1 2 3 4 5 6 7 8 9 KORUPCIJSKA TVEGANJA PRI JAVNEM NAROČANJU PRIJAVI SE NA NOVICE na naši spletni strani: https://www.kpk-rs.si/sl/prijava-na-novice-in-KPK-Vestnik V mesecu oktobru sem se v imenu Komisije za preprečevanje korupci-je (komisija) udeležil tradicionalne-ga 20. posveta z naslovom »Dnevi javnih naročil«, ki je potekal v Por-torožu v organizaciji Agencije za management. Na posvetu je bil predstavljen prispevek na temo korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja, ki je osvetlil zaznave komisije na podlagi števil-nih prejetih prijav, vezanih na sum korupcije v postopkih javnih naro-čil v času njenega delovanja. Pred-stavitev je bila osredotočena na izsledke ocen korupcijskih tveganj na področju šolstva in občin, ki so bile izvedene in javno objavljene v letih 2015 in 2017. Poleg analize ocen korupcijskih tveganj so bili predstavljeni tudi statistični podat-ki glede prejetih prijav sumov koruptivnih dejanj v postopkih jav-nega naročanja po posameznih letih ter statistika izvedenih aktiv-nosti v letu 2017 po vrsti prejetih prijav ter vrsti oziroma načinu zak-ljučka posamezne prejete prijave. Komisija na podlagi ocen tveganj in števila prejetih prijav ugotavlja, da je število prejetih prijav sumov koruptivnih dejanj v postopkih jav-nega naročanja vsako leto približ-no na enaki ravni, in sicer predsta-vljajo med 10 in 15 % vseh prijav, ki jih letno prejme komisija. Kljub nekajkrat spremenjeni in dopol-njeni zakonodaji s področja posto-pkov javnega naročanja v Republi-ki Sloveniji, komisija še vedno zaz-nava prisotnost korupcijskih tve-ganj v postopkih javnega naročan-ja. Tudi ponudniki, v večini neiz-brani, v postopkih javnih naročil v številnih primerih še vedno zazna-vajo korupcijska tveganja. Predv-sem neizbrani ponudniki se s prija-vami obračajo na komisijo kot neke vrste »zadnjo rešilno bilko«, saj očitno menijo, da so organi, ki so primarno pristojni za izvajanje nadzora v postopkih javnega naro-čanja dokaj nemočni oziroma neu-spešni pri svojem delu. Številne pravne osebe oziroma lastniki zasebnih gospodarskih družb, ki so neuspešni v postopkih javnega naročanja, po lastni oceni menijo, da postopek izbire naročnika ni bil pošten, smotrn ali gospodaren ozi-roma strokovno pravilno izveden, zato se obrnejo na komisijo s pri-čakovanjem, da bo z vključitvijo komisije njihov namen v celoti ali vsaj deloma dosežen. Iz navedene-ga razloga številne prijave oziroma celo večina prijav, vezanih na sum korupcije v okviru javnega naroča-nja ne sodi v pristojnost komisije. Sodelovanje komisije z ostalimi zagovorniki javnega interesa, tj. Računskim sodiščem RS, Direkto-ratom za javna naročila in Agencijo RS za varstvo konkurence je izjem-nega pomena, saj le tvorno sode-lovanje lahko pripomore k učinko-vitejšemu nadzoru nad izvajanjem postopkov javnega naročanja ter privede do predlogov morebitne ustreznejše ureditve določb pred-pisov s področja javnega naročan-ja, še posebej na občutljivih in s finančnega vidika pomembnih področjih javnega naročanja kot so zdravstvo, infrastruktura in tako naprej. mag. Matej Mencej, Višji nadzornik za omejevan-je korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije Korupcija v javnih naročilih…………….....stran 2 Teden boja proti korupciji…………….…...stran 6 Priznanje Evropske komisije spletni aplikaciji Erar……..…..……………………………………….stran 6 Protikorupcijski regionalni forum v Ljublja-ni……………………………………………………….stran 6 Ocenjevanje Slovenije v OECD……………stran 7 Hrvaška: pomanjkanje zaščite za žvižgače ………………………………….………………………stran 7 Komisija v številkah…………………………...stran 9 Koledar obveznosti…………….……………...stran 9 IZ VSEBINE www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana K P K V E S T N I K VLADAVINA PRAVA| INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST ISSN 2232-4909 Številka 46, december 2017 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Korupcijska tveganja v postopkih javnega naročanja Ko je govora o korupciji, je eno od še posebej perečih področij, za katero lahko rečemo, da je zelo izpostavljeno korupcijskim tvegan-jem, področje javnega naročanja. Javna naročila namreč predstavlja-jo velik delež bruto domačega proizvoda (BDP). Kot navaja doku-ment Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Boj proti korupciji v javnem sektorju iz leta 2013 naj bi šlo v svetovnem okviru v povprečju za od 13 do 20 % BDP-ja, medtem ko v poročilu mednarodne nevladne organizacije Transparency International Ome-jevanje korupcije v javnem naročanju iz leta 2014 naletimo na oceno, da je na letni ravni v svetovnem okviru za javna naročila porabljenih 9,5 bilijonov ameriških dolarjev oziroma dobrih 8 bilijonov evrov javnih sredstev. Iz Statističnega poročila o javnih naročilih, oddanih v letu 2016 v Republiki Sloveniji, izhaja, da je bilo v letu 2016 oddanih za približno 3,9 milijarde evrov javnih naročil, kar predstavlja 9,84 odstotni delež BDP-ja. Čeprav je realni strošek korupcije v postopkih javnega naročanja zaradi njene prikrite narave težko izmeriti, OECD v poročilu Prepreče-vanje korupcije v javnem naročanju iz leta 2016 ocenjuje, da naj bi bilo na primer na področju gradbeništva, ki je financirano iz javnih sredstev in je eno od korupciji bolj izpostavljenih področij, v državah OECD-ja zaradi korupcije izgubljenih med 10 in 13 % investicij v jav-nih naročilih. Če govorimo o Evropski uniji (EU), je leta 2016 študija think-tanka RAND Evropa podala oceno, da je strošek korupcije v postopkih javnega naročanja skoraj 5 milijard evrov letno. Korupcija v postopkih javnega naročanja torej pomeni izjemne izgu-be javnega denarja, vendar pa v primeru tovrstne korupcije ne sme-mo govoriti le o finančnih stroških, temveč tudi o zmanjševanju kakovosti proizvodov in storitev na trgu, konkurence na trgu, lahko tudi o problemu varnosti in o možnosti, da s korupcijo okuženi javni razpisi ne zadovoljijo dejanskih potreb javnosti. Na tehtnici je torej javni interes, ki ga ogrožajo finančni interesi posameznikov z željo, da si neupravičeno prisvojijo javna sredstva, kar ima lahko daljnosež-ne posledice. Indikatorji tveganja prisotnosti korupcije v postopkih javnega naročanja Na ravni EU je za področje nadzora nad goljufijami in s tem tudi nad korupcijo v postopkih javnega naročanja pristojen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Poročilo OLAF-a za leto 2016 poudarja, da se velik delež primerov, ki jih obravnavajo njihovi preiskovalci, nanaša prav na obtožbe glede goljufij v postopkih javnega naročanja. Njihovi strokovnjaki so tako v zadnjih letih razvili sistem označevanja javnih naročil z rdečimi zastavicami s katerimi označujejo javno naro-čilo, pri katerem