;
ZA IZBOL3SANJE USTA
■A* Mn Mili Vmk, U "flUiNtiili"ali u aretelka, Taa k« brale-ftca. ker ate »n «#Hi M k oni lepem la linblffo Mtil ::
GLAS NARODA *
list slovenskih delavcev v Ameriki.
CTTATHJE opozarjamo,
da pravočasno obnove narodni-' no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno po skušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Entered u Second dam Mntter September 21st, 19*3 at tbe Poet Office At New York. N. Y.,	under Act of Concreos of March Sid, 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 225. — Stev. 225.	NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 27, 1938—TOREK,	27. SEPTEMBRA, 1938	Volume XLVL — 1 r+nik Xi-Vl.
PREDSEDNIK ROOSEVELT V VLOGI POSREDOVALCA
DOKLER SE POGAJANJA VRŠE, JE SE VEDNO UPANJE, DA BO SPOR MIRNIM POTOM URAVNAN
Predsednik je brzojavil Hitlerju in Benešu, naj se pobotata in naj ohranita mir. — Obe državi sta podpisali Kelloggovo nenapadalno pogodbo. — -Roosevelt ni niti z besedo omenil zadeve sudet-skih Nemcev. — Opozorilo časniškim poročevalcem.
Evropa se z vsakim dnem bliža vojni
WASHINGTON, D. C, 26. septembra. — Pred-
.sednik Roosevelt je danes brzojavil nemškemu kanclerju Adolfu Hitlerju in cehoslovaškemu predsedniku Benesu, ter ju pozval, naj ohranita mir. Nemškemu diktatorju in predsedniku Ceho-slovaške je sporočil, da govori y imenu 1 30 milijonov Amerikancev.
Državni tajnik Hull je brzojavil isto besedilo angleškemu ministrskemu predsedniku Chamber-lainu in francoskemu ministrskemu predsedniku Daladieru.
Predsednik Roosevelt pazno zasleduje razmere v Evropi, in to je bil prvi slučaj, da je prekinil svoj molk ter posegel vmes.
—	V imenu l.'tt),000,(XX) Amerikancev, — pravi Roosevelt v svoji brzojavki, — ter v imenu vsega človeštva, Vas (Hitlerja in Beneša) resno pozivam, da ne prekinete pogajanj, ampak poskušate mirno uravnati oporno zadevo.
—	Dokler se pogajanja vrše, je še vedno upanje, da se bodo uspešno končala. Ko se prekinejo, ni več tega upanja, in preo-taja le še sila. S pomočjo srle in nasilja pa ni mogoče storiti ničesar dobrega za bodočnost človečanst va.
Predsednik je opozoril Hitlerja in Beneša na dejstvo, da sta tako Nemčija in Cehoslovaška podpisali leta I 928 Kellogg ovo pogodbo, ki izključuje vojno kot sredstvo za uravnavo medsebojnih sporov; da skoro vse države vežejo pogodbe, čijih smoter je ohranitev miru; da lahko vse države zamore-jo rešiti medsebojne spore.
časnikarji so bili opozarjeni, naj pre»tsednikove poslanice :ia Miiatrajo za sklicevanje na Kellogg - Briandovo pogodbo Namen poslanice je bil opozorfti narode na medsebojne obveznosti.
Predsednik ni niti z besedo omenil zadeve sudetskih Xeir.-eev ter >e je v .splošnem zavzemal edinole za ohranitev miru.
piedno je bila brzojavka odposlana, se je posvetoval z državnim tajnikom Hulloni in državnim podtajnikom Wellesom. Brzojavka je bila podana main po polnoči.
—	Evropski in najbrže tudi svetovni mir sta v velik inevarnosti, — je izjavil predsednik, — in če bi izbruhnila vojna, bo žrtvoyanih. na milijone o-seb, ne samo moških, pač pa tudi žensk in otrok. Gospodarski in socijalni sistem vsake države, ki bo zapletena v vojno, bo uničen.
—	Združene države, — je poudaril, — se nočejo vmešavati v politične zadeve drugih držav. Cilj Združenih držav je uravnati vse mednarodne za-pletljaje na miroljuben način.
—	Edina in največja želja Združenih držav je živeti v miru. Prav dobro pa vemo, da se v slučaju splošne vojne ne bomo mogli izogniti posledicam splošne katastrofe.
—	Trdno sem prepričan, da vsi narodi streme po
KITAJSKA IN ŠPANSKA VOJNA
Japonci so zavzeli Lošan in se nahajajo samo se trideset milj od Sinja-nga — Španski republikanci napredujejo.
— t
ZA POVEČANJE ARMADE iN MORNARICE
Ogromne vsote bodo izdane za povečanje in o-jačenje ameriške armade in mornarice. — Armada se bo povečala za 8000 mož.
SANGHAJ, Kitajska, 26. septembra. — Japonske armade na severu in j.ugu Jangeea
se bore v <lež->u in blatu> <la WASHINGTON, D. C., 24. presekajo železnice, ki peljejo septembra. _ Vrhovno povelj
v Hankov.	styo ameri^e armade in mor
Na severu od Jangcea so Ja-
ponci zavzeli Lošan ter se nahajajo samo še 30 milj od Sin-janga, ki se nahaja 100 milj od Hanko v«
železnici. Iz Sinjanga so po begnili ve i prebivale^ in Kitajci pošiljajo v mesto ranjence.
Na jugu Jangcea se nahaja-
narice je v precejšnjih skr.beh
zaradi napetega položaja v
Evropi. Prihodnji kongres bo
, - . . TT , inaprošen za primerna sred-ob Peiping-Hankov	a& bo	{tQ oboroževa.
Iz Smjan-a so po- ^ pospe^ti<
Za tekoče fiskalno leto je dovoljenih poldrugi tisoč milijonov dolarjev, kar pa po mnenju vojaških izvedencev ne bo zadostovalo. Mornarica mora
dvesto Zgrra-
jo Japonci še vedno blizu Jang-
sina, 60 milj od Peiping-Han- [Z^iCprihodke Teto kov zeleznice.	'milijonov dolarjev
Kitajci poročajo, da so sejditi nameravajo dvajset novih morah Japonci na jugu m se- bojnih ^ Armada bo pove. veru od Jangcea na vee krajih ~anfl za Qsem ^ mož miU. umakniti.
H END AYE, Francija, 26. septembra. — španska vlada ])oroča, da so republikanci zasedli dva utrjena hriba zapa-dno od reke Manzanare, visled
česar je fašistična armada oko- POLITIKO NAPRAM MEHIKI
POLJSKA BO DOBILA TESEN
Poljska je dobila povolj-ni odgovor od Cehoslo-vaške. — Poljska se bo približala drugim slovanskim narodom.
VARŠAVA, Poljska, 26. sep. — Poljska upa, da bo proti koncil tega tedna mogla mirnim potoni zasesti tešenski o-kraj, ker je cehoslovaška vlada povoljno odgovorila na poljsko vprašanje, ako je pri volji dovoliti poljski manjšini iste pravice in ugodnosti, kot drugim narodnostim.
Ker bo Cehoslovaška odstopila Nemčiji .sudetsko pokrajino, zato Poljska upa, da bo tudi njej prepustila Teše 11 z oko lico.
FRANCOSKI KABINET JE ODLOČEN POMAGATI ČEH0SL0VAŠKI
LONDON, Anglija, 26. septembra. — Cehoslovaška je zavrnila Hitlerjevo "zadnjo ponudbo", da bi odstopila Nemčiji sudetsko ozemlje ter je rajše prevzela nevarnost, da se v soboto, ko poteče Hitlerjev ultimatum, prične vojna.
ca bo ojačena 111 izvežbanje rezervnih častnikov se bo izbolj šalo.
Posebni odposlanec je prine sel z aeroplanom osebno pismo čehoslovaškega predsednika dr. Edvarda Beneša poljskemu predsedniku Ignaciju Mo-scickemu. V tem pismu je Be-neš sporočil Mosciskemu, da je 'J0* t pripravljen pogajati se za te-šen-ki okraj.
Francija in Anglija sta Če-hoslovaski poslali zadnje Hitlerjeve zahteve, toda ji niste priporočali, da jih sprejme, ker sta sami mnenja, da Hitlerjevi pogoji nikakor ne morejo biti za podlago nadaljnih pogajanj.
V Parizu in predmestjih -so bile ob 12.30 ponoči ugasnene , vse luči, kot bi se sovražnosti že pričele. Vlada je tudi po ra-I diju pozvala vse civilne prebivalce, da se izselijo iz Pariza in drugih večjih mest na deželo.
Vlada je tudi zasegla 800 bu-sov in jim ukazala, da zjutraj peljejo vojake 11a nemško me-
AMERIKA NAJ IZPREMEN11 Pra5ki odgovor je bil takoj
li Teruela v veliki nevarnosti. Republikanci so naskočili
WASHINGTON, D. C., 24. septembra. — Tri pacifistične
hribblizu Puente de Caraballe, organizacije so danes naslovi 8 milj južno od važne ceste, k:;[e na predsedllitka Roosevelta pelje iz Teruela do morja, ntjjavno ism v katerem po so ga zavzeli.
Republikanci so odbili
vse
fašistične napade, k at e r i h namen je bilo prodeti do Va-lencije, in &o celo prešli v o-fenzivo.
