Posamezna Številka 6 vinarjev.
Slev. 236. 1**«» Ljubljane 8 vin.	V IjUDlM, V PODeti« 14. OtM 1912.
Leio XL.
~ Velja po pošti: s
Za oelo leto napre] . K 26'— sa pol leta „ . „ 13— <a četrt lata „ . „ 6-50 sa en meaeo „ . „ 2*20 sa Nemčijo celoletno „ 29'— aa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo lelo napre) . K 24-—
sa pol leta „	. „ 12'—
za četrt leta „	. „ C —
sa en meseo „	. „ 2 —
V	aprili prejemtn ntieCn K 1'70
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 v
sa dvakrat ...... 13 „
sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltrrsta (72 mm)
30 vinarjev.
i Izhaja::
vsak dan, Izvaemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne.
nar Uredništvo ]e t Kopitarjevi nllol Itev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uradniškega teleiona štev. 74. =a
Političen iist za slovenski narod.
Upravntfitvo Je v Kopitarjevi nliot štev. 6. Avstr. poStne bran. račun št. 24.797. Ogrska poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona st. W8.
DannJnia Stevrka ohseea 6 strani.
Govor dr. Šosieršifii o dogodkih
no iogn.
V delegacijski seji na Dunaju dne 9. oktobra je govoril deželni glavar dr. Iv. Šusteršič sledeče:
Visoka delegacija! Tri dni je stala Evropa pod vplivom diplomatične akcijc velevlasti za ohranitev miru. Od včerajšnjega dneva naprej pa stoji pod vtisom vojne, ki jo je napovedala Črna gora. Izplača se ta dva momenta med seboj primerjati, ker je ta primerjava silno podučna. Priča namreč, da je diplomacija brez moči tam, kjer se postavi v nasprotstvo z živimi silami razvoja, ki se ne da ustaviti. Tudi zgodovina berolinske pogodbe in mirovne pogodbe v St. Stefano nam kaže nekaj sličnega. Mirovna pogodba v St. Stefano je bila v celoti logični izraz naravnih razmer, ki so vladale po končani vojski med Rusijo in Turčijo.
Berolinska pogodba se je postavila nasproti tem naravnim razmeram, in posledice, danes se v tem vprašanju nihče ne moti, niso izostale. Namen berolinske pogodbe, ustvariti ha Balkanu vsaj za nekaj časa mir, se ni dosegel in na Balkanu je vladal nered do današnjega dne. Berolinska pogodba je izgubljala svojo veljavo kos za kosom; ni trajalo dolgo in Vzhodna Rumelija se je združila z Bolgarsko; druge določbe te pogodbe so izgubile ravnotako formelno vso veljavo. Kratko rečeno, izkazalo sc je, da je umetnost diplomatov nasproti naravnemu razvoju, ki se ne da zavreti, popolnoma brez moči.
Danes si upam javno izreči, da je bila politika kongresa v Berolinu s stališča koristi naše monarhije škodljiva. V zvezi z Angleško smo se borili v prvi vrsti proti Veliki Bolgariji, pa smo pri tem delali za Angleško in nismo računali s koristmi monarhije. Bali so se, da postane Velika Bolgarija samo privesek Rusije, in Rusija, Bog ne daj, ni smela poslati močna. Podcenjevala se je vrlost, čutstvo po svobodi in neodvisnosti in samozavest bolgarskega naroda in zato se je napravila omenjena napaka. Dejstvo je, da bi v slučaju, ko bi se pogodba v St. Stefano odobrila in uveljavila v celoti z nekaterimi bistvenimi izpre-membami, ki bi se morale itak izvršiti in ki bi naše stališče ravno glede Bosne,
Hercegovine in Sandžak Novibazarja zadele, imeli skozi desetletja več miru na Balkanu, posebno naša monarhija, prihranili hi si bili marsikako krizo in veliko stroškov in danes bi ne imeli tc kritične situacije.
To vemo vsi, da je bila aneksija Bosne in Hercegovine po pogodbi v St. Štefanu za nas gotova stvar in neposredno po tej pogodbi bi bila veliko cenejša kakor po berolinski pogodbi. Tudi to vemo, da bi potem ne prišli v neprijeten položaj, v katerega smo prišli, ker je moral grof Andrassy podpisati tajen protokol z dne 13. julija 1878, v katerem sc je zavezal, da bo ta okupacija samo začasna, protokol, ki se nam je za. časa aneksije z veliko odločnostjo naprej metal.
Zakaj to ponavljam? Zat.o. da pri-bijem, da je vsaka politika, ki se ustavlja naravnemu razvoju in živim silam nepre-prečljive evolucije, slaba in draga. Mi moramo s čutstvi in s težnjami narodov raču-niti! Da, gospodje, na Balkanu se je vojska začela!
Jaz se popolnoma skladam s tistimi, ki pravijo, naj se diplomatična akcija omeji danes zgolj na to, da se vojska loka-lizira. Ali v tem smo pa tudi na jasnem, da bo nastal po končani vojski, naj se zmaga že na to ali ono stran nagne, silno težaven peložaj in je zelo dvomljivo, v koliko bodo mogle posamezne velevlasti sedanje sklepe glede izključitve vsake teritorialne izpremembe vzdržati. Izkušnja nas uči, da so vse mednarodne pogodbe v trenotku, ko so trenotne koristi in težnje narodov silnejše od njih, brez peroena. Iz tega sledi, da moramo že danes računati s tem, da spravimo svojo politiko na Balkanu v soglasje s temi živimi stru-jami, ki se pojavljajo med balkanskimi narodi. Mi moramo to svojo balkansko politiko prilagoditi tem živim faktorjem v toliko, v kolikor je v soglasju z resničnimi koristmi monarhije, ki sc morajo na vsak način vpoštevati.
S tem preidem na zelo nevarno točko. Na Balkanu s<? pričenja velika likvidacija, in obenem tudi zelo važna zgodovinska doba v razvoju jugoslovanskega vprašanja. Avatrijsko-ogrska monarhija je po Številu Jugoslovanov največja jugoslovanska velesila. Zato imamo največji interes in smo poklicani, da igramo pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja tako idogo, da bo rešeno na ta način, ki računa z našimi koristmi.
Ampak to so samoposebi umevne
l stvari, s katerimi vsakdo izmed nas soglaša, le o načinu, kako naj se izvedejo, smo raznih misli. So ljudje, ki mislijo, ta vprašanja se dado rešiti samo s pomočjo bajonetov; zelo nesrečna misel! Taka vprašanja se dado tudi brez bajonetov reševati; in potem, ali ni bajonetov na vseh koncih in krajih Evrope vse polno in , bajoneti se pogosto obračajo eden proti drugemu!
Na ta način se torej ta stvar nc da rešiti. Jaz mislim, da imajo tisti prav, ki pravijo, da pride pri takih vprašanjih v prvi vrsti v poštev moralna avtoriteta. In sedaj vas vprašam, s kakšno moralno avtoriteto naj nastopa monarhija pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja, če pomislimo, kako monarhija z Jugoslovani postopa?
Spomladi sem imel o hrvaškem vprašanju na tem mestu oster govor. Imel sem namen v tej delegaciji danes še ostrejše govoriti, a ne storim tega z ozirom na resnost položaja. Besede imajo itak sedaj, ko dejstva govore, majhno vrednost. Poudarjam samo to, da je nemogoče, popolnoma nemogoče, da bi vlada, če hoče svoje lastne koristi varovati, še naprej mirno gledala, kako se na Hrvaškem ustava in zakon tepta, kako se svobodo ljubeč, spoštovanja vreden in za koristi monarhije in dinastije zelo zaslužen hrvaški narod proti, vsemu pravu in zakonu tlači in se ravna ž njim, kakor bi ne imel nobenih pravic! Rečem vam ob tem resnem trenotku: zadnja minuta bije, da se napravi red in da zavlada na Hrvaškem zopet pravica in postava. S tem končam.
Bosija v sedanjem ireooiko.
Te dni so avstrijski in ogrski politiki, finančniki in žurnalisti pripovedovali svetu prelepo pravljico o popolnem sporazumu med Avstrijo in Rusijo glede na balkansko vprašanje. Poznavalec Rusije se je tej naivnosti moral smejati. Kajti tako gotovo kakor sv. evangelij je, da Rusija težnje balkanskih držav v popolnem obsegu podpira in da ji želje avstro-ogrske monarhije v tem pogledu niso niti najmenj me-rodajne.
Opozarjali so predvsem na skrajno lojalne izjave gospoda ruskega ministra za zunanje zadeve Sazonova. Niso pa pomisli i. kako značilno je bilo dejstvo, da jc Sazonov, ko je kriza na Bal-
kanu na višek dospela, mirno nadalje val svoje pogovore v Londonu, Parizu ter Berolinu in se jer komaj sedaj v Pe-terburg vrnil, ko je več kakor gotovo, da izbruhne splošna balkanska vojska. Nolabene Dunaja hi obiskal, dasi se jo o tem žc govorilo in bilo pričakovati. Pa recimo, da to ničesar ne dokazuje. So pa drugi jako tehtni momenti, ki govore za to, da je Sazonov drugače govoril nego je mislil. Najprej je z veliko sigurnostjo trdil, da na Balkanu sploh ne bo prišlo do vojske. Ko se jo izvedelo, da so Črnogorci udarili, je dejal, da so se prenaglili in ga iznenadili, a kralj Nikolaj je bil že nekoliko dni preje izrečno izjavil, cla brez dovoljenja. Rusije ničesar ne začne. Ali je verjetno, da so v Belgradu in Sofiji v ponedeljek za gotovo vedeli, da Črnagora vojsko napove, gospod Sazonov pa ne? Nadalje je menil Sazonov, cla se bo balkanska vojna lokalizirala, ko so ga pa vprašali, ali more to za vse velevlasti reči, je dejal, da more le za Rusijo garantirati. Sazonov je tudi zagotavljal, cla vojska sedanjega teritorialnega stanja ne bo izpremenila, toda spričo navedenih dejstev je tudi ta izjava jako dvomljivega značaja. Kdo more biti tako preprost, da verjame, da bi Rusija s silo preprečila, da se Bulgarija v slučaju zmage ne okoristi? Da bi Rusija z orožjem preprečila razširjenje bul-garskega. ozemlja? Da bi oropala bolgarsko armado plena zmage? Tega bi Rusija niti ne mogla, če bi hotela!
Kakšna čustva prevevajo v seda* njem trenotku Rusijo, se spozna iz ruskega časopisja. Na Ruskem je tiskovna svoboda samo na papirju; ako bi ruska vlada hotela, cla bi časopisje ne pisalo v njeni politiki nasprotnem zmislu, bi brezclvoma to lahko dosegla. Zdaj pa vidimo, da vse rusko časopisje brez izjeme stoji na strani balkanskih narodov, da je ruska javnost navdušena za osvobodilni boj krščanskih držav od turškega jarma, da se skratka ponavlja isti proces kakor v zadnji rusko - turški vojski: vlada je takrat morala za ruskim narodom.
Le nekaj glasov iz časopisja:
«Novo Vreme«, ki ves čas napada Avstrijo, v nekem članku, ki se nam zdi najbolj značilen, opozarja na to, da bodo Srbi brezdvoma Sandžak zasedli, , na kar bo Avstrija odgovorila s tem, da
Roža sveta.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
»In imaš sedaj, ko si na varnem tu na Angleškem, namen vrniti se v Damask z odgovorom?«
»Da, to storim, sir Andrej. Prvič ker sem prisegel, in jaz ne prelomim svoje besede, kakor je tudi Saladin ne. Drugič pa, ker želim še živeti in mi je sultan obljubil, ako ne izpolnim svoje obljube, da poskrbi za mojo smrt, naj bom kjerkoli; in jaz sem prepričan, da on svojo besedo gotovo izpolni. No, ostali del moje zgodbe je kratek. Izročili so mi skrinjico, kakor vidite, in z njo denarja, kolikor bi ga potreboval za svojo pot senikaj in nazaj. Zatem so me peljali v Jafo, kjer sem stopil na ladijo, ki je bila namenjena v Italijo; tukaj sem dobil drugo ladjo »Sv. Marija«, ki je odjadrala proti Calaisu, kamor smo srečno dospeli po nevarni vožnji. Odtod sem se prepeljal z ribiškim čolnom v Dover, kjer sem ravno pred osmimi dnevi stopil na suho; tukaj sem si kupil mulo, se pridružil nekim popotnikom, ki so šli v London in odtod do semkaj.«
»In kako se povrneš nazaj?«
Romar je zmajal z ramami.
»Kakor bom pač najbolje in najhitreje mogel. Je-li vaš odgovor pripravljen, sir Aaidrej?«
»Da, tukaj ga imam,« in izročil mu jc zvitek, ki ga je Nikolaj skril v gubah svojega velikega plašča. Zatem jc sir Andrej pristavil: »Pravite, da ne veste ničesar o celi zadevi?«
»Ničesar; ali pravzaprav zgolj tole: častnik, ki me je spremljal do Jafe, mi je pravil, da je nastalo neko gibanje med učenjaki in modrimi na dvoru, in sicer radi nekih sanj, ki so se sultanu trikrat prikazale. Šlo se je za neko gospico, ki je bila napol Ajubove, napol angleške krvi, in dejali so mi, da je moja naloga s tem v zvezi. In tukaj vidim, da ima plemenita gospica, ki stoji pred menoj. oči. ki so čudno podobne očem sultana Saladina.« In iztegnil je svoje roke in umolknil.