obstaja večja verjetnost za goljufije oziroma korup-cijo. Rdeče zastavice so najpogosteje dodeljene, ko se za javno naro-čilo poteguje več ponudnikov, med katerimi je zaznati večje število neprijavljenih povezav; ko je korupcijsko tveganje zaznati pri ocenje-valcih (na primer v smislu njihove nezadostne usposobljenosti za ocenjevanje prijavljenih projektov); ko so postopki javnega naročan-ja prekratki; ko gre za zelo velike zneske; ko se po podelitvi sredstev v okviru postopkov javnega naročanja spreminjajo opisi projektov in podobno. Rdeče zastavice, ki jih podeljuje OLAF, torej izhajajo iz ideje indika-torjev korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja, ki jih je na podlagi raziskave Eurobarometra o odnosu podjetij do korupcije v EU v letu 2013 Evropska komisija opredelila že v Poročilu o boju proti korupciji v EU za leto 2013. Zaznana so bila naslednja korupcijska tveganja: . zloraba postopkov s pogajanji, . sodelovanje ponudnikov pri pripravi razpisne dokumentacije, . nejasna izbira ali ocenjevalna merila, . nasprotja interesov pri ocenjevanju ponudb, . razpisna dokumentacija prilagojena specifičnim podjetjem, . skrivaj dogovorjene prijave na razpise. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je pri svojem delu identificirala podobne indikatorje tveganja za prisotnost korup-cijskih tveganj v postopkih javnega naročanja, ki so povezani z naroč-nikom ali ponudnikom: . za potrebe naročnika se izdela razpisna dokumentacija za naba-vo blaga/storitev, ki ni popolnoma usklajena s potrebami naroč-nika, temveč z zmožnostmi konkretnega ponudnika; . razpisna dokumentacija vsebuje tehnične zahteve, ki jih izpol-njuje le eden izmed ponudnikov na trgu (t.i. privilegirani ponud-nik); . ponudnik je vnaprej, že pred samo objavo, seznanjen s vsebino razpisne dokumentacije; . naročnik in ponudnik sta o postopku izbire vnaprej dogovorjena; . razpisna dokumentacija vsebuje podobne (ali enake) zahteve, kot so bile podane v predhodnih postopkih oddaje javnega naročila na strani naročnika; . deloma ali v celoti razpisno dokumentacijo (tehnične zahteve, merila ...) po meri ponudnika za naročnika izdela ponudnik ali svetovalec (svetovalno podjetje) po meri ponudnika; . razpisna dokumentacija oziroma merila so ohlapna (brez zahtev po bančni garanciji, penalih glede kakovosti ...), tako da ustreza-jo boniteti ponudnika; . določen je najkrajši možen rok za izdelavo ponudbe; . dobava blaga/storitev ni skladna z razpisno dokumentacijo; . ponudnik ne upošteva dogovorjenih pogodbenih rokov, naroč-nik pa ne ukrepa ustrezno; . naročnik izvede plačilo blaga/storitev pred dejansko dobavo/izvedbo storitve; . datum objave javnega naročila je v času letnih dopustov. Komisija nadalje ugotavlja, da v postopkih javnega naročanja prihaja tudi do vplivanja ponudnikov na naročnike, in sicer: . ponudniki naročniku predlagajo t.i. vezane posle; . ponudnik ponudi materialne/nematerialne koristi naročniku (odgovorni osebi); . če privilegiran ponudnik ni izbran kot najugodnejši, velikokrat išče (poišče) vzrok za pritožbo po pregledu konkurenčne ponud-be; . privilegiran ponudnik sporoči naročniku, katerih razpisnih pogo-jev konkurenčni ponudnik ne izpolnjuje oziroma ne more izpolni-ti; . ponudnik poudarja svoje prednosti ter slabosti konkurenčnega ponudnika. Nacionalni programi Vlade RS in korupcijska tveganja v postopkih javnega naročanja Korupcijska tveganja v postopkih javnega naročanja igrajo pomem-bno vlogo tudi v nacionalnih programih Vlade RS za področje korup-cije in integritete. Eno od izpostavljenih tematik oziroma področij ukrepanja so predstavljala že v Programu ukrepov Vlade RS za prep-rečevanje korupcije za obdobje od 2014 do 2017 ter v programu, ki je še pred iztekom omenjenega obdobja nadomestil prvi tovrstni program, Programu ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije za obdobje 2015–2016 s podnaslovom Ničelna toleranca do korupcije. Tudi komisija je že v okviru prvega tovrstnega nacionalnega progra-ma jasno izrazila svoje zaznave glede problematičnosti korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja in z namenom ureditve raz-mer na tem področju v smislu zagotavljanja smotrnega in gospodar-nega odločanja o porabi javnih sredstev že v Programu ukrepov Vla-de RS za preprečevanje korupcije za obdobje od 2014 do 2017 pred-lagala ustanovitev inšpekcije za javna naročila, z možnostjo izrekanja učinkovitih sankcij za kršitelje na državni in lokalni ravni. Vlada pred-loga komisije ni podprla, saj je bila mnenja, da je bolj potreben večji poudarek na osveščanju in izobraževanju uslužbencev, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, poleg tega pa je poudarila tudi potre-bo po izboljšanju sistema delovanja zunanjih in notranjih nadzornih mehanizmov ter izboljšanju procesa oziroma izvajanja postopkov javnega naročanja s ciljem poenostavitve postopkov, večje gospo-darnosti, preglednosti, učinkovitega nadzora nad potekom in odloči-tvami sprejetimi v postopkih javnega naročanja. Nadaljnji razmisleki Vlade RS so sledili tem smernicam in v trenut-nem Programu Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017–2019 je eno od opredeljenih področij ukrepanja utrjevanje in dvig ozaveščenosti javnih uslužbencev in funkcionarjev na področju integritete in transparentnosti. Pri tem je pomemben ukrep usposa-bljanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih in drugih osebah javnega prava, eno od ciljnih skupin pa predstavljajo prav zaposleni, ki sodelujejo pri izvedbi javnih naročil in javnih razpisov, tudi v javnih zavodih (na področju zdravstva, šolstva, kulture in sociale). Največji poudarek je na pregledu njihovih izobraževalnih programov z vidika podajanja znanj vezanih na integriteto in transparentnost ter na umeščanju tovrstnih tem v obvezne ter alternativne izpite kot so obvezno uspo-sabljanje za imenovanje v naziv in podobno. V enem izmed ukrepov program predvideva tudi izdajo spletne brošure o pravilnem ravnan-ju v postopkih javnega naročanja, v kateri bodo poudarjena tveganja za korupcijo in kršitve integritete. Pripravljena naj bi bila do junija 2018. Posebno področje ukrepanja v okviru programa predstavlja tudi področje »Transparentnost, solidarnost in učinkovitost pri porabi javnih sredstev«, v okviru katerega je še posebej aktualen ukrep »Krepitev integritete in transparentnosti pri postopkih javnega naro-čanja«. Izboljšave na tem področju naj bi prinesla predvsem priprava in uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prav-nem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki velja od 26. 11. 