Leto XVIII.
V Celju, dne 28. oktobra 1908.
Štev. 124.

i
i
Uredništvo
Je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Nekaj o starostnem in in-validitetnem zavarovanju.
(Porofilo I. Lešnifarja na občnem zboru krajevnega odbora „Nar. str." v Mariboru dne 24. okt. 1908.)
V jesenskem zasedanju državnega zbora bode tedaj podala vlada načrt zakona o zavarovanju za starost in onemoglost. Ta načrt bode izpolnitev obljube v prestolnem govoru ob otvoritvi novega ljudskega parlamenta. Dne 17. julija je ministerski predsednik baron Beck v državnem zboru znova razpravljal o tej točki. Vendar pa mi-nisterska izjava v tej stvari ni popolnoma jasno stilizirana, zato je vzbudila najrazličnejše nade v onih stanovih, na katere se bode starostno in inva-liditetno zavarovanje raztezalo. (Da je ta nejasna stilizacija bila posameznim strankam povod za demagogijo, o tem ni treba posebej govoriti.) Ta nesigur-nost pa se tiče pravzaprav le jednega dela zakona. O drugem, mnogo obsežnejšem delu, kateri bode obsegal poleg reforme zavarovalnic proti boleznim in nezgodam tudi starostno in invalidi-tetno zavarovanje delavcev, smo zadostno poučeni iz vladnega (Koerber-jevega) programa od decembra 1904 in iz obravnav raznih posvetovalnih zborov, katerim je bil ta program predložen v presojo. Dvomi o tem delu vladnega načrta so omejeni na ta-le določena vprašanja: ali se naj sprejme v zavarovanje poljedelske in gozdne delavce, delavce na domu in nestalno delavstvo, ali bodo uvedene prehodne določbe, katere bi omejile izločenje postaranih delavcev, kako bode zvršeno saniranje zavarovalnic proti nezgodam, kakšna bo organizacija nove zavarovalnice za starost in onemoglost itd.
Druga pa je z ostalim delom predloga. Tam ne vemo prav nič gotovega. Izjava vlade se da razlagati kot
obljuba^ da bodo sprejeti v starostno in invaliditetno zavarovanje takozvani domači obrtniki, t. j. obrtniki, ki delajo na zalogo, o katerih zavarovanju se govori na odločen način že v vladnem načrtu z 1. 1904 in v najnovejšem času tudi v načrtu o uravnavi konfekcijskega dela na domu (za obleke, perilo in obutev). Večina (posebno pri nas) pa misli in trdno pričakuje, da bode zakonski načrt obsegal tudi starostno in invaliditetno zavarovanje malih kmetov in obrtnikov. V tem oziru se vsled demago-gičnih obljub posameznih strank splošno pričakuje od zakona popolno pre-skrbljenj<;v starosti in onemoglosti. Podžigajo se pretirane nade malih ljudi, kateri pa utegnejo doživeti bridko razočaianje. V resnici namreč ne morejo take zavarovalnine prekoračiti neke primeroma nizke mere. Na Nemškem p. pr. je bil povprečni letni znesek invalidi-tetne in starostne rente 155 M (170 kron) na leto (za 1. 1903) in vendar je bilo treba v istem letu 225 miljonov mark državnih prispevkov; povrh tega v Nemčiji, kakor bodemo videli pozneje, niso zavarovani mali kmetje in obrtniki.
Moramo tedaj ljudstvu odkrito povedati, da bo ta zavarovalnina le skromna podpora, katera bo omogočevala le v zvezi s podporo za reveže ali v zvezi z lastnimi skromnimi prihranki nekako človeka dostojno preskrbljenje. Gotovo imajo za to isto pravico kakor delavci tudi drugi sloji prebivalstva, predvsem mali obrtniki in mali posestniki. Ti vrše dolga leta enako težko delo ter živijo v enako žalostnih gospodarskih razmerah; vemo nadalje vsi, da si tak človek še težje poskrbi za svojo starost ali bolezen ko pa boljše plačani delavec. Ako se posreči vladi pritegniti te sloje prebival-
stva k starostnemu in invaliditetnemn zavarovanj«, potem bo stala Avstrija na polju socijalnega zavarovanja hkratu na čelu vseh držav, kajti podobno razširjeno starostno in invaliditetno zavarovanje še ni nikjer drugod izvedeno. Pravim, ako se ta poskus posreči, kajti težave, ki se stavijo podobnemu razširjenju starostnega in invaliditetnega zavarovanja na pot, so neizmerne. Nemčija, kater* je svoj čas izvedla starostno in invaliditetno zavarovanje pod vplivom mogočne Bis-marckove osebnosti, se je odločno uprla vsem željam, da se pritegnejo tudi samostojne osebe (in med te ra-čnnimo male obrtnike in posestnike) obveznemu zavarovanju za starost in onemoglost. Na usta grofa Posadow-skega je izjavila vlada 1. 1905: „Ne smemo se spustiti na pot, ki bi napravil iz Nemčije en sam zavarovalni zavod" in „kdor hoče biti samostojen, mora imeti moč skrbeti sam za svojo bodočnost, mora sam prevzeti riziko svojega začet j a'1.
Težave, katere so že pri zavarovanju delavcev jako velike, naraščajo vidoma kakor hitro zapustimo krog nesamostojnih oseb. Takoj pri omejitvi kroga oseb, na katere se naj raztegne zavarovanje, naletimo na velike zapreke. Kdo so mali obrtniki in mali kmetje? Ali naj sprejmemo kot temelj omejitve letni dohodek ali število delavcev, ki so pri obrtniku v delu? V prvem slučaju je praktična izvedba jako težavna. V drugem nimamo sigurnosti, da ne pritegnemo v obvezno zavarovanje oseb, katere so po svojih gospodarskih razmerah in višini svoje izobrazbe zmožne skrbeti same za se. Temu se pa moramo izogniti.
