Kaj si vsega ni izmislila mala lahkomišljenka . . .
Ko smo prišli domov, smo ugledali pravo razdejanje po sobf . . .
Nemalo smo se čudili . . .
Semintja razvlečenega vse polno raztaganega papirja . . . po nekih bidnih potih se je raorala priplaziti na pisalno mizo, kjer je bila razlita tinta; oglodala jc svinčnik, objedla peresnik, slednjič se je še pospela na aezljano kapeiico — precej visoko nad pisalno inizo — in odlomila križ na vrhu . . .
ln po delu, vsa utrujcna, si je privoščila sladek mir in počitek.
Nikjer je nismo mogli najti, šcle poznejc sem jo po čudnein naključju iztaknil v postclji pod zglavjera. — Spala je, pa nisem je sniel motiti v sladkih sanjah . . .
Obračunala sta pa z očetom . . .
Take-le šale si dovoljuje naša Muna . . . Vendar nov napredck: nialo srao jo žc odvadili s tera, da ji ne zaupamo več preveč . . .
Takili potovanj kakor ono  popoldne ji seveda nc bomo več utrpeli . . .
Drugače smo pa še vsccno prijalelji, saj nas ves dan kratkočasi. Pa tudi sama »as i»ia rada, najbolj pa še očcia. Zalo ji je pa ludi da) dovo-ljenje in častno nalogo, da ga popoldne pokliče, kadar po kosilu zadremlje.
Ob določeni uri jo spustimo v spalnico — in takoj je na postelji . . . Najprej se ga loti pri palcu na nogi, če nii ne opravi, zleti prcko glave in ga polasa, najvcčkrat ga pa vščipne v ušesa — in to mu takoj prežene tudi najsiajši spanec . . .