2017. Ta predvideva informatizacijo postopka pravnega varstva v postop-kih javnega naročanja z vzpostavitvijo portala eRevizija, z novimi zmožnostmi za dodatno preglednost na področju javnega naročanja pa naj bi bil nadgrajen tudi portal javnih naročil. Program izpostavlja tudi izvajanje smernic na področju javnega naročanja, predvsem na področju informacijskih tehnologij in gradnje, ter širšo uporabo pos-topkov elektronskih dražb. S tem naj bi si, predvsem prek skupnih javnih naročil in odprtih javnih podatkov, prizadevali za večjo tran-sparentnost in učinkovitost postopkov javnega naročanja in revizij ter večjo učinkovitost in smotrnost porabe javnih sredstev. Pri tem je v smislu ideje skupnih javnih naročil poseben poudarek za področje zdravstva, kar je bilo izpostavljeno že v Programu ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije za obdobje od 2014 do 2017. Eden od konkretnih pristopov za upravljanje korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja, ki ga je omenjal prvotni nacionalni program za preprečevanje korupcije, v aktualnem programu pa ga ne zasledimo več, je tudi ideja »kroženja« javnih uslužbencev na delovnih mestih, ki so bolj tvegana za korupcijo ali nasprotje intere-sov, med katera sodijo tudi delovna mesta, vezana na vodenje pos-topkov javnih naročil. Ideja je bila podana na podlagi pozitivnih izku-šenj drugih držav EU ter na podlagi priporočil OECD, uradniki pa naj bi »krožili« vsakih pet let. Pristojnosti in aktivnosti Komisije za preprečevanje korupcije pri upravljanju korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja Komisija poudarja pomembnost upravljanja korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja, saj ugotavlja, da je področje javnega naročanja v Republiki Sloveniji še vedno eno ključnih področij za nastanek tveganj za korupcijo in nasprotje interesov. Kot samostojen in neodvisen državni organ, katerega poslanstvo je tudi krepitev pravne države, komisija k temu pristopa predvsem z izvrševanjem nalog in pristojnosti, določenih v Zakonu o integriteti in preprečeva-nju korupcije, Uradni list RS, št. 69/2011 (ZIntPK). V povezavi s prob-lematiko korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja lahko govorimo predvsem o štirih tematskih področjih delovanja komisije: Omejitve poslovanja Komisija izvaja nadzor oziroma spremlja področje omejitev poslova-nja, kot ga določa 35. člen ZIntPK, ki govori o tem, da je organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezana k postopkom javnega naročanja dolžna voditi postopke skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje ter ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj in sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član: udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Premoženjsko stanje Za vse osebe, ki so odgovorne za javna naročila veljajo določbe 41. člena ZIntPK, ki govori o dolžnosti prijave premoženjskega stanja. Tako morajo vse odgovorne osebe za javna naročila pri organih ali organizacijah javnega sektorja, ki so zavezane k postopkom javnega naročanja, enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta komi-siji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju za preteklo koledarsko leto, če so v preteklem letu sodelovale v postopku javne-ga naročanja. Hkrati peti odstavek 41. člena ZIntPK določa, da mora-jo organi, kjer so zaposleni zavezanci, in naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, komisiji posredovati sezname teh zavezancev v 30-ih dneh po vsaki spremembi, sicer komisija odgovorno osebo organa ali naročnika lahko kaznuje z globo od 400 do 4.000 evrov. Protikorupcijska klavzula ZIntPK v šestem odstavku 14. člena omenja tudi pogodbo v vrednosti nad 10.000 evrov brez DDV, pri kateri mora organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezana postopke javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, pred sklenitvijo pogo-dbe zaradi zagotovitve transparentnosti posla in preprečitve korup-cijskih tveganj od ponudnika pridobiti izjavo oziroma podatke o ude-ležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z ude-ležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. To izjavo oziroma podatke je organ ali organizacija javnega sektorja na njeno zahtevo dolžna predložiti komisiji. Za fizične osebe izjava vsebuje ime in priimek, naslov prebi-vališča in delež lastništva. Če ponudnik predloži lažno izjavo oziroma da neresnične podatke o navedenih dejstvih, ima to za posledico ničnost pogodbe. Nasprotje interesov Za razumevanje ureditve omejevanja nasprotja interesov v postop-kih javnega naročanja po ZIntPK moramo izpostaviti dvojno subsidi-arnost določb ZIntPK, ki urejajo dolžno izogibanje nasprotju intere-sov. Ob upoštevanju prvega odstavka 3. člena ZIntPK se tako določbe ZIntPK uporabljajo le, če dolžno izogibanje nasprotju interesov za posamezne kategorije subjektov ni urejeno drugače v drugem zako-nu. Nadalje pa se določbe ZIntPK o nasprotju interesov po izrecni določbi 40. člena ZIntPK ne uporabljajo za postopke, v katerih je izločitev uradne osebe urejena z drugim zakonom. Med tovrstne druge zakone sodi tudi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki se uporablja od 1. aprila 2016 in od takrat njegove določbe urejajo preprečevanje nasprotja interesov v postopkih javnega naro-čanja, za katere je predpisana tudi javna objava naročil, pri čemer velja 91. člen ZJN-3, ki navaja, da mora naročnik zagotoviti učinkovi-to preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotja interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršnokoli izkrivljanje konkurence in zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov. Po sprejemu ZJN-3 komisija, ki je predhod-no obravnavala celotno področje nasprotja interesov v postopkih javnega naročanja, bdi le še nad postopki javnega naročanja, kjer javna objava naročil ni potrebna. Pri tem gre za evidenčna naročila oziroma javna naročila manjših vrednosti, za katera se še vedno uporabljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov oziroma od 37. do 40. člena ZIntPK. Analiza prijav,vezanih na korupcijska tveganja v postopkih javnega naročanja Komisija se je za potrebe obravnave tematike postopkov javnega naročanja lotila osredotočene analize prijav sumov korupcije v pos-topkih javnih naročil ter analizirala število prijav, ki so se nanašale na postopke javnega naročanja, glede na skupno število obravnavanih in zaključenih prijav v obdobju od 2014 do 2016, za letošnje leto pa je komisija analizirala število prijav, ki so vezane na sum korupcije v postopkih javnega naročanja glede na vrsto prejete prijave in glede na način zaključka obravnave. Število prijav suma korupcije v postopkih javnega naročanja, ki jih prejme komisija, med leti niha, a na sum korupcije na področju jav-nih naročil se nanaša od 10 do 15 % obravnavanih in zaključenih prijav, kar prikazuje spodnja tabela. Tabela 1: Pregled števila prijav suma korupcije z očitki s področja javnih naročil po letih Vir: lastni izračuni, SPIS *do 25. 