Na obvezno zavarovanje moramo gledati kakor na potrebno zlo, kakor na vmešavanje države v svobodno od-
ločevanje državljanov, prisilenje gotovih slojev prebivalstva, da skrhe za svojo bodočnost. Pa še mnogo drugih pogreškov ima zavarovanje, katero organizira država. Kako važno in ob-jednem težavno je natančno določiti krog zavarovalne dolžnosti, vidimo posebno na zavarovanju privatnih uradnikov, kjer še sedaj ni dan zadovoljiv in točen odgovor na vprašanje, kdo so privatni uradniki ? Ta okoliščina je pa že dala in bo še dala povoda k neštetim sporom in pravdam.
Temu podobno je tudi drugo osnovno vprašanje: Kaj naj si mislimo pod invalidnostjo? Prej omenjeni program za delavsko zavarovanje (iz leta 1904) ponavlja nemško definicijo invalidnosti po nemškem zakonu iz leta 1899. Ta definicija opredeli invalidnost v nezmožnosti, izvrševati kako delo, kakršno lahko zahtevamo od zavarovanca z ozirom na njegove zmožnosti, izobrazbo in osebne razmere. Druga je invalidnost v poklicu. To je nezmožnost opravljati svoj dosedanji poklic, na katero se več ali manj naslanja novi zakon o zavarovanju privatnih uradnikov. Kakor vidite, je tvorenje določnih pojmov tukaj zelo težavno, pa tudi zelo potrebno. Kajti od tega je eventualno odvisen ves finančni uspeh ogromnega dela. Za obrtnike in poljedelce bi bilo potrebno porabiti invalidnost v poklicu Vendar pa je pokazala poskušnja na Nemškem, kjer je bilo dosedaj v rabi odškodovanje v smislu slednje dtfini-cije invalidnosti, da so zgubili zavarovalni zavodi vsled slabe interpretacije zakona finančno ravnotežje. Zato bi bilo potrebno porabiti za preračun premij čisto druge matematične podlage nego one, na katerih so prora-čunjene premije v vladnem programu. Žalibog pa drugih ni.	Konec prih-
LI STE K.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.)
Za polemizujočega propovednika je usposabljal Trubarja priznan govorniški dar, ki ga je pomagala razviti gotovo tudi prijetnost organa in prikupnost nastopa. Vsak stavek priča o stremljenju po glavni lastnosti ljudskega govornika, ki hoče doseči trajen uspeh: govori tako, da bode smisel tvojih besed razumel in ohranil tudi najpreprostejši človek! Z nagovorom skuša vzbuditi v slušateljih ali čita-teljih razpoloženje domačnost in zavest skupnosti z govornikom: zdaj jih nagovarja kot „ljube brate", zdaj kot »izvoljene božje", zdaj zopet kot „ljube Kranjce inu Slovene". Njegov slog je je kramljajoč, širok, razblinjen, isti
pojem označuje zaporedoma z dvema, tremi, tudi več besedami. Razven svetopisemskih zgodeb vpleta tudi povesti posvetne zgodovine, ki mu služijo posebno kot primeri kazni božje. Razmere sive preteklosti prilagoja predstavam svojih poslušalcev in s sporednicami iz njihove neposredne okolice pojasnuje svojo razlago. Tako-le istodobno-domače vam slika Boga očeta, da mu je postalo v nebesih najbrž prevroče, pa je odšel na zemljo in „hodel po paradižu po puldnevi v tim hladu"; in predstavlja Adama ter Evo, ki „sta vkupe splela figovu listje inu sta sebi sturila bregeše"; in predočuje hinavca, kateri je Kristusa vprašal, „kaj bi imel djati, de bi v nebesa prišal", kot „judovskega doktorja"; in pri-spodablja židovsko - rimsko razmerje Kristosove dobe razmerju med kristjani in Turki ter pripoveduje, da so morali Židi „po sili zubper nih
volo timu rimskimu cesarju te štivre, pravde inu cole plačovati" in rbili tej rimski ajdovski gospoščini podverženi, kakor so ... ti kerščeniki tim Turkom, kir v tih zdolenih vogerskih, v vezi-jaških, krovaških, v Bosni inu v ser-blanskih deželah prebivajo". In tako-le rahlo vam je znal dramiti in upotrebiti želje, ki so dremale v srcu slovenskega kmeta, da razloži z njihovo pomočjo pomen besede, katera mu je bila postala bojno geslo.
„Ta beseda euangelium je ena gerška beseda, ta se mora v to slovenščino tolmačiti enu dobru selstvu oli en dober glas, oli eni dobri veseli marini [marni = govorice], od katerih ti ludje bodo veseli, od nih z veseljem govore, radi poslušajo inu drugim pravijo. Koker de bi zdaj en letak dober risničin glas inu marin k nom prišal, ti Turki so od našiga gospodi krala inu od nega sinou iz vseh Slovenskih,
Hrovaških inu vogerskih dežel, iz Bosne inu iz Konstantinopola cilu pregnani. Zatu mi inu vsi naši otroci se ne bomo vže več bali Turkov, bomo žiher inu mir imeli pred vsemi našimi sovražniki. Ne bomo več štivr dajali, ne težkih tlak delali inu bodo naprej vže vselej dobra ro-dovita lejta. Oli kadar se enimu lačnima oli žejnimu pravi, on bode imel eno dobro večerjo, jejsti inu piti zadosti. Oli enimu, kir v ječi za život sedi, on bode na jutrišni dan prez vse martre inu štrajfinge prust izpuščen. Oli enimu bolniku, kir velik betež ima inu na smrti leži, on bode čez dva dni spet cilu zdrav etc. Takim dobrim veselim inu troštlivim marinem vsem bi mi mogli tudi reči inu dati tu ime euangelium."
Dalje prihodnjič.
Politični pregled.
Domače dežele.
Da je kriza čeških ministrov prav za prav kriza celega Beckovega koalicijskega kabineta, to končno priznavajo tndi nemški „naprednjaki in nacio-nalci". „Prager Tagblatt" poroča celo, da poda baron Beck demisijo celega kabineta, da bode pa poverjen sestaviti novo ministerstvo, v katerem bodo sedeli razven Bienertha, Korytowskega in Georgija sami novi možje; večina novih bode iz poslanskih krogov, nekateri pa tudi iz gosposke zbornice. Ako bi se ta poskus ponesrečil, sestavi isti baron Beck uradniško ministerstvo, katero bi bilo nemškim „naprednjakom in svobodomiselcem" še najbolj povšeči, kajti ta svobodoljubna in samozavestna gospoda se čuti srečno in blaženo samo pod policijsko vlado in v varstvu bajonetov.