»Kakor kaže, vidite dobro, prijatelj Nikolaj.«
»Sir Andrej, ubog romar, ki si želi imeti svoj vrat neprerezan, mora imeti svoje oči vedno odprte. Sedaj sem se dobro okrepčal in sem truden. Ali imate kak prostor, kjer bi lahko spal? Oditi moram ob dnevnem svitu; kajti oni, ki izvršujejo Saladinovo naročilo, ne smejo biti počasni;'vaše pismo itak imam.«
»Da, imamo prostor zate,« je. od-
govoril sil- Andrej. »Wulf, popelji ga tja 'n jutri pred odhodom se vidimo zopet, Dotle pa z Bogom, romar Nikolaj.«
Romar ga. je še enkrat pozorno pogledal, se priklonil in odšel. Ko so sc vrata zaprla za njim, je sir Andrej po-mignil Godvinu, naj pride k njemu, in zašepetal:
»Jutri, Godvin, moraš vzeti nekaj mož in slediti temu Nikolaju, da vidimo, kam pojde in kaj ukrene; jaz mu 'namreč nc zaupam! Tako prenašanje poslanic od Saracenov k nam in zopet, nazaj je malo čudno opravilo za krščanskega človeka. Četudi trdi, da je. njegovo življenje odvisno od tega, menim, da bi lahko ostal tukaj na Angleškem, ako bi bil poštenjak, saj bi ga. prvi duhovnik odvezal ocl prisege, ki so mu jo usilili neverniki.«
»Da bi bil nepošten, ali ne bi ukradel te dragulje?« jc vprašal Godvin. »Vredni so, da bi bil poskusil. Kaj pa ti misliš, Rozamunda?«
»Jaz?« je odgovorila. »O, jaz mislim, da je na tej stvari več, ne.go mislimo. Jaz mislim,« je pristavila s preplašenim glasom in nehote sklenila roke, »da se zbirajo črni oblaki nad to hišo in nad njimi, ki bivajo v njej. Kako čudna je usoda, ki nas zagrinja vse-okoli! In zdaj pride Saladinov meč do tega, da ji da obliko, in roka So kutinova, da me iztrga iz mojega pokojtega
življenja ter me povzdigne do dostojanstva, ki ga ne iščem; in sanje Sala-dinove, ki sem ž njim v rodu, da prepletejo moje življenje s krvavo igro v Siriji in brezkončno vojsko med križem in polumesecem, ki sta obadva moja dedščina.« In z bolestno gesto se je Rozamunda obrnila in jih zapustila. Oče jc zrl za njo in rekel: »Dekle ima prav. Veliki dogodki so blizu, v katerih mora nositi vsakdo izmed nas svoj delež. Za malenkost bi se Saladin nikoli ne zganil tako — on, ki se pripravlja, kakor mi je znano, za poslednji boj, v katerem mora. pasti ali Kristus ali Mohamed. Rozamunda ima prav. Na njernem čelu se blesti polume-ščova krona Ajubove hiše, njenega srca se oklepa črni križ kristijanov, okoli nje se bojujejo vere in narodi. Kaj, VVulf, ali romar že spi?«
»Kakor ubit; videti je močno utru* jen od potovanja.«
»Kakor ubit, a ima eno oko morda; odprto. Ne bi rad, da bi nam pobegnil ponoči, ker bi zjutraj rad malo več govoril z njim o teli in drugih stvareh, ki sem jih že. omenil Godvinu.«
»Ne bojte se zato, stric. Zaklenil sem hlevska vrata iti pobožni romar nam težkodn pu^ti tako mulo v dar.«
»Prav tako,« je odgovoril sir Andrej. »Zdaj pa. k večerji, pozneje pa se
Kupujte, naročajte srečke »Slovenske Straže«. Srečka samo eno krono!
se polasti Belgrada, Rusija pa bo vsled tega prisiljena, da napove Avstriji vojsko in pride Srbiji na pomoč. Avstrij-sko-ruska vojska se zdi »Novemu Vremenu« neizogibna.
»Zemščina«, ki jo piše ugledni Glinka, edini, ki je nasproti Avstriji kolikortoliko prijazen, predlaga, naj se Avstriji pusti pot do Soluna, zato pa mora Avstrija Rusiji odstopiti Galicijo.
»Svet«, ki je zmeraj za vlado in ga zlasti bero častniki in popi, kliče balkanskim narodom: »V odločilnem tre-notku boste dobili prijateljev. Rusija se vam nc izneveri. Rusija vas sploh ne more zapustiti.«
»Rusko Slovo« piše: »Rusko ljudstvo spričo boja balkanskih narodov za življenje in smrt ne more ostati ravnodušno. Naj ruska birokracija postavlja še take stene med Jugoslovanstvom in Rusijo, mogočni valovi ruskega razburjenja jih bodo slojkoprej porušili! Mi predstraže slovanstva v Orientu ne* moremo žrtvovati Tevtonom in Osma-uom. Kadar bodo bojevniki omagali, bo Rusija odgovorila: Jaz vas čujem!«
»Jutro Rossij« pravi, da ako se karta Balkana po zmagi Bulgarov ne bo izpremenila čisto po želji zmagovalcev, se pa gotovo tudi ne bo po želji sovražnikov slovanstva onkraj Save.
»Journal de St. Petersbourg«, ki se v najvišjih krogih bere, izjavlja, da se bo Rusija veselila, ako Bulgarija zmaga, ako pa bo premagana, je Rusija ne zapusti.
Kakšno stališče pa zavzemajo ostale velesile?
Francija se poteguje za mir, saj Ima. od Turčije in balkanskih držav zahtevati dve milijardi, v Londonu simpatizirajo s Turki, ker Angliji ne kaže dopustiti, da se osmanstvo popolnoma uniči, Nemčija je približno podobnih misli. Toda eno je gotovo, da vse te velevlasti Avstriji niso preveč naklonjene, pač pa so z Rusijo v velikem prijateljskem razmerju. Berchtold je pred časom, ko se je sedanja balkanska kriza začela izcimljati, velevla-stem predlagal, naj sc uvedejo v Makedoniji reforme. Kako hladno so ta predlog v Peterburgu, Londonu in Parizu sprejeli! Ko pa je nedavno, ko je bilo očitno žc prepozno, Poincares predlagal formulo, ki je bistveno enaka Berchtoldovi, so jo v Peterburgu toplo pozdravili, jo takoj sprejeli, dasi so dobro vedeli, da ne bo nič pomagala. To le zato, da se pokaže, da v koncertu velesil iniciativa Avstrije ne velja več veliko.
In Nemčija*? V Nemčiji se sumljivo hladno nasproti nam vedejo, pač pa preprijazno z Rusijo.
Skratka: evropska konstelacija v sedanjem trenotku je taka, da je Avstrija močno osamljena in da se njene želje ne bodo bogvekaj vpoštevale, naj se potem na Balkanu zgodi karkoli. Anglija in Rusija bosta svoje interese že v sklad spravili, najbržeje pa sta jih že, in naša diplomacija bi se zelo zmotila. ako bi vse svoje upe stavila na možnost konflikta med velesilami ta-kozvane tripelentente, kakor bi bilanaj-bržeje tudi iznenadrna, ako se v vsakem oziru na Nemčijo zanaša. Nemčija, ki eksportira v Rusijo eno miliardo in se je zadnji čas carstvu politično močno približala, ne bo zaradi nas ri-skirala vojske z njo.
Ne rečemo, da Sazonov ni morebiti ta mir. On se zato dvoumno izraža, ker ve, da je Rusija za vojsko, da se ruska javnost tudi ne plaši eventualnega konflikta z Avstrijo. Tudi ministrski
posvetujemo; zdi se, da bo treba velike previdnosti, predno bo vse storjeno.«
Naslednje jutro sta bila Godvin in Wulf že uro pred dnevom pokonci, in z njima nekaj zanesljivih mož, ki so jih bili poklicali z naroČilom, da bodo potrebovali njihove pomoči. Kmalu zatem je prišel Wulf s svetilnico v roki k bratu, ki je stal v dvorani pri ognju.
»Kje pa si bil?« je vprašal Godvin. »Si-li šel romarja budit?«
»Ne. Poslal sem enega moža na staro cesto, ki drži proti SteepleHillu, drugega pa na pot, ki drži proti zalivu; dalje sem šel nakrmit njegovo mulo, ki jc kaj krasna žival —■ predobra za romarja. Brez dvoma po kmalu pokonci, saj je rekel, da mora vstati zarana.«
Godvin je prikimal; in sedla sta na klop poleg ognja — vreme jc bilo namreč mrzlo *— in dremala sta, dokler se ni začelo daniti. Tedaj jc Wulf vstal in rekel:
»Menim, da nisva nevljudna, če ga zdaj zbudiva,« in odšel jc na drugi konec dvorane, odgrnil zaveso in zaklical: »Vstani. Nikolaj, vstani! Čas je iti molit in zajutrek bo kmalu pripravljen.«
A Nikolaj se ni oglasil.
(Dalje.)
predsednik Kokovcev je za mir. Ko je Kokovccv na svojem potovanju na Kavkaz v Rostovu izjavil, da jo vlada odredila vse, da se Rusija ne zaplete v vojsko, je rostovski mestni poveljnik generalni major Svorikin v listih oficieino izjavil, da je ministrski predsednik svoje »zasebno mnenje« izrazil. Bivši predsednik dume Ilomjakov izjavlja: Vlada se bo kakor leta 1877 morala udati slovanofilom. Nadalje je kljub vsem dementijem dejstvo, da je Rusija ob naši meji izvršila vso priprave za mobilizacijo. Govori se pa tudi, da je Sazonovo stališče hudo omajano. Končno je tudi fakt, da so poslaniki Rusije na Balkanu, posebno g. Hart-vvig v Belgradu, ne delajo v zmislu ofi-cielnih izjav ruske vlade.
To so dejstva, ki silijo avstrijsko diplomacijo k resnemu premišljevanju. Na Rusijo se nam ni absolutno nič zanašati, na ostale velesile tudi nič, na Nemčijo ne preveliko. Kaj ostane? Da bodimo pametui in ne sledimo nemškim in mažarskim željam ter se ne postavimo v nasprotje z upravičenimi težnjami balkanskih Slovanov!
Pismo s Celima.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Cetinje, 10. oktobra 1912.
Za danes Vara poročam nekatere podrobnosti, o katerih slutim, da inozemsko časopisje ne bo o njih prav informirano.
Razdelba armade.
Črnogorska armada je razdeljena v 3 divizije. I. zetsko-brdska divizija z operacijsko bazo Podgorica, poveljnik brigadir Blaž Boškovič, ki se je sam usmrtil, naslednik pa mu še ni imenovan. II. barska divizija, poveljnik Mitar Martinovič, a pomočniki brigadir Milutin Vukotič in Ivo Dmovič. III. kolašinska divizija, poveljnik brigadir Janko Vukotič in vojvoda Lakič Vojvodič. Vrhovni poveljnik prestolonaslednik knez Danilo.
Rdeči križ.
Z ozirom na velike izgube, ki jih je v tej ljuti vojski pričakovati, je stopila organizacija Rdečega križa na celi črti v akcijo. V Črni gori so po vseh večjih krajih podružnice, ki seveda ne bodo zadostovale. Zato je iz Rusije došlo dozdaj okoli 50 usmiljenih sester, obljubljena pa je tudi pomoč avstrijskega {ki je že začel medtem funkcionirati. — Opomba uredn.), laškega in francoskega Rdečega križa. Dozdaj je Črnogorcem še največ pomagal :— turški Rdeči križ. Ko je namreč črnogorska armada osvojila mestece Bjelopolje, ji je padla v roke velika turška vojašnica pred mestom, v kateri je bil turški Rdeči križ uredil bolnico in namestil 300 postelj.
Podrobnosti o začetku vojske.
Cetinje je skoro prazno. Od 16. do 60. leta je šlo vse v vojsko. Deca in starčki ter žene pa doma nestrpno pričakujejo poročil z bojišča, in ponosno jim sijejo oči, ko ber6 o samih zmagah. Ko je armada v ponedeljek odšla iz Cetinja na bojišče, je kralj Nikola šel med množico na trgu in ji rekel: »Molite Boga, da se vsi vrnejo«. Vse je bilo ginjeno, vendar žene in sestre niso jokale. Črnogorec veli, da je greh plakati, kadar se v boj ide. V torek dopoldne se je odpeljal na bojišče kralj Nikolaj s svojim spremstvom. Predno je stopil v avtomobil, se je prekrižal, istotako spremstvo. Kralj sploh ob vsaki priliki pokaže svojo globoko vernost.
Ko se je začel boj, je bil kralj navzoč. Na konju je jahal na Gorico, stopil s konja in šel na najvišje mesto, odkoder se je vse videlo. Prvi strel je izpalil knez Peter. Ko je strel padel, bil je veličasten prizor. Kralj je snel svojo kapo in se prekrižal, istotako vsi, ki so bili okoli njega, godba pa je za-svirala: »Onamo, .onamo za brda ona!« Pripomnim, da je to pesem zložil sam kralj Nikola.
Prvi strel je zadel v šanco turške baterije in provjročil velik dim. Potem so začele padati granate druga za drugo v turško utrdbo Planinico.
Časnikarji.
Časnikarjev je na črnogorskem bojišču malo. Večina jih je odšla v Srbijo in Bolgarijo, kjer bo glavno bojišče. Dozdaj imamo na Cetinju poročevalca »Slovenca«, »Slov. Naroda«, »Obzora« in »Corriere della sera«.