8. 2017 Prijave lahko delimo tudi glede na vrsto prijave. Ločimo med anoni-mno prijavo, ko prijavitelj ni znan ali je prijava poslana z neznanega elektronskega naslova; prijavo, ki jo komisija prejme od drugega organa, ko komisija prijave prejme od drugim državnih organov, večinoma s strani Državne revizijske komisije, na podlagi njihove ocene, da zadeva vsebuje sum korupcijskih ravnanj, ki so v pristojno-sti komisije, in prijavo, kjer je prijavitelj znan, ko prijave pošljejo zna-ne fizične ali pravne osebe, v večini primerov neizbrani ponudniki ali njihovi zakoniti zastopniki. Komisija je za tematsko področje zaznavanja suma korupcije v posto-pkih javnega naročanja za tekoče leto 2017 analizirala prijave glede na vrsto prejete prijave in ugotovila, da na podlagi tega kazalnika ni zaznati značilnih razlik med vrstami prijav glede na prijavitelja , kar je razvidno iz naslednje tabele. Tabela 2: Število rešenih zadev s področja javnih naročil v letu 2017 po vrsti prejete prijave Vir: lastni izračuni, SPIS *do 25. 8. 2017 Prijave lahko delimo tudi po načinu zaključka postopka obravnave, kar določa poslovnik komisije. Tako jih delimo na prijave, ki so zaklju-čene z uradnim zaznamkom o zavrnitvi obravnave prijave, kar pome-ni, da se prijava ni nanašala na kršitve iz pristojnosti komisije, da se je nanašala na kršitve, ki so nastopile pred začetkom veljavnosti ZIntPK, ali pa na ravnanje, ki je že bilo predmet obravnave pri dru-gem pristojnem organu. Poleg tega je postopek obravnave prijave lahko zaključen z zaključnimi ugotovitvami ali z uradnim zaznamkom o odstopu prijave drugemu pristojnemu organu, ko komisija oceni, da prijava vsebuje sum kaznivega dejanja, ki je v pristojnosti drugega organa. Na podlagi analize prejetih prijav za tekoče leto 2017 lahko zaključi-mo, da je bilo glede na način zaključka postopka obravnave prijav največ oziroma skoraj polovica rešenih prijav vezanih na sum korup-cije s področja javnega naročanja zaključenih z uradnim zaznamkom o zavrnitvi obravnave prijave. V petih primerih je komisija zadeve odstopila v nadaljnje reševanje Državni revizijski komisiji, v dveh od teh petih primerov pa je, na podlagi vsebine prijave ter v predhod-nem preizkusu pridobljene obsežne dokumentacije, komisija pred odstopom sprejela tudi zaključne ugotovitve. Tabela 3: Število rešenih prijav s področja javnih naročil v letu 2017 po načinu zaključka prijave Vir: lastni izračuni, SPIS *do 25. 8. 2017 Vsebinski analizi, vezani na področje korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja V preteklih letih je komisija pripravila dve vsebinsko zaokroženi oce-ni korupcijskih tveganj s področja javnega naročanja, ki se nanašata na področje javnih naročili v slovenskih občinah in področje zdravs-tva. Slovenske občine Dokument »Ocena korupcijskih tveganj in tveganj kršitev integritete v slovenskih občinah ter priporočila občinam glede upravljanja iden-tificiranih tveganj v mesecu septembru 2015« je komisija pripravila na podlagi analiziranja načrtov integritete slovenskih občin ter lastne analize konkretnih preiskanih primerov iz katerih je izluščila posame-zna korupcijska tveganja, na osnovi zaznanih tveganj pa predlagala konkretne ukrepe za njihovo upravljanje. Komisija je ugotovila, da so občine potencialna korupcijska tveganja na področju postopkov javnega naročanja opredelile kot najpomem-bnejša. Iz evidenc je bilo razvidno, da je komisija v obdobju 2011-2014 zaznala 388 primerov sumov kršitev na področju javnega naro-čanja, med katerimi se jih je največ nanašalo na naslednja področja: . sum kršitev načela gospodarnosti, . sum kršitev zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakop-ravne obravnave ponudnikov, . prirejanje razpisnih pogojev v smeri omejevanja konkurence z namenom izbora točno določenega ponudnika, . izbor neustreznih postopkov po Zakonu o javnem naročanju. Z analizo je komisija zaznala tudi povečanje težnje naročnikov, da se v postopku ali v zvezi s postopkom javnega naročanja najame sveto-valca oziroma osebo zasebnega prava, kar javno naročniška zakono-daja dovoljuje. V določenih primerih so tovrstni svetovalci sodelovali tudi kot člani strokovnih komisij, kar pa po mnenju komisije lahko predstavlja določeno stopnjo korupcijskega tveganja. Ni namreč jasno, če v teh primerih svetovalci zgolj svetujejo pri postopkih jav-nega naročanja ali pa so že tiste osebe, ki celo vodijo izbirni posto-pek in odločajo o najprimernejši ponudbi, kar pomeni dvom v objek-tivno odločanje posameznega naročnika. Poleg tega je analiza komi-sije pokazala, da predvsem manjše občine za izvedbo postopkov javnega naročanja nimajo zaposlenih ustreznih strokovnjakov, kar je še posebej pomembno pri kompleksnih postopkih javnega naročan-ja. Zdravstvo Postopki javnega naročanja so bili eno od najbolj izpostavljenih pod-ročij tudi v primeru, ko je komisija analizirala korupcijska tveganja in ukrepe v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi registra tveganj v načrtih integritete javnih zdravstvenih zavodov. Pri tej analizi je komisija ugotovila, da so prijavitelji najpogosteje v okviru javnih naročil neizbrani ponudniki, ki izgubijo zaupanje v institucije, ki po svoji osnovni funkciji nadzirajo porabo javnih sredstev oziroma so pristojne za vlaganje zahtevkov za revizijo postopkov javnega naro-čanja. Komisija je na podlagi analize tovrstnih prejetih prijav hkrati prišla do zanimive ugotovitve, da v teh primerih sama pogosto predstavlja zgolj »obvod« do pristojnih organov kot je na primer Državna revizij-ska komisija. »Obvod« je v tem primeru mišljen predvsem v smislu zmanjševanja finančnega stroška ponudnika, saj se vsak neizbrani ponudnik, potencialni ponudnik ali ponudnik, ki meni, da je naročilo oddano privilegiranemu izbranemu ponudniku lahko skladno z Zako-nom o pravem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) obr-ne na naročnika v obliki zahtevka za revizijo. Vložitev zahtevka za revizijo pa za ponudnika pomeni relativno visok strošek v obliki takse (71. člen ZPVPJN). Po drugi strani mora komisija skladno s 43. čle-nom svojega poslovnika vsako prijavo, ki ne spada v njeno pristoj-nost, odstopiti v reševanje pristojnemu organu, kar pomeni, da se prijavitelj tovrstne zadeve s prijavo komisiji, čeprav se zaveda, da zadeva ni v njeni pristojnosti, izogne plačilu stroška takse. Mednarodno