*
Nemško nacionalno in „napredno'1 dijaštvo je uprizorilo minolo nedeljo svoj demonstrativni sprehod po Pfi-kopeh v Pragi s slavno znanimi pestrimi čepicami na glavah. Policija je napravila mogočen kordon, da je nemške demonstrante, ki so na tak skrajno frivolni način meščanstvo izzivali, ubranila pred oatinami. Policija je na to nemške demonstrante porinila v nemško kazino, od koder so lahko potem pod njenim varstvom posamič ali v majhnih skupinah odhajali domov. V zahvalo za to obrambo so nemški burši policiste v veži kazine prav pošteno pretepali, rektorja nemške tehnike in nemške univerze sta pa šla k namestniku protestirat proti nasilstvu češkega meščanstva in proti postopanju policije, češ, da je z nemškimi burši grdo ravnala. Tako so ti nemški izzi-vači postali naenkrat naiodni mučeniki ■in narodni junaki. Na tak način se bori nemško meščanstvo in njih visokošolska mladina s profesorji vred na početku XX. stol. za nemško kulturo in za pravice „zatiranega nemštva" na Češkem.
*
Češko dijaštvo je imelo v nedeljo shod za drugo češko vseučilišče. Shoda se je udeležilo nad 4000 čeških visoko-šolcev. Po zborovanju je korakalo vseh 4000 čeških dijakov korporativno po mestu in tudi čez Pfikope, tiho, mirno in dostojno, brez izzivanja, brez petja in krika. S to nad vse dostojno in impozantno manifestacijo je češko dijaštvo pokazalo, da stoji v vsakem obziru visoko nad nemškim. Želeti bi bilo, da bi se tudi češko meščanstvo ravnalo po tem vzgledu ter ne dajalo več prilike, da bi se na tak način, kakor v nedeljo in tudi že neštetokrat prej delali iz teh nezrelih in od alkoholizma degeneriranih izzivačev in pre-tepačev nemške „mučenike" in narodne junake.
♦
V ministerstvu notranjih rečij bodo kmalo dovršene vsa posvetovanja o starostnem in invaliditetnem zavarovanja ter je apati, da bode zakonski
načrt v kakih 14 dneh dovršen.
*
Deželnozborske volitve v splošni knriji v Istri so končane. Izvoljeni so vsi 4 kandidatje političnega društva za Slovence in Hrvate v Istri in sicer gg. Pangerc, Flego, dr. Kurelid in prof. Spinčič. Klerikalni Štrajn je ostal kljub vsej nečuveno strastni in ostudni klerikalni gonji proti Pangercu v neznatni manjšini. Izvoljena sta nadalje še dva ital. liberalca, en socialni demokrat, v enem okraju bode pa potrebna ožja volitev med ital. liberalcem in ital. kršč. socialcem.
Na Nižjeav8trijskem je bilo izvo-
ljenih v splošni kuriji 58 poslancev od katerih so dobili soc. demokratje 6 mandatov, vsi drugi so kršč. soc. V prejšujem deželnem zboru je bil en sam soc. demokrat. Da so soc. demokratje dosegli navidezno tako majhen uspeh, treba pripisovati določbi, da zadobi vsakdo volilno pravico še le po triletnem bivanju v okraju, kar je že samo na sebi vzelo tej stranki 11.000 volilcev; vrhu tega so pa kršč. socialci odreklarairali nad 3000 soc. demokratskih volilcev iz volilnih list, vse to jim je zmago prav znatno olajšalo.
Naročajte in širite »Domovino"! ,Domovina' izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K.
Dopisi.
Iz Slov. Bistrice. Redni občni zbor »Čitalnice" za društveno leto 1908/9 se je vršil ob povoljni udeležbi članov 18. t. m. Predsednik društva je v svojem pozdravnem nagovoru omenil zaslug dr. Urbana Le-meža, katere si je pridobil za razvoj ..Čitalnice" osobito pa za narodno stvar mesta in okolice s ponosno stavbo Narodnega doma, ki dela čast ne samo sedajni generaciji, ampak bo tudi pričala poznim rodovom o podjetnosti in narodno-gospodarski zavednosti sedanjega vodstva Posojilnice. Le ožjim znancem dr. Lemeža je znano vse prenaporno in nad vse požrtvovalno delo ter neštete skrbi, ki jih je povzročalo rodoljubnemu možu dveletno zidanje; toda z jekleno vztrajnostjo je premagal vse ovire, ki bi sicer zamogle imeti najusodnejše posledice. Zdaj je hotel ,Avstrija' popolnoma dogotovljen in urejen in s ponosom sme zreti Posojilnica na svoje trudapolno delo.
Občni zbor Čitalnice je izrekel dr. Lemežu svojo zahvalo in ga v priznanje njegovih zaslug izvolil soglasno častnim članom.
Tajnik Ig. Založnik je v svojem poročilu ožigosal osebna nasprotstva, ki se še tuintam pojavljajo med dru-štveniki ter pozival navzoče baš z ozirom na dogodke zadnjih dni k skupnemu delu, ki je ravno v Čitalnici, našem skupnem ognjišču, mogoče. Blagajniško poročilo izkazuje 332 K 84 v dohodkov in 323 K 43 v izdatkov; v svrho saniranja društvenega gmotnega stanja se sklene zvišati mesečni prispevek za odbornike na 2 K za ostale člane pa 1 K. Pregledovalcem računov sta bila izvoljena Rud. Staro-vašnik in Ant. špan.
Društveni odbor, ki je za prihodnje leto izvoljen se je konštituiral tako-le:
Predsednik dr. Urban Lemež, podpredsednik Milan Vršič, tajnik Ignacij Založnik, blagajnik Mi jo Schwarz, odborniki pa gdč. Otilija Feirel, Vek. Pinter in Miroslav Pirkmeier.