V provinci Cordobi so republikanska ofenziva nadaljuje
j javno pismo, Izivajo, naj državni department zavzame napram Mehiki bolj prijazno stališče. Organizacije so "Keep America Out !of War Congress", "Labor I Anti-War Council" in "Youth Committee Against War". V
.	. ... . , pismu je rečeno, da sedanja
m fasisti imajo velike izgube	Meliiki ntegne
Na tronti ob Lbru republi-	- - __, A
. , v	.	, . , napraviti iz nase sosede drugo
inm /1 y/n ctrnia nnsrmanto .
kanci drže svoje postojanke £panjj0
proti fašističnim napadom.
Fašisti pravijo, da so v zadnjih dveh dneh v južni Kataloniji izstrelili 19 republikanskih aeroplanov. Po zatrdilu fašistov so republikanci v dveh mesecih ob Efcru izgubili 50 tisoč vojakov—mrtvih, ranjenih, ujetnikov in dezerterjev.
ANGLIJA DELI PLINSKE MASKE
PROTI ODPUSTU P0R0ČE-NIH UČITELJIC
po radio razglašen po celi Poljski in ves poljski narod se je oddahnil. Poljski uradni krogi so zelo zadovoljni z Beneše-vim odgovorom, toda vlada bo
V 400 milj dolgi Maginotovi črti se nahaja že 1,500,000 vojakov, in vojno ministrstvo pravi, da je vsa obrambna črta od Angleškega kanala pa do Švičarske meje zasedena.
Po seji francoskega kabineta, na ka'teri je bilo sklenjeno,
najbrže zahtevala, da čehoslo-|fla bo Francija z orožjem po vaška vlada jamči, da bodo po- magala Cehoslovaški proti goji izpolnjeni.
Nemčiji, je ministrski predsednik Edouard Daladier odletel v London, kmalu za njim pa je tudi odletel šef francoskega
Poljaki bodo najbrže zahtevali, kakor zahteva Hitler, da se čehoslovaŠke oblasti umaknejo iz poljskih okrajev do sobote.
Bodočo mejo med Cehoslo-1 0 Hitlerjevih pogojih, ki so
I generalnega štaba general 3d. iGamelin.
HOLLYWOOD, Cal., 24. sep. — Dr. Paul Papenoe, rav natelj tukajšnjega zavoda za *
vaško in Poljsko bo določila mešana komisija. Cehoslovaška bo odstopila Tesen .s tremi okraji do reke Ostra vice.
Ako bo sedaj to viprašanje rešeno, tedaj bo končan 20-let-ni spor med Poljsko in Čeho-slovaško. Poljaki dolže Čeho
bili sinoči objavljeni, je rekel Daladier, da hočejo Cehoslo-vaško zadaviti, ker Hitler zahteva tudi kraje, v katerih Nemci nimajo večine.
Anglija in Francija se naglo pripravljata na vojno, kajti nikdo ne ve, kaj more priti
' slovaško, da se je polastila te- vsled izzivanja nemškega dik šenskega okraja leta 1919, kc tatorja.
LONDON, Anglija, 25. sep. — Angleška vlada se naglo pripravlja, da zavaruje svoje civilno prebivalstvo za slučaj ! vojne.
miru in zato je treba mir za vsako ceno ohraniti.
Nihče v Beli hiši ali v državnem departmentu ni domne-j Po Londonu so nabiti pozivi, val, «:a bo predsednik skušal posredovati.	!da v?akdo Poskrbi plinsko
Nešteto evropskih državnikov je prosilo predsednika za posredovanje, toda do danes je bil gluh za vse pozive in vse pro&nje. Njegov poziv je <priše! povsem nepričakovano.
WASHINGTON, D. C.f 27. septembra. — V govoru, ki ga je imel Adolf Hitler danes popoldne, ni omenil predsednika Roosevelta in njegove 'brzojavke. Zahteval je le od Cehoslovasrke sudetsko ozemlje in poudarjal, da je to zadnja teritorijalna zahteva narodno-^ocijalistične Nemčije.
je bila Poljska zapletena v vojno z boljševiki in ni mogla braniti svoje zapadne meje.
Varšava se je vedno pritoževala, da Cehoslovaška zatira poljsko narodno manjšino v svojih mejah. V obrambo na-^.^v .. rodnih manjšin je bila med CASTEL GANDOLFO, 24.jPoljsko in čehaslovaško leta sep. — Papežev državni tajnik, (1925 skienjena pogodba, toda
družinske odnošaje, je odločno nastopil proti šolskim oblastim, ker odpuščajo iz službe oinožene učiteljice.
KARDINAL PACEUJ SE JE PONESREČIL
masko. Starisi so bili pozvani, da gredo s svojimi otroci v šole po maske.
Kentski vojvoda in njegova žena sta si že preskrbela maske. Kralj Jnrij in kraljica Elizabeta pa jih' bosta dobila v nekaj dneh.
Kradinal Eugenio Pacelli, se je danes z avtomobilom zaletel v brzojavni drog in se precej poškodoval. Izogniti se je • hotel drugemu avtomobilu.
OBISK JUGOSLOV. P A RT. A -MENTARCEV V TURČIJI.
BEOGRAD, 27. sep*. — Ju-
ADVERT 1 S E u "GLAS NARODA**
Poljska trdi, da Cehoslovaška te pogodbe ni držala.
Čehoslo vaška je med tem časom pogosto ponudila Poljski prijateljsko pogodbo in jo tudi vabila v Malo antanto. Toda Poljska je vse te ponudbe odklonila. Poljaki so vedno su-goslovan&ki parlamentarci se mili Čehe, da hočejo po kori-pripravljajo na obisk <v Turčiji, 'doru skozi vzhodno Galicijo
Te dni je foil predsednik turške parlamentarne deleigacije, ki je bila na interpalramentarni konferenci v Haagu, Kisik« pri predsedniku narodne skupščine in se je z njim dogovoril o
priti v stik z Rusijo in tako vresničiti pogodbo z Rusijo. Nasprotno pa so Čehi dolžili Poljake, da si hočejo osvojiti Čehoslovaško, da bi imeli skupno mejo z Madžarsko.
V svojem ultimatuinu zahteva Hitler vse češke utrdbe, banke in vso industrijo in nič ne sme biti poškodovanega. V petek je Hitler poslal Chamb-erlainu skupno s svojimi zahtevami tudi zemljevid, na kate-rtan so bili označeni kraji, katere zahteva za Nemčijo.
Hitler zahteva v ozemlju, ki naj pripade Nemčiji, letališča,
vseh podrobnosti tega obiska.i Poljski vnanji minister Jos.
Beck je uspel s svoji protiče-ško politiko, ko bo rešeno vprašanje poljske manjšine, in seda.i je prišel, čas, da se združijo zapadni slovanski narodi proti vedno bolj naraščajoči tevtonski (nemški) nevarnosti.
Poljska je bila do sedaj zvezana z Nemčijo proti Čehoslo-vaškl, toda sedaj se ji dozdeva Nemčija nevarna zaveznica in bo iskala prijateljstva z drugimi slovanskimi narodi.
radio postaje, vse lokomotive in železniške vozove, živež, živino, surovine, plin, elektriko itd.
Dalje zahteva Hitler, da morajo biti vsi sudetski Nemci odpuščeni iz čehoslovaške anna de, da morajo biti izpuščeni iz kaznilnic vsi nemški politični jetniki in da se mora do 1. okt. umakniti iz sudet-skega ozemlja cehoslovaška armada.
V drugih ograjih pa Hitler zahteva do 25. novembra plebiscit.
Daladier in Chamberlain bo-sta sestavila zadnjo iioto, v kateri bosta profila Hitlerja, da zmanjša svoje zahteve 3 Čehoslovaške. Toda oba se boji-ta, da bo Hitler dane* v svojem govoru po ratI^o po? nemški narod, da se za! uzi - i.ma-do na pohod proti Pragi.
Pred Chamberlainovjm uradom so bile naj burile jši demonstracije po premirju po svetovni vojni. Policija je 1;; ugnala množico, ki je kričala: ""Chamberlain mora iti I * *
Daladier je Clu-rn.be ralinu predložil odločno izjavo, da Francija Hitlerju ne bo ničesar več dovolila.
Neki visoki francoski uradnik je rekel:
"Nemška spomenica je bolj kot poggj: zmagovalca, ki jih naloži premaganemu."
•Po konferenci s Chamber-lainom je rekel Daladier:
'4 Stvar ne gre tako slabo. Smo vi popolnem sporazumu."
Iz teh be-ed sklepajo tudi o-pazovalci, da se je slednjič tudi Anglija odločila kot Francija, da Hitlerju ničesar več ne dovoli.
NAPAČNI MRTVEC
GALILEE, R. I., 25. sep. — Charles. Keville je prišel v mrtvašnico ter si ogledal mrliča, o katerem so oblasti menile, da je Keville.
"Nak, to nisem jaz," je rekel in odšel.
PSI, PGMAGAČI ZVEZNIH AGENTOV
VALDOSTA, Ga., 24. sep. — Pol divji psi, ki žive v močvirjih južnega dela države Georgije, imajo poleg mesa najraje majšo, iz katere kuhajo munšainarji žganje. Zvezni agent je jih nekaj vlove ter jih imajo dva dni zaprte. Nato privežejo psa na vrvico in gredo za njim. Pes ovoha majšo na par sto čevljev daleč. Gredo za njim in imajo kmalu kršilca postave v rokah.