delovanje komisije na področju omejevanja korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja Aktivnosti komisije na področju preprečevanja korupcije na področju javnih naročil so usmerjene tudi mednarodno, saj redno in uspešno sodeluje z Delovno skupino za boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev OECD (WGB OECD), kjer je komisija kontaktna točka za Republiko Slovenijo. Kot koordinator v medresorski delovni skupini na tem področju dobro sodeluje tudi z drugimi slovenskimi organi, kot so Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za javno upravo, Finan-čna uprava RS, Vrhovno državno tožilstvo RS, Policija in z drugimi, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko. mag. Matej Mencej, Višji nadzornik za omejevanje korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije dr. Nina Marolt, Višja svetovalka za odnose z javnostmi, Komisija za preprečevanje korupcije TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Korupcijska tveganja v postopkih javnega naročanja TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Korupcijska tveganja v postopkih javnega naročanja TEMA MESECA Leto Število rešenih prijav z očitki s področja korupcije na področju javnih naročil* Število obravnavanih in zaklju-čenih prijav* 2014 107 801 2015 89 604 2016 42 376 2017* 20 307 Vrsta prijave Število rešenih zadev* Anonimna prijava 4 Odstop drugega organa 4 Znani prijavitelj 6 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Korupcijska tveganja v postopkih javnega naročanja TEMA MESECA Vrsta zaključka prijave Število* UZ o zavrnitvi obravnavane prijave 9 UZ o odstopu prijave 3 Zaključne ugotovitve 2 Priznanje Evropske komisije spletni aplikaciji Erar Ljubljana, 16. novembra 2017 – Evropska komisija je izdala tretje letno poročilo na temo odprtih podatkov v EU, ki Republiko Slovenijo tudi na podlagi posebej omenjene spletne aplikacije Erar Komisije za prepreče-vanje korupcije uvršča na sedmo mesto in s tem v najbolj napredno skupino držav oziro-ma ji pripisuje vlogo oblikovalke smernic za nadaljnji razvoj na tem področju v EU. Letošnja uvrstitev za Republiko Slovenijo pomeni izboljšanje lanske uvrstitve za pet mest, spletna aplikacija Erar pa v poročilu igra pomembno vlogo, saj je skupaj z aplikaci-jo Statist, ki jo je razvilo Ministrstvo za javno upravo, izpostavljena kot primer dobre prak-se, ki z osvetlitvijo porabe javnih sredstev »pomaga pri izboljšanju učinkovitosti, uspeš-nosti in transparentnosti delovanja javne uprave ter pripomore k integriteti javnih uslužbencev«. Poročilo, ki ga pripravlja neodvisna organiza-cija CapGemini, Republiko Slovenijo uvršča v skupino šestih držav, ki javnosti zagotavljajo 75 – 89 % informacij v obliki odprtih podat-kov, omenja pa tudi izstopajoči primer Irske, kjer je javnosti prosto dostopnih 97 % podat-kov, medtem ko so aktivnosti usmerjene na preostale 3 %. Republika Slovenija je v prete-klih dveh letih zabeležila tudi zavidljiv porast uporabe razpoložljivih odprtih podatkov, k čemur je pripomoglo oblikovanje nacionalne-ga portala za dostop do odprtih podatkov. Leta 2015, ko portal še ni obstajal, je bila uporaba razpoložljivih odprtih podatkov v državi 0 %, v letu 2016 pa je z vzpostavitvijo portala narasla na 56 % in letos zabeležila celo 88 % uporabo razpoložljivih odprtih podatkov, kar Republiko Slovenijo v tej kate-goriji v EU uvršča na drugo mesto, takoj za Luksemburgom. Posebna preiskovalna služba Republike Litve na komisiji Ljubljana, 29. novembra 2017 - Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je konec novembra v prostorih komisije skupaj s pred-stavniki Policije, Državnega tožilstva in Eko-nomske fakultete pripravila izobraževanje za petčlansko delegacijo Posebne preiskovalne službe Republike Litve. Obiskovalci so se uvodoma seznanili s proti-korupcijskim sistemom v Sloveniji, delovan-jem komisije, funkcijami posameznih drugih institucij, ki sodelujejo na področju boja proti korupciji ter nacionalnim programom boja proti korupciji. Predstavniki komisije so dele-gaciji predstavil tudi sam sistem preprečeva-nja korupcije v poslovnem svetu ter kako so v samo preprečevanje korupcije in njen nadzor vključeni poslovni subjekti. Predavanje je naslovilo tudi preventivno plat delovanja komisije in sicer pomen izobraževanja širše javnosti z namenom preprečevanja korupcije. V nadaljevanju so se člani delegacije podrob-neje seznanili z mehanizmi preprečevanja korupcije v zdravstvu in šolstvu ter podrob-neje spoznali spletno aplikacijo Erar in njeno predhodnico Supervizor. Predstavniki Policije, Državnega tožilstva ter Ekonomske fakultete, Akademije za korporativno integriteto, pa so predstavili delovanje, pristojnosti in praktične izkušnje njihovih institucij glede preiskovanja in boja proti korupciji. Protikorupcijski regionalni forum v Ljubljani Ljubljana, 6. novembra 2017 – Komisija za preprečevanje korupcije je 25. in 26. oktobra v Ljubljani v sodelovanju z Regionalno proti-korupcijsko pobudo (RAI) in z Regijskim sve-tom za sodelovanje (RCC) ob podpori Avstrij-ske razvojne agencije organizirala Regijski forum na temo preprečevanja korupcije s pomočjo učinkovitega ugotavljanja korupcij-skih tveganj. Ena glavnih aktivnosti v okviru Strategije 2020 za JV Evropo predstavlja vpeljava jasnih in transparentnih pravil za dostop do javnih storitev ter s tem dvig ravni integritete javnih institucij. V tem kontekstu sta bila v zadnjem obdobju posebej izpostavljena dva preventiv-na mehanizma, ocena korupcijskih tveganj in ocena zakonodaje z vidika korupcijskih tve-ganj. Forum se je osredotočil predvsem na napredek in izzive, s katerimi so se soočile institucije pri uvajanju teh dveh mehanizmov. V okviru foruma je bila Republika Slovenija uradno priključena v RAI v vlogi opazovalke, zastopala pa jo bo Komisija za preprečevanje korupcije. Sprejem v organizacijo pomeni priznanje Republiki Sloveniji in komisiji za delovanje na tem področju. Komisija, ki tekom zadnjih dveh let z RAI gradi vse tesnej-še stike, že od svoje ustanovitve pred 13 leti oblikuje smernice ter igra pomembno vlogo v regiji na področju boja proti korupciji in nje-nega preprečevanja ter hkrati meni, da bo tovrstno mednarodno sodelovanje prispevalo k njenemu uspešnemu delu tudi v prihodnje. Svoje zadovoljstvo ob sprejemu RS v RAI je v nagovoru zbranim izrazil Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korup-cije. Tovrsten korak razume kot priznanje delu komisije v njenih 13-ih letih delovanja. Hkrati je izpostavil pomembnost mednarod-nega sodelovanja v boju proti korupciji, saj korupcija ne pozna meja. Tudi predsedujoči RAI-u, Davor Dubravica, je poudaril svoje zadovoljstvo ob priključitvi in izpostavil koristi v obliki znanja in izkušenj, ki jih bo organizacija s tem deležna. Med dru-gim je poudaril: »Forum je neprecenljivo orodje za medsebojno učenje ter naslavljanje bistvenih problematik vezanih na izvajanje mehanizmov ter za razpravo na temo prihod-nosti ocene korupcijskih tveganj in ocena zakonodaje z vidika korupcijskih tveganj v regiji. Mnogi rezultati in napredek, ki so ga države dosegle do sedaj, so bili doseženi v okviru Regijskega programa za JV Evropo, ki ga RAI izvaja v sodelovanju z Uradom Združe-nih narodov za droge in kriminal (UNODC), na temo Krepitve sposobnosti protikorupcijskih teles in civilne družbe v boju proti korupciji in za doprinos k izpolnjevanju zahtev, ki jih v drugem ocenjevalnem krogu postavlja UNODC v okviru svoje protikorupcijske kon-vencije UNCAC. RAI ostaja zavezana nacional-nim institucijam, ki delujejo na tem področju in jim bo še naslednji dve leti nudila podporo v okviru regionalnega programa.