Slike iz črnogorske mobilizacije,
Sedanja mobilizacija Črne gore je bila ravno taka kakor vse dosedanje: odigralo se je toliko vzvišenih in ganljivih prizorov, da bi bilo treba umetniškega peresa ali kista, da bi vse to zbral in upodobil.
Črna gora je vojaška dežela — tu je vsak človek vojak že od rojstva; vzgaja se do 16. leta, potem spada pod puško in jo nosi do 60. leta. In ko je s Cetinja počil glas po celi deželi, tedaj so se dvignili vsi do zadnjega in iz tisočih oči je zasijal ogenj junaštva. Nikdo se ni zbal, nikdo občutil kake tesnobe, da, niti presenečen ni bil nikdo. Vojskovali so se vsi Črnogorci, generacija za generacijo, ded in oče, sedaj pa, evo, gre tudi sin.
Ko sem neki dan šel iz ministrstva, me je srečalo na vratih nekoliko fantičev — otrok.
»Ali ste vi Ušli gospod, ki daje vojaške obleke?« me vprašajo.
»Zakaj, otroci?«
»Tudi mi bi šli v boj!«
»Pa saj ste še majhnil« pravim jaz.
Da ste jih lc videli, kako so me na te besede pogledali, kakor bi hoteli reči: Mi da smo majhni? Črnogorci majhni?!
Ne, tu ni nihče majhen in nihče popolnoma nesposoben za vojno. Celo žene so za vojno — matere in sestre junakov. Ko se je na Cetinju zbirala mobilizirana Vojska, je bilo tamkaj gotovo istotoliko žfn kakor vojakov. Prišla je starka mati, da spremi svojega moža-starca in enega ali morda tudi več sinov; morda je prišla ž njo tudi sinaha ali hči, da spremita junake v boj. Vsaka nosi s sabo kak sveženj z jedili ali obleko, vsaka ima na ustih lepo ali dobro besedo, v očeh pa blagoslov in zaupanje na Boga. Toda solze nima nobena — saj se od vekov ne pomni, da bi Črnogorka zajokala, kadar je šel kdo iz njene hiše v boj.
Kadar je človek tukaj, mu ni treba citati tiste bajke o Špartanki, ki je svojemu sinu, podajaje mu ščit, rekla: vrni se z njim ali na njem. Ravno to pravi ali vsaj misli vsaka Črnogorka. Danes sem se pogovarjal z eno, ki ima v vojski mladega moža in dva brata. Napeto mi gleda v obraz in vpraša po novostih z bojišča; rada bi bila vsaj nekaj zvedela o svojcih. Toda danes ne vem ničesar o njih, zato pa ji pripovedujem o turškem polkovniku na De-čiču, Sabah Edinu, ki se je z nekoliko vojaki podal, nakar moja Črnogorka pristavi: Kukavica! (Strahopetec.)
»Pa zakaj naj neumno pogine, ko itak ni mogel ničesar doseči?« pravim jaz.
»Čeprav; bolje je, da neumno pogine, nego da bi se podal.«
»Kaj bi za svoje isto rekli?«
Za trenotek je bila zmedena, potem pa mi je odgovorila: »Ako mi poginejo, ostanem sama kakor odsekana veja; kadar se vojna konča, bom ali vse izgubila ali vse pridobila. Pa vendar« — in tu ji je bil glas oster in mrzel — »lažje bi pretrpela, če bi padli vsi trije, kakor pa če bi se Ie eden podal.«
Take in taki so vsi.
Predolgo bi bilo, ako bi vam hotel opisovati dogodke, ki sem jih te dni čul o umorih, posilstvih, požigih itd., ki so jih Turki dannadan izvajali na Srbih in Makedoncih. Kot ilustracijo naj navedem le nekaj malega iz akta, ki so ga poslaniki Bolgarske, Srbije in Črne gore v tem oziru vročili turški vladi. Od leta 1906. je bilo v Makedoniji na Bolgarih izvršenih 4300 zločinov: umorov, tatvin, nasilstev, požigov, oskrunjenj svetinj in posilstev; enakih zločinov je bilo na Srbih v Stari Srbiji in Makedoniji izvedenih 2092. Vsega skupaj torej blizu polsedmi tisoč zločinov v šestih letih! Krivce so pa turške oblasti našle le v 9 slučajih, in še od teh so kaznovale samo 2 in še to s čisto majhno kaznijo. Zato se ni čuditi sedanjemu brezobzirnemu boju, da se že enkrat neha to stanje.
Posebno lepo je poslušati pogovore navadnih ljudi in kmetov o vojni. Oni spoštujejo svojega neprijatelja Turčina, ker vedo, da jc ravno tak junak kakor Črnogorec. Zato tudi dobro vedo, da bodo umirali na bojišču, da jih bo mnogo padlo. Toda oni pravijo tako; »Kakor nisi nikdar videl svatov brez mesa, tako tudi ni zavzetja dežel brez krvi. Tudi naši stari so umirali, pa hočemo še mi; Bog pa daj, da bi vsaj naši otroci uživali sadove našega umiranja!«
Med temi sivimi skalnatimi brdi so sedaj vasi, v katerih razun starcev in otrok ni nobene moške glave. Ženske opravljajo sedaj tamkaj vsa dela in plezajo morda na visoke pečine, da vidijo v doline in zagledajo dira ali slišijo gromenje topov. In skrbi in junaške misli, ki se porajajo v njih, se prelivajo v nova življenja, ki jih nosijo pod srcem, in nova generacija bo istotaka, kakoršne so bile dosedanje. Kajti kakor se te skale ne menjajo in od vekov nepremično stoje na svojem mestu, tako bo ostal, to smem z mirno gotovostjo reči, tudi Črnogorec vedno — Črnogorec!
Crneoorsko-liirškfl vojsko.
Po zadnjih poročilih Črnogorci (III. divizija) Beran še niso zavzeli, II. divizija Martinovič koraka dalje proti Skadru, zavzemajoč manjše pozicije, Turki pa so poskusili proti inji že z ofenzivo, I. divizja, kjer se nahaja vrhovni poveljnik Danilo, pa po zavzetju okoliških utrdb Rogame in Vranja oblega še vedno Tuzi. To je situacija do zdaj. Glavni boj bo pri Skadru, kjer se bodo morali Črnogorci (I. in III. divizija, če se dotedaj združita), merili z močno kolono Essad-pašc.
Boji pri Bcranah.
S o 1 u n, 1 i. oktobra. Boji pri Bcranah so bili zelo siloviti. Črnogorci so mesto večkrat napadli, a uspehov niso dosegli, ker so sc turški vojaki in al-
banski prostovoljci hrabro branili. Črnogorci, ki so imeli velike izgube, so se morali umakniti. Boji so sc bili celo soboto do Belega Polja. Podrobnosti še niso znane.
Mohamedand&i Albanci za Turke.
Solun, 14. oktobra. Skopeljski župan je brzojavil v imenu mohame-danskega prebivalstva: Povelje za splošno mobilizacijo se je navdušeno sprejelo. Vse prebivalstvo hoče na vojsko. Obžalujemo, da vlada ,ne postopa tako, kakor bi ob talcem navdušenju morala postopati. Želimo braniti domovino, orožja in streliva pa no razdele. Prebivalstvo prosi, naj se razdeli 160.000 Mauserjevih pušk in potrebno strelivo. V Dibri je v petek zborovalo 25.000 Albancev, ki so izjavili, da se hočejo za Turčijo vojskovati. V Plevlju so moha-medanci na shodu pozdravljali vojsko in obsojali preganjanje mohamedancev v Bulgariji.
Marš Essad paše v Skader,
Solun, 14. oktobra. Zakasnelo došlo poročilo izvaja: Do 12. t. m. Essad paša na svojem maršu v Skader ni za-dol od Akče Hisarja na noben odpor. Pač so pa napadli katoliški Albanci en bataljon, ki je tvoril zadnjo stražo, ga zasledovali in ga pri Bekanu napadli. Vnel se je hud boj. Bataljon je izgubil veliko ljudi, a tudi Albanci (Malisori) so veliko ljudi izgubili in so bili prisiljeni pobegniti. Esad paša je došel v Skader z 9 bataljoni. Zadnjo stražo je prvotno tvoril en bataljon, a ker so ga Malisori vedno napadali, je zadnjo stražo še za en bataljon pomnožil. Oba bataljona, ki sta tvorila zadnjo stražo, so Malisori neprestano napadali. Turki so v neprestanih bojih z Malisori veliko vojakov izgubili. •
Dosedanji črnogorski uspehi.
Črnogorska armada namerava osvojiti Skader. V ta namen so razdelili Črnogorci svojo armado v dva dela, ki prodirata na jugu in severu Skadrske-ga jezera. Južno armado, ki ji poveljuje vojni minister Martinovič, tvorita prva in tretja pehotna brigada, nadalje dva pehotna bataljona, ena gorska in ena poljska baterija, štirje težki topovi in štiri strojne puške. Južna armada je že prekoračila reko Bojano. Ukazano ji je, da napade mesto Skader z užne strani.
Glavna armada prodira iz Podgori-ce na severnem bregu Skadrskega jezera proti Skadru. Po dosedanjih poročilih še ni prodrla čez Tuzi, ker se Turki trdovratno branijo. V boju za utrdbo Dečič so izgubili Črnogorci veliko ljudi, osobito častnikov. Turkov so Črnogorci vjeli 100, med njimi polkovnika Sajd beja, ki ga je črnogorski kralj viteško sprejel.
Boji za Tuzi se po dosedanjih poročilih še.bijejo, ker so Turki ojačeni.
Črnogorci osvojili Vranjino.
Črnogorci so 11. t. mes. popoldne osvojili malo utrjeno kulo Vranjino ob Skaderskem jezeru. Ob napadu na Dečič so izgubili Črnogorci 100 mrtvih in 200 ranjencev. Kralj Nikolaj je obiskal lazarete in izjavil, da mora artiljerija nadaljnje napade bolj pripraviti, ker so izgube prevelike in ker je kri predraga. Cetinje so razven pohabljencev in starčkov zapustili vsi moški. Kraljica in princesinjc so vsak dan opozovale boje pri Tuzi ju z razglednega stolpa. V Ce-tinjah se je ustanovila kolona Rdečega križa. Denar zanjo je zbral Avstrijec Leopold Jahn.
Boji pit Rogann.
Turki so v petek zvečer zapustili svoje utrdbe in napadli južno armado, a so jih Črnogorci odbili. Črnogorci so ob napadih na postojanke pri Roganu osvojili en nepoškodovan Kruppov top z municijo. Iz Podgorice se poroča, da so Črnogorci, ko so drugi dan napadali Dečič, izgubili okroglo 400 ranjencev in 120 mrtvih.
Črnogorsko uradno poročilo o bojih pri Tuzi'n.
Uradno se poroča: Na celi fronti so se 11. t. m. bi i i hudi boji. Srednja armada, kateri poveljuje prestolona-sednik, je napadla utrdbo Rogame, ki jo je opoldne zasedla. Artiljerija obslre-Ijuje močno utrjeno goro Vranjino na ravnini Zeta. V petek zvečer je pričela črnogorska pehota prodirati. Noč je prekinila napad.
V petek opoldne so Turki napadli južno armado, a general Martinovič je turški napad odbil.
Ob bojih za Dečič so izgubili Črnogorci veliko mrtvih in ranjencev. Bolnišnice. v Podgorici so prenapoljene. Črnogorski kralj je v bolnišnicah ranjence dvakrat obiskal. 1'rincezinja Ksenija nadzoruje in vodi v Podgorici samarilansko službo. V NikšiČ je dozdaj (12. t. m.) odposlanih 300 vojnih vjetnikov.
Mesto Tuzi z okolico Črnogorci oblegajo. Tuzi je ocl Skadra popolnoma odrezan.
TA priprave.
Anatolski turški bataljoni se vozijo v Evropo.
Carigrad, 14. oktobra. 120 ana-tolskih bataljonov, katerih vsak šteje 1000 mož, se prepelje po anatolski železnici v evropsko Turčijo. Vsak dan se pripelje v Carigrad 12 bataljonov.
Sultan obišče glavno turško taborišče.
Carigrad, 14. oktobra. Sultan namerava danes obiskati glavno taborišče turške armade, ki se zdaj nahaja pred vojnim ministrstvom na trgu.
V Carigradu prijeti Bulgari. — V Armeniji , sc boje klanja kristjanov. — Turki in Lahi.
Berolin,14. oktobra. »Lokalanzei-ger« poroča iz Carigrada: Zaprli so Bul-gara Popova iz Plovdiva, ker so našli pri njem spise, ki so ga zelo kompromitirali. — Vali v Adani nujno prosi za vojaško pomoč, ker se boji, da prično mohamedanci klati kristjane. — Turki prevažajo vojake iz Smirne v Evropo po morju. Italijani turških vojaških transportov nič ne ovirajo.
Stroga turška cenzura.
Carigrad, 14. oktobra. List »Tanin« je turška vlada v soboto radi nekega članka ustavila. »Tanin« bo izhajal naprej pod drugim imenom.
Tnriko vojno brodovje odjadralo na Črno morje.
London, 14. oktobra. Iz Carigrada poroča »LIoyd«, da je turško vojno brodovje odjadralo proti Črnemu morju in se vsiaralo pri Kavaku.
Praske z Bolgari.