Pri slučajnostih se sprejme predlog tajnika Založnika, s katerim občni zbor odobri odborov sklep, vsled katerega je Čitalnica upravičena ustanavljati v svojem področju knjižnični, godbeni, gledališki in druge odseke.
Iz Sredi&ča. Ker je dopis v „Domovini" z dne 25. septembra t. 1. povzročil posledice, ki niso ne stvari v korist in katerih si morda ni želel ne dotični g. dopisnik in gotovo tudi ne g. urednik »Domovine" s tem, da ni sprejel prvotnega, od s. tajnika v imenu odbora vposlanega odgovora, smatra odbor stvari na ljubo za potrebno, vposlati sledeči odgovor — eventuelno, če ta ne najde mesta, odložiti svoje funkcije.
G. dopisnik naj nam dovoli, da na njegova izvajanja stvarno odgovorimo
in sicer točko za točko, kakor nam kaže pot njegov dopip.
Slavnostni govornik baje svoje naloge ni dobi o rešil; on bi moral ob tej priliki (25 letnici) odkrivati nedo-statke, bi moral grajati dosedanje slabo društveno delovanje! Čudna terjatev! Mi poznamo govornika že precej let in reči moramo, da je vsakokrat svojo nalogo častno rešil.
Naše društvo „ni samo na papirju", ampak deluje že precej let v zadovoljstvo svojih udov; prirejalo je leto za letom zabavne večere, mnogo gledaliških predstav, letos n. pr. so se uprizorili „Rokovnjači", nudilo je občinstvu koncerte, preskrbelo je razna predavanja gospodarskega in zabavnega značaja, a kljub temu očita dopisnik, „do zdaj životari društvo v lepih spominih in ob paradah", da „ne dela izobrpževalno", da „ovira vse družabno življenje". Da so letos slučajno predavanja izostala, tega ni kriv odbor, ta je storil svojo dolžnost. Tajnik je osebno naprosil dva govornika, ki sta obljubila ugoditi prošnji odbora; prošnja pa, ki se je vposlala, da bi dobili za predavanje učitelja strokovnjaka, žal, še do danes ni rešena, akoravno že leži več kakor pol leta pri kompe-tentnih oblastih.
„ Mladim se hoče dela in ker ga niso našli v ,.Edinosti", so si ustanovili ,,Samski klub" z bistveno istim namenom." Kdor ne ve, kako in zakaj se je ustanovil „Samski klub", ta bi moral iz dopisnikovih besed sklepati, da so bili ti ,.Samci" udje „Edinosti" in da se jih je v tem društvu oviralo v delu. A temu ni tako. ,,Samci" do sedaj še niso bili korporativno udje „Edinosti"; gotovo bi jih bila ,.Edinost" prisrčuo pozdravila in jim prav rada netila ogenj delavnosti.
Kar je v dopisu kritično resničnega, to potrdimo i mi, namreč, da so društveni prostori oddaljeni. Kdor pa trezno prerešetari naše razmere, ta se bode prepričal, da Oo sedaj nismo imeli drugih, za društvo pripravnejših prostorov na razpolago. Ako je dopisnik ud ,,Edinosti", zakaj se pa ni oglasil o tej točki ua občnem zboru dne 6. jan. t, 1.? Gotovo je bil kot vnet narodnjak tedaj prisoten.
G. dopisnik zahteva „od tistih, ki se dajo voliti v odbor", naj prirejajo „vsaj vsak mesec en zabavni večer". Meni on te obiskane od mnogih ali uprizorjene le za „maloštevilne posameznike?" Zabavni večeri ne stanejo samo »precej požrtvovalnosti in truda", ampak še kaj druzega, kar ima polzek rep. —
Najbolj klasične besede dopisnikove so zgoraj omenjene „ i se dajo voliti v odbor". Ako je bil gosp. dopisnik prisoten pri zadnjem občnem zboru, t6daj je videl, kako so se posamezni udje kar po vrsti pro-tivili sprejeti predsedniško, ozir. od-borniška mesta. Za to dejstvo ni treba daljnih pojasnil, nzrok temu bode g. dopisniku dobro znan. Iz teh njegovih klasičnih besed pa bi si marsikateri mislil, da so sedanji in poprejšnji odborniki komaj čakali, da so mogli in smeli zasesti ta častna mesta.
Kar se tiče sum ničen ja javne knjižnice, ni naša naloga, na to odgovoriti; to bode storil pripravljalni odbor sam.
Koncem poživljamo g. dopisnika naj pride letos gotovo k občnemu zboru, naj nastopi z odprtim vizirjem; uver-jen naj bo, da bode voljen v odbor, da ukrene »potrebno preosnovo pravil in vsega ustroja", da nastane po njegovih nasvetih in njegovem delovaniu društvo, „na kat«ro bo lahko vsakdo ponosen".
Konečno prosi odbor, kateremu je delovanje v društvu večja skrb kakor neutemeljena natolcevanja od strani
g. dopisnika, naj tajnik, g. Serajnik vsaj do prihodnjega občnega zbora, ki se v kratkem skliče, ostane na svojem mestu ter deluje po do sedaj si začrtani poti.
Za odbor bral. društva »Edinost" J. Zadravec, t, č. predsednik.
V Središču, dne 17. oktobra 1908.
Štajerske novice.
—	Gledališka predstava v »Narodnem domu". V nedeljo nastopijo po dolgem odmoru na domačem našem odru zopet domači diletanti s predstavo »Svetinova hči". Dolžnost nas vseh je, da gremo isti večer k predstavi in da tudi agitiramo med znanci in prijatelji.
—	Bojkot v Celju. Vesela in mnogo lepih upov zbujajoča je prikazen, da se dobro drže bojkota slovenski delavci in mali obrtniki, dasi tuintam pri naših razmerah trpe kako škodo.
Zaplenjeno!