— Km* T
Tuesday, September 27, 1938
THE LARGEST SLOVENS DAILY IN jj. B. Jfc
W
"GLAS NARODA
nroici or THE PEOPLE)
Owned and Published bj VLOVKN1C PUBIJHglNft COMPANY
(A Corpora t i oa)
Prank Sakajr. Preddeac	J. Lapaha. Se«.
PIm» at bawl mm of Um corporation mm* adtlreatea of above officer«: til WIW IMfc »TREET	NEW YORK, N. Y.
45th	Year	
laaCKI* BVBBl DAT EXCEPT SUNDAYS ANO HOLIDAYS		
Adrertiaemeat od Agre«n.ent		
• Za t*irt leto velja llat m Ameriko lo Kanade ..............S6.00 «# po* i«*a ................$3.'N> Za htrt tela................$LV)	Za New York ca celo leto . . Za pol leta ................ Za InoseMatro m celo leto .. Za uol leta .	«7 00 $3.ro <3.60
		
flptperlptto Y«aHy		
NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZRMftl NEDELJ IN PRAZNIKOV
1*1.4* NAHODA", 211 WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: Mf» t-lMH
tKiPisi bres podplaa la ooebaoatl «e ae prUiWhijejo. Dectr xa ntroColno
ae blagovoli poMlJati po	Order. Pri upreujcmb! kraj« naro*-
ftlkot, proaltto. da Mr Dau tudl prejAnJe bir»ll££e naznani. .1« bltrej« najde-mo oasinralfca.
GLAVNI TRG V EGERU


Po;
na glavni tr«r v E^eru, ki jo glavno mesto pokrajino, v katori prebivajo Nomoi. Vse sudetsko ozemlje zahteva Hitler zase.
uflot ski
NEGRINOVA POTEZA
ftparifeki ministrski predsednik Negrin je nedavno pedal v Ženevi izjavo glf*de svoje- najnovejše važne odredbe, ki predstavlja v diplomatski borbi za ftpansko izredno spretno potezo.
Rekel je, da bo španska vlada odpustila iz svoje armade vse inozemske vojake.
Pretveza, s katero so se takoimenovane "neintervenen-ske sile" izognile priti-sku na Franca, Hitlerja in Mussolinija bo s tem odstranjena.
S tem je tudi že vsaj zaenkrat odstranjena nevarnost, tla bi Anglija in Francija oziroma cincajoči vladi Chamber-Jaipa in Daladiera ereneralu Franen oficijelno priznali pravico do bojevanja.
Priznanje pravice do bojevanja bi pomenilo v medna-rodno-pravnem smislu, da sme Franco ustaviti vsako ladjo in jo preiskati, če je na nji kaj kontrabanda. To počne sicer tu l: sedaj, toda le redko in s precej šnjim tveganjem.
Anglija in Francija sta bili pripravljeni dati Francu precejšnje koncesije, če bi odpustil iz svoje armade tujezem-ske \ojalte, zdaj ju je pa ministrski predsednik Negrin prehitel. Vbodoče se bodo le na FraneovL strani borili tujci, to je italijanski in nazijsiki vojaki. Španska ljudska armada bo stala nasproti tujim fašistom in kolonijalnim četam fašističnega glavarja.
S tem bo mednarodni diplomatski boj olajšan. Negrino vo izjavo je treba smatrati za spretno taktično potezo, ki mu utegne prinesti nove in izdatno materijalno pomoč Francije.
BARBERTON, O.
Kot naročnik, se zopet di znem vas prositi, da bi dali ne-1 koliko prostora v vašem pri-1 ljubljenem listu (j. X., za agi j tacijo Slov. Moške Zveze, da! ne bodo slovenski narod mislil, da je zaspala. S. M. Z. se je ustanovila in napreduje in ne
pridobili prijatelje. O tem še 'kaj več pozneje. Enkrat v de-jeembru bo pa sestanek vseh mdsekov S. M. Z. tu v Barber-tonu, in ob tej priliki se bodo postavila pravila in, če bo le mogoče, bo tudi izvoljen glavni odl>or.
Zato apeliram še na vse tiru i kolikor mo-
u-iaiiuviia in napieuuje 111 nt*	.
bo zaspala. Naprej gremo, ka- .M"lbine' <la S1 K' kor so šle vse druge organiza- ?0<T h\tr° ,,st«»ovlJ° odseke ei je. In v vseh teh organizacijah ,,n ^^ oblIno elanov za je bil enkrat začetek in je vze- S	1 Otom b°st° t"dl V1
.0 pri^]e ^[vabljeni na'sestanek te Zveze.

pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
f JUGOSLAVIJO
Za * ...............Din- W0
$ fi.OO............DUu 200
• 7.20............DtB. 100
911AB............Dla-
«2340............Din. 1M0
04S.00............Din. 2000
V ITALIJO
Zm $ fl .35............I4r 100
$ 12.20............lir 200
$ 2» M............Ltr B00
9 67.00 ............tit 1000
»112.50............Lir 2000
$107.00 ............Ur 8000
■■ am SEDAJ HITRO MVIAJO BO NAVEDENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
rjft aH
itVtllsjMM io Mm SOfOJtL
iipUŽila v ameriSkih dolarjih
9 L- varata >Wotl_$ S.7S
41L
•C- - -

kHJv tEhflH t doUrjil.
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
^lii Naroda" i« wan mm copp	mw ion, ». i.
iJ " Lf IL
. ' i '
eOSayATELJE OEOZARJAMO,
lo mnogo tlela, da I cilja, na katerem so danes. Zatorej možje in fantje, naprej s S. M. Z. in prepričali se boste, da je nekaj dobrega in lahko boste ponosni, če boste spadali k S.M.Z., in vam bode veselje biti v družbi te zveze in članov in se bolj spoznati in s tem pa tudi obdržati slovenske mo j že in fante, skupaj!
Morda si bo kdo mislil, kaj da je potreba te zveze. In ta odgovor se lahko raztohnači: Mi smo Slovenci in ostati hočemo Slovenci in pa da bodo naši sinovi ostali Slovenci. In ker naš narod ni tako velik po številu, moramo pa reči, da je najbolj spoštovan med vsemi narodi! l)a pa obdržimo to spoštovanje, moramo biti zvezani v tej Zvezi mi starejši prvi in agitirati za mlade turoje ne fante, da jih pridobimo v našo Zvezo, da ne bodo poza bili slovenskega jezika.
Naša naselbina tu v Barber-tonu ni tako velika po številu, kjub temu pa imamo že lepo število članov in imamo sejo vsako prvo soboto v mesecu in prihodnja seja pride ravno na prvega oktobra ob 7.30 zvečer. Zato Vas, sobratje S. M. Z., n-ljudno vabim k tej seji, da se polnoštevilno udeležite, ker na tej seji bode sprejeti lepo število novih članov, poleg tega bo "free lunch" ali prigrizek, zalivali bomo pa s sodčkom piva, poplahnili pa bomo s 44Cream of Kentucky".
Seja se vrši v farnih fclubo-vih prostorih. — 26. novembra bomo pa imeli veselico in imeli bomo priliko se seznaniti s člani društva štv. 3, Cleveland, O., ka!kor mi je tajnik Mr. Benevol pisal, da se bodo udeležili naše veselice. — Hu-ray! Ali bo luštno! Zopet bomo spoznali več Slovencev in
Toraj pristopajte k S. M. Z., -aj ni treba veliko plačevati; na mesec samo 25 centov in to lahko vsak prispeva in mu nebo žal. Za druga pojasnila so obrnite na spodaj podpisanega in ob vsaki priliki sem pripravljen z veseljem odgovoriti ali odpisati. '
Toraj naprej, naprej, dokler je še vetra kej! — Vse za Slovensko Moško Zvezo!
Pozdrav vsem čitateljem G. N. in članom S. M. Zveze.
. FRED UDOVIOH, 183 — 22nd St., X. AV., Barberton, Ohio.
ŠEST POLJUBOV V 40
LETIH.
_
"40 let sem že oženjen, pa sem samo šestkrat poljubil svojo ženo," so jo pobahal G o org Thompson v New Yorku. Mož je menda najstarokoipitnejši oče in zakoii'ski: mož, kar jih pozna svet. Poba h al se je tako pred feodiščem, kjer se je moral zagovarjati, ker je bil preteipel svojo hčerko. Neke noči je ostaja dolgo zunaj in »ato jo je očf pretepel. Zdi se smešno, da je prišel zaradi take malenikosti pred sodišče, toda pomisliti imora-mo, da je njeg-ova- hči stara že 34 let. da je omožena in mati 10-letnega sina Živi ,pa ločeno od svojega moža.
Thompson ni bil obsojen ker sta se s h-čerko pobotala. Oče se je dal omehčati ta>ko, da bo smela hči v bodoče ob delavnikih osta jati izven doma do desetih, ob soibotah m nedeljah pa do polnoči.

Naročite se na "Glas Naroda", najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki.
GEORGE C. APOSTLE; Inc.
UNDERTAKERS
EDINI »JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW VORKU IN OKOLICI
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V slučaju smrti se obrnite na naS pogrebni zarod ta Mr. Anthony Svet bo prijel k Vam in Vam dal navodila in cene v VaSe popolno zadovoljstvo. NEW YORK, M. t II BROOKLYN. N. 1.
455 W. 43 St. I 219 Atlantic Ave. Circle 6-7393 I was. 4-ttn
UrtUMYnlk
Iz Jugoslavije.
Milijonska poneverba.