Streljanje med Bulgari in Turki pri Palanki.
Solun, 14. oktobra. Iz Palanke se poroča, da so se spopadle turške in bulgarske obmejne straže. Streljalo se je dolgo časa. Izgube niso znane.
Delovanje bulgarskih četašav.
Solun, 14. oktobra. Neka bulgarska četa je razstrelila del mostu, ki veže Pohtip s Kočano čez Bregalnico. Četa je zažgala tudi več manjših mostov.
Bulgari pri Palanki.
Solun, 14. oktobra. Mohamedanci v Palanki so zaradi živahnih bulgarskih mobilizacijskih priprav zelo vznemirjeni, ker v pokrajini ni veliko turških vojakov.
Srbija in Sandžak.
Srbske priprave.
Solun, 14. oktobra. Kakor poroča turški poveljnik v Sjenici, grade Srbi pri Kuršumliju pekarne, kamor je došlo tudi šest bataljonov in dve bateriji. Prebivalstvo obmejnih vasi zapušča svoje domove. Srbski vojaki so se nastanili v zapuščenih vaseh.
Sandžaški begunci v Sarajevu.
Sarajevo, 14. oktobra. Nad 25 bejev in ag iz Plevlja je došlo v Sarajevo. Izjavili so, da počakajo v Sarajevu konca vojske. Poročajo, da vlada v Sandžaku anarhija in da mohamedanci niso varni življenja.
Turki koljejo kristjan? v Sandžaku.
B e 1 g r a d , 14. oktobra. Uradni list poroča: Srbski poveljnik v Bošci zahteva ojačenj. Bolnišnice so prenapolnjene ranjencev, ki dohajajo iz Sandžaka, kjer Turki more kristjane. Srbske oblasti z največjo silo zadržujejo srbsko obmejno prebivalstvo, da ne prekorači meje v obrambo kristjanov v Sandžaku.
Reaktivlranl srbski častniki.
Belgrad, 14. oktobra. Nad sto vpo-kojenih višjih srbskih častnikov so zopet pridelili armadi. V Belgrad se je pripeljalo veliko ruskih medicincev.
Srbija naročila 30 aeroplanov.
Belgrad, 14. oktobra. Srbsko vojno ministrstvo je na Francoskem naročilo 30 aeroplanov.
Srbski četaši vdrU v Sandžak.
»Berolinski Lokalanzeiger« poroča: Srbske čete, ki štejejo 5000 mož, so vdrle v Sandžak. Združiti se nameravajo s Črnogorci.
Razvrstitev srbske armade.
Dne 11. (. m. jj pričela maršlrati glavna pri Nišu zbrana srbska armada v smeri proti Skoplju. Srbske vojaške čete se pomikajo proti Dubnici, odkoder poizkusijo vdreti v Turčijo. V Dubnici štacionirani 1. pehotni bataljon in prostovoljci počasi korakajo naprej. Pri Vranji stoji ena pehotna brigada, en rezervni pehotni polk, en artilerijski oddelek jn e» oddelek strojnih
pušk, katere čete so že pripravljene, da prekoračijo turško mejo. Srbske vsta-ške čete, ki jim poveljujejo častniki, so tudi zbrane pri Vranji in Banji, da vcle-rejo istočasno kakor redna armada v Turčijo. Četašev je do 3000. Kmetje, ki so jih oborožili, so sc pridružili redni armadi. Pri Devetinu tabori pehota s strojnimi puškami, pri Libani jc koncentrirana 15.000 mož močna divizija. Obmejne utrdbe pri Rasku so ojačene s topovi. Mejni prehod pri Ristovcu je že nekaj dni zaprt. Vsako uro pričakujejo, da prekoračijo Srbi Ristovac. Turki se pripravljajo na obrambo, a zdi se, da se začetkoma ne nameravajo posebno Srbom ustavljati. Turški tako-zvani vardarski armadi poveljuje Zeki paša, učenec pruskega generaia von der Goltz.
Ruski »Rdeči križ« za Srbijo.
Iz Moskve se poroča, cla je organiziral ruski »Rdeči križ« vojno bolnišnico z 200 posteljami in en vojni lazaret. Oba oddelka odpošljejo v Srbijo.
Grčija.
Mobilizacija Grške izvedena.
Atene, 14. oktobra. »Agence d' Athenes« poroča: Mobilizacija je končana. V treh dneh je prišlo k armadi nad 65.000 rezervnikov, ostale dni so dohajali rezerv-niki z otokov. Grška armada šteje zdaj 125.000 mož. Sodijo, da ko dojdejo še rezervisti iz inozemstva in če se pod orožje vpokličejo tisti, ki so vojaške službe oproščeni in pa vojaki letnika 1912, bo dosegla grška armada število 170.000 mož. (To je jako dvomljivo.)
Grški prestolonaslednik odpotoval k armadi.
Grški prestolonaslednik princ Konstantin se je 12. t. m. ob 8. uri zjutraj s svojim sinom princem Jurijem in z generalnim štabom odpeljal iz Aten v Tesalijo k zbrani grški armadi, kjer prevzame poveljstvo. Prestolonasledniku je priredilo atensko prebivalstvo navdušene ovacije, ko se je odpeljal na kolodvor.
Časnikarski poročevalci na Grškem.
Atene, 14. oktobra. »Agence d' Athenes« poročajo, da je veliko časnikarskih poročevalcev prosilo, da bi smeli zasledovati operacije grške armade, a so prošnjo za čas mobilizacije odklonili; če pa pride do vojske, bodo časnikarji smeli na bojišče.
Diplomatska situacija.
AvstrqrOgrska hoče postopati skupno z velevlastmi,
P e t er b u r g , 14. oktobra. »Večerno Vreme« je poročalo, da namerava Avstro-Ogrska zasesti Sandžak. Takoj nato je pa izjavilo avstro-ogrsko poslaništvo, da ni nikakega povoda za sumničenje avstro-ogrske politike, ker hoče Avstro-Ogrska z ostalimi velevlastmi skupno postopati.
Witte Sazonov naslednik?
B e r o 1 i n , 14. oktobra. »Vossische Zeitung« poroča iz Peterburga: V poučenih krogih se trdi, da je Sazonovo stališče omajano. Car je pozval Witteja, ki se mudi v Biarizu, naj se vrne na Ruško. Mogoče je, da poveri car Witteju zunanje ministrstvo. Krogi, ki so z Wittejem v zvezi, trde, da je to mogoče. Car je pozval k sebi tudi Sazonova in Kokovceva.
Odgovor Bulgarije velevlastem,
B e r o 1 i n , 13. oktobra. »Lokalanzeiger« poroča iz Sofije: Bulgarski ministrski svet je sklenil, da izroči danes noto velevlastem. Nota se izroči iz vljudnosti. Bulgarija obžaluje, da ne more sprejeti, kar so velevlasti svetovale, ker dovolj ne upoštevajo, kar želi Bulgarija.
Važna izjava srbskega ministrskega predsednika.
Poročevalcu »N. Fr. Presse« je izjavil srbski ministrski predsednik Pasič: Prej-koslej bi radi videli, da bi se dosegle preosnove v Makedoniji na miren način. Brez teh preosnov je mir nemogoč. Četudi je napovedala Črnagora vojsko, bi bil mir še mogoč, dasi se more na mir le malo upati. Želimo, da nam velevlasti dovolijo, da svojo stvar sami uredimo. Naše razmerje nasproti Rusiji je tako, kakor z vsemi ostalimi državami. Če se pa velevlasti vmešajo, se bo tudi Rusija vmešavala in grozi v tem slučaju svetovna vojska. — Pasi-čevo izjavo tolmačijo tako, da Srbija sodi, da jo krije Rusija in da če bi Avstro-Ogrska hotela svoje koristi z vojaškimi odredbami varovati, bi Rusija takoj ukazala protiodredbe, vsled česar je Srbiji mogoče izvajati svojo sedanjo vojno politiko.
Zveza Avstrije z Rusijo?
Pariz, 14. oktobra. »Journal« poroča, da sta Avstro-Ogrska in Rusija sklenili pogodbo, katere vsebina je tajna. Trdi se, da se snideta cesar Franc Jožef in ruski car.
Vojska se napove v sredo?
P r ag a , 14. oktobra. »Narodni Listy« poročajo iz Belgrada: Neka zelo dobro poučena oseba je izjavila, da se iz strategič-nih razlogov vojska pred sredo ne napove.
XXX
Vohun v sarajevskem kornem poveljstvu.
Sarajevo, 14. oktobra. V poslopju tukajšnjega poveljstva 15. armadnega zbora so ustavili nekega civilista, ki je hodil sumljivo po hodnikih in izkušal priti v pisarne. Ko so ga vprašali, kdo da je, ni hotel svojega imena povedati. Pri preiskavi so našli notice vojaške vsebine. Osumljenca so izročili garnizijskemu sodišču. Sodijo, da so prijeli zelo nevarnega vo-hunca.
Črnogorski kralj se spravil s svojima nečakoma.
C e t i n j e , 14. oktobra. Črnogorski krrlj Nikolaj se je spravil s svojima nečakoma vojvodoma Boskom Šahom in Pe-trovicom, s katerima je bil več let sprt. Oba vojvoda sta zdaj v glavnem taborišču v Podgorici. Bivši črnogorski ministrski predsednik Radovič, ki je bil zaradi bombne zarote zaprt, je izpuščen iz zapora.
Ruski prostovoljci v Bulgariji.
v F r a n k o b r o d, 14. oktobra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Peterburga: Ustanovil se je odbor, ki sprejema prostovoljce za vojsko na Balkanu. V soboto se je pri bulgarskem poslaniku zglasilo 813 prostovoljcev.
Mohamedanski Bošnjaki turški prostovoljci.
Sarajevo, 14. oktobra. Veliko mladih mohamedancev se je zglasilo pri oto-manskem generalnem konzulatu in izjavilo, da hočejo prostovoljno pristopiti v turško armado. Turški generalni konzul je izjavil, da jih drugače ne sprejme, kakor da mu prinesejo dovoljenje bosenske deželne vlade, da smejo služiti v turški armadi.
Pismo iz Zagreba.
Z a g r c b , 13. t. m.
Jukič »obeš n«.
Vest, cla bodo Jukiča v nedeljo 13. t. m. ob 4. uri zjutraj obesili in ki jo je javila z vso gotovostjo tudi »Edinost«, je nastala vsled tega, ker je v zagrebški kaznilnici došlo te dni do revolte, o kateri poročamo obširneje. Da bi se moglo Jukiča kar tako obesiti, je tudi pod Čuvajem nemogoče, ker se mora končna obsodba javno proglasiti. Sicer pa bodo Jukiča v cloglednem času v sigur-
nem spremstvu odvedli v Celovcc, kjer ima biti glavna priča v porotni obravnavi proti dalmatinskemu dijaku Alfireviču. Z njim bodo prepeljali v Celovec tudi Cesarca.
(Z Dunaja neka brzojavka zatrjuje, da je Jukič pomiloščen, vsekakor pa da mu je prisojena dolgoletna ječa. Ur.)
Revolta v zagrebških zaporih.
V	zaporih zagrebškega sodnega stola je prišlo te dni do velike in resne revolte kaznjencev, o čemer pa zagrebški listi ne smejo niti črke priobčiti. (Ali je smešen ta Čuvaj!) S kaznjenci se namreč grdo postopa in se jim daje najslabša hrana. Kaznjenci so razbili vrata svojih celic in se na hodniku zbrali, da zahtevajo drugačno postopanje. Straža je z velikimi težavami napravila red. Kaznjencem so obljubili, da se bo stvar uredila. Tudi mestna policijska straža je vedno pripravljena, na dvorišču pa je zbrana kaznilniška straža. Pripravljeno je celo vojaštvo.
Scholz zaprt.
V	soboto popoldne se je izvršila v Zagrebu aretacija, katera je zbudila ravno tako senzacijo kakor dr. Horva-tova. Zaprli so namreč bivšega knjigo-tiskarja Antona Scholza in sicer na prijavo državnega odvetnika, ker da je izvršil veliko goljufijo. Kakor se do-znava, je Scholz zelo lahkomišljeno gospodaril in znašajo pasiva preko pol milijona kron. Preden je Scholz prišel v konkurz, je neki tukajšnji tiskarni prodal vso zalogo papirja kakor tudi naklado knjig, s čimer je silno oškodoval svoje upnike in izvršil veliko goljufijo. Proti Scholzu se seveda vodi preiskava, ki je prinesla veliko nelepih stvari na dan. Scholz je tudi mnoge banke za velike vsote oškodoval in tudi od dr. Schonsteina izvabil večje vsote.
Odklonjena pritožba dr. Horvata In Schdnsteina proti preiskovalnemu zaporu.
Zaradi »Balkanove« afere aretova-na odvetnika dr. Aleksander Horvat in dr. Alfred Schonstein sta se proti odločbi zagrebškega sodnega stola, ki je potrdil odredbo preiskovalnega sodnika dr. Čačiča zaradi njune aretacije, pritožila na banski stol. Banski stol pa je pritožbo zavrnil, vsled česar ostaneta oba v preiskovalnem zaporu.
| fi^r Ako še niste, I j pošljite naročnino! S
Siaierske novice.
š Pri občinskih volitvah v Grižah pri Celju je zmagala S. K. Z. Liberalci so imeli v starem občinskem odboru 6 odbornikov, v novem pa nimajo nobenega.