—	Razsvetljava ulic je v naši slavni mestni občini celjski zelo pomanjkljiva, ponekod je pa kar nič ni. Tako ni n. pr. v drevoredu od mosta Južne železnice do mosta čez Voglajno niti jedne svetilke in je v sedanjih zimskih nočeh pod drevesi tako črna tema. da ue vidiš ni pesti pred seboj in da je prav nevarno vračati se tod iz okolice domov. Naši mestni očetje, ki so dovolili 500 kron podpore za šestdesetletnico pevskega društva nemških magnatov celjskih, kateri so dali na mestne stroške napraviti plinovo razsvetljavo v telovadnici nemškega telovadnega društva ter ne vedo, kako bi pojasnili pomanjkljaj 15 tisoč kron v računih mestne plinarne, ki so po nepotrebnem zazidali že toliko in toliko tisočakov iz mestne blagajne v nepraktično in v vsakem obziru pomanjkljivo klavnico in hladilnico — ti gospodje tako silno skoparijo, ko se gre za jedno samo prepotrebno svetilko v popolnoma nerazsvetljenem. drevoredu. Na nasprotni strani je pa dolžnost okoliške občine, da postavi na poti proti Sv. Jožefu tudi jedno svetilko, kajti' tudi tod hodi v poznejših urah precej ljudi v mesto ali se vrača iz mesta domov in gazi temo, da je groza. Kar je potrebno, mora biti, tu ue pomagajo ne izgovori, ne drugo. Mi istotako moramo plačevati davke kakor prebivalci Bretsa, Gaberjev in mesta Celja. Nadejamo se, da se ta nedostateK v kratkem odpravi.
—	Cesarjev jubilej dne 2. decembra. Cesar namerava prebiti dan 2. decembra, ob 60 letnici nastopa vlade, v SchOnbrunnu pri Dunaju. Isti dan bo tam zbrana cela cesarska rodbina.
—	Nemški uradniki na Slovenskem. Tisti mamberški sodni adjunkt, ki je prestavil »zvijačo" s »Schvvei-nerei" (svinjarijo), je dobil v nekem nemškem političnem uradnika v Kranju vrednega posnemovalca. Neka trgovka na Koroški Beli je prosila za dovoljenje, da ustanovi filijalko (podružnico) svoje trgovine in to omenjenemu gospodu celo ustmeno povedala. Te dni pa je dobila vladni odlok, s katerim se ji daje koncesija za fijakarijo in da mora njen fijakarski voz nositi številko 1! Ta slučaj govori zopet jasno in glasno: ven z nemškimi uradniki iz slovenskih dežel.
—	Umrl je v Studenicah pri Poljčanah posestnik in tržan Jože Brecl.
—	Podružnici ljubljanske »Glasbene Matice" v Celju se je posrečilo dobiti učitelja konservatorista, ki bode poučeval gosli in glasovir, glasbeno harmonijo in teorijo, po zahtevi tudi kontrapunkt, kompozicijo in glas. zgodovino. Poučevalo se bode tudi zbo-rovo petje za dečke in dekliške glasove (šolski zbor) in event. tudi dijaško petje in solopetje.
Vpisovanje se vrši v soboto, 31. oktobra od 3—4. ure popoldne in v nedeljo, 1. novembra 1908 od 10.-12. ure dopoldne vdruštveni s o b i v ,, Narodnem dom u".
—	Amerikanski Slovenci so zborovali dne 11. oktobra v Clevelandu (Združene države) zaradi dogodkov v Ptuju, Celju in Ljubljani. Izvolil se je odbor, ki nabira prispevke za žrtve v Ljubljani.
- Poslanec l išek mirno vleče svoje dijete in se ne briga za svoj razburjeni okraj, če prav vse nemški vrag vzame. Edini njegov čin letošnjega leta je, da je znanega kmetskega pisatelja Podravskega, katerega je v zadnjih letih toliko nezgod in nesreč zadelo, ovadil državnemu pravdništvu v Mariboru zaradi nekega pisma, v katerem je Podravski njega ostro prijel zaradi neke obljube. A državno pravd-ništvo je kazensko postopanje, katero je povzročil ljudomili poslanec, ustavilo in gospod Pišek so se podali s podaljšanim nosom v svojo vilo v Pesdu.
—	Že zopet nesreča na paši. V Cvetkovcih pod Mariborom so si kurili trije otroci posestnika Štruca na paši. Najstarejši, Miklavž, je šel v gozd po drva in pustil 6 letno Klaro in oletuega Otona Siima pri ognju. Oto je prišel ognju preblizu, obleka se mu je vnela in je dobil tako težke opekline, da je drugi dan umrl.
—	Za „Siidmarko'' prirede mariborski Nemci dne 9. novembra ua predvečer Schillerjevega rojstnega dne velik shod v kazini. Schiller bi se v grobu obrnil, ako bi vedel, da izrabljajo nem-škutarji njegov spomin za — ,.Sud-narko".
—	Premeteni poštni urad. Poštni voz v Št. Ilju je imel doslej dvojezični napis. Sedaj so ga pobarvali in da ne bi razburjali Nemcev z dvojezičnim napisom, so napravili na rmeno pobarvanem vozu dve veliki črni črki (seve nemški) K. k. Sedaj je šeniljskim nem-škutarjem odleglo!
—	Nemška temeljitost. Na utra-kvističnih šolah se mora poučevati naša deca po nemških berilih — vsaj v tretjem oddelku, ako je šola enoraz-redna. Da so stare izdaje vse polne napak, se ne bomo čudili, ali od novih izdaj bi lahko vendar zahtevali, da bi imele tvarino porazdeljeno tako, da bi vsaj resnici odgovarjala posebno, ker smo prisiljeni držati se knjig, katere so potrjene od višjih šolskih oblasti. Učitelj — posebno slovenski učitelj — se ne more ravnati po teh knjigah, ako noče biti zgodovinski resnici in drugim resnicam v obraz. Da ne bomo delali nemškim učenjakom krivice, poglejmo si Frisch - Rudolfovo tretje berilo za obče avstrijske ljudske šole, izdaja C — 268. Die Herzogseinsetzung in Karnten — predzadnji odstavek na strani 382: Nach aufgehobener Tafel ging der Zug auf das nahe Zollfeld zum Herzogsstuhl, der, aus rOmischen Bau-und Inschriftsteinen zu-sammengefugt, sich noch heute an dieser Stelle erhebt.