V za-porih beograjske policije je že kakih 7 dni znani ko-lektor državne razredne loteriji- v Beogradu Djordje < klavir, ki jr pred leti prevzel od svo.i4*,^ očeta nn^njalnico jm kolektnro državne razredne loterije. (lovori .<<•, da znašajo nje.yow poneverbe blizu 4 milijone. Oškodoval je po ve čini svoje prijatelje in tudi sorodnike, ki so vlagali denar v njegovo podjetje. Od svojih žr-t« v jt sprejemal tudi obveznice vojne škode in dru^e vrednostne papirje, katere je vse razprodal. O tej aferi ntnogo pi.šejo beograjski listi, v katerih pa se ogbisajo tudi odvetniki ar« ti ranega kolektorja, ki zatrjujejo, da je postal njihov klient žrtev dobro .organiziranih špekulantov in izkoriščevalcev v Beogradu, in da bo prej ko slej razkrita afera, pri kateri se bo Odavič izkazal kot žrtev, dočim bodo romali na njegovo movto v zapore ljudje, ki uživajo danrts ugled in zaupanje.
Ljubavni roman mladega frančiškana.
Ko po vsi prebivalci frančiš-kwii«ke<*a samostana v Visokem mirno spali, je mladi redovnik Pero Pejčinovit
Ijulbezm vse svoje zaobljube ter s© hudo pregrešil »proti tradicijam, kakih 400 k t starega bosanskega samostana. Vzela« ga je noč in ž njim je izginila tudi mlakla Mira Stanšičeva, hčerka nekepra uradnika z Visokega. Mladi redovnik Pert) je v zadnjem času poučeval na frančiškanski gimnaziji, prihajal je tudi v družbo, in čeprav so ga večkrat videli roa sprt hodih z lepo, mlado Miro, ni nihče mislil, da se plete v starem saano->t:iain ljubezenska zgodba. Xa k:i j takoga niso m i- lili seveda tudi zaradi te«?a, ker je dekle ]'intvoskivne ver.'. Pero pa je šel preko vseh ovir. in zaljubljenca sta. kakor zatrjujejo, po-bitgnila v Vojvodino, ker i:n:vtn tciin možnost eivilne jv>roke in ker si je Pero tam že oskrbel neko službo.
Tragedija zdravnika in njegove obitelji.
V Zagrebu >o je zastrupil 40 letni zdravnik <lr. Štefan Lein-welher, doniia iz Bnškga Bre-ptovca. ki jo prijel v Zagreb, da bi tam otvoril svojo ordinacijo. Piv j j.- bil zdravnik v Starem Siveu in prav dobro se mu jt- gotliJo več 1.1. V Som-boru se j«» poročil s učenko ugledne in premožne m«Vhin;k in srečna zakonca sta imela sina-edinea kateremu sta posvetila vsf» <knb in Ijnbezi n. Ko pa je bil oče lani na daljšem potovanju, je dobil od doma br-zojav. da je sinček nevarno bolan. Našel ga je na mrtvaškem odru in ta udarec usode ara j*1 strašno potrl. V svojtrn obupu jr* očital žjni, da je premalo pazila na otroke in konec je bilo srečnega zakona. V -vo jem o-bupu je zdravnik tudi svoje poklicno delo zanemarjal in, ko si je pred 3 meseci vzela življenje njegova žena, se je napotil v Zagreb, da bi morda tam začel z novim, življanjoni. Manjkalo pa mu je gmotnih sredstev in tudi duševne moči. Strup je končal njegovo nesrečno življenje.
Peter
• • • •
r redni k čita z nagubančenim čelom pe<em, ki mu jo je pri nesel mladi mož.
—	Kako pa boste t" neseni imenovali ?
—	Plamenu po> večen ji. — predlaga pesnik.
S skrivnim nasinehpm seže urednik v žep in po«!., pesniku žveplenke:
—	Prosim v a >, storite kar je treba I
Te dnj M-ni eital -ledeeo za nimivo definicijo:
—	Iva j je ribič
—	Ribič je telo poti^pežl jivo-sti, obdano s komarji.
Mlada in lepa vdova se je ^redi n(»či nenadoma prebudila. Zdelo se ji je, da sliši nen ropot. Nažge luč in opazi sre di sobe mladega, čednega ne znanca. V eni roki je or/al die to, v drugi pa revolver.
rljtulno <e ji je priklonil reko«" :
—	O pro-1 ite, uo<pa. Xikar se ne bojte. .Vičesar drugega nočem od va* kot ^imo vaC denar.
Viiova ga jezno pogleda in se obrne k Meni rekoč:
—	da, saj pravim, to so mo
ški.
Mlad fant je priš»-l v poročni urad ter vprašal nradnik;i, koliko stane poročna licenca.
Uradnik, ki je bil star in izkušen možak, ga je nekaj časa pazno motril, potem pa važno odvrnil:
—	Poročna licenca stane pet dolarjev, potem pa v-ak teden vse, kar boš za-lužiI.
V družbi ji^ vprašal bogatin slavnega slikarja:
TELEFON ZA NERVOZHE LJUDI.
Po dveletnih poskusih so uvedli v Londonu nov telefonski aparat, ki je opremljen s posr.bnim zvoncem. Ta zvonec naj bi bil prava muzika za nervozne naročnike. Preden so ga uvedli, ga je preizkušala dojgo časa komisija tehnikov in znanih muzik-ov Pri istih poskusih so preizkušali tudi nove mate-žrtvoval svoji'riale z-a slušalke.
— Petnajst l"1 starega sina
11111111»»
1

Najboljši prijatelj v nesreči vam je;
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 50,000
PREMOŽENJE: $7,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni sten:
2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. 111.
flrlillllllHM
imam, pa no veni, za kaj bi ga dal učiti: za slikarja ali pa za pisatelja Kaj mislite, mojster?
—	Pisatelj naj bo, — je odvrnil umetnik.
—	Zakaj pa *
—	Zato, ker je papir dosti cenejši kot pa platno.
Duhovnik, ki je poučeval ve-ronauk, je vprašal malega n-čenčka:
—	Xo ti, ki si tako hrihten, pa mi povej, kakšne prednosti ima katoliški duhovnik.
Cčenček nekoliko pomi-li in pravi:
—	Zeniti se mu nT potreba.
—	Tak nehaj že piti, alkohol je strup, ki mori počasi, — so svetovali staremu piajneu.
—	Po pravici povedano, — je odvrnil, — meni >e tudi nič kaj ne mudi.
Avtomobilih se je. ustavil pred hišo re\Tiega farme rja ter prosil za vodo.
Farmer je sedel pred hišo, kadil pipo in se ni ganil. Le te je rekel:
—	Počakajte, da bo prišel moj hlapec; on vam bo dal vode.
'Mestni človek je gledal krepkega farmerja in zapuščeno farmo ter se začudil:
—	Koliko akrov pa imate?
—	Trideset, — je odvrnil farmer.
- Pa ne mortte tridesetih akrov sami obdelati, da morate imeti hlapca.
—	Ja, to je tako, — mu je pojasnil farmer. — Hlapec dela pri meni že pet let. Toda pla-
jčati mu ne morem ničesar. Se jdve leti bo delal, pa bo farma .njegova. Potem bom pq jaz de-jlal zanj sedem let, pa bo zopet j moja. Tako bora zagonetno gospodarsko vprašanje re&ila najbolj enostaven način.
«<ri *» * Xl O D Mm ~ Ken* T*
Ti|e«day, September 27, 1938
ITH1I LAXGEST SLOVEN* DAILY IN U. * &
V. BEUOfČ:
1.
Staieea Bnilo na Paki so 1 juilj*' nekako <lo njegovega j> t<i<-sot^j<5i let« imenovali ecli-rioN» Skušnjave?. Bil je nam-nV* človek zU>Hejeve nature, »>-p!« vražeti viv ali manj pri vseh, z:il4» je tu.li živel bolj sam zase na kraju vo-i in «lan za iliiem iniganjal >vnjo družino k dolu.
Skušnjavee j« bil z? v mladih letih Z4HKK1 prfipirljivec, pnj. tepae in ženskar. Tudi v A-naerako j<> |x>^lfdal za nekaj let. Vrnil se j«» kot popoln brezverec, ><• oz« nil in -»■ zagrizel v zemljo, xjegovn hiša ni poznala razliike in»*<l nedeljo in pr nnlHjknm. vsak dan ji je bil delavnik od prvrga jutranjega *vi1ii do črne nori. Ali Brula ?ii bil zato nie imovitejši. Praznino, ki mu ji- o-tala |*> i Zgubi ji ni veri, ji- hotel prevpi-ti 7. nasiljem nad samim -eboj in svojimi. Kot neizpn>-<no m-taneen mejaš -■«. jt» zaplel v prve t"žln . Ki -o se zanj etid« -rečno končale. Nato je zaeel predajati mejnika, in ni ga bilo človeka, ki bi se mu up:il staviti »vi robu. Prst za pr.~tovu se ji' širila površin:; njegove zemlje, a Skušnjavo« je irrizlo v sr**u: -n«** n ni bil. Yn'krat
je ob vinu ]*o«rreznil va*o in razmišljal.
Zakaj delam? Zato, živini. Zakaj živim? Zat«». ila delam . . .
V takih trenutkih >e mu je zdelo življenje kot velrka blatna luža. nI« rešilne.poti ni na-
I. A' Večji i hit i se je bičal z delom in užival ob |>ogledu ina -svoj«* upognjeno družino, ki je prciko nje čestokrat mahnila razdražena pa I ion.