š Smrtna kosa. V Trgovišču pri Veliki nedelji jc umrla Marija Meško, sestra rajnega profesorja gosp. dr. Alojza Meško.
š Požar. V Lešnici pri Ormožu jc te dni izbruhnil požar pri gostilničarju Antonu Habijaniču, ki je upepelil hišo z vsemi gospodarskimi poslopji. Sumi se, da je bil ogenj položen, ker je pričelo goreti kar na več krajih naenkrat. Zgorelo je tudi 4 glave živine. Tudi precej svinj je poginilo. Domači so bili v vinogradu. Prišle so na kraj požara takoj požarne brambe, ki pa vsled pomanjkanja vode niso mogle dosti gasiti. Škode je več tisoč kron.
š Vlom. Pri posestniku Francu Antloga v Pirešici pri Celju je te dni vlomil nek zlikovec in odnesel veliko raznih reči in 125 Iv denarja. Vloma sumijo nekega postopača, ki se je že več dni klatil tam okoli in zdaj neznano-kam izginil.
š 12Ietna deklica — vlomilka. Kakor se nam poroča iz Celja, je bilo te dni v Gaberju vlomljeno v trgovino AJ. Doler in ukradenega iz blagajne prccej denarja. Kot vlomilko so izsledili 121etno Ano Novak iz Gaberja.
š Otrok umrl vsled opeklin. Iz Ljutomera: V Kokoričih pri Filipiču se je je igral dveleten fantek z vžigalicami. Pri tem si je zažgal obleko in dobil tako hude opekLine, da je umrl.
š Zaprli so v Cmureku nekega mladega, elegantno oblečenega človeka, ki se je klatil po severnih Slovenskih goricah in s svojim nastopom kot sodnik, zdravnik, celo kot državni pravdnik izmaknil ljudem veliko denarja. Piše se bojda Alojz Polak.
Ali imate že srečke »Slovenske Straže"? Narofrte !lh vet skopa]. Srečka samo 1 R. Vrednost slavnega dobitka 5000 R. Vrednost vseh dobitkov 20 ooo R.
Zemljevid o turško*črnogorsk',h bojih.
Dnevne novice.
'-[- Zahtevo kranjske dež Je. V sredo sc nadaljuje v ministrstvu za javna dela obravnava radi vodnih zahtev kranjske dežele kot kompenzacija za gališke kanale. Pogajanj sc bo udeležil za deželo kranjsko dr. Lantpe, ki vsled tega ta teden nc bo v uradu. Kot tehnični izvedcnec sc udeleži konference stavbni svetnik Sbrizaj.
-f- Občni zbor »Slovensku Stražo« se je vršil včeraj dopoldne v Mariboru v veliki dvorani »Narodnega Doma«. Navzočih je bilo okolu 200 zastopnikov in zastopnic podružnic iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske. Poročila načelstva so bila sprejeta z velikim navdušenjem ter so zastopniki obmejnih Slovencev soglasno izrekali zahvalo »Slovenski Straži« za njeno veliko delo. Vsa poročila so belježila veselo dejstvo, da »Slovenska Straža« kljub neugodnim razmeram v preteklem letu izkazuje napredek naše narodno-obrambne organizacije. Podružnic je »Slovenska Straža« imela v preteklem letu 211 (lani 201) s skupno 12.299 člani (lani 10.354). Dohodov je »Slovenska Straža« imela v preteklem poslovnem letu 61.337 K 26 v. (lani 55.503 K 31 v.), denar za prodane srečke tu šo ni vštet. — Izdatki so znašali 47.861 K 10 vin., društveno premoženje znaša 28.200 K 28 vin. Podrobna poročila priobčimo v »Narodnoobrambnem Vestniku«.
-f- Bodoči cilji naše izobraževalne organizacije. Po včerajšnjem občnem zboru »Slovenske Straže« se je vršil v Mariboru občni zbor »Slovenskih krščanskosocialnih zvez«. Tudi o tem občnem zboru naše izobraževalne organizacije podamo podrobnosti v posebni izdaji »Narodnoobramb-nega Vestnika«. Že danes pa beležimo nekaj misli, katere je na občnem zboru podal predsednik S. K. S. Z. dr. K r e k. Dr. Krek je izvajal: Nekateri pravijo, da samo tisti narod zmaguje, ki je izobražen, drugi, da tisti, ki dela, jaz pa pravim, da mora biti lo združeno. Marsikje vlada med tema dvema momentoma veliko nasprotstvo. Ljudje, ki pravijo, da so izobraženi, inteli-žentje, včasih zelo veliko govore, pa so leni kot gnoj. Več koristi ima narod od tistih, ki delajo, kakor pa od izobražencev, ki so leni. K delu in izobrazbi se more pridružiti še tretje in to je molitev. Kakšna je naša inteligenca po večini? Nikakor ne moremo biti zadovoljni ž njo. Njei je ogledalo samo prazno, pusto liberalno časopisje. Ti ljudje čitajo dan za dnem le zabavljanje, psovke na farje itd. Dolgočasno je kaj takega čitati in vendar čitajo. To je največje ubožno izpričevalo za našo inteligenco. Poleg tega pa čitajo še iz litra. Nekaj izjem je, pa malo. Ampak vsi gredo proti eni plati, ne morejo se izogniti ted-denci boja proti nam. Zato je treba, da bi se vse naše vrste sestale, združile v močno falango. To pa rabi dela in k temu delu kličem našo mlado inteligenco. Poznam ljudi, ki so klicali o potrebi znanstvenega dela zato, da niso nič delali. Rekli so: moramo se sami poprej izobrazili. Ampak na ta način lahko št čakamo tristo let, predno bi prišli do dela. Teh ljudi se bojim. Zato oaj bi bil današnji shod začetek nove krepke organizacije mladih inteligentov, ki bodo čitali iz knjig in iz srca našega ljudstva. Veliko važnost in skrb je treba polagati našemu gospodinjstvu. Pridne, skrbne in varčne gospodinje so velikanskega pomena za boljšo bodočnost našega ljudstva. Takih gospodinj pa je treba vzgojiti. Zato predlagam, naj se po vseh naših izobraževalnih društvih ustanove gospodinjski odseki. Pisal sem o tem že v ^Domači gospodinji«. Decembrova številka bo prinesla pravila za te odseke. Tudi naši obrtni organizaciji moramo posvetiti naše moči. Nikdar se ne more doseči, da bi bili obrtniki po deželi združeni v kakem društvu v mestu. Za obrtnike ni nič preskrbljenega. Pomoči, skupnega dela je treba tudi obrtnikom po malih krajih, Napredek v obrtni izobrazbi, pa tudi v komercionel-nem vprašanju se bo pokazal le, če bo malo obrtništvo v masi umevalo svojo nalogo. To delo naj bi prevzela naša izobraževalna društva. Zato predlagam, naj se ustanove povsod tudi obrtni odseki. V teh naj bi se organizirali v prvi vrsti mojstri, pa tudi pomočniki in vajenci. Še ena stvar mi je pri srcu. Alkoholizem napreduje. To stoji. Posebno hudo napredovanje obstoji v tem, da se daje delavcem za malico žganje in sploh alkohol. Zato pa kličem: Zopet, nazaj k mleku in hruševi vodi! V tem smislu je treba agitirati. Naj bi se pridobili člani naših organizacij za to, da se zavežejo, če bodo kje delali, da ne bodo vzeli za malico alkoholne pijače in če so gospodarji, da ne bodo dali delavcem pijače za malico. Ob sedanjem času naj se pa povsod pripravljajo po društvih predavanja o zvezi Slovencev s Hrvati. Vprašanje te zveze mora sloneti na prepričanju, da mi po naravi in zgodovini spadamo skupaj s Hrvati. Zato treba vzgoje. Dalje naj bi se vršila predavanja o Balkonu. Naše ljudstvo mora biti o tem dobro ooučeno in pripravljeno. Izpre-
membe na zemljevidu se ne smejo izvršiti braz nas. Izobraževalna organizacija je pa pokličana, poučiti ljudstvo, da v usodnem trenutku ve, kje ima mesto slovenski narod.
-f Shoda Slovenske Ljudske Stran-
kr. Včeraj dopoldne se je vršil številno obiskan shod Slovenske Ljudske Stranke v Strugah. Poročala sta: državni poslanec Jaklič in deželni odbornik dr. Pogan. Sprejelo so jc več resolucij, med katerimi se zlasti izreka zaupanje poslancem Slovenske Ljudske Stranke ter deželnemu odboru izreka zahvalo za njegovo delovanje v prid živinorej-stva. — Popoldne se jc vršil shod v Ara-brusu, kjer sta poročala ista dva poslanca. Na tem shodu so poslušalci zlasti odobravali preuredbo gasilskih podpor, kakor jo je v svoji okrožnici objavil deželni odbor.
-j- V višji razred aktivitetnib doklad je pomaknila vlada 101 kraj. Podlaga njeni odredbi so rezultati zadnjega ljudskega štetja in pa pooblastilo, dano ji po zakonu iz leta 1907., po katerem ima vlada pravico uvrstiti posamezne kraje v višji razred aktivitetnib doklad, kakor spadajo vanj z ozirom na število prebivalstva. S Kranjske sta postala te dobrote deležna samo Novo mesto in Postojna, ki se pomakneta v III. rezred. Kaj pa Ljubljana in drugi kraji? Na Štajerskem se je pomaknilo 9 okrajev v III. razred! Kaj poreče dr. Ravnihar, ljubljenec (?) ljubljanskega in sploh kranjskega uradništva ob tem velikem (?) uspehu svojih akcij? Ljubljansko uradništvo mu gotovo izreče sijajno zaupnico!
-f »Napredni gasilci« iz Metlike groze v »Danu«, da bodo z mokrimi cunjami pognali poslance S. L. S., ker jim deželni odbor ni dal podpore. Torej z mokrimi cunjami se bavijo napredni gasilci. Mislimo, da deželni denarji niso za to, da si »naprodnjaki« zanje, nabavljajo gasilno orodje take vrste. Le pri mokrih cunjah ostanite in pa pri »Danu« — to gre Skup!
-f O deželni elek"rarni pišejo mladeniči pri »Danu«, seveda neumno, kakor se zanje spodobi. To je njihova pravica, Podpisuje se pa veliki mladenič kot »neodvisni tehnik«. Radi hi vedeli, kateri tehnik je tako izgubljena duša, da hi v »Dan« pisal. Kadar se podpiše, mu utegnemo odgovoriti.
—	Zaslligam čast. Iz Cerkfilj Pri Krškem: Ob priliki birme je presvetli knez in škof imenoval za knezoškoruskega duhovnega svetnika našega župnika Antona G a b r i č a. Gospod je dobil zasluženo priznanje in mi se vsi veselimo tega odlikovanja. Župnik je oskrbel zgradbo župnišča in lepe cerkve. Župnija je po njegovem trudu vsa prenovljena v verskem oziru, pa tudi v socialnem oziru je župnija cerkljanska po župnikovem zaslužonju ena prvih na Dolenjskem. Oh birmi smo pa Gerk-Ijani tudi lepo sprejeli svojega škofa. Vasi so sicer proč od ceste, koder so je pripeljal k nam škof, a je vendar vsaka vas napravila svoj slavolok in vaščani so prišli k slavoloku pozdravit in se poklonit, višjemu pastirju. V Cerkljah samih so pa pozdravili visokega gosta Orli, Marijina, družba in šolski otroci, dasi ni bilo nadučitelju Bohincu všeč. Veliko moramo hiti hvaležni svojemu novemu svetniku in škofu. Obema želimo še obilnega Božjega blagoslova.
—	Ljudsko šolstvo. Na mesto učiteljice Marije Sodnik, ki je dobila zaradi študij dopust, je imenovana za suplentinjo v Bevka,h Roza Svetlič, bivša suplentinja v Šmartnu pod Šmarno goro. Na mesto na dopustu bivajoče učiteljico Jožefe Primožič je imenovan za suplenta v Črnomlju ans. učit. kandidat. Leon Fink in na mesto začasno vpokojenega učitelja Ernesta šušter-šiča v Podgozdu za prov. učiteljico abs. učit. ka.ndidat.inja Frnnč. Kenda. Abs. učit. kandidat. Franc Kmetič je imenovan za prov. učitelja na šoli Saiezi-jancev na Rakovniku.
—	Poroke. Z Viča: V znožju Triglava v prijazni župni cerkvi v Srednji vasi so bili danes, dne 14. oktobra, poročeni tukajšnji župljani: g. Frančišek Vo.rtačnik z gdč. Marijo Lavrič in pr. Josip Vo.rtačnik z gdč. Franjico Lavrič. Poročil jih jo sorodnik Lavričevili proč. gospod župnik in duhovni svetnik Iv. Berlic. Vrlima paroma iz najuglednejših viških družin kličemo: Bilo naisreč-nejc!
—	Denar v Črnogoro. Iz Trsta. Včeraj je odpeljal Lloydov parnik pol milijona denarja v zlatu v Črnogoro, ki jih ie imela Črnagora naložene pri bankah v Trstu. - Neki avstrijski konzul, ki vodi neki konzulat v evropski Turčiji, se je izjavil: »Bojim se za svojo kožo. Splošna sodba jc, da pride v Turčiji do klanja kristjanov. V zunanjem ministrstvu trajajo pod predsedstvom Beroh-tolda seje vsako noč do druge ure zjutraj.-
—	Strašen umor v Dobrepoljab.