Značajen učitelj — bodisi slovenski ali nemški — mora šolski mladini pojasniti, da sta ustrelila nemška učenjaka Frisch in Rudolf, dva velika koela. Pripomniti moram, da je vele-učeni Frisch ravnatelj deželnega iz-obraževališča za učiteljice in c. kr. okr.
šolski nadzornik v Mariboru. Nam se smilijo uboge študentke, koje se pita s tako zgovovinsko godljo; pomilujemo tudi ministerstvo, ki dovoljuje take učne knjige, ali bolje, ki gre takim „pedagogom;l na limanice. Naši nemški učitelji-tovariši naj pregledajo celo delo, naj ga v svojih listih po vrednosti ocenijo, sicer so vredni, da jih še nadalje smatra njih lastna „tele-genca" za „Unteroffiziere der Gesell-schaft'1.
—	Nemški „Schulverein" je daroval učila za kamniško šolo pri Mariboru, mladinske knjižice za radvajn-sko šolo, sobno opravo za otroški vrtec v Vojniku. Misli se na 2. razred šole v Velenju, ker šteje 1. že 60 otrok in na predajo šole v Šoštanju v deželno upravo (!).
—	Iz Ljutomera. Umrli lekarnar Schvvarz, nekdaj čitalničar in slovenski pevec je bil pozneje hud nasprotnik Slovencev. Njegov sin je zahteval nemško molitev na pokopališču. Jeden očenaš je odmolil duhovnik nemški, a ker nikdo ni odgovarjal, vršile so se nadaljne molitve slovenski. G. Schwarz bi pač moral nekoga plačati, da bi nemški molil, a tega baje on ne stori rad. — Pokojnika so spremljali k zadnjemu počitko naši »tudi" narodni veteranci polnoštevilno.
—	Ljutomerčanom. Boj med slovenskima strankama je vsled zadnjih dogodkov ponehal. — A ne mislite, da to občutijo naši Nemci! — Namesto, da bi sedaj s skupnimi in podvojenimi močmi delali proti narodnemu nasprotniku smo vsled pobratimstva ljubezni tako pijani, da nič ne vidimo, kaj se krog nas godi. — Se je že kdo povprašal, kaj je s tistim kamenjem, ki je bilo v nemški šoli pripravljeno za slovenske zborovalce? Kaj je z nemškimi napisi na pošti, na železniški postaji, kaj je z nemškimi uradniki, ki zapostavljajo povsod naš jezik?! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi!
—	V Ljutomeru se išče naroden steklar. Ker daleč na okrog ni slovenskega steklarja, je obstanek tu za-siguran. Na razpolago ima že prav lepo štacuno z magacini na prav ugodnem prostoru v trgu. Natančneja pojasnila daje uredništvo ,.Domovine".
—	Podhamer pri Ljutomeru. V nedeljo se je vršila v Ljutomeru šolska tombola. Ko stopim po isti ob 11. uri ponoči na cesto, ,obdala me je taka tema, da nisem vedel, kod bi se naj obrnil. Mislil sem si: „Ti frdacani lampar lotmerški! Gnes je že premalo olja vlival v svetilke, ker imajo Slovenci veselico." Vprašamo g. župana notarja Thurna, zakaj baš takrat svetilke najkrajše gorijo, če imajo Slovenci kako zabavo ali veselico ? Zakaj pa gorijo svetilke zmiraj ravno ob mesečnem svitn ? — še nekaj vam moram g. urednik povedati. Letošnja kapljica je prav izborna. Le škoda, da nam naši gostilničarji isto predrago točijo, kupujejo pa tako po ceni. Tega ne bodemo dolgo prenašali. O tem drugič več.
—	Ustrelil se je s svojo službeno puško v Gradcu vojak Vončina. Bil je pri vojaškem oskrbovalnem uradu.
—	Govor vojnega min. Sehon-aicha v delegacijah je vzbudil opravičeno ogorč nje v Ljubljani in po celem Slovenskem. G. minister je tako govoril kakor bi čital poročilo kake židovske „Tagespošte" ali pa celo celjske „vahtarice". Kdo pa je oni 27. pešpolk, katerega je tako pral? „Pozabil" je menda na graške dogodke 1. 1898, ob času znanih graških nemških izgredov. Takrat je napadla na ulici (Volksgartenstr.) poulična druhal stražo bosanskega pešpolka št. 2. Straža je streljala v zrak po pomoč — dasi bi imela po ministra
SchOnaicha izjavi ne le pravico temveč celo dolžnost streljati v razdivjano nemško množico. Šele zdatna pomoč je rešila vojake iz resne nevarnosti.
Zaplenjeno!
Žal. da
tega ni omenil dr. Korošec v svojem govoru v delegacijah, ker je dogodek preznačilen za razmere v „pravni" Avstriji.
— Jubilejna sadna razstava na Dunaju. Od 5. do 11. oktobra se je vršila na Dunaju jubilejna razstava štajerskega sadja, na kateri so bili odlikovani sledeči Slovenci: Henrik Likar na Blanci (srebrna državna kolajna), kmetijska podružnica v Šmihelu nad Mozirjem (srebrna kolajna štaj. kmet. družbe), nadučitelj Franc Pra-protnik (isto), Al. Senekovič pri Sv. Ani na Krembergu (isto), častno darilo kalisindikata v znesku 50 kron poštar Ant. Goričan v Mozirju, nadučitelj Tomo Kurbus v Slivnici pri Celju (diplomo štaj. vrtnarske družbe in 10 K), župan Fr. Ferlinc v Šmarju (diplomo štaj. vrtnarske družbe), okr. zastop ormoški (isto); diplomo štaj. sadjerejsk. društva so dobili: kmet, podružnica pri Malinedelji, trg. R. Pevec v Mozirju, Martin Roškar v Gočovi, sav. kmet. zadruga v Braslovčah in vinotržec Fr. Seršen v Ljutomeru.
Druge slovenske dežele.