♦Skušnjavee je bil tudi prekanjen divji lovec. Ob večerih in v mes- enih noč t h je jemal puško in odhajal na košenice. Sklonjt n je hodil od grma do irrma i<n pot resa I vej«*. Desni kazalee mimo ymeirrd na poti-I mu. pripravljen, da izproži v*ak trenutek. Srn, lisic in zajcev je paptreljal kakor |»et drugih lovcev skntpaj. Ure. ki jih je prebil na samotnem lovu. so mu bile edina uteha v življenju.
Njegovi otroei >o ostali bolj pri tleh. ali »bili: «o delavni kot živina. Veselja in počitka niso poznali, kajti edina d nižinska zapoved se je glasila: IV-laj! Medtem <ko so njihovi vaški vrstniki živeli najlepša leta: se rib nedeljskih popoldnevih lovili po vrtovih, «e skrivali po scnikifh, se razigrano obmeta-wli z nezrelim sadjem ali sa kepali, <o sankali po strmi ee-sti. nabirali lešnike po doihra-
HUDOBA
vali, ali zalezovali še zgodnje koši mt^ari. Ponoči spi, namerni je __ tedaj so Bratovi le- sto da se vlačiš okoli." lali. Zato so njihove oči po-| Sin je zamižal m stisnil usta. -tali 'tuje in starikave, jeziki 'tfCdo se vlači?" je mrzlo okorni, hoja m rodna, roke ne- vprašal. "Kokoši ne bom pa sel
spretne in mladost bridka
Iz temnega kroga se je ]>rvii
ob nedeljah. Vam bi bolj pristalo to delo, mime-to da vozit
rešila najstarejša hči. Olšla je:krmo. Čigava kokoš je pa vze
-lužit in Inez Visa k e težave od; ki konec, moja ali vaša?" mrla za dom. Druga je našla j Vstal je in uporno gledal v |ot v Francijo in -e tam kmaluUtarea, ki ga je prebadal z očmi. v.-n rila. Ostali so dva bra-j *4Moja ali tvoja — vseeno je. ta "-i najmlajša hči. Starejši Naša je, skupna lastnina, veš
Frane je delal za tri in uj>al, la mu oče prej ali slej prepusti kmetijo. Skušnja ven se dolgo ni mudilo, ali ko je naposled vid-1, da sivi, je le peljal Franca k notarju, kjer -o napravili pismo.
Mladi Franc Krnla dobi polovico njiv, gozda, živine, pridelka, hiše in shramb, bratu
IV	.	, .	.
mora oh »-asu izplaoati prav tako deset ti*oe in vrh vseira dati vsako leto staršema petnajst mernikov zrnja.
Stari Franc Brula pa dobi ostale polovice in obe t rt ji.
"Xa. Franc pij! Zdaj si jm»-se-'tnik in lahko st» oženiš, kadar ti j< drago," je vel i kodu š-j no mežikal Skušuj-i vre v sina; ki se um je riblrčje razlezlo v pijači. Pogledal je očetll v oči. Taidi /da j so bile »hijene in zvi-
"Voiif. koliko je pa vredna stftwpna l<i>tnina," je trpko odvrnil Franc. 44Toliko, da stp me privezali k hiši kakor p*a na v» rigo, in da zdaj ne morem ne naprej ne nazaj. Ali je to življenje sploh življenje? Pike! je, ki zmerom huje žge."
44 Xo, no," se je smehljal Hudoba, le mimo kri! Kafcšnn Brala pa -i, da godrnjaš zoner ?:vlj*»ii«>! Kdo t«' pa podpihn-jef Divjak."
Hudoba je Petričevo Mei-i, ki je po njegovi misli prišla iiz Ameri»ke sasnio, da se speča z mladim Brnl-o, imenoval divjo.
Frame je vzkipel.
"Pustite jo, saj že dve leti vzgaja vam vnivka in meni sina, pa -Še lnJsi^m slišal i-y. vaših ust dobre Ibe-ede o njej, siroti.'1 44 Ne bo mi sinaha," je od-
i nogi o pogledal ooeta.
'^Privezali ste nte kot psa, prevarili me jn zdaj mi pijete kri. Kaj se .mi 'po^mehujete kakor hudoba? Tudi vi ne ho-ste vedno žaveli.,,
Hudoba je nttguJbaneil čelo.
14Sntrti mi želkš, sun ? Nikar! čutim se še tako starega i-n. če se oženim, lahko dobiš brata. Da, da, brata ali pa sestro."
Ob teh besedah se je samozavestno smehljal. Zviška je uledal na tridesetletnega sina. ki se je uporno izvijal pod nji-m. a se ni mogel dvigniti. Stari jo molčal, nato pa zlobno švrk-nil:
44rr/tko moj dragi, tamle ji' senca. Pojdi in leži in kaj pa-
metnejše razmišljaj, neiro je * * *
prodaja zorni je. ( e nimaš pa-mi tm-jšejra, rajši mirno zaspi. Kragulj se je za danes že nažrl.
"Tudi vi sfre se navrli mene." je razdraženo sekal Franc. "Jutri me boste znova in pojutrišnjem sprt — dokler me
ne pdžrete."
Prijetno nedeljsko tišino je zmotil voz, ki je odropotal skozi vaN na travnrk. Hudoba je rahlo sklonjen stopal ob jarmu. Nikamor se ni ozrl. Čutil je, da ga spremljajo hladne oči vaše a nov, ali to '<pa. ni vznemirjalo.
Ftraiijcu je .bilo kot, da ga življenje razpenja na križ.
111.
Sonce je zaišlo in rdeči oblački so bledeli nad hribi. Prišla je ura čričkov — njihova pe-s>em se je praznično prebujala po (pobočjih.
Fr-arwiu je zmanjkalo besed. jOlcdal je Meri in -tiskal usta. j Smilila s;- mu je, pa ji ni mogrl pomagati. Za ročico je držal -inčkfl. hotel .11111 je povedati nekaj, veselega, toplega, pa mu je obtičalo v grlu.
Dmžina smo že. ira je obhajala misel. Meri. Franeek in jaz — kako lepo življenje bi imeli. Todu tu pride nekdo (Nadaljevanje na 4. stkani.)
Krvnika z doktoratom
Čudno se sliši, da 'bi imel krvnik doktorat, toda na vse-tn je mogoče vse. Xa krvnike gledajo povsod na svetu kot na izmečke človeške dražbe in zato se moramo tem bolj čuditi, da bi bil krvnik za «vojo spretnost in bogato prakso mili kovan z delktoitskim naslovom. To se je zgiHlilo v 17. stoletju vi
usnutiti na tem inorišeu dva grešnika, mori lea in požigalca. {Slučajno ji* pa prišel mimo s svojim sijajnim -plemstvom c*-sar LeofK»ld I. na j>ovratku z dolgega potovanja, ('stavil se je in stopil med množico, da bi videl iiN-mrtitev. Krvnikoma je naročil, naj pokažeta. kaj znata in naj usmrtita zločinca. Stu 11 ga rtu. kjer so gospodarili I da bosta čim manj trpela. -štirje bratje Bk-kel, Martin, Krvnika sta res odsekala zlo-J« k rib, Andrej in .Johan na«l j eincema glavi tako hitro in krvniškim mečem, ki je imelUprftno, da sta jima prihrani-na ročaju vrezan napt*: i4NeiIa vse muke. C.-ar je bil ž stori nič hndttca, pa s*- ti ne, njima tako za^lovoljm, da je bo nič hudega zgodilo!4 Ti Šti-( obema podrlil iloktovski va>b»v. rje bratje >o usmrtili v .'!1 letihfebenem s pravico lanocel olfi zločincev. V tistih ča<Ih;t4po najboliš^m njunem zna-j so krneli v Stnttgartu monšče,'n «r\ Tako >t - postala oba ;za glavnimi motnimi vrati.! krvnika doktorja in njune Prvotno je bilo odprto, pozneje, zdravilne maže in obliži iz pa ograjeno s pol metra viso- j Pf-j''ga sala in ptičjili odpad kini zidom.	-kov	zelo ilohro v d nar.
Ljudje so namreč vedeli, da iz-
Leta lfiKO bi bila morala bra
vlrajo ta zdravila o,l prm«ovi-
fa Marfin in .Jakob Bickef	krvnikov.
jatčm* kot gadje. V njih kakor ločno odkima! Hudoba. 44Kaj
tu< I i v nagubančenem obrazu, drobnih ustnicah in oov. šanih
)»a ima? Prazeai žep,« še tisti je raztrgan. Bralo v a bo mo-
brkih, mi bilo ti* iskrenosti ne rala biti druga — ljubezni, marveč zavest nodo- i4.Katera?" je hlastnil sin. segljive premoči.	,"Katera se bo spozabila, da mi
Pozno v noč sta se vračala iz pride gospodinja v takih okol-me.-ta Skušnja vee i«* vodil I nohtih ? Nobena!*' vinjenega sina kot. otroka in! 44Pač. nvoj dragi/' se je zvito mu ves ča« dajal nasv. te za• smeja-l Hu<lol>a. 44Kaj pa Bari-
zi vljenji*.
Ko so ljudje zvedoli, kako se j Brala pogodi L z osem in dvajsetletnim sinom Francem, so majali z glavami in pomilo-vali izigranega sina Zdelo se jim je, da je ime Skušnjavt-c premilo za- tei^a vražjega človeka. in oiHlej iipu več ni-o rekli druarače nej?o Hudoba.
