UDK — UD C 05:624 G R A D B E N I VESTNIH LJU BLJAN A, JUNIJ - JULIJ 1976 L E T N I K 25, ŠT. 6-7 STR. 85-112 GP TEHNIKA, LJUBLJANA: Bavarski dvor v Ljubljani (maketa) V E S T N I H ŠT. 6-7 — LETNIK 25 — 1976 V S E B I A I A - C O A I T E I U T S Članki, študije, razprave SVETKO LAPAJNE: Articles, studies, reports „ . , , „„Prispevek k mehaniki zaluzijskih p l o s c ..............................................ob Plates composed of beams EUGEN PETREŠIN: Analiza vodovodnega s is t e m a ............................................................... 90 Analysis of water supply systems In memoriam CIRIL STANIČ: Ob smrti dipl. inž. Jožeta Valentinčiča 100 Iz naših kolektivov From our enterprises DUŠAN LAJOVIC: Iz glasil našega gradbeništva: GIPOSSOV VESTNIK, GRADISOV VESTNIK, INGRAD, PIONIR­ JEV BILTEN, PRIMORJE, KOLEKTIV SLOVENIJA CESTE, GLA­ SILO STAVBENIKA, GLASNIK GP T E H N IK A .......................101,102 Vesti IV. jugoslovanski simpozij o mehaniki skale in podzemeljskih delih . 103 News Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Reports of Institute for material and structures research Ljubljana DUŠAN VENDRAMIN: Akustika v urbanem prostoru: Emisija cestnega hrupa in obremenje­ nost prebivalstva s hrupom v Ljubljani.................................................. 104 •\ O dgovorn i urednik : Sergej B ubnov, dipl. inž. Tehničn i urednik : prof. B ogo Fatur Uredniški od bor : dr. Janko B leiweis, d ipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., Dušan L a jov ic , v. g. t., dr. M iloš M arinček, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R ev ijo izdaja Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov S lovenije, L jubljana, E rjavčeva 15, te lefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 50101-678-47682. Tiska tiskarna tone T om šič v L ju bljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 100 din, za študente 38 din, za pod jetja , zavode in ustanove 500 din Prispevek k mehaniki žaluzijskih plošč UDK 69.057.1 p r o f . i n g . s v e t k o L a p a j n e Razvoj montažnih nosilcev, tako za stropove, še bolj pa za mostne konstrukcije, je sprožil prob­ lem naknadne prečne povezave montažnih nosil­ cev. Izkušnje so pokazale težavnost in visoko ceno, včasih tudi zmanjšano solidnost naknadnega vgra­ jevanja prečnih reber in naknadnega prečnega prednapenjanja mostnih konstrukcij. Pojavilo se je vprašanje, ali ni enostavnejše in cenejše grajenje močnejših nosilcev, njih medsebojno zvezo pa ome­ jiti na tečajno nepomičnost, brez prečne upogibne togosti. Tako ploščo imenujemo »žaluzijsko plo­ ščo«, prof. Csonka v Budimpešti uporablja izraze: »zaporedje nosilcev« in »veriga nosilcev«. bomo dobili na posamezne nosilce že pripadajoč de­ lež upogibnih momentov. Zaradi praktičnih pri­ merov navajam delež posameznih valov za dva primera: trikotno momentno črto z eno samo silo v sredi in parabolično momentno črto za enakomerno obtežbo. Posamezni nosilci so položeni prosto, torej prostoležeči nosilci. P rvi val D rugi val sin