« Med sodelujočimi so bili predstavniki ministr-stev za pravosodje, protikorupcijskih teles in nevladnih organizacij iz JV Evrope, ki so sode-lovali pod okriljem Regionalnega programa za krepitev sposobnosti protikorupcijskih teles in civilne družbe v boju proti korupciji in za doprinos k izpolnjevanju zahtev, ki jih v dru-gem ocenjevalnem krogu postavlja Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) v okviru svoje protikorupcijske kon-vencije UNCAC. Ocenjevanje Slovenije v OECD Ljubljana, 24. oktobra 2017 - V Parizu je med 17. in 20. oktobrom potekalo redno oktobrs-ko zasedanje OECD Delovne skupine za boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev (WGB). WGB je 18.10.2017 obravnavala pisno poroči-lo Republike Slovenije o napredku v tretjem ocenjevalnem krogu. Ocenjevalci so izposta-vili velik napredek pri izpolnjevanju priporočil na področju kazenske zakonodaje, usposab-ljanja in osveščanja, kot dobro prakso pa so izpostavili tudi analizo Vrhovnega državnega tožilstva glede tožilske prakse pregona prav-nih oseb. Edino odprto vprašanje tokratnega ocenjeva-nja ostaja vprašanje sprejema novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pri čemer so ocenjevalci pozdravili informacijo glede aktivnosti Ministrstva za pravosodje, ki je pripravilo predlog sprememb zakona. Pre-dlog novele bo v državnem zboru obravnavan predvidoma do konca letošnjega leta. Tokratnega zasedanja WGB so se udeležili predstavniki komisije, Ministrstva za pravoso-dje, Policije in Vrhovnega državnega tožilstva RS. Generalni državni tožilec je ocenjevalce seznanil s sprejemom politike pregona, ob robu srečanja pa se je tudi sestal z vodjo protikorupcijskega oddelka OECD Patrickom Moulettom ter podpredsedujočim delovne skupine WGB Lorenzom Salazarjem. Slovenija bo na zasedanju WGB oktobra 2018 ponovno poročala o delovanju Komisije za preprečevanje korupcije in o napredku pri sprejemanju novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Obisk turške delegacije na komisiji Ljubljana, 24. oktobra 2017 - Komisija za preprečevanje korupcije na dvodnevnem študijskem obisku konec oktobra gosti 13 člansko delegacijo Sveta za etiko javnih usluž-bencev iz Turčije. Svet za etiko javnih uslužbencev je bil ustano-vljen pod okriljem Urada predsednika Vlade Turčije, katerega glavna naloga je podajanje mnenj o vprašanjih povezanih z (ne)etičnim delovanjem zaposlenih v javnem sektorju. Gre za preventivni in ne represivni organ, ki nima preiskovalnih pooblastil. Omenjeni Svet je uspešno kandidiral na pro-jektu »Preprečevanje korupcije in promocija etike v Turčiji«, v okviru katerega so načrto-vani tudi trije študijski obiski v drugih drža-vah. Do sedaj so obiskali Avstrijo in Švedsko, kot tretjo državo pa so izbrali Slovenijo. Cilj tokratnega študijskega obiska v Sloveniji je informiranje o zakonodajnem in praktič-nem vidiku boja proti korupciji, o vzpostavitvi in zagotavljanju etike in transparentnosti v javnem in zasebnem sektorju ter spoznavanje delovanja drugih pristojnih organov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in/ali nadzorom nad neetičnimi, negospodarnimi in nezakoni-timi ravnanji oziroma so s tem področjem povezani. Tako je turška delegacija na tokrat-nem obisku obiskala tudi Policijo, Ministrstvo za javno upravo, Varuha človekovih pravic, Računsko sodišče, Informacijskega pooblaš-čenca in Akademijo za korporativno integrite-to pri Ekonomski fakulteti. Izobraževanje komisije za visoke vladne uslužbence iz Indije Ljubljana, 4. oktobra 2017 – Komisija je v začetku oktobra izvedla predavanje na temo preprečevanja in boja proti korupciji v Slove-niji za delegacijo visokih predstavnikov iz Indije. Na predavanje je prišlo šestnajst visokih predstavnikov vlade Republike Indije, predv-sem strokovnjakov s področja pranja denarja, kibernetske varnosti ter preprečevanja in boja proti korupciji. Z zanimanjem so prisluh-nili temi najboljših praks na področju prepre-čevanja in boja proti korupciji ter pogledu civilne družbe na tovrstno problematiko, ki jo je podala Transparency International Sloveni-ja. Gosti so aktivno sodelovali pri poteku predavanja s številnimi zanimivimi vprašanji, ki so predavateljem omogočila vpogled v sistemsko ureditev področja v Indiji, še pose-bej pa je njihovo pozornost pritegnila aplika-cija Erar. Obisk je v okviru večdnevnega izobraževalne-ga seminarja za vodilne uslužbence organizi-rala medvladna organizacija Mednarodni center za promocijo podjetij (ICPE) s sedežem v Ljubljani. Hrvaška: pomanjkanje zaščite za žvižgače Ljubljana, 6. decembra 2017—Hrvaška vlada je pred kratkim začela pripravljati zakon o zaščiti prijaviteljev. V skladu z Akcijskim načr-tom za izvajanje protikorupcijske strategije za obdobje 2015-2020 bi moral biti zakon spre-jet med septembrom in decembrom 2018. Čeprav je delovna skupina že ustanovljena, informacij o časovnici za pripravo zakona in o predpostavkah, na katerih temelji osnutek zakona, s strani hrvaškega Ministrstva za pravosodje ni. Zgoraj omenjena protikorupcijska strategija priznava temeljno vlogo žvižgačev pri osvet-ljevanju koruptivnih praks in prispevanju k večji transparentnosti in politični odgovorno-sti. Strategija poudarja »potrebo« po zagoto-vitvi učinkovitega sodnega varstva za žvižga-če, vključno z ukrepi za krepitev transparent-nosti sodstva, izboljšavo sistema poročanja o nezakonitem ravnanju in oblikovanjem regu-lativnega okvira za zaščito prijaviteljev. Šibka politična volja Koalicija Jugovzhodne Evrope za zaščito žviž-gačev je nedavno objavila poročilo z naslo-vom »Zaščita žvižgačev v Jugovzhodni Evropi: pregled političnih procesov, primerov in pobud«. Poročilo navaja, da so pravni