Včeraj proti večeru so šli kmečki fantje iz Dobrepolj proti Kompoljam. Eden izmod njih je hudo preklinjal in grdo govoril, vsled česar je občespoštovani posestnik in trgovec z vinom Janez 1) r o b n i č po domače Mohor opomnil: »Fantje, danes je vendar Gospodov dan; ali se spodobi, da tako govorite.« To je enega izmed fantov tako razka-čilo, da je zagrabil nož in zabodel Drob-niča, ki jc takoj na tla padel. Pomagati mu ni bilo več, ker mu jo naenkrat kri odtekla. Umrl je na lici mesta. Toliko smo v naglici zvedeli in pričakujemo natančnejšega poročila. Drobnič je znan kot eden najuglednejših mož v Dobrepoljab, jc v načelništvu posojilnice in v občinskem odboru, od nekdaj je zvest in veren pristaš S. L. S. Zapušča vdovo in desetero nepreskrbljenih otrok. Sin umorjenega je načelnik Orla v Dobre-poljah in sedaj služi pri vojakih v Gradcu, ena hči obiskuje četrti letnik učiteljske pripravnice v Gorici, ostali otroci so doma. Drobničeva žena, ki je sorodfiica poslanca Jakliča, je bila v nedeljo na obisku pri svojih sorodnikih v Velikih Laščah. Lahko si je misliti, kako ji je bilo pri srcu, ko je prišla domov in našla svoje otročiče okoli umorjenega moža. ki so ga mecl tem časom prieljaii na dom. Morilec je bil že enkrat predkaznovan in je nedavno prišel iz zapora. — Iz Dobrepolj smo dobili brzojavno poročilo, da je osumljeni morilec Pavlič znan pretepač, hud nasprotnik ondotnih mladeniških organizacij. Ljudstvo je razburjeno, vsa fara se zgraža nad strašnim dejanjem.
—	Soprog Helone Odilon aretiran. Dunajska policija je aretirala najnovejšega soproga Helene Odilon hipno-t izerja K a z i m i r j a R a d w a n a. Aretacijo je zahtevalo okrajno sodišče v Cirkvenici, ker je Radwan osleparil mnogo ljudi, ki so prišli v stik s sana-torijem Helene Odilon v Selcih. Od druge strani se poroča, da je Radwan poizkusil Odilonko zastrupiti, a da se je njegov poizkus ponesrečil. Rad\van da je pobegnil, a so ga kmalu prijeli.
—	Pikopan jc bil včeraj 13. t. m. v šmartinu pri Kranju v Gradcu umrli vpokojeni župnik tržaške škofije g. J. Bencdik, rojen pri Sv. Joštu nad Kranjem.
—	Slovenci na Kočevskem. Občina Livold na Kočevskem nam priča, kako čudno se je pristno slovensko ime te vasi ponemčilo, oziroma pokočevilo. Današnja občina Livold (Lienfeld) je bila v začetku 13. stoletja mala slovenska vas in se je imenovala Limopolje. Zemlja je bila tod zelo nerodovitna, ker jc bila preveč močvirnata in naseljenci so ji zaradi njene sprijemljivosti dali ime »Limopolje«. V teku časa se je ime udomačilo za celo občino. Tudi pozneje, ko so ortenburški grofi kraj z Nemci naselili, sc je ime ohranilo tje do 18. stoletja. Nemci, ki so sklepali večinoma mešane zakone, so pa sčasoma ime Limopolje izpremenili v Limfald, Linfeld in nazadnje v Lienfeld, slovensko Livold. Med slovenskimi družinami je še nekaj starih ljudi, ki še vedno kraj z »Limo-poljem« nazivajo. Naselbina je še zdaj na polovico slovenska, kjer dobiva slovenski prirastek iz Belekrajine. Potrebno pa je, da bi dobi^j slovensko šolo, ker sedanja šola nemškega Schulvereina ne pospešuje ravno narodne samozavesti.
—	Umor ali zločin? Danes zjutraj so našli blizu loškega mosta pod Bledom v Savi utopljenega dečka, starega od 10 do 12 let. Po raznih znakih se dozdeva, da se mu je zgodila sila. Spoznati ga bo težko, ker je že predolgo v vodi. Sodijo pa, da je sin posestnika, ki so ga našli pred tednom v Sa vi na Ja-vorniku, kjer pogrešajo tudi sina. Sod-nija jo, bila o dogodku takoj obveščena.
—	S pošte. Razpisani so c. kr. poštni uradi: Zaagradec-Fužine, prispevek za sluga 644 K; Žaga, pri Bovcu, prispevek za sluga 378 K; Jesenice 2, prispevek za sluga 200 K; Draguč, prispevek za sluga 756 K; Bled 2, prispevek za sluga 504 K. Za prve štiri poštne urade je vložiti prošnje v toku treh ted-!nov, za Bled 2 pa v štirinajstih dneh.
—	Ulomi na Krasu. Dne 10. t. m. okoli polnoči so bili tatovi ulomili pri trgovcu Ferd. Spilarju v št. Petru skozi kuhinjsko okno ter iz prodajalne veliko obleke, črovljcv, perila, smodk, sval-čic, ruma in žganja ukradli, škode je 300 K. Naslednjo noč so ulomili. na enak način pri mežnariji v št. Miholu ter v Ribnici pri Žclkotu in pri kovaču Valenčiču. Pri mežnariji niso tatovi ničesar odnesli, pač pa pri Želkotu on škaf z vinom, pri kovaču S šunk v vrednosti 80 K. Kakor vse kaže, so zopet tržaški delomržneži na delu. Dobro bi bilo, da ljudstvo, ako bi se mu taka oseba pokazala ali celo ukradeno blago na prodaj ponudila, takoj obvesti
j bližnje orožnike ali županstva.
—	Prijet b'3gnn. Iz prisilne delal-| nico v Ljubljani ubeglega Jožefa Urab-; ca iz Dutovlja, 221ctnega postopača, je
zašledilo orožništvo v Star! žag! pri Čermošnjicah. Priznal je, da je utekel iz prisilne delavnice in da je obleko daleč od Ljubljane vrgel proč in ukradel drugo na nekem podu. Začel je orožnike psovati in vpiti: »Sakramensk cesar hudičev!« To je pa zato rekel, kakor se je sam izrazil, da mu ne bo treba iti zopet takoj v prisilno delalnico.
—	Nasilen cigan. Že večkrat radi nasilstva kaznovani SOletni cigan Luka Hudorovič iz Giršič, se je dne 18. septembra ob aretaciji svojega sina, zaletel v orožnika in kričal, da mu Če pokazat, da mu bo »vamp« razparal, samo da prideta skupaj. Pri tem je pokazal z roko od trebuha navzgor. Potem ko sta ga drugi dan aretirala orožnika, je vpil: »E, kaj pa imata z menoj in mojim sinom, bomo že prišli skup«. Ker so ciganske nasilnosti vsakdo boji in ker bi se na orožništvo iz zasede lahko izvršil kak napad, ga je orožništvo spravilo pod ključ.
—	O Slomškovih slavnostih v ljudskih šolah smo dobili od vseh strani toliko poročil, da bi napolnili ž njimi več številk »Slovenca«. Gg. dopisnikom se iskreno zahvaljujemo za pozornost, a jih prosimo opravičenja, ako nismo mogli poročil priobčiti, ker so si skoro vsa poročila slična. Prosimo gg. dopisnike, da nam kljub temu ohranijo prijazno naklonjenost in nam točno poročajo vse zanimivosti.
Ljn&ljonske novice.
lj Zanimivo javno predavanje — o Nann novem potovanju na ssverni tečaj se vrši jutri v torek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega Doma«. Za to predavanaje so došie ravnokar prekrasne skioptične slike. Predaval bo gospod profesor dr. šarabon. Z ozirom na stroške za skioptične slike b > vstop« ni na za sedeže 30 vin., stojišča 10 vin. Vabimo!
lj Seja občinskega sveta bo v četrtek ob 6. uri zvečer. Klub S. L. S. ima sejo v sredo ob 8. uri zvečer.
lj Ljubljanski Orel opozarja na današnji prvi telovadni večer starejših bratov, "a zddr!
lj Iz pisarne slovenskega gledališča.
Ker se je med posetniki slovenskega dež. gledališča pojavil odpor proti načinu, kako se je na odru izgovarjala pismenka 1, je in-tendanca prošlo soboto odredila, da je to pismenko poslej izgovarjati kot — 1. Ža ta ukrep se je intenaanca odločila, ker so ji došle izjave, da trpi poset prav zaradi 1-a in da se v gledališče povrnejo posetniki, ki so ravno zaradi njega izostali. Svoj prvotni ukrep bo intendanca utemeljila v javnem predavanju, ki ga v sredo 16. oktobra priredi dramaturg Oton Zupančič. — Jutri v torek, 15. t. m. zvečer se za neparabo-nente zadnjič v sezoni ponovi »Veliki mrtve c«, velezabavna »vesela žaloigra«.
lj Umrli so v Ljubljani: Neža Štrukelj, postrežnica, 58 let. — Hermina Perhavc, c. kr. davčnega upravitelja Soproga, 36 let — Ivan Suhadobnik, železniški delavec v pok., 70 let. — Frančiška Rotter, sirota, 72 let, — Marija Bizjan, užitkarica, 68 let.
lj Nevarna vožnja v čolnu. Včeraj popoldne si je izposodil slikarski mojster Franc Brajer čoln in naložil vanj šest otrok v starosti od 5 do 11 let veslal po Ljubljanici v smeri Grubarjevega prekopa ter je tam deroča voda potegnila čoln v prekop. Voda je nesla čoln z vso naglico proti dolenjskemu mostu, kjer je prišel na pomoč delavec Franc Rome, kateremu je Brajer pomolil veslo, da je potegnil čoln h kraju. Nesreča druge ni bilo, kakor da so bili otroci vsi prestrašeni.
lj V konkurzu je čevljarski mojster Tomaž M e s c h i k v Ljubljani.
lj Zadruga čevljarskih mojstrov naznanja, da. je bivši načelnik gospod Josip B r e s k v a r odložil mesto načelnika in je bil na izrednem občnem zboru izvoljen načelnikom gospod Fr&n Kukman, čevljarski mojster, Gajova ulica št. 2.
KNJIGOTRŠTVO.
Vojna na Balkanu je izbruhnila iti
nujna potreba za vsakega je, kdor hoče količkaj zasledovati dogodke na bojišču, primerjati razpostavo in prodiranje čet, ter tako dobiti jasno sliko o celem položaju. Zato pa je potreben natančen zemljevid Balkana, ki se dobi za ceno 1 K 20 vin., po pošti 1 K 30 vic. v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Primorske vesli
p Foričila se je v Rojanu gdč. Lizika L e n a s s i z gosp. Alfredom Kova-č i čo m. - G. Franc Bizjak, asistent državne železnice v Sv. Luciji ob Soči, se je poročil z gospodično Marijo Vu-g a iz Sv. Lucije.
p Prijet avstrijski dezsrter. Vojaška služba nc diši nekemu Ivanu Zev-ška služba ne diši nekemu Iv. Zevniku iz Krškega na Kraftjskem. Prišel jc rali ravno, ko je mislil, da je žc na varnem ter jo popiha v Italijo
p Po prepiru s soprogom ss Je za-
strupila v Trstu 311etna Marija Simon-čič.
p Razpisana je služba paznika v
c. kr. moški kaznilnici v Gradiški. Prednost imajo podčastniki certifika-tisli.
lj Odvetniški Izpit je napravil v Trstu odvetniški kandidat dr. Boleslav Bole.
p M1 sidhe v Gorici se bodo zapirale od 1. novembra do 31. marca ob delavnikih zvečer ob 6. uri; ob nedeljah in praznikih bodo zaprte.
Razne stvari.
Kopnikiada v Kromerižu. Iz Kro-
meriža poročajo listom: K majorju pl. Hanzu je prišel prve dni tega meseca neki mož v uniformi nadporočnika ter se mu predstavil za grofa Dalmenhor-sta, prideljenega k japonskemu posebnemu poslanstvu ter ga prosil, če bi se smel udeležiti podčastniškega "plesnega venčka. Grof Da menhorst je pripovedoval tudi, da biva sedaj na dopustu na Dunaju in da je prišel v Kromeriž obiskat svojo nevesto. Ali kmalu se je pokazalo, da ta »nadporočnik« ni vedel niti za ime poveljnika svojega armadnega zbora. Na druga vprašanja je odgovarjal nadporočnik ali zbegano ali pa je previdno molčal. Naposled ga je pa major pozval, naj se legitimira. A »nadporočnik« ni imel legitmacijo niti pri sebi niti v hotelu, kjer so našli za njim samo hlače, pa še raztrgane. »Grofa« so nato prijeli, ali ušel je stražniku. Pozneje se je izvedelo, da je »grof Dal menhorst« imel znanje v Kromerižu z neko mlado damo. ki jo je » svojo uniformo toli premotil, da je izvlekel iz nje čez 2000 K. Kakor poročajo zadnji češki listi, je »nadporočnik grof Dalmenhorst« neki Anton Kučaba, nevaren slepar, po poklicu mizarski pomočnik, rojon leta 1890 v mali vasi blizu Horovic. Lani je služil na Dunaju pri topničarjih. Junija mesece je ušel od vojakov ter se nastanil v Pragi pri neki vdovi, kateri se je predstavil za poStnega oficiala Jakša. Ukral ji je hranilno knjižico ter izginil. Prišel je zopet pravici v roke, ali pobegnil je iz zapora v Pragi ier krenil v Nemčijo. Iz Bremena je prišel v uniformi nadporočnika v Kromeriž, kjer bo »nadporočnika grofa Dalmenhorsta« roka pravice za dlje časa v temnico vtaknila.