i___. .___ i h/b po skici 4 2 1 1 / 2 1/4 0,406 6,788 0,0477 1,124 5,333 0,0895 0,458 0,6667 0,1616 0,140 0,0833 0,2527 0,0286 0,01042 0,3229 0,00439 0,00130 0,3582 b4 b4 L Za votle prereze se dobe približno iste kon­ stante k (saj lahko vsak polni profil sestavimo iz zaporedja cevi, ene v drugi) Za konstruktorja bo važna še ugotovitev naj- večjega torzijskega momenta ob podpori — pri da­ nem upogibnem momentu v sredini nosilca. Za glavni sinusov val se da kaj lahko izpeljati sledeči postopek: nPrečna sila na kraju nosilca znaša: Mmax ---- L Celotna prečna sila smeri x se dolbi kot vsota vseh prečnih sil od prostega kraja, torej: prereza n Tx = 2 Mjnax O L Primer (slika 5). Prerez mostu ima 5 nosilcev, a = 1,80 m, širina 9,0 m, razpon mostu L = 20,0 m. Jx posameznega nosilca znaša 2080 dm4 Jt posameznega nosilca znaša 1760 dm4 Karakteristična dolžina £ = » 1 / T ] / ™ 0 = o,180L^ 2 |/ 8 ]/ 2080 Za razpon L = 20,0 m £ = 3,60 m Tako dobimo na vsaki strani nosilca določeni Tx, ki prijemlje na mestu tečajnega stika. Celotni torzijski moment na kraju nosilca, ki se ravna po v zakonu cos -—• n dobimo tako, da pomnožimo obe L prečni sili Tx, levo in desno s pripadajočo ročico a/2, torej: n a prereza hit max -*— Mm;tx 2L o Postopek bo razviden iz priloženega zgleda. Mere v DIN Obtežbeni primer (1): Sila 10 t v sredini robnega nosilca (št. 1). Upogibni moment prostoležečega nosilca M = 50 tm, od tega pade na prvi val Fourrierove vrste 81 °/o ali 40,5 tm. Največji upogibni element bo na prvem nosilcu, in to: 50 tm — 40,5 tm + 16,2 tm = 25,7 tm. Pri­ padajoče napetosti: N osilec številka 1 2 3 4 5 rob 257 tdm/2080 d4 X (5,74 in 8,26) = 0,71 in 1,02 t/dm2. Razmerje x/-£ 0 0,50 1,00 1,50 2,00 2,25 Naj večji zvojni moment zna- e—x/j: 1,000 0,606 0,368 0,223 0,135 0,105 ša 5,47 tm na drugem nosilcu. Pri- Odbiti val padajoči strig znaša: K . e*/-£ 0,011 0,018 0,030 0,050 0,082 0,105 Funkcija 1,011 0,624 0,398 0,273 0,217 2 2,523 54,7/ (2 X 9,0 X 12,1 X 1,0) = Razdelitev v/o 40,1 24,7 15,8 10,8 8,6 2 100,0 = 0,251 t/dm2.Momenti prvega vala tm 16,2 10,0 6,4 4,4 3,5 40,5 V konkretnem primeru je Ty = M — 2,55 1,57 1,01 0,69 0,55 znašala razbremenitev prvega no- L silca 24.3 tm od 50 tm, ali ca. 49 °/o, 2 Ty 0 3,82 2,25 1,24 0,55 0 t tako da je njegova obremenitev 3,82 6,07 3,49 1,79 0,55 t ostala le v iznosu 25,7 tm ali 51 % M traax = ° ’ 9 x 3,44 5,47 3,14 1,61 0,50 tm polnega momenta. Obtežbeni primer (2): Sila 10 t v sredini srednjega, tretjega no­ silca (št. 3). Upogibni moment prostoležečega nosilca kot prej: 50 tm, od tega na prvem valu Fourrierove vrste 81 °/o ali 40,5 tm. Nosilec številka 1 2 3 4 5 rob Razmer j ex/x 1 , 0 0 0,500 0 0,500 1 , 0 0 0 1,250 e—x/x simetrično 1 , 0 0 0 0,606 0,368 0,287 Odbiti val K . ex/x simetrično 0,082 0,135 0,223 0,287 Funkcija 0,591 0,741 1,082 0,741 0,591 2 3,746 Razdelitev % 15,8 19,8 29,0 19,8 15,8 2 1 0 0 , 0 Momenti prvega vala tm 6,4 8 , 0 11,7 8 , 0 6,4 2 40,5 n Tv = M — 1 , 0 0 1,25 1,84 1,25 1 , 0 0 t y L 2 Ty 0 1 , 0 0 2,25 — 2,25 — 1 , 0 0 0 t 1 , 0 0 3,25 0 — 3,25 — 1 , 0 0 t Mtm.ax = 0,9 X 0,90 2,92 0 — 2,92 — 0,90 tm Naj večji upogibni moment je na tretjem nosilcu, in to: 50 tm — — 