in insti- tucionalni okvirji za zaščito žvižgačev na Hrva-škem, pa tudi prakse in načini prijave nezako-nitega ravnanja »zelo slabo razviti«, politična razprava o pravicah žvižgačev pa je še vedno v »začetni fazi«. »Nekateri normativni akti, kot so Delovno pravo ali Kazenski zakonik vsebujejo ukrepe za zaščito žvižgačev - zapos-lenih v vladnih organih ali gospodarskih druž-bah – pred povračilnimi ukrepi na delovnem mestu, vendar je njihov vpliv omejen in v praksi se redko uporabljajo. Politična volja za izboljšanje pravic in zaščite žvižgačev se je do zdaj izkazala za nezadostno,« pravi poglavje poročila posvečeno Hrvaški. »Celoten sistem je skorumpiran« Že v letu 2013 je hrvaško Ministrstvo za pra-vosodje med zaposlenimi izvedlo anonimno anketo o zaznavanju učinkovitosti zaščite prijaviteljev. Od 78 anketirancev jih je več kot 20 izjavilo, da so se s korupcijo seznanili na delovnem mestu, 31 anketirancev je dejalo, da korupcije, če bi zanjo izvedeli, ne bi obso-jali, medtem ko jih je 55 menilo, da bi jim poročanje o korupciji lahko škodovalo. 21 vprašanih je izjavilo, da je celoten sistem skorumpiran, zato ukrepanje ni smiselno. Na vprašanje, ali menijo, da je zaščita prijavitel-jev v hrvaškem pravnem sistemu ustrezna, je več kot 90 % anketirancev odgovorilo negati-vno. »Glede na zgoraj navedeno je Neodvisni sek-tor za boj proti korupciji zavezan k iskanju ustrezne rešitve, ki bi zaposlenim na Ministrs-tvu za pravosodje omogočila poročanje o koruptivnih praksah in jim zagotovila anonim-nost. Če bi se izkazal za koristnega, bo ta novi model predlagan tudi drugim državnim orga-nom,« kratko zaključuje raziskava. V tem trenutku ni znano, ali je bila najdena najus-treznejša rešitev niti ali »model« lahko upo-rabljajo druge državne institucije. Spletna stran hrvaškega Ministrstva za pravo-sodje ponuja tudi nekatere informacije za tiste, ki se odločijo za prijavo korupcije. Potencialnim žvižgačem svetujejo, naj se obrnejo na policijo ali Urad za boj proti koru-pciji in organiziranemu kriminalu na tožilstvu (USKOK), tudi v anonimni obliki. Izkušnja osebe, ki je pred nekaj leti poročala o sumu korupcije v vladi Zorana Milovanovića pa nikakor ni bila pozitivna, saj je bila preiskava izvedena površno in poročilo po letu dni zavr-njeno, čeprav preiskovalci niso preverili niti osnovnih informacij. Zakon izgubljen v predalu Različica zakona o zaščiti prijaviteljev je bila hrvaški javnosti predstavljena že leta 2013. Pripravil jo je zdravnik Dražen Gorjanski, ki se že leta sooča s korupcijo v zdravstvu, podprla pa jo je skupina organizacij civilne družbe , vključno s Hišo človekovih pravic (Kuća ljud-skih prava). Predlog Gorjanskega je bil namenjen urejanju varstva in statusa tistih, ki so obsodili korup-cijo, postopka poročanja, obveznosti organov odgovornih za sprejemanje poročil ter zaščiti pred prisilno hospitalizacijo. Zakon je predla-gal tudi, da se žvižgačem zagotovi kritje zdravstvene oskrbe, pokojninski načrt, enak tistemu, ki ga imajo vojni veterani, premijo v višini 10 % zneska izterjanega zaradi obsodbe v primeru korupcije, prednostne pravice pri novih zaposlitvah, družinske dodatke v pri-meru invalidnosti ali smrti in socialna rehabi-litacija. Prav tako je načrtoval uvedbo poseb-ne pravne pomoči za žvižgače. Leto po predložitvi predloga zakona je Stran-ka dela predlog v zoženi različici poslala v parlament, vendar pa ta ni imel moči in časa (in morda ne iskrenega namena), da bi ga naloži v odločanje tedanji večini, ki jo je vodi-la Socialdemokratska stranka. Sčasoma se je predlog izgubil v predalih parlamenta. Teža socialne stigme Kristina Stevančević, vodja oddelka za aktivi-zem in ozaveščanje v Koaliciji za Jugovzhodno Evropo za zaščito žvižgačev , govori o vztrajni stigmatizaciji žvižgačev : »Kar zadeva (neobstoječo) zaščito potencialnih in dejan-skih žvižgačev, se hrvaška situacija ne razliku-je bistveno od situacije v drugih državah v regiji. Na splošno prijavitelji in tisti, ki name-ravajo narediti korak v tej smeri v naši regiji, niso dovolj zastopani ali zaščiteni in so pogos-to izpostavljeni močnim pritiskom, ne le takoj po razkrivanju nezakonitih dejanj, temveč tudi v kasnejših letih. Močna stigma, ki jo doživljajo žvižgači, vodi v marginalizacijo ne samo s strani delodajalcev, ki se obnašajo (in se pogosto obravnavajo) kot oškodovanci, temveč tudi s strani družbe, družine in tako naprej. Nadaljnja ureditev sistema pomoči in zaščite žvižgačev bo koristna pri reševanju tega problema. Vendar pa je trenutna situaci-ja na Hrvaškem in v celotni regiji taka, da so žvižgači v veliko večji meri kot v drugih demo-kratičnih državah izpostavljeni pritiskom v obliki socialne stigme, težav pri iskanju nove zaposlitve itd. Za prijavitelje nepravilnosti je praktično nemogoče nadaljevati delo tudi v primerih, ko sodišče odloči v njihovo korist: njihova ponovna vključitev v službo, ki so jo imeli v času razkritja nezakonitih dejanj, je ovirana v tolikšni meri, da je praktično nemo-goča.« Vir: Regionalna protikorupcijska iniciativa Evropsko javno tožilstvo: preboj v boju proti korupciji Ljubljana, 18. oktobra 2017 – Oktobra je dvajset držav članic EU sprejelo odločitev o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EPPO), kar je nevladna organizacija Transparency International EU ocenila za pomemben preboj v evropskih prizadevanjih za boj proti korupciji. EPPO, neodvisno telo EU s sedežem v Luksemburgu, bo pooblašče-no za preiskavo in pregon goljufij, korupcije in drugih kaznivih dejanj, ki vključujejo sreds-tva EU. »Kriminal in korupcija ne spoštujeta meja, rok za odziv Evrope pa je že davno potekel. Ta urad nastaja že dvajset let in kljub temu, da še vedno ni evropski FBI, je to pomemben korak,« je dejal Carl Dolan, direktor Transparency International EU (na fotografi-ji). »EPPO je nujno potreben za zaščito intere sov davkoplačevalcev EU in zato upamo na hitro in uspešno izvedbo,« je še dodal. EPPO bo dopolnjeval delo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki trenutno lahko zgolj podaja priporočila nacionalnim pravosodnim organom. V obdobju med leto-ma 2008 in 2015 je le približno polovica teh priporočil privedla do dejanskih obtožb. Da bi EPPO postal resnično učinkovit organ, je treba razjasniti morebitna vprašanja v zvezi z njegovo strukturo, etiko in neodvisnostjo, a dejstvo je, da bo imel osrednji urad na ravni EU, ki ga bodo dopolnjevali delegirani evrop-ski tožilci v državah članicah. Njihovo delo bo temeljilo na delu nacionalnih sodelavcev, ki bodo zbirali dokaze in vodili druge postopke, ki se od države do države razlikujejo. Trenut-na glavna vloga EPPA bo raziskovanje in nato pregon zločinov