Predrznost ameriških roparjev. V
neko garažo v Brooklynu je prišlo nedavno neki večer sedem mož oboroženih s sekirami, samokresi in noži. Štirje šoferji so sedeli ravno pri mizi in večerjali. Prestrašeni so hoteli zbežati, toda roparji so jim s smrtjo zagrozili, da naj bodo pri miru. Dva sta stražila šoferje, drugi so se komodno vsedli in povžili skromno večerjo. Potem so pa boteli imeti nekaj zabave. Z orožjem v roki so prisilili uboge žrtve, da so morali plesati in peti pred njimi. Ko je bila ta komedija končana, so šli v avtomobil in šoferji so jih morali voziti semtertja po Brooklynu. Slednjič jih je vendar ustavil nek stražnik — pa so vseeno pravočasno utekli. V resnici je predrznost amerikanskih lopov velika.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"!
TelelonsKa Id uravna poročila.
VOJNA NAPAD V PAR URAH!
Dunaj, 14. oktobra. Včeraj zvečer sta bila poslanika Avstrije in Rusije naprošena v Sofiji od Gešova, v Belgradu od Pašiča, v Atenah od Corro-mila, da sprejmeta odgovor ba kanskih držav na demaršo Avstrije in Rusije. Vsi trije zunanji ministri so skoro do-slovno izjavili, da združene štiri balkanske države zagotovila velevlasti glede reform v Makedoniji smatrajo za nezadostna, tembolj, ker počasnost Porie zadosti dolgo poz-najo. Štiri balkanske države so prisiljeno da gredo do skrajnosti. — Vojna napoved se pričakuje v par urah.
ZADNJA BESEDA BALKANSKIH DRŽAV TURČIJI.
Sofija, 14. oktobra. Bulgarska vlada ie izročila turškemu poslaniku noto, v kateri zahteva administrativno avtonomijo evropskih provincij Turčije pod vodstvom belgiških in švicarskih generalnih guvernerjev, izvoljene provincialne skupščine, domače orožništvo in milico, svobodo pouka, nadzorstvo reform po višjem svetu, sestavljenem iz kristjanov in musulmanov ter poslanikov velevlasti in štirih balkanskih držav. Turčija naj izjavi, da te reforme v šestih mesecih izvede in naj v dokaz dobre volje takoj demobilizira, — Ker so te zahteve nesprejemljive, ie več kot
gotovo, da balkanska zveza sama hoče nič drugega več kakor vojsko.
ČRNOGORSKI BOJI.
, Dunaj, 14. oktobra, »Sudslawische Correspondenz« poroča iz Soluna, da so dosedanji boji Črnogorcev s Turki bili le malopomembne, čeprav hude praske okoli utrjenih obmejnih kul.
TURKI ČRNOGORCE POTISKAJO NAZAJ? "
Carigrad, 14. oktobra. Črnogorci so pri svojem prodiranju naleteli na hud odpor. Pri Traniji so imeli velike izgube in bili vrženi nazaj. Turki prodirajo v ozemlje med Skadrskim jezerom in morjem.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 14. oktobra. Srbska skupščina je sprejela zakon glede 44,800.000 dinarjev kredita za armado in moratorija, nato pa je bila odgodena.
TURKI SO SRBE ŽE NAPADLI.
Belgrad, 14. oktobra. Ob 9. uri dopoldne je došla iz Ristovca semkaj vest, da so ob 5, uri zjutraj turške čete prekoračile mejo in srbske čete napadle.
Belgrad, 14. oktobra. (Uradno.) Uradno se poroča, da so danes ob 5. uri zjutraj prekoračile turške čete mejo med Ristov-cem in Gornjem Vitrovrhom ter so napadle srbske čete. Boj se je začel.
AVSTRIJSKI VOJAK VJET OD TURKOV. — ENEGA AVSTRIJSKEGA DESETNIKA TURKI USTRELILI.
Trst, 14. oktobra. Z Lloydovim par-nikom »Graz« se je pripeljal prostak Peter Kutschera 86. pešpolka, ki je šta-cioniran v Uvaca. Kutschera ^e bil pod poveljstvom nekega desetnika s tremi vojaki na patrulji ob meji. Patruljo so pa zahrbtno napadli za skalo skriti trije turški orožniki, ustrelili desetnika, Kutschero pa prijeli. Avstrijskega vojaka so odvedli v Carigrad, kjer so ga v ječo zaprli. Čez dva meseca so ga pa izven ječe za delo porabili. Ob neki priliki jc Kutschera ušel v avstrijski generalni konzulat, kjer se je končalo njegovo trpljenje. Konz^at je Kutschero, ki je še nosil avstrijsko vojaško obleko, odposlal v Trst, kjer se je predstavil vojaški oblasti.
GENERALNI ŠTRAJK NA RUSKEM.
Varšava, 14. oktobra. Delavske organizacije so sklenile štrajk, ako bi se z poizkusno mobilizacijo nadaljevalo.
AVSTRIJSKA STRAŽA USTRELILA RUSKEGA VOHUNA.
Krakovo, 14. oktobra. Straža pri Pod-gorcah je ustrelila nekega moža, ki je blizu utrdb izvrševal risbe. Mož jc bil takoj mrfev.
XXX
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 14. oktobra. Danes se je v zbornici vršil ministrski svet.
RAZPUST ŠTAJERSKEGA DEŽEL-NEGA ZBORA.
Gradec, 14. oktobra. Glede na delo-možnost štajerskega deželnega zbora so se te dni posvetovali nemški nacio-nalci. Sklepi so taki, da štajerski deželni zbor ne more zborovati, vsled česar se že danes računa, da ga bodo razpustili.
LAŠKO - TURŠKA MIROVNA POGAJANJA.
Pariz, 14. oktobra. Ob mirbvnih pogajanjih so nastale ovire, ker hočejo Turki, da naj se njim ugodno točko mirovnih pogajanj takoj izvedejo, Turkom neugodne točke pa šele, ko jim pritrdi turški državni zbor. Turčija hoče, da Lahi zapuste takoj otoke v Egoj-skem morju, Turki bi pa vojake iz Tri-polisa šele umaknili, če bi to dovolil turški državni zbor. Čas, ko naj se sklene mir, se je podaljšal na torek.
Ouchy, 14. oktobra. Laški poverjeniki nc upajo več, da se sklene s Turki mir, medtem ko so Turki bolj optimistični. Neki poučeni politik je izjavil: Pogajanj še niso prekinili, a le malo manjka, pa jih prekiuejo.
Carigrad, 14. oktobra. Poveljnik turške armade v Bengasiju, Enver bej, je turški vladi naznanil, da če se tudi z Italijo mir sklene, se ne bo mogel s turškimi vojaki odstraniti in pustiti Arabce na cedilu, razven če ga Arabci puste odriniti. Turška vlada bi zdaj z ozirom na Balkan rada sklenila z Lahi mir in vpliva na velikega šejka Senu-zov, da. bi pomiril Arabce v Tripolisu in Bengasiju.
ZADNJI ROK ZA MIR.
Rim, 14. oktobra. Jutri je zadnji dan, da Turčija sprejme laške mirovne pogoje.
Šivilja
ge priporoča za. obleko in perilo na dom. Naslov so uvu v upravuištvu „Slovouca" pod ž te v. 3271.
Listnica upravniStva. Gospod, ki je dne 8. t. m. plačal oglas »P r i h. 9 2 — 9 3«, naj se izvoli oglasiti osebno ali pa poslati upravi svoj naslov.
I
Ignacij terhavc, e. kr. davčni upravitelj, naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok Mire, Drago-ta, Silvo-ta, Stojan-a in ostalih sorodnikov vsem prijateljem ln znancem preža-lostno vest( 0 britki izgubi naše iskreno ljubljene, nepozabne soprogo, oziroma hčere, sestre in tete, gospe
Izjava.
u. Perliavc
ki je dne 12. oktobra t. 1. ob 11. uri ponoči po kratki, mučni bolezni, pre-videna s svetotajstvi za umirajoče v 36 letn svoje starosti mirno preminula.
Pogreb drage rajnice so vrši v pon-deljek, dne 14 t m. ob 5. uri popoldue iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv ma;e zadušnice se hodo darovalo v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Blago pokojnico pripo očamo v pobožno molitev In blng spomin.
Ljubljana, dne 13. oktobra 1912.
327t	Žalujoči ostali.
Pogrotino podjetje „Konkordia" v Ljubljani.
3273

Slovensko katol. akademično tehnično drušivo Zarja v Gradcu
naznanja tužno vest, da je njen ustanovni član, prečastiti gospod
Ivan Benedik
župnik v pokoju
v četrtek, dne 10. oktobra ob 6. uri zvečer, previden s svetimi zakramenti, po dolgi bolezni mirno in vdjnoraspal V Gospodu v starosti 68 let.
Sv. maše zadušnlce se bodo brale pri Sv. Martinu na Kranjskem. Večna luč naj mu sveti!
G r a d c c, 11. oktobra 1912.
Zahvala.
Za mnogobrojno sprfmstvo k večnemu počitku našega nepozabnega očeta, ozlr. starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Jakoba Koejan
kakor tudi za mnoge doka/e odkritega sočut a izrekamo vsem najtoplejšo zalivalo.
Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. duhovščini, blagorodnemu irospodu Sauiassa ter veleč, osobju njegove tovarna za izredno čas.no spremstvo ter darovane krasne veuce. Iskrena brala vsem!	3273
Ljubljana, U. oktobra 1912.
Rodbina Kocjan.
Podpisani Ivan Cuzak obžalujem, da sem g. Lavtižarja dne 29. avgusta 1912 v Činkoletovi gostilni žalil, preklicujem vse žaljive besede ter se obenem zasebnemu obtoži-telju zahvaljujem, da m^ je žalitev odpustil.
Ljubljana, dne 14. januarja 1912.
3270	Ivan Cuzak.
Od danes do vStevSi četrtka so na Vodnikovem trgu na prodaj
PUB1NI
težki od 6—7 kg. Zvečer se nahajajo na Dolenjski cesti pri „Putridiu". 3272
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
B a a	Cas opazovanja	Stanje baroni ct.ra v mm	Tompo-ratura po Celzijn	Vetrovi	Jfobo	KJ3 S <S >3| i « > CU t.
13	9. zveč.	744 1	5-5	sl. svzh.	jasno	
14	7. zjutr.	745-3	02	brezvetr.	mogla	00
	2. pop.	744-3	12-9	sl. svzh.	dol. obl.	
	Srednja včerajšnja temp. 5-6°, norm. 10-9°.					
ivoiih 8 otrok
ki izgledajo zdravo in cvetoče, je odgojila moja žena po mojem navodilu s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ubald pl. Trnkdczy, lekarnar v Ljubljani. Tega dejstva mi ne more nihče odreči. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na štirinajstletni izkušnji. Sladni faj je kot redilno sredstvo za otroke, kate~ remu se primeša malo mleka in sladkorja, varuh za dojenčke, čegar raba tvori odporno silo, da. skoro izključi otročje bolezni in učinkuje brez graje. Drugič: Medtem ko stanejo vsa druga redilna sredstva za otroke po 1 - 2 kroni in se v par dneh porabijo, stane sladni čaj zavitek »/< kg samo 60 vinarjev; s tem se lahko hrani dojenček 20 do 30 dni. Nadležni in dragi Soxhlet-aparat odpade. Zadostuje navadna steklenica za dojence. sladni čaj, ki ga izdeluje doktor p. Trnkoczij, je brezrlvotnno velika pridobitev na polju otročje prehrane in štedijivosti.
Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50% prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pi|o namesto neredilne, razburljiva kave, čaja, sladni čaj znamka „Sladin". Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne.
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih Sladni čaj znamka ,sradin', izdelan po dr. pl. Trnkoczij-ju se ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zalocja pri lekarnarju pl. Trnkoczij v Ljubljani. Kranjsko. Po pošti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. frsnko, poštni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10'— franko. Na Dunaju v lekarnah: Trnkoczij V. Schon -brunnerstr. 109; III. Ra dec kij pla tz 4; VIII. J os e f s ta d t e r st r. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 4.
Za resničnost zgoraj navedenega jamči tu navedenih 5 Trnkoczijjevih tvrdk, ugodna spričevala zaupnih oseb in stotina zahvalnic mater, med njimi takih, ki so ž't *->bupavale pred vporabo sladnega čaja, ker s. iim ni obneslo nobeno drugo sredstvo.	3266
St. 33.255
V smislu deželneda zakona z 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških p idelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov,
naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. BEOvemisra Mm
svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na poljih in na travnikih
očistiti zapretienih gosenic, mrčesnih ialec in zapresikov (iičii!) in sežnatt.
ali kakor si bodi pokončati, nabrana gosenična gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja.
Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka, ali kadar se veje. ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje, oziroma take veje nc smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresati in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polju sc morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občin a dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa sc mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in čc bi se to ponovilo, do 40 K; kdor ne bi mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
0256
V LJubljani, dne 8. oktobra 1912.