40,5 tm + 11,7 tm = 21,2 tm pri­ padajoče napetosti: 212/2080 X (5,74 in 8,26) = 059 in 0,84 t/dm2. Naj večji zvojni moment zna­ ša 2,92 tm na drugem in četrtem nosilcu. Pripadajoči strig: 2,92/ (2 X 9,0 X 12,1 X 1,0) = = 0,134 t/dm2 V tem primeru je znašala raz­ bremenitev srednjega nosilca 28,8 tm od 50 tm ali približno 58 %, obremenitev pa je ostala omejena na 42% ali 21,2 tm. Navedena izvajanja imajo svoj bistven pomen v razumevanju statističnega fungiranja take »ža­ luzij ske« plošče. Rezultati primera nam kažejo, da je tudi taka žaluzijška konstrukcija precej ugodna v pogledu prečne razširitve bremen. Konkretni pri­ mer (1) ugotavlja iznos strižnih napetosti v veli­ kosti okrog ene četrtine tlačno-upogibnih napetosti. Pii malih lastnih težah torej ne moremo izkoristiti betona na pritisk in nateg, ker bo strig prehitro prekoračen. Zadeva pa postane dobro porabna, čim znašajo napetosti od stalne teže vsaj polovico celot­ nih napetosti, ali pa več. Popolnoma napačno bi bilo, ako bi hoteli na podlagi predložene teorije forsirati te žaluzijske konstrukcije. Praktična izvedba vzdolžnih tečajev med montažnimi nosilci je namreč draga in ne­ smiselna, za prakso pride v poštev le zvezna polna plošča, bodisi monolitna, bodisi naknadno stikovana. Normalna debelina take plošče bi bila med 22 in 25 cm, z 20 cm že ne bi več uspeli zadostiti pogojem koncentrirane teže. Ker pa je izredno težko kon­ struirati naknadne stike plošč v kvaliteti, ki bi bila enakovredna monolitni izvedbi (stiki betona, stiki armaturnih vložkov), lahko potem predpostavimo tečajni stik. Dejansko statično fungiranje bo nekje med tečajem in med polno togostjo vmes. Ta pri­ mer pa prepustimo elektronskemu računalniku — in poskusom v naravi na že izvedenih ploščah. Obo­ je nam mora dati neke zanesljive in vame kontrole UDK 69.057.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 6—7, STR. 86—89 Svetko Lapajne: PRISPEVEK K MEHANIKI ŽALUZIJSKIH PLOŠČ Plošče, sestavljene iz nosilcev, vezanih med seboj s tečajnimi črtami, so statično raziskovane pod vplivom obtežbe posameznega nosilca. Diferencialni pogoji nu­ dijo razdelilno črto obtežbe z obliko: U e-x /x + v e+x/x Na ta način se lahko dobe upogibni in torzijski mo­ menti, kot je to prikazano na primerih. za način računanja in armiranja stikov take plošče. Še nekaj: čim imamo zgoraj — v primeri z nosilci sorazmerno tanko ploščo, nam ta s svojo mono­ litnostjo jamici veliko prečno razširitev koncentri­ ranih bremen, precej ugodnejšo, kot račun po teo­ riji žaluzije. Za račune ne morem dovolj pri­ poročiti knjigo Bareš-Massonnet, ki nadaljuje teo­ rijo, zasnovano po Guyonu in pozneje Massonnetu. Ta je primerna za račun katerihkoli mostov s po­ ljubno prečno togostjo in različnimi možnostmi tor­ zij skega odpora vzdolžnih nosilcev in prečnikov. Kdor bo uporabljal spredaj navedeno teorijo, se mora pač zavedati, da smo z zanemarjenjem raz­ širitve tretjega, petega in višjih valov ostali na neki približni rešitvi, ki pa je na vami strani. Upoštevanje še teh valov bi nam nudilo za malen­ kost ugodnejšo razširitev koncentrirane teže, ven­ dar neznatno v primeri z dodatnim trudom za to eksaktnost. L i t e r a t u r a : Prof. Dr. P. Csonka: Über frei auf liegende, längs eines einzigen Zwischenbalkens belastete Balkenketten. Beton und Eisen 35 (1936) pp. 187—195 Prof. dr. P. Csonka: Über frei aufliegende Balken­ ketten. Die Bautechnik 35 (1958) pp. 405—414 Beitonkalender 1975 II Teil S. 1045—1048, 10.1.4. Bal­ kenreihen Bareš-Massonnet: Le Calcul des Grillages et des Poutres et Dalles Orthotropes. Ed. Dunod. Paris 1966. UDC 69. 057.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 6-7, PP. 86—89 Svetko Lapajne: PLATES COMPOSED OF BEAMS Plates, composed of beams, connected between themselves by hinges-lines are statically investigated under a loading on a sigle beam. The differential con­ ditions yield the load distribution line of the form U e—xZ-c + V e+x/x On this way the bending moments and the torsion moments could be easily obtained, which is shown on problems. Analiza vodovodnega sistema UDK 628.14 M AG. EUGEN PETRESlN , D IP L . IN2. I. UVOD Vodovodni sistem tvorijo: 1. Vodni viri: a) zajetja, b) črpališča (vodarna), c) točke za zvišanje ali znižanje tlakov. 2. Vodovodno omrežje: a) primarno omrežje, )b) sekundarno omrežje. 3. Vodohrani: a) prehodni vodohrani, b) protiležni vodohrani. Glede na funkcijo, ki jo opravlja cevovod v vodovodnem omrežju, ločimo: 1. Glavni cevovod, po katerem se dovaja voda od zajetja ali črpališča (vodarne) v naselje ali me­ sto. Glavni cevovod lahko opravlja funkcijo re­ gionalnega pomena. 2. Napajalni cevovod dovaja vodo iz glavnega cevovoda v posamezne mestne predele. 3. Razdelilni cevovodi dovajajo vodo iz napa­ jalnih ali tudi neposredno iz glavnih cevovodov po­ rabnikom. Vodovodno omrežje je eden izmed osnovnih elementov sistema za oskrbo z vodo in mora ustre­ zati naslednjim zahtevam: a) zagtovljeno mora biti neprekinjeno obra­ tovanje, b) zagotovljen mora biti transport vodnih ko­ ličin na vsa mesta porabe vode pod vnaprej določe­ nimi zahtevami, c) ustrezati mora minimalnim gradbenim in obratovalnim stroškom. Samo izoblikovanje vodovodnega omrežja pa je odvisno predvsem od terenskih razmer: a) geografskega položaja in konfiguracije te­ rena, b) obstoja naravnih in umetnih zaprek, c) izoblikovanja naselja, lokacije industrije ter razporejenosti porabnikov, d) lokacije vodnih virov. Glede na medsebojno povezavo primarnega in sekundarnega omrežja z vodarnami, črpališči, vo­ dohrani itd. ločimo naslednje vodovodne sisteme: 1. Vejičasti vodovodni sistem; uporablja se v manjših krajih in vaseh (slika 1). 2. Zankasti vodovodni sistem se obvezno po­ javlja pri večjih mestih in naseljih ter zagotavlja večjo varnost obratovanja od vejičastega sistema. Glede na funkcijo glavnega cevovoda delimo zan- kaste vodovodne sisteme nadalje na mrežaste in krožne. Zankasti vodovodni sistem je prikazan na sliki 2. Povsod tam, kjer je to mogoče, moramo stre­ meti za tem, da posamezne veje povežemo med se­ boj in na ta način ostvarimo zaključeno zanko. Vsaka nadaljnja razširitev zankstega vodovodnega sistema je precej lažja od razširitve vejičastega si­ stema. II. KIRCHHOFFOV PRVI IN DRUGI ZAKON Za zankasto vodovodno omrežje veljata ana­ logno kot pri električnem omrežju naslednja za­ kona: 1. Vsota dotokov v posamezno vozlišče ( + ) je enaka vsoti iztokov (—) iz vozlišča (1. Kirchhoffov zakon, slika 3). 