—	Spominska plošča na S. Jenkovi rojstni hiši. Predvčerajšnjim je nekdo v ..Slovencu-' kategorično zahteval od ..Pisateljskega društva'1 v Ljubljani, naj napravi na S. Jenkovo rojstno hišo — spominsko ploščo. A v „Narodu" odgovarja nekdo v imenu omenjenega društva, da Simon Jenkove rojstne hiše sploh več ni, ker je — pogorela in je ostalo le še nekaj grobi j a.
—	Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Z novembrom 1.1. se otvori pripravljalni razred za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani in zadružna šola. V pripravljalni razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo in so stari 13 let, na zadružno šolo pa učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari 16 let. V pripravljalnem razredu znaša šolnina 50 kron, pouk na zadružni šoli je brezplačen; deželni odbor kranjski pa lahko oprosti tudi plačevanja šolnine v pripravljalnem razredu. Vpisovanje se bo vršilo dne 13. in 14. novembra od 9. ure dopoldne naprej v II. nadstropju hiše na Kongresnem trgu št. 2. Učenci naj se takrat zglase osebno v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj prineso s seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Redni pouk se prične dne 16. novembra.
—	Deželnozborske volitve v Dalmaciji. V pondeljek so se vršile volitve v kmetskih občinah. Izvoljenih je 14 Hrvatov (7 hrvaške narodne stranke, 6 pravašev in 1 divjak) ter 6 Srbov.
—	Tujski promet na Koroškem.
Koroški deželni zbor je dovolil koroški deželni zvezi za pospeševanje prometa s tujci letnih 4.000 K podpore. Dognalo se je, da prinašajo tujci letno do 7 in pol milijona kron v deželo. Naš štaj. deželni zbor, oz. odbor pa ni dovolil Savinski podružnici slov. plan. društva, katera edina skrbi za povzdigo prometa s tujci v divnih Savinskih pla-
ninah niti vinarja; dež. odbor se celo ni sramoval na nečuven način razžaliti in sramotiti omenjeno podružnico. Tako skrbi štajerska dežela za prospeh tujskega prometa na Spod. Štajerskem.
— O izgredih v Pragi poročajo, kakor vedno vsi listi napačno z oči-vidnim namenom Nemce oprati in zvaliti vso krivdo na Čehe. Tako so ti listi poročali tudi o dogodkih v Ptuju, Celju, Mariboru in v Ljubljani. Tudi ^Frankfurter Ztg.", katera se je delala vedno nepristransko in pravično, je poročala o dogodkih v Pragi tako-le: „Policija se drži pasivno, praški nemški krogi so vsled postopanja policije zelo ogorčeni, ker menijo, da policija dela to po navodilu ministerskega predsednika, kateri se hoče maščevati zaradi nemške obstrukcije v češkem deželnem _ zboru." Če se najtreznejši nemški list ne more povspeti na višjo stopnjo politične poštenosti in dostojnosti, se pač ne smemo čuditi, da vsi drugi nemški listi počenjajo prave orgije v lažeh, v pačenju resnice in v obrekovanju.
S?etoYne vesti.
—	3 tisoč oseb mrtvih. Londonskim listom se poroča, da je razsajal v pokrajini Sangčou na Kitajskem grozen vihar, kateri je porušil 3600 hiš. Okrog 3000 oseb je zgubilo v razvalinah življenje.
—	Pi vi sneg se oglaša pomalem tudi na jugu države. V Zagrebu so ga dobili minul petek; isti dan tudi na zahodnem Štajerskem. Iz Šopronja na Ogrskem se poroča, da je tam nek kmet zmrznil.
—	Nazadnjaštvo ruskega nauč-nega miuisterstva. V začetku zimskega tečaja se je zglasilo na ruskih vseučiliščih 5000 deklet za slušateljice, a ruski naučni minister Švarc (nomen est omen) je odločil, da se jih sprejme le 1500. Klasičen primer za postopanje ruske birokracije.
—	Štirdeset tisoč srbskih pušk zaplenjenih. Kakor poročajo iz Sem-lina, je došlo tje 40 tisoč pušk in 10 tisoč revolverjev za Srbijo. Orožje je bilo zaplenjeno.
—	Nemški zrakoplovec Zeppelin ima že novo zrakoplovno ladijo, s katero se je v pondeljek znova dvignil, peljal čez bodensko jezero in se srečno vrnil v Fridrichshafen nazaj. Za staro pogorelo ladjo se je nabralo v Nemčiji okrog 6 milijonov kron.
—	Odprava pouka nemškega jezika v Galiciji. V Galiciji zahtevajo Poljaki, da se naj v bodoče na nobeni ljudski šoli v Galiciji ne sme učiti nemščina (to je naperjeno proti nekaterim nemškim ljudskim šolam v Galiciji) in da se naj ne skuša iz nemščine pri vsprejemu v srednje šole.
—	Ponovno izzivanje nemških visokošeicev v Pragi. To, kar slovanskim visokošolcem v nemških mestih ni dovoljeno, bi radi imeli Nemci po vsej sili v Pragi. Ako se je doslej molče trpelo, da so nemški burši izzivali občinstvo na praških ulicah, so sklenili Čehi, da se to v bodoče ne sme zgoditi in zato je prišlo minnlo nedeljo ob priliki „bumla" nemških visokošolcev zopet do nemira. Policija je sicer skrbela za varnost Nemcev; na Grabnu je bilo zbranih do 500 policajev peš in na konjih, da so ščuvali nemške mlekozobe izzivače, katerih je prišlo okrog 50 v barvah, ostali pa „civilno" iz „Nemškega doma" na ulico in so začeli hoditi gori in doli. Kakor hitro jih je množica zagledala, so za-doneli urnebesni „hanba" (fej) klici ni žvižgi. Ker so Nemci izzivali s klici in pesmimi, je bil položaj čemdalje nevarnejši in je morala policija dijaštvo potisniti v „Nemški dom" naaaj. Nemci so se temu trdovratno upirali in prišlo je pri vratih do krvavih spopadov med policijo in nemškim dijaštvom. Nekaj policajev je bilo resno ranienih. Na to je nastal mir. Cel dogodek pa kaže, ,.pametno" postopanje avstrijske državne policije. Da niso pustili Nemcev na cesto, pa bi bil mir! Čemu pa se pri nas prepoveduje slovenskim društvom vsak javen nastop na ulicah!