11.
Na koncu vrta se je med ko-koši zaprašil velhk kragulj in |>eratnina -«e je z vriščem raz-bežala. Hueloba, ki jt* v hlevu odvezoval vole, ni ničesar slišal in mrmral si je staro ameriško pesem in lrapregel. nato jo zapeljal voz proti kašči. S kupa perja je odplahutal kragulj in se izgubil za griči. Hudoba je zagledal sina, ki je mirno ležal v sonci in spal. Popadla ga .je jeza.
4 4 Franc!"
Oni se je napol dviisrnil m se leno vjprašiijoče zagledal v očeta.
44Ti spiš, kragulj ti ]x\ ko-
na Tončka, a * Slabo vidiš in slišiš."
Bariua Tončka * Francu je kri planila v obraz. Ali ni ta razuzdanka že do kraia zmešala sivo očetovo glavo ?
44 Barina Tončka? Ne, oče, ženim se jaz in hočem, da mi je žena res /j na in gospo<linja, ne pa< vlačugii. Ženim so jaz. ne vi."
4 4 Kaj pa opletaš, smet je? Kaj mi očitaš? llo'*-«^. da se sam oženim V
'*Le tri medice po mamini nagli smrti. AH vaše poroke ne boni glfdal. Prodal bom. kar imam svojima, in odšel kamorkoli."
44Potrpi, potici, na rožicah ne boš nikjer živel," se je dobri kal starec. Prebrisano .je pomežikal in kimal.
44Prodal bom i«n odšel, da ne bo noben krst vedel zame."
4VLe prodaj, toda ne pozabi povedati kupen, kakšne obveznosti bo prevzel po tebi —"
Filiate je stisnil zobe jn one-
SVETOVNOZNANO KOPALIŠČE KARLOVI VARI

leži t sndetskem ozemlju in bo najbrž pripadlo Nemčiji. Nemci imenujejo kopališče Karle bad. Voda, v kateri_$.e kopajo bolniki je radioaktivna.
Poučni spisi:
A UN'S SEW AMKItICAN 1NVP.KPRKTKK. -
Tfifa vez. 27'.» Miran1	Cena $1.10
ITCna knjiga za Nemce in >a one, H mt nene flClne »ntožui.
AAIKItIKA IN AMERlUANCI. Spisal Iter. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis i>o8.imezDili držav; prlseljeTfiide vencev; njihora društva in ifru-At i^rwine ustanove. Bogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SfOVKNSKO IIKKII.O. S^tavlt Ur.
f. j. Ker«. ve«an/	Cena $2.00
B17RSKA VOJSKA. strnnl.
Cena 40c
ItOIMKf DRŽAVICAM n»j naro<- knjižico — "How to beronie a, citizen ol (ar United State*".
V tej knjiiri *<> vsa |K»ja$nii* In zakiv nI za naaerjenV-	Cena 35c.
HKEZftkSKLNOHT IN PROBLEMI SKRBSTVA /A BREZPOSELNE. Tft stran t.
Cena 35c.
DENAR. Splwl dr. Kart KngllS. -J& strani
Denarni protdem Je zeiti aeapiefen in težaven in ga ui moguCe storili vsakomur jasu.'jca. PiSHtelj. ki je znan češki nariMluo-g<*iuMl:tr-»ki Blrokovnjak. Jo razAiril uro*« deio tako, da bo služIlo slehernemu kul orlenta^ni apt«
•t denarju.	Cena 80c.
IH»M\Cl ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo nu-
lar. -78 strani. t>ua trila vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; upi a raznih bolezni in zdravljenje; slike.
11» ORB IDA DO BJTOL4A. 1« Irani.
Zanimiv potopi« a slikami rutlh kcajov uafie staro domovine, ki a« Slovencem le malo ena ni.
Cena 70c,
GOVEDOREJA, »plael levari. 143 atranL S slikan-'
Cena $1.?5
IZ TAJNOS'11 PRIRODE. 83 atranL
I'olj ud nI spini o nara voalnvju in avezdoanan- * atva
Cena 50c.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valeutin Bazlnper, W strani Cena tcioves .1.. Ji® Bro3. ....
KRATKA SRBSKA GRAH-*TIJiA. «8 strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. M strani
Cena 30c.
KNJIGA O LEPIM VKDENJC. (Urbani.> V*
Cena $1.25
KNJtGA O DOSTOJNEM VKDENiC. lil Str.
Cena 50c.
KUBIČNA RACUNICA. Trda ve*. 1M •««. "
Navodila za iaraPnpanJe ^krofleip. a n—aa
tra In tftsaa^gt leta.
Cena 76c.
I-JCDSKA KUMARICA, najnovejša ln praktična zbirka anvodlf za kailnjo in dom. "
Cena 50c.
»ATERUA la ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Car-uielj. S slikami. 190 stran' Nauk o atomih, molekiilih ln eloktroalh. Po-IJodfno plaaml razprava o Izaiecutw uoderna an»wwR,
Cena $1.25
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 72Q strani.
Cena $6.00
NAROD. Hi IZUMIRA. 101 strani
1'oljudfii oni* riajs«*veruej.4e;*ii naroda na eve-tu. Miet*o>e Seve In uav»<|(<.
Cena 40c.
NAftK ŠKODILI VE ŽIVALI v POIKlRI in IIK SEDI. Oftisal 1'rsin Mrj:»ve«-. _'_»t <tr:mi. liroš.
Cena 40c.
(IBRTNO KNJIGOVODSTVO. 'J5.S strani. Ve«.. Ivnji^u je namenjena v prti vrsti ?a stavbno, umetno In strojno kljukavuirarstv<» »»-r Žele-x«uiva rslvu.
Cena $2.50
tIDKRITJK AMKRIKfc, spisal II. MAJAK. Trije deli: lt"J. 111. 1-Tt strani, t'ena meliko ve? roljuden in nafaueen opis <Mlkritia novega S|iis se f-iia k:«hi>r »itiimiva jwivest ter
ji- se--l:« v I jen i»o najlMiljsili virih.
Cena 50e.
1'RAKTICNI ItACUNAR. Tr<la vez. 2T.I «»r... PririM'nn knjižb-a, ki vsebuje vse. kar Je pri unknot! '.o prodaji »otrebiio.
Cena 75c.
PROBLEM I SODOBNE iT I .OKflKI JE
Spisal dr. K. Velier. Z£41 strani.
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki ae
hoče seznaniti i. ^l.-ivniud iVianil mxtohue
filozofij,'.
Cena 70c.
RI sbi realizem. Spisal dr. Ivan Prijatelj. IKI strani.
V	knjigi s« opisani preiliiodnikl in idejni ule-luetjitelji te svojevrslur "iiske Miruje.
Cena $1.50
SPOMINI, v.^t«.. JoSe LavMSar.) Mil strani.
V	tej knjgl »t.aja nafi znani potoplsee župnik Lnvtlžar spomine na »voja brezštevilna potovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena bros.	Cena 50c.
SLOV.-ANGIJ^KI IN ANGUKSKII-SLOVKN-
slovar. 148 strani.	Cena 90c.
SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 14.1 str.
Druga iK>lovica knjige vf?ebnje nemSko-slo-veuski slovar In kratko slovnico slovenskega in nemSkeaa jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Sjdsal dr. Frane Veber.
352 strani.	(Jena 75^
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe.
cena bros.	Cena 50c.
VEUKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretnosti; burke fn Šaljivi poskusi: vedeževalna ta« bela; punktlranje; zastavice.
Cena 91.45
VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani.
Knjiga je izSla ▼ založbi Vodnikove družb« ter vaebuje življenjepise mol. fcl so • BVoJlB , delom privedli slovenski narod im »nženjstVa T svobodo.	Cena 6QC
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani.
Zanimivosti is ruske sgodovlne ln natančan oplš vojaSke republike sapOrofiklb k osa ko v.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELIŠCA. 82 strani.
Cena 50o.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Proaper Merlmee. 80 at rant Gena
Eden najboljfifb spisov francoskega mojstra, vzeta Is nagega kmetake^a življenja.
VOIJS SPOR ORNIH (spisal Frani Me&ka; t
;'«-«al) ....-------------------------------------------91.14
Trda v#z.......1J«
CSB HIBO
Tuesday, September 27, 1938
HBKwm nami duly
^ ^ n; n ttM f UUKUM iiu ituinii;^A^:i*ii*iii*ti*tiiit:^A^;**iiitniiiirtu
ROMAN IZ 2IYUEIJA
ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
$
i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Da, ko bi bila bogata, potemi bi mogla imeti moških, kolikor bi jih hotela. Potem mi miti ne bi bilo treba iti v Rim, potem bi ine mogotle našli tudi tukaj, kajti povabiti bi rnogii gliste, kolikor bi jih hoteli. Toda. jatz sem revna in tudi nimam nikakega imena, ki bi ga m!ogla položiti na tehtnico, kot si ga imčla ti. Zdi se mi, da imamo le malo izgleda, da bi kdaj še prišla iz tega gradu.*'
Katarina se vgrizne v ustnice. Materina nečim/urnost ki je v njej nadomestovala materino ljubezen, vzkiipi.
"Lepa si in si plavolaska — samo ko "bi bila bogata, vsi bi se za tebe trgali. Dagmar ne bo prav nič težko dobiti moža, kakorhitro lae bo pokazala v javnosti. Za njo si bodo vsi mo&L oblrzovali [prste.''