2. V vsaki zaključeni zanki vodovodnega om­ režja je vsota tlačnih izgub v smeri urnega kazalca ( + ) in v nasprotni smeri (—) enaka nič (2. Kirch­ hof fov zakon, slika 4 in 5). III. GEOMETRIČNA STRUKTURA VODOVODNEGA SISTEMA Vodovodni sistem v glavnem lahko razdelimo na vozlišča in odseke, ki so med seboj povezani na razne načine. Med vozlišča štejemo: 1. vodohrane (rezervoarje), 2. zajetja, 3. črpališča in ostale ureditve za zvišanje in znižanje obratovalnega tlaka v vodbvodnem siste­ mu, 4. točke, v katerih so povezani elementi istih fizikalnih lastnosti in 5. točke, v katerih je vozliščna in točkovna poraba vode. Odseki predstavljajo v bistvu povezovalne elemente med vozlišči, zato lahko rečemo, da se vsak odsek začne in konča z vozliščem tudi takrat, ko je v končnem vozilišču poraba vode nič. Privzemamo še, da so iztoki iz omrežja, voz­ liščna in točkovna poraba vode pozitivni in vtoki v omrežje negativni. Vsota vtokov v omrežje in iz­ tokov iz omrežja mora biti enaka nič, kar pomeni, da je kontinuitetnim enačbam zadoščeno. Ce povežemo več odsekov med seboj, lahko si­ muliramo geometrično strukturo vodovodnega si­ stema z ustreznim grafom. Kolikor vpeljemo še osnovno orientacijo grafa, dobimo orientirani graf, ki je po dogovoru pozitiven, če je orientiran, v smeri gibanja urnega kazalca in negativen, če se giblje v nasprotni smeri. Glede na ta dogovor je povsem logično, da eksistirata za vsak odsek dve orientaciji. Tako orientirani graf ponazarja geo­ metrično strukturo sistema kot je v obravnavanem primeru vodovodni sistem. Geometrično strukturo vejičastega vodovodnega sistema ponazarja >drevo«, geometrično strukturo zankastega sistema pa graf, pri katerem je vsak odsek del zanke. Možna pa je tudi kombinacija omenjenih sistemov. IV. HIDRAVLIČNI ZAKONI Za dimenzioniranje vodovodnega omrežja lahko uporabimo Manningovo enačbo v = — . R273 - im . . . 1 n kjer pomenijo n — koeficient hrapavosti R — hidravlični radij i — hidravlični gradient Kolikor v Manningovi enačbi nadomestimo v s pretokom Q in hidravlični radij R s premerom D, dobimo naslednjo enačbo: OJ D o 4 Q 4Q OJ j i D2 Od tod sledi . . .2 . . . 3 Za razne koeficiente hrapavosti n je vrednost za C podana v tabeli 1. Izraz za hidravlični gradient i lahko še naprej poenostavimo: i = A • Q2 . . .4 KOEFICIENT (HRAPAVOSTI n C 0'010 0*001 029 359 062 0*011 0*001 245 524 465 0*012 0*001 482 277 049 0*013 0*001 739 616 815 0*014 0*002 017 543 762 Tlačne izgube lahko izrazimo v obliki kvad- ratičnega zakona upornosti H = i - L = A - L . Q 2 = S . Q 3 . . . 