proti proračunu EU in hudih goljufij vezanih na davek na dodano vred-nost, vendar pa bi se pristojnosti EPPO po mnenju Transparency International EU v prihodnje lahko razširile na obravnavo vse čezmejne korupcije. Možnost za raziskovanje takšnih kaznivih dejanj EPPO izrecno dovolju-jejo trenutnoveljavne pogodbe EU. Osem držav članic EU - Danska, Madžarska, Irska, Malta, Nizozemska, Poljska, Švedska in Velika Britanija - nove iniciative še ni podprlo in Dolan meni, da bo nov organ lahko učinko-vito deloval šele, ko ga bodo podprle vse države članice. »Dokler vse države članice EU ne potrdijo EPPO, bodo sredstva EU še vedno dovzetna za korupcijo v državah kot sta Mad-žarska in Poljska. V EU ne bi smelo biti pros-tora za prakso nekaznovanja,« pojasnjuje. Glede na nedavno poročilo OLAF-a je skoraj ena petina preiskav in priporočil glede finanč-nih nepravilnosti v strukturnih in kmetijskih skladih vezanih prav na Madžarsko in Poljsko. Vir: Transparency International EU VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Foto: Jan Pirnat Teden boja proti korupciji s filmom, pravljičnima uricama in razstavami Komisija za preprečevanje korupcije bo tudi ob letošnjem dnevu boja proti korupciji, ki ga obeležujemo 9. decembra, pripravila Teden boja proti korupciji. Različni dogodki bodo ponudili priložnost za razmislek o korupciji, kot pereči družbeni nadlogi, ki v svoji raznolikosti predstavlja velik izziv. Letošnji Teden boja proti korupciji bo pote-kal med 11. in 15. decembrom. Začel se bo z novinarsko konferenco, ki bo v prostorih komisije v ponedeljek, 11. decembra, ob 11. uri, nadaljeval pa se bo s popoldansko večernim tradicionalnim filmsko obarvanim dogodkom Film proti korupciji v Slovenski Kinoteki. Dogodek bo ob 18. uri z nagovorom otvoril predsednik komisije Boris Štefanec, sledila bo slavnostna podelitev priznanj sodelujo-čim v dveh ustvarjalnih natečajih komisije ter otvoritev razstav izdelkov udeležencev obeh natečajev. V okviru prvega natečaja so otroci iz kar 40 slovenskih vrtcev ustvarjali na osnovi otroške slikanice Polomljena koči-ja, ki jo je lani izdala komisija in otrokom želi približati idejo integritete. Drugi natečaj je bil osredotočen na fotografsko obeležitev ideje korupcije skozi oči neprofesionalnih fotografov. V večernem delu dogodka bo sledila projekcija filma Pijani od oblasti, ki na osnovi resničnih dogodkov predstavi vpogled v konkretno korupcijsko afero in boj posameznice proti gospodarsko-politični »hobotnici«. V Tednu boja proti korupciji bo komisija pripravila tudi dve pravljični urici, kjer bo otrokom slikanico Polomljena kočija prebi-ral predsednik komisije Boris Štefanec. Prva pravljična urica bo v sredo, 13. decembra, ob 17. uri v Knjižnici Bežigrad v Ljubljani, druga pa v petek, 15. decembra, ob 10.30 v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska sobota. Pravljični urici na obeh lokacijah bosta spremljali razstavi otroških risbic na temo integritete, ki si jo boste lahko ogledali še do konca decembra, ob Tednu boja proti korupciji pa bomo razstavo otroških izdel-kov postavili tudi v prostorih komisije. VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Carl Dolan, vir: Wikimedia KPK Vestnik Komisije za preprečevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija. Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si. Izvedena izobraževanja in usposabljanja za javni sektor Področje protikorupcijske klavzule Prekrškovni postopki zoper fizične osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb KOMISIJA V ŠTEVILKAH Podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2017 Prijave Pravna mnenja, pojasnila in odgovori Področje nezdružljivosti funkcij Področje premoženjskega stanja (št. prejetih in pregledanih obrazcev) Zahteve za dostop do informacij javnega značaja Število prejetih prijav 665 Število prijav, ki so prestale predhodni preizkus 512 Področje nasprotja interesov 124 Področje nezdružljivosti funkcij 30 Področje omejitev poslovanja 24 Področje premoženjskega stanja 60 Področje daril 4 Področje lobiranja 43 Področje preventive in načrtov integritete 99 Št. ocenjenih predlogov zakonov in drugih prav-nih aktov z vidika korupcijskih tveganj in tve-ganj za kršitev integritete 19 Št. ocen korupcijskih tveganj in tveganj za krši-tev integritete 3 Št. opozoril funkcionarjem glede nezdružljivos-ti funkcij 0 Št. odločb poklicnim funkcionarjem za opravlja-nje dodatne pridobitne dejavnosti 1 Odjava premoženjskega stanja 221 Odjava iz registra zavezancev 231 Prijava spremembe premoženjskega stanja 791 Prijava v register zavezancev 1.426 Prijava premoženjskega stanja 3.101 Št. vseh prejetih vlog 34 Št. v celoti zavrnjenih zahtev iz posamezne vloge 8 Št. delno ugodenih zahtev iz posamezne vloge 12 Št. ugodenih zahtev iz posamezne vloge 19 Št. vlog v postopku reševanja 2 Št. zadev v pritožbenem postopku 0 Število izvedenih usposabljanj 36 Število udeležencev usposabljanj 1.717 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbe 1 Število uvedenih prekrškovnih postopkov/ukrepov 46 Število pravnomočno zaključenih postopkov/ukrepov 26 KOLEDAR OBVEZNOSTI . Seznam oseb odgovornih za javna naročila—31. 12.: Naročnik najkas-neje do 31. 12. tekočega leta preko obrazca za prijavo zavezancev komi-siji sporoči vse potrebne podatke o osebah, ki so v tem letu pridobile status oseb, odgovornih za javna naročila, kot jih določa ZIntPK. . Seznam oseb odgovornih za javna naročila.: Naročnik lahko osebe, odgovorne za javna naročila, sporoča sproti v 30 –ih dneh od dne, ko je posameznik pridobil status osebe odgovorne za javna naročila. . Prijava premoženjskega stanja – Zavezanci poročajo najpozneje v 1 mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela. Dolžnost velja še leto dni po prenehanju funkcije ali dela. . Poročanje o lobističnem stiku z lobistom – Lobiranci poročajo v roku 3 dni po stiku z registriranim ali neregistriranim lobistom predstojniku in komisiji. V roku 10-ih dni komisiji poročajo o ravnanju lobista, če je nezakonito ali v nasprotju z namenom ZIntPK. . Poročanje o omejitvah poslovanja – Funkcionarji poročajo organu, v katerem opravljajo funkcijo, v 1 mesecu po nastopu, nato pa najkasneje v 8-ih dneh po vsaki spremembi. Organ komisiji posreduje podatke najkasneje v 15-ih dneh od njihovega prejema. . Nezdružljivost funkcij – Funkcionar najpozneje v 30-ih dneh po izvolitvi ali imenovanju preneha opravljati dejavnost oziroma funkcijo, ki je nezdružljiva z njegovo novo funkcijo. . Poročanje o nasprotju interesov – Zavezanci pisno obvestijo svojega predstojnika oziroma komisijo takoj, ko pride do nasprotja interesov. »Mirna vest daje moč.« Anne Frank