Klenine oči ee zasvetijo v sovražnosti.
44O, Dio mi©, njej je dobro. Samo radovedna sem, kdaj bo stric Rudolf Straseer odločil, da bo vpeljana v družbo.
njene polnoletnosti tega ne želi, pravi papa.'*
"Drugače bi mogli priti tja v njenem spremstvu, kajti brez i?a<rdedaime ne more v javnost. Toda do tedaj je še tako daleč."
"In l«io ve, če si me bo tedaj izbrala druge» spremljevalke, kot tefbe, mama: tebe nima posebno rada."
Signora Katarina pa poskoči kot razdražena zver.
44Jn misliti, da nima niti najmanjše pravice do dedščine — človek bi od jeze kar počil," pravi jezno.
Elenin obraz spači grda nevošoljivotet.
"Ali ni mogoče ničesar napraviti, da bi ji vzeli dediščino, mama V vpraša Elena.
Mati zalmahne z roko.
"Talasne načrte sem že 'kovala in jih zope-t zavrgla. Samo bi bilo mogoeč izvesti, ko bi bilo dovolj poguma — in če ne bi bilo papana."
"Kakšen načrt pa je to?" vpraša Elena naglo.
Mati se previdno ozre, gre k vratom in se vrne k Eleni. S plamtiečimi očmi pogleda hčer in ji zašepeče.
"Vlogi morate premen i t i."
Elena matere ne razume.
"Ako pa to misliš?"
"Tega ne razumeš? Kot- Dagmar Strasser, kot dedinja Rudolfa Strasserja bi morala iti v družbo."
Elenine oči se zabliskajo, nato pa amajie z glavo.
"Kaj mi to pomaga? Resnica bi vendarle enkrat prišla na dan."
Oči signore Katarine še bolj zažare.
"Nikdair ne bo prišla — nikdar!" Elena jo radovedno (pogleda.
"Toda mama, kako bi bilo to mogoče?"
Signora Katarina globolko vzdihne.
4'2al, žal, da mo bo mogoče — ker papa noče ničesar z nami napravit kaj skupnega. Popolnoma zateletban je v to dekle. Drugače — drugače bi bilo zelo lahko narediti, saano ko bi ti imela pogum."
Na Eleni nem obrazu se prikaže poželjiva kri.
Signora Katarina zopet posluša proti vratom, nato pa tiho reče:
Poipohioma pri prosto; k Marietto, ki sprožila to misel, sem o t«nn že mnogo razpravljala. Tako priprosto bi bilo vse. l>agmar gradu ne bi ^mel« nikdar več zapustiti. Pod kako oretvezo bi bilo trfba odsloviti vse uslužbence, Giuseppeta, Stello in kuharico. To so edini,, ki Dagmar dobro poznajo. Kdor nos je videl, kadar smo se v kočiji, peljali na izprehod, »d vedel, ali je moja hči. ali pa moja nečaikinja. Tudi najemnik in njegova žena no vesta; ako sta naju s-lurajno videla peljati se mimo, ali pa če je bil kdaj najemnik v gradu, tedaj niiste nikdar prišli ž njim v dot i ko. Zdravnik, ki včasih nfei«če pqpana, tudi ne ve, če si Elena ali Dagmar — za to sem že več let skrb'la — o tem načrtu z Marietto premišlju-jeve že ve*, let. Gospodična Berend je v Kaliforniji in ima tam mesto za celo svoje življenje ter bo komaj še kdaj prišla k Mm, kot je papanu pisala. Vse je ugodno, vse bi se moglo
napraviti. Uslužbencem bi službo preskrbela v Florenci, da.'tam je krasen razgled na Ko-p n de jo s pota Marietta bi ostala na gradu popolnoma sama.roško stran. Videlo se je Celo-
Z	J<i ,Zflaiali ®	Ta Elena bi bil* holna, vec v daljavi, ter Baško, Osoj-
rekb bi, da se ukvarja ,ibotawni mislimi in da je tre- sko in Vrbsko jezero, pod nami
^TO1 . Marietta bi jo stražila in ji stregla, Jpa strme nedostopne pečine. i^ST " n' Pn! £ rttkomY v	Ti IPa bi čase Na sosednem gričku palepa
b«ato1 ^edinNikdo ne bi livada in turistovske koče. opazni te prevare; jbe imate plave lase m obe rjave oči, in
fete si tudi zelo podctoni. In vajina starost se tako malo razlikuje; na ta način bi bila ti samo eno leto mlajša, ka.r ne bi bik) napačno."
Elena posluša brez sape; oči ji poželjivo žare.
44Kaj pa Dagmar?" vpraša hripavo vsled razburjenja.
Sarova poteza na obrazu signore Katarine ji izda, da je po toimka vsled krutosti zloglasnih Conteistellijev, ki so svoje so-'|PravJjen krop, v katerega vraznike brez usmiljenja žrtvovali, alko so jim bili na potu. dene polovica vina in par l
"Dagmar se bo morala privaditi na misel, da je Elena, ----- —* 11 *
ako ne mara priti v blaznioo. Sama mora verjeti v to, da je Elena."
"Tega pa ne bo nikdar."
Signora Katarina hladno'skomigne z rameni.
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
VSEPARNIKE
m
LINIJE
k! so važne za Slovence zastopa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 \V. lStb St. New lack, N. Y.
Popis iz domovine
Jože Zelene, Vrhnika, Jugoslavija
(Nadaljevanje.) •---
Solnee je pripekalo, mi pa Mrs. Janko Rogelj. Na poslo-bmo se poteči pomikali naprej.1 vitev v hotelu Miklie smo bili Po txeh urah hoda, smo dospe i povabljeni tudi moja žena in li na Zabreško planino. Tam i-j jaz, ter smo našli tam zbrano ma mestna občina Ljubljana [veselo družbo. Poleg Rogelje-lepo kočo, kjer preživi kakih,vih sorodnikov so bili pri o-HO revnih ljubljanskih otrok mizju Mr. Birtich, slikar Ja-šolske počitnice pod nadzor-j kac z gospo, gospa Rusova, stvom bogoslovcev. Pri njih je Mr. Reins, Mr. Birk iz Kanini-
ostal čez noč tudi naš Jožek, ker mu je bilo do tam hribo-laztva za enkrat dovolj.
Ančka, njen starejši brat, svak Matija in jaz ju urežemo po okrepčilu in odpočitku naprej proti vrhu. Uvidel pa sem, da je hoja na gore zelo pre-varljiva. Zdi se Ti, da vidiš že na vrh, prideš do tam, pa ugle-daš naprej še višjo oddaljenost. Čim višje smo šli, bolj postaja pusto, nazadnje že nobenega griničja ni videti, sama skala in nagromadeno skalovje. Končno ugledamo na vrhu Prešernovo kočo. Bila pa je do nje še pol ure hoda, ter smo tudi za drugo etapo porabili skoro tri ure hoda. Ves trud pa je bil poplačan s krasnim razgledom, ki se je razprostiral pred nami od Jesenic doli do Šmarne gore. Sava se vije v estrih serpentinah, gorenjski vlak je videti kot kaka igračka. Nad vse veličasten je pogled na Bled in jezero z otokom. Naenkrat megla vse zagrne, potem pa se spet dvigne in pretaka čez urhove na koroško stran.
Od koče 10 minut naprej je vrhunec Velikega Stola. Od
V koči smo si »preskrbeli prenočišča ter stanejo po 30 din za osebo s posteljami v sobah. Skupna ležišča v podstrešju na "pričnah" so polovica ce-neja. V koči imajo vedno prise ko-
ka. Miss Anna Eršte pa si je izbrala prostor med opernima pevcema Schiffrerjem in Bali o vcem.
'Pri Schiffrerju sem opazil, da obvlada zelo dobro angleščino, smeje se pa tako prešerno in od srea, da bi ga zdravnik med smehom brez težave na 44mandeljnih" ral.
z komolci vhod, češ, da je oni kupej samo za njegovo ženo in njega kot višjega železniškega uradnika pri ministerstvu. — Protestiranje ni nič zaleglo, kondukter pa se sploh ni upal nič ugovarjati. Jaz sem hotel v vagon, da bi mu jih par povedal, pa mi niso pustili. Da so mi dovolili, bi bil mogoče danes že v Ameriki, ali pa v — 4 4žpelikameriKako je bilo naprej, bo Rogelj mogoče že sam kaj opisal.
Enajstega julija pa je bilo v Ljubljani v frančiškanski dvorani veliko zborovanje Izseljenske zbornice. Na zboro-operi-jvanje sta se pripeljala v krasni Packard limuzini minister
44 Franc, Poslušaj me, počakaj, — saj si ves krvav — Dihaj, dihaj."
Hudoba je vpil kot brez glave ob nezavestnem >inu. Tedaj je med trtami prihitela Me-j ri Ln iplanila v jok.
Ubili ste!
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWfJ
28. septembra:
Normandie v Havre Hansa v Hamburg
1. oktobra: Rex v Genoa Veendam v Bolongne
4 oktobra : Paris v Havre Europa v Bremen
6. oktobra: Queen Mary v Cherbourg
8. oktobra: lie de France v Havre Roma v Genoa Volendnm v Boulogne
11. oktobra: Statendam v
Boulogne
ste storili! ga, lastnega sina!"