5 kjer pomenita A — specifična upomokt in S — upornost cevi; S = A • L Za tlačne izgube v ceveh lahko uporabimo tudi Darcy-Weissbachovo enačbo: H = X— — .. .6 D 2g kjer pomenijo: X — keoficient hrapavosti L — dolžina cevovoda [m] D ■— premer cevovoda [m] v — srednja hitrost [m/sek] in g — pospešek sile teže; g = 9,81 [m/sek2] Za okrogle cevi velja enačba (3), ter po sub­ stituciji v enačbi (6) dobimo: H = X- 16 Q2 - X L 8 Q « D 2 g 7i2 :Dl D ’ g n2 Za poljubni vodovodni odsek na določeni dol­ žini L je „ , L 8S = 2 —- -------- X = i D 5 g n2 za turbulentni tok 1 = f N) za prehodno področje absolutna hrapavost in ponovno dobimo, da je sprememba tlaka, zaradi trenja kvadratičen zakon upornosti H = S • Q2 . . . 7 Pri pretoku vode po cevovodu Pavlovski upo­ rablja podobno enačbo H = S • . . . 8 Kvadratnični zakon upornosti lahko pišemo tudi v znani kvadratični obliki H = S Q |Q| .. . 9 ali H = A — — Q|Q| . . .10 D5 g n2 Odvisnost H od količine toka Q lahko pišemo v splošni obliki H = S Q (JQ| + T)m |Q|1—m .. . 11 kjer pomenijo S in T fizikalne lastnosti cevovoda. Posebna oblika enačbe (11) je za T = 0 in v tem primeru dobimo enačbo (9). V primeru ko je T > Q enačbo (11) lahko re­ duciramo v obliko H = STm • Q jQj1 m . . . 12 V nekaterih primerih je potrebno poznati tudi inverzno funkcijo funkcije (11). Na splošno ni mo­ goče izraziti eksplicitno Q iz enačbe (11), to je mo­ goče samo v posebnih primerih. Kolikor je T = 0 imamo ter za T >Q Q = sgn H Za |Q| > T je mogoče enačbo (11) podati v ob­ liki konvergentnega zaporedja H = sgn QS Tq 2 + mT |Qj + ™ ^ — T2 + . . . Za praktične namene je dovolj, če upoštevamo prve tri člene konvergentnega zaporedja ter za tok Q lahko dobimo Q öä sgn H / lHl _■ mT2 (S ' 2 { mT 2 Večkrat je potrebno poznati tudi izraze za od­ vode dH , dQ dQ dH kjer pomeni ß odvisnost od režima gibanja vode v cevovodu. Za laminarno gibanje je ß = 1. Pri turbulent­ nem toku v hidravlično gladkih ceveh je ß = 1,75, ter pri turbulentnem toku v hidravlično hrapavih ceveh je ß = 2, kar pomeni kvadratični zakon upornosti. Za enačbo (11) imamo dH ( m 1 • 2 - m dQ l|Q| + T |Q| Za pogoje H = 0 in Q = 0 omenjeni izrazi ni­ majo uporabnosti. lim dH = o Q OdQ lim dQ _ g H-^OdH Zaradi praktičnega izračuna je več avtorjev študiralo možnost poenostavitve Colebrook-White- ove enačbe. Glede na implicitni karakter enačbe so Ricco, Cirtini, Corbet, Šerek ter drugi predlagali ustrezne redukcije izraza v Obliki Re kjer pomeni V. METODE HIDRAVLIČNEGA PRERAČUNA VODOVODNEGA SISTEMA Zaradi boljšega pregleda podajamo nekaj me­ tod hidravličnega preračuna vodovodnih sistemov, ki so imele vidnejšo vlogo: 1. Grafična metoda (1936) 2. Metoda HardyCross — V. G. Lobačev (1936) 3. Metoda Me Ilroy (1949) 4. Metoda M. M. Andrijaševa (1964) 5. Gradientna metoda (1965) 6. Metoda M. Šerek (1968). V novejšem času pa prihajajo z razvojem digi­ talnih računalnikov vse bolj do izraza metode nu­ merične analize. 