Župan: Dr. Ivan Tavčar, 1. l
Gospodarstvo.
g Cene mesa v Nemčiji so naravnost neznosno visoke. V Berolinu n. pr. velja goveje meso do 3 krone kilogram. Poizkušajo odpomoči s konjskim mesom. V prvi polovici leta so zaklali v Berolinu 5924 konj, katerih meso sc prodaja za 1 K pri kilogramu cenejše od govejega. Soc. demokratje in liberalci zvračajo seveda vso krivdo na agrarce in carino. Nasprotno pa listi kmečkih organizacij in strank dokazujejo, da ima živa živina neprimerno nizko ceno v primeri s ceno mesa. Pre-kupci molzejo prodajalce in konsumente.
g Cene kožam so se znatno dvignile. Sicer se ne manjka kož na svetu, vendar imajo kože dnevno višjo ceno.
g Monopol platine v Rusiji. Rusija je domovina te dragocene kovine, ki se pridobiva v vzhodnem Uralu. Ta kovina se dobi sicer tudi v Ameriki, v Kolumbiji, Peru, Brazliji in Kaliforniji ter na otoku Borneo, a le v majhnih količinah. Cena platine je štirikrat dražja od zlata in znaša okrog 8000 kron za kilogram. Podjetja v Uralu so dosedaj v rokah evropskih trgovskih družb, ki spravijo dobiček v svoj žep, državi ne ostane skoraj nič. Ruska vlada se je odločila, da vzame vse pridobivanje v lastno režijo in uvede monopol. Letno se pridobi v Uralu okrog 7000 kilogramov te dragocene rude, kar da vrednost okrog 50 milijonov kron.
g Ogrska hipotekama banka poviša poviša svojo glavnico od 50 na 65 milijonov frankov (delnice se glase na goldinarje v zlatu; 1 gld. v zlatu znaša 25 franka). Povišanje preskrbe francoski rentirji tako, da ogrskim kapitalistom ne ostane nič. Seveda bo tudi dobiček banke odhajal v žepe francoskih bogatašev.
1200 odstotkov iz Alasbe, Najboljšo zemljiščno špekulacijo, kar sc jih je kedaj posrečilo, so napravile pač Z.ie-dinjene države z nakupom Alaske. Ob priliki prošnje, katero so napravili naseljenci tega prostornega ozemlja na amerikansko vlado za lastno ustavo in politične pravice so prišle številke na dan, ki jasno kažejo, kako izvrstno kupčijo so napravil« Zjedinjone države 7. nakupom tega ozemlja od Rusije. Dne 30. marca so plačale Rusiji dogovorjeno svoto 34,560.000 K. Za gospodarsko po-vzdigo in upravo kolonije je potrosila amerikanska vlada do 31. decembra 1911 svoto 135,192.000 K, tako da je stala Alaska Ameriko v celem 169,752.000 K. Donesla .ji je pa do konca leta 1911 sledeče dohodke: Iz zlatorovov 9i0.392.000 kron, iz ribarstva 710,160.000 K, na dragocenih kožuhovinah 348,888.000 K, na drugih zakladih dežele 144,432.000 K. V celem znaša dobiček, ki ga jc dala Alaska Zjedinjenim državam, 2.143,872.000 kron. torej okroglo 1200 odstotkov! — Razumljivo je, da zahtevajo prebivalci Alaske, ponosni na svoje uspehe, pravico samouprave.
Književnost.
niml ter se v njenem poročilu izrecno poudarja, da je univerza le pridobila na tem, ker delujejo na njej dijaki iz različnih slojev skupno. Dela dijakov izven univerze za vsakdanji kruli sc celo v splošnosti podpirajo ter se jim pripisuje tudi ugoden vpliv na duševni razvoj mladeničev.
Gledališki igralec kot vlomilec. Iz Prage poročajo: Zadnja leta so bile v mnogih krajih na severnem Češkem izvršene tatvine v poštnih uradih. Vlomi so se izvršili povsod na enak način, Vsi poizkusi, da bi se izsledil zločinec, so ostali brez uspeha. Sedaj pa se je posrečilo izslediti zločinca v osebi gledališkega igralca Ferdinanda Pictschmanna iz Nemškega, ki je postal sumljiv, ker je imel pri sebi izvanredno veliko število poštnih znamk. Aretovali so tudi njegov ljubimko, gledališko igralko Kamilo Knechtl, ki je pomagala razpečavati ukradene stvari. Ta je zločine deloma priznala, medtem ko njen ljubimec še taji. Pomagača Pietscli-mannovega, gledališkega igralca Peter-manna, zasledujejo po tiralici. Pietschmann jc bil angažiran v neki potovalni družbi ter je ob raznih prilikah izšpijoniral poštne urade, v katere je pozneje vlomil.
Konvikt za revne dijake. Mostarski župan Mujaga Komadina je na lastne stroške sezidal zavod za revne dijake s stroškom 70.000 kron. V konvikt je sprejel 40 revnih gojencev, ki jih sam na svoje stroške šola in z vsem potrebnim preskrbuje. Vzdrževanje zavoda ga bo stalo vsako leto do 30.000 kron. V zavodu so tudi trije njegovi sinovi-dijaki, ki nimajo pred drugimi gojenci nobene prednosti.
Ogrski poslanec posta! mohamedanec. Ogrski poslanec Fr. Udvary je pred Šestimi meseci radi raznih goljufij pobegnil v Smirno, kjer so ga prijeli. Imel se je izročiti ogrskim oblastem, kar je pa končno preprečil s tem, da je prestopil v moha-medanstvo in postal turški podanik.
Cement za panamski prekop. Pri gradnji Panamskega prekopa ne bodo porabili nič manj kakor 2300 milijonov funtov cementa. Ta cement predstavlja vrednost. 6 500.000 dolarjev. Ako bi postavili sode s tem cementom drugega za drugim, bi dobili 2300 milj doigo vrsto.
Umrla je v Osjeku usmiljena sestra Zofija Marija Morvay, predstojnica tamoš-njega azila za majhne otroke, stara 71 let.
Ženske v policijski službi na Dn-naju. Pri dunajskem policijskem ravnateljstvu so v službi: 1 polic, asisten-tinja za mladinsko skrbstvo (9 činovni razred) in 125 pisarniških oficiantinj za manipulacijska dela na osrednjem zglaševalncm uradu. Razven tega je nastavljenih še veliko število začetnic brez čina. ki se čez tri leta službe uvr-ste med oficiantinje.
Madjarska gimnazija v Sarajevu. Mad-jarsko šolsko društvo namerava ustanoviti v Sarajevu madjarsko gimnazijo.
* Peter Barbarič, vzoren hrvaški mladenič, vzor slovenskim mladeničem. P. Puntigam. 1 K 20 h, vez. 1 K SO h. — V Bosni je živel pred kratkim vesel, živahen mlad. P. Barbarič, čigar življenje jc bilo vsakdanje in navadno, a vendar tako lepo. da so ga tovariši po njegovi smrti imenovali svetnika. Njegovo življenje je v tej knjigi popisano. Vsak slovenski mladenič lahko posnema tega mladeniča, ki je rastel mea bratskim hrvaškim narodom. Zato razširjajte in pridno prebirajte to knjigo, ki bo nudila ne samo mladeničem, temveč slehernemu Slovencu marsikaj lepega, posnemanja vrednega in koristnega.
Po sveln.
Amerikanski dijaki kot delavci. Amerikanci s ponosom poudarjajo, da vlada na njihovih visokih šolah demokratičen duh ter navajajo kot dokaz za to, da se nobenemu dijaku ne šteje v sramoto, pač pa v čast, ako si ob počitnicah služi s trdim delom svoj denar, da more zmagovati stroške svojih študij. Številke, ki jih priobčujejo o j pridobivanju denarja od strani dijakov ve- j like in ugledne univerze Columbfla, dokazujejo prepričevalno praktični duh delavnosti učeče se ameriške mladine. Dijaki Columbia-univerze so v teku šolskega leta, ki se je končalo leta 1911., prislužili 400 lisoč kron. Nekateri so si služili kruh kot
ie li dobiti službe, najraje v kakem rftjpniSCu, ali pa pri kakem drugem krščanskem samskem gospolu. Naslov pove uprava tega lista pod št. 3219.
&uhneno Mačjo
•za rno^Hc o&fefle 6e liti p i-naj Sofjc- cH,. c^ltiltfauc
6 J	2933 i
a iiStso, - &a-wc«tjicc ceno, -»alit&ec se tudi icolcEo-oaujc o&fcH pt jjfi
Pozor!
Gital!
astlinski eliksir
je napravljen U najboljših zdravilnih ■;orskili rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter iači in krepi ves život. Zato naj ga narod vsaka hiša. » Na razpolago mnogo priznanje in . zahvalni«. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska.	3109 10
Prejela Kn Vait steklenice. Ker mi rlobre> učinkujejo, pcCljite iv.i ie tr. velike steklenice »Rastlinski tliltalr".
FrančiJk* Potočnik li Kavče, p. Velenje, S tajit.
1 vel. ali i; mal. sltftl. InrU vsaka ptSli 870 X 5 B n U n t " " B 8'«« * I , Ji , i, „ „ „ 12-80 It
Poblva se samo pri meni. Prosim naj se točno nsaltvlja:
Lekarna pri Spasitelu, Koprivnica, Hrvatsko.
Iz proste roke se proda po zelo nizki ceni
V

v Trzinu s hlevom, kletjo, nekaj sadnega drevja in gozda takoj za hišo. - Skupna cena hiše ie 3000 kron. Več pove Marlfa Habjan, Domžale 68.	3197
Pozor rojaki!
isa
se proda iz proste roke, ker som naseljen v Ame. riki in ker se ne mislim več vrniti v staro domovino. Hiša. je v predmestju Škofje Loke, Spodnji Knrlovec št. 28, ima v pritličju 3 sobo ln 2 kleti, v prvem viad.stropiu 6 sob, krita je z opeko; polejj hiše je ograjen Badni vrt iu dobra pitna voda. K posestvu spadajo 3 parcele gozda. Vse skupaj se ceni na 8000 K. Natančneja pojasnila dajo Franc Križaj v Retečah št. 12, p. škoija Loka. 3212
anoaaaaacja ^anann
Proda se
«» v
r
z novim gospodarskim poslopj&m, ledetrco, lepim vrtom, njivo s 4000 sadeži hmelja in sušilnico. — Posestvo je aroudirano in tik postaje in državne ceste v Slu Petru v Savinjski dolini in posebno pripravno xa podjetnega tnrovca. Veo pod ,,Ugodno 86 *. Št. Peter v Savinjski dolini. 3361
aC3C3CnC3C3C3C3C30C3C3C3C3C3a
?olicisti na podzemeljski železnici v New-orku, Bostonu in Filadelfiji, drugi zopet kot natakarji ter pomivači posode itd. Nek
jurist si je prislužil 800 K kot trgovski pomočnik pri nekem špeceristu na deželi; nekdo drugi jc bil za drvarja v Kanadi, mnogo dijakov je igralo v orkestrih po kopališčih in eden, ki je potoval okoli z nekim kinematografskim gledališčem, si je pridobil 4800 K, s čemur je prekosil vse svoje tovariše. Columbia-univerza ne dela nobenega razločka med bogatimi in rev.
lepo, 5 sob, kopalna in poselska soba, kuhinjo ln vrt, se odda za november. Vprašati je Sp. Šiška 90, I. nadstr. Istotako se oddajo transito skladlSCa.	.3:03
Pri občini Bled je razpisano
mesto za stalno službo
3216
občinskega
redarja
z lelno plačo 800 K in 200 K od ogledovanja mesa ter prosto stanovanje iu službeno obleko.
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta štev. 3.
n ta k
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
55 K S
Založniki c. kr. priv. ju ž. žel.
BBB
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
DUNAJ LONDON PARIŠ	RIM
3380
t» * i
USTI!
ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnkoczy]a kranjski redilni in varstveni ptašek aa živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošli, najmanj pet lavojev za 3 K :10 v.
niimnni) Intoma brci maščobe, lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše UlllBl|)«ja JkiOlfJd sredstvo zii odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpuščaji, lišaji, mozoli Itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2 —. niimmiin ,„,,int, rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Uiliiipijd jJUUcl polt, in je popolnoma neškodljiv. Skafulja 1 K 50 v.
Pomada za rast las krePi ,QS:išeo zabranjuje izpadanje lds. Lonček 1 K 20 v.
0SipalO Prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
lazilo zoper ozebline.	~ Lon'ek z nav0d0M 0 rabi
OtrOŠlSO mazilo ^ Za otro'ie 2 ožu,jenimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna lrnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani.
Razpošiljanje po poSU, — Prva največja eksportna tvrdko. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastlm za živinorejce. — Telelon 190	3481
A VIII 697/11/9
Oklic.
prostovoljna javna prodaja.
C kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII. bode na predlog upravičeneče po dne 3. junija 1911 zamrli Mariji Rožanc prodajala v zapuščino spadajoev zemljišče vlož. št 452 davčne občine Rudnik, obstoječe iz parcele št 167/7 hiša v Rudniku št. 40 z vrtom vred (parcela št. 223 2). Kot izklicna cena se določa 700 K. Dražba se vrši dne
24. oktobra 1912 ob 9. uri dopoldne
na lici mesta v Rudniku št. 40.
Ponudki pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice nedotaknjene. Predlagatelj ima pravico dražbo tekom osem dni odobriti ali ne. Pogoji se vpogledajo lahko pred dražbo pri podpisani sodniji, sorti št 33.
C. kr. okrajno sodnišče Ljubljana, odd. VIII.
dne 3. oktobra 1912.
2513
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odcovorni urednik: Miha Moškere,