4 4 Franc!" je tulil Hudoba. "Dihaj! Ne hodi, vse bo dobro --"
Tik preden iskra ugasne, se še enkrat .močno zasveti. Franc!12, oktobra:
. i ,	iii. Normandie
je odprl oei m se zagledal v Aquitanla zvezdnato nebo.	|13. oktopra:
4'Francek — drugič - dobiš j Bremen v Bremen
rdeč grozd — nocoj je že poiznooktobra: — zvezde so — in jaz — se bom i Vulcan5a v Trst zadušil — Jezus — Meri
v Havre v Cherbourg
18. oktobra:
Nieuw Amsterdam v Boulogne Umolknil je, zagrebel prste; 19. oktobra:
Ko je Mr. Rems v kratkih 'dr. Korošec in dr. Miha Krek. besedah želel odhajajočim sre | Zborovanje je vodil Škof dr. čno pot, smo jih pospremiM na Rožman. Navzoče je bila šte kolodvor k vlaku.	1 vilna višja duhovščina, več
Brzovlak je tam že čakal, ter'županov in drugih osebnosti, bil razen enejra, večina kupe-"
je v zaseden. Mr. Rogelj si je hotel v njim urediti svoje sedeže, pa mu neki gospod zastavi
Zaključek dopisa bo v četrt kovi številki "Glasa Naroda.'*
HUDOBA
(Nadaljevanje s 3. strani.)
četrti in prepove, zagrozi brez tik pota.
najmanjše pravice. Ne more j 4 4 Nikar, Franc, kaj pa če je
zastraženo!" se je zbala Meri. 4 4 Ni, oče .je nocoj pri gornjem
videti srečnega, zadovoljnega človeika, ker v lastnem srcu zmerom teže duši razklanost.
4 4 Ni, rešitve, vise sem premislil. V kletki sem, vratca so tesno zaprta. Sele očetova smrt jith lahko odpre. Dotlej bom hlajpec in moja edina, pravica bo delo.,,
Meri je strmela predse. Kaj bo ž njo? Ali ni njena bodočnost enako teanna in hliadna? Bilo ji je, da bi ee zjokala od bolečine.
Mrak se je gostil. Vstali so in Franc ju je hotel pospremiti do doma. Dvignil je v naročju otroka in ga; v iskrenem očetovskem čustvu stisnil k sefoi. Prišli so do prvih trti j.
Lunin krajec je zahajal.. Pol
scev sladkorja kot nekak čaj. f3 ^ še gledalto izza grebena, Liter cvička stane v koči 20'ik°! da,bl na hnJbu ff°rel m°-din kar ni pretirano, če se ra-
čuna, da je treba gori vse zno siti. Le proti kakovosti smo malo ugovarjali, pa se je o-skrbnik izgovarjal, da je vino nekoliko "zmatrano", ker so
4 4 To je tudi brez pomena. Ni k d ar ve* ne *>o pri-sla čez zid parka, za to (bo že preskrbljeno. Tukaj bi mogla živeti popolnoma udobno, ako bo ubogala. Z njo bi moraJi postopali, kot bi .bila bolna. Poglavitna stvar je, da bi bil ves ravno Prejšnji večer prine fivet prepričan, da si ti Dagmar. Dagima.r je že tukaj ^korol"11' Jaz pa sem mu pripomnil, štirinajst let; od tedaj je že ni več videl niti*njen oče, niti da vino itak ni samo hodilo, kdo dragi njen paznanec, zelo se je ropremenila. In t?' si ji ter bi se čez tudi že podobna — zafkaj se ne bi mogel otrok Dagmar tako preme- lahko ^P^ilo. n?ti, da je popolnoma taka kot si ti? To sem z Marietto vse i smo ono "oč sladko spa-zelo skrbno (premislila. In Marietta je ves ogenj za ta načrt si lal>ko vsak misli, še bolj
kot navzgor, pa nas je utru dila hoja navzdol, ter so nas. še tri dni potem noge bolele. Nameravali smo enkrat tudi na Triglav, pa se lepo zahvalim.
'Prva letošnjih izletnikov sta Be povrnila v Ameriko Mr. in
in je nam zvesto vdana, da bi za nas mogla tudi izvršiiti umor."
Mati iti hči nekaj časa strmite z zarwimi očmi.
"Ako pa bi stric Rudolf enega dne prišel na to, in bi ho-tel svojo hčer zopetf videti T" vpraša Elena čez nekaj časa.
IDftlia orihodnSA.)
gočen kres. Plamen je pojemal in soj se je na®adnje razpršil v temin&šh.
Nad trt j i je ležala jesenska noč. Zbori čričkov so utripali v pesimi počasi in enakomerno, kot da bi diibala zemlja. Tu in tam se je oglasil strel — opozorilo vsem, ki jih mifca sladko grozdje, da isme med polne trte edinole gospodarjeva noga.
"Bi zobal, Francek?" je vprašal oče. Malemu so se oči raoširile in glavica je odločno pokimala.
" Počakaj, prinesem ti velik, rdeč grozd. Špamjolec je najboljši," je obljwbil in položil otroka v naročje Meri.
Bili so pri Bralinem trt ju. Visoka bela skarpa je kipela
trt ju, vetrn."
Vzpel se je po obrovu in se (izgubil med košatimi trtami. Spanjolec je zorel blizu srede, ob veliki pečini. Franc se je pre^vidno plazil tja in napenjal ušesa. Nič ni bilo slišati. Naposled je zatipal velik grozd. Odiprl je nož ,in ga približal peci ju.
"Kldo je tam?"
Jezen klic je presekal nočno tišino. Francu se je roka povesila in srce mu je začelo hitreje utripati. Vstal je, a preden je v iznenadenosti mogel priti do besede, je vrh trtja počil strel.
4 4 Jo j, moj Bog!" je kriknil in se krčevito zgrabil za prsi. V občutku popolne nemojei je omaihnil na obraz in se z obupom zagrizel v rdečo prst. Zmanjkalo mu je aaipe in premetaval se je kot riba na suhem.
Hudoba je povesil puško in stopil po dolgi vrsti. Bil je miren, kot da' gre pobirat ustreljeno divjačino. Toda ko je posvetil ležečemu v obraz, je zatrepetal po vsem životu in prvikrat v življenja «0 se mu •naježili tee je.
44Franc! Franc! Kaj je s tabo? Daj, vstani!"
Nikdar ni «e prosil, zdaj pa mu je glas trepetal v prošnji. Obrnil je sina vznak. Zastrmel se je v bledi obraz in potipal| žilo. Bila je počasi, zmerom počasneje, kakor stenska ura, 1 preden Be ustavi.
je,
v zemljo — vraitca železne kletke so se tiho odprla, trpljenja je bilo konec in na trtja se je zgrnila večnost.
Hudoba se je opiral na puško in negibno strmel v mrtvega sina.
Preklet je vse čase, stari Brula! — mu je šepetal glas. Preklet bodi, krivoprisežnik, nasilni k, lakom nik. ubijalec žene in sina--
4 4 Ne!" je zarjul Hudoba. 44Molči, hudič! Ne rogovili. pošast!"
V ter oz i je široko ,»!prl oči in se pognal med trte.
44fKaj se mi sme ješ, LuciiVr! Izgini! Pusti me! Franc!"
Meri je stiskala k sebi prr-plašenega otroka in se umikala pred ponorelim starcem.
Hudoba je pograbil puško in mrzlično ustrelil v temo.
Queen Mary v Cherbourg 20. oktobra:
Europa v Bremen 22. oktobra:
Champlain v Havre Conte d i Savola v Genoa 26. oktobra:
Aquitania v Cherbourg
28.	oktobra:
lie de France v Havre
29.	oktobra: Bremen v Bremen Rex v Genoa Veenilam v Boulogne
4 4 Al i sem te?" se je zmagoslavno zakrohotel, a v trenutku utihnil in z jokavim glasom za-vpil:
44Pustite me! Pustite me!"
Zbižal je iz trtja in dirjal po dobravah, dokler ga niso drujyi dan miši i uhiteg-ai pod strmo pečino.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroSkov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam all Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tuai druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA: San Francisco,
Jacob Lausttr
COLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftlfi Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zopaatt*
ILLINOIS: Chicago, J. Cicero. J.
BevSfc Fabian
(Chicago, Cicero ln Illinois) Joliet, Jennie Bamblch La Salle, J. SpeUch Maacoatah, Frank Augustln North Chicago In Waukegan, Mfttfc.
Warick
MARYLAND: KltxmiUer, Fr. Vodoplvee
MICHIGAN: Detroit, L. Plnnkar
MINNESOTA: Chlaholm, Frank Goule, J. Lr«n'*Ji Ely, Joa. J. Peehel Erdeth, Louis Goule
..Gilbert, Louis Vessel Hlbbtng, John Porie Virginia, Frank Hrratlch
MONTANA:
Roundup, M. M. Panian Waahoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda, Karl Uttls Falls,
OHIO: Barberton, Frank Trobn Cleveland, Anton Bobek: Ghaa. Kar* linger, Jacob Resnlk, J6*» Sispnik Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumto Youngstown, Anton KlkaU OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlksr Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovec Coverdale ln okolica, Mrs. Ivana
Rupnik Export, Lna SopanOi Farrell, Jerry Okcrn Forest City, Math Kaarin Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Palants Krayn, Ant Tauielj Luzerne. Frank Balloch Midway, Jouii 2ust Pittsburgh in okolica, PMlip Pr^ar Steetton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sddfrv West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN. Milwaukee, West Alti«, Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Dlamondville. Jos Roilvfi
J* »ntisL
n