1 ‘P = 7---------k----------------- Ts 2 log — - 1,13 874 in je mogoče izračunati tlačne izgube po enačbi (11) kjer je S - 8 L y0,2s g j i 2 D 5 _ 0,01 Ti D vT = —---------- 4 q? v — koeficient kinematične viskoznosti m = 0,25 VI. REŠITEV SISTEMA NELINEARNIH ENAČB PO NEWTONOVI METODI Pri obravnavanju vejičastih vodovodnih siste­ mov sorazmerno na lažji način dosežemo, da so v začetku predpostavljeni parametri tudi končno ve­ ljavni. Zato bomo obravnavali predvsem zankaste vodovodne sisteme. V poljubnem vodovodnem zankastem sistemu predpostavimo, da je m — vozlišč in n — odsekov, kar vidimo na sliki 6. Za podrobnejšo analizo si oglejmo nek poljubni vodovodni odsek s pretokom q,j in končnima voz- liščima i in j v katerem je usmeritev vodnega toka podana z indeksom ij. V vozliščih je prikazana tudi vozliščna poraba (slika 7). Veličini S in T pomenita hidravlične lastnosti vodovodnega odseka. Za hidravlično gladke cevi pri katerih je ep = 0 se enačba (13) ne da uporabiti in se spremeni v Bla- siusovo enačbo lim i k D 0,31 623 Re0-25 . . . 14 V vodovodnih odsekih s čisto turbulentnim to­ kom se enačba (13) spremeni v Nikuradsejevo enač­ bo. lim l = - Re 2 log — D 1,13 874 . . . 15 V področju kvadratičnega zakona upornosti se enačba (15) ujema s Colbrook-Whiteovo enačbo, medtem ko je v področju hidravlično gladkih cevi natančnost odvisna od ustrezne veljavnosti Blasi- usove enačbe (14) in sicer približno do Re = 105. Na sliki 7 pomenijo i, j — vozlišča q;j — pretok od vozlišča i proti vozlišču j in Pi, p, — vozliščna poraba V vodovodnem sistemu med odseki in vozlišči eksistira določena incidenca in zato lahko tvorimo incidenčno matriko A, katero lahko zapišemo v ob­ liki: A • [&ij]m • n • • • Incidenčna matrika A nam podaja incidenco vozlišč (V) in odsekov (O). Ko so znani pretoki q, tvorimo produkt inci- denčne matrike A in pretokov q po enačbi Aq = [bi] . . . 17 ki je reda m • n in definira zgradbo orientiranega grafa. Oglejmo si še osnovni princip tvorbe incidetnč- ne matrike A (slika 8). Kolikor pišemo incidenčno matriko A v prika­ zani obliki (16), potem moramo definirati še posa­ mezne elemente matrike [aij], ki so aij = 0 vozlišči med seboj nista incidenč- ni (ni odseka) aij = 1 odsek je usmerjen iz vozlišča ido j aij = — 1 odsek je usmerjen od vozlišča j do i Primer: Za geometrični model vodovodnega omrežja, ki ga vidimo na sliki 9 tvorimo incidenčno matriko A. Na sliki 9 pomenijo V = (Vi, v2, . . . Vn) vozlišča P = (Pl, P2, ••• Pn) vozliščna poraba O = (Oi, O2, . . . On) odseki q = (qi, q2, q„) pretoki v ceveh in Z = (Zi, Zg, . . . z „ ) zanke pri čemer pomeni b; dotok v vozlišče in je n bi A* a;j ■ qj i = i Nadalje tvorimo vsoto Aq + p = 0 . . . 18 pri čemer ima matrika A rang m — 1 pod pogojem, da je vsota vseh vtokov in iztokov enaka nič, kar pomeni, da so kontinuitetne enačbe sistema izpol­ njene. V1 V2 V3 Vi V5 V6 V7 V8 V9 v 10 V11 01 1 -1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 02 0 1 -1 0 0 0 0 0 0 0 0 03 0 0 1 -1 0 0 0 0 0 0 0 Oi 0 0 0 0 1 -1 0 0 0 0 0 05 0 0 0 0 0 1 -1 0 0 0 0 06 0 0 0 0 0 0 0 1 -1 0 0 07 0 0 0 0 0 0 0 0 1 -1 0 - 08 0 1 0 ' 0 -1 0 0 0 0 0 0 09 0 0 1 0 0 -1 0 0 0 0 0 010 0 0 0 1 0 0 -1 0 0 0 0 011 0 0 0 0 1 0 0 -1 0 0 0 012 0 0 0 0 0 1 0 0 -1 0 0 013 0 0 0 0 0 0 1 0 0 -1 0 OH 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 -1 Enačba (18) je analogna 1. Kirchoffovemu za­ konu, veljavnem za električno vezje, ki pravi, da mora biti celotni dotok v vozlišče enak celotnemu iztoku iz vozlišča. Moramo vpeljati še matriko, ki definira zanke. Zanke vpeljemo zato, da dobimo neodvisne rešitve. Število zank označimo s k. Definirati moramo še incidenčno matriko B, ki izraža incidenco zank in odsekov. V zanki eksistira vektor q, in na ta način do­ bimo tokove v zankah (tok v cevi istovetimo z vek­ torjem toka). f (q ) = [ ( f q i ) , f < q s), • • • f ( q n ) F Kolikor tvorimo produkt transportirane matri­ ke BT z vektorjem f (q) dobimo sistem enačb za po­ samezne zanke: BTf (q) = 0 . . . 