—	Za italijansko pravno fakulteto v Trstu. Dne 21. t. m. so imeli italijanski dijaki na Dunaju shod, na
katerem je bila sprejeta resolucija, v kateri pozivajo svoje poslance, naj zahtevajo od vlade, da nemudoma osnuje v Trstu pravno fakulteto z italijanskim učnim jezikom, zahteva nadalje priznanje doktorata medicine, filozofije in tehnike, doseženega na visokih šolah v Italiji. Italijanski dijaki so sklenili, da bodo začeli silno agitacijo na dunajskem in graškem vseučilišču ter da bodo delali z vsemi sredstvi na to, da se izpolnijo njih zahteve. Po shodu so demonstrirali pred naučnim minister-stvom in pred palačo miuisterskega predsednika, Policija je demonstrante razgnala.
— VIII. mednerodni kongres socijalnega zavarovanja v Rimu. Dne
12. t. m. sešel se je ta kongres, katerega se je udeležilo 1500 delegatov vseh civiliziranih držav in ki je v zgodovini socijalne politike v resnici znamenit dogodek. Prvi kongres te vrste se je vršil v Parizu 1889.1., zadnji pa 1905. 1. na Dunaju. Lahko rečemo, da so ti kongresi dali povod in temelj k znanstvenim in praktičnim pripravam novega socialnega zakonodajstva. Od zavarovanja proti nezgodam do starostnega in invaliditetnega zavarovanja, od bolniških blagajn do zavarovanja proti neprostovo jni nezaposlenosti, po-čenši z zdravstvenimi odredbami pa do zavarovanja materstva, vse to je delo socijalne politike, katere namen je zboljšanje gospodarskih in moralnih razmer delavskih slojev, o . vsem tem se je razpravljalo na teh kongresih. Letošnji kongres je tem bolj znamenit, ker se bavi z vprašanji, ki stoje v raznih državah na dnevnem redu. V Avstriji stojimo pred reformo socijalnega zavarovalstva in pred uvedbo splošnega starostnega zavarovanja. V Italiji se pripravlja nov zakon o zavarovanju proti nezgodam, predložen je parlamentu projekt o zavarovanju materstva in parlament sam je sprožil misel o razširjenju zavarovanja proti nezgodam tudi na kmetski stan. Kongres se je prvi dan bavil s poročili o razvoju socijalnega zakonodajstva v raznih državah. Na dnevnem redu so pa med drugimi tudi ta le vprašanja: Naloga zdravnika pri socijalnem zavarovanju; ustanovitev posebne stolice na vseučiliščih za socijalno medicino; izobrazba uradništva za delavske zavarovalnice, bolezen in nesposobnost za delo sama na sebi in v njih medsebojnih odnošajih z obzirom na njih omejitev ter na zavarovanje, bolezni vsled poklica, njih omejitev in zavarovanje proti njim; ureditev zavarovanja materstva, materske bolniške blagajne, zavarovanje vdov in sirot (zavarovanje za slučaj smrti) zavarovanje proti neprostovoljni nezaposlenosti. — Vse sami važni predmeti socijalne politike, s katerimi se bodo v kratkem pečali tudi parlamenti in vlade raznih držav.
Razpis službe
okrožnega zdravnika
Podpisani odbor razpisuje s tem službo okrožnega zdravnika zdravstvenega okrožja Ljubno v Savinski dolini z letno stalno plačo 1640 K.
Slovenščine ali katerega slovanskih jezikov zmožni prosilci naj svoje običajno opremljene prošnje tu sem vložijo do 30. novembra t. !.
Odbor zdravstvenega okrožja Ljubno,
dne 15. oktobra 1908.
596 5-2
Načelnik: Fr. J?iwa«?»
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
M
ijss-jjžS'
Velike skrbi
moje soproge so odpravljene, odkar ima v rabi ,JOHNOV5-perSSni stroj, s katerim se pere sneženo belo, se ne trga perilo, prihrani kurjava, čas in delo, torej tudi denar in sicer - najmanj 75%• -
Srroji se lahko ogledajo v
trgovini z železnino
jVUrKar, ?. Majdlc, Celje
ki pošilja cenike zastonj. 587 5-3
5tecl(«pferd
lilijno mlečno milo Najmileje kožno milo.
Izrnuje v
Krepak tek
poštenih sta,riše v z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v uk v trgovino z mešanim blagom in eden trezen
konjski hlapec
starejši, se istotako sprejme pri ^aceiu Cimperšeku,
trgovcu t Sevnici ob Savi.
598 3-1
Brazay-jeio
Francevo
žganje
je tekom W let skašeno domače zdravilo zlasti proti migreni, infiaenci, protinu, renmatizmn, slaži
za okrepljenje oči, za grgranje. Mosežno dobro
za masažo, najboljš« sredstvo za lase. — Dobi se povsod, kjer pa ne, se
obrnite na BRAZAT-A, Dunaj III[2, Lowengasse 2 a.
254 10-10
Razpis stavbe.
Dne 8. novembra t. I., ob I©. uri predpoldne bo v
marija-reški šoli manjševalna dražba za oddajo poprave šolskega stanovanja in za prezidavanje ene sobe.
Stavbeni pogoji in načrti se lahko vpogledajo v šolski pisarni. Izklicna cena znaša 3.177 K, vadij 318 K.
Krajni šolski svet v Marija Reki, dne 27. oktobra 1908. 599 x	Janez Dolar, načelnik..
RUDOLF HAVELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za daine in gospode, dežnihe, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
536 41—
ils
nsis^fi
o

Savinski
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENG KVEDER StiS S.8-«
1 Zabuhošeh
krojač y Celju, Glavni trg št. 18
priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. Y zalogi imam tudi haveloke in
578 b 112	nepremočne pelerine.	579a 112
Posebej pa se še priporočam cenj. prebivalcem Trbovelj in okoliče ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu v hiši g. Plevčaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obleke
Blasnikova in druži
pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.