20 Incidenčna matrika B je B = [bij]u .k . . . 19 kjer je n . k red matrike. V incidenčni matriki B odseke predstavljajo vrstice, zanke pa stolpci (sli­ ka 9). Sl. 10. Incidenčna m atrika B Podobno kot pri incidenčni matriki A, moramo tudi pri incidenčni matriki B najprej definirati ele­ mente matrike [bij]. Enačba (20) je analogna 2. Kirchhoffovemu za­ konu, veljavnemu za električno vezje, in ga ime­ nujemo tudi zančni pogoj ter se po njem vrši tlačna razdelitev v vodovodni zanki. Iz do sedaj navedenega lahko sklepamo, da ve­ lja 1. Kirchhof fov zakon vedno za vejičasti vodo­ vodni sistem, ali »drevo«, 2. Kirchhof fov zakon pa velja samo za zanka- sto vodovodno omrežje. Za vsako zanko lahko re­ čemo tudi, da veljata pogoj vozlišča in pogoj zanke. Zaradi tega je hidravlični preračun vejičastega vo­ dovodnega sistema precej lažji kot pa hidravlični preračun zankastega vodovodnega sistema. Pri 2. Kirchoffovem zakonu pomeni f (q) tudi vektor tlačnih izgub na posameznih vodovodnih od­ sekih. Glede na kvadratičen zakon upornosti lahko pišemo na poljubni vodovodni odsek, da je [f (q )]i = Siqi |qi| + h; bij by = 0 odsek ni sestavni del zanke bij = 1 odsek je v zanki in je orientiran od i do j bij = — 1 odsek je v zanki in je orientiran od j do i kjer pomenijo S;— upornost v i-ti cevi, oziroma v i-tem odseku q; — pretok v i-ti cevi in h;— aditivno višino (constanto) Glede na podani primer (slika 9) tvorimo inci­ denčno matriko B, ki je: Z1 Z2 Z 3 I U 01 0 0 0 0 02 -1 0 0 0 03 0 -1 0 0 CK 1 0 -1 0 05 0 1 0 -1 06 0 0 1 0 R - 07 0 0 0 1 08 1 0 0 0 09 -1 1 0 0 010 0 -1 0 0 011 0 0 1 0 012 0 0 -1 1 013 0 0 0 -1 OH 0 0 0 0 Aditivno višino lahko določajo v vodovodnem sistemu črpalka, zajetje ali vodohran, kot tudi vse ostale točke za zvišanje ali znižanje tlakov. Pri ra­ čunalniški obravnavi je potrebno Q(H) krivuljo čr­ palke zamenjati z ustrezno matematično funkcijo, ki bo definirala aditivno višino. V ta namen je zelo uporabna kvadratična parabola brez linearnega člena. Za i-ti odsek moramo določiti pretok, ki je qi = q0 + B A q kjer pomenita q0 — začetno vrednost in A q — popravek pri čemer mora biti A q takšen, da je izpolnjen po­ goj BTf (q) = 0 Po 1. Kirchhoffovem zakonu sledi, da je Aq + p = A( qo + B d q ) + p = A B - d q = 0 in produkt matrik A B A; Bj = Z aik • bkj bo samo takrat nič, kolikor velja 1. Kirchhoffov za­ kon, kar pomeni, da izgub ne sme biti. Produkt matrik A in B lahko ponazorimo (sli­ ka 11). Sl. 11. Produkt m atrik A in B PROFILI IN DO LŽINE VO ZL ISC N A P O R A B A KOTE TERENA I 1 in P S CT> S_________________s _ ! _____1 £ I ------- ra 5 RAZDALJE PROFILOV 278 m 105 m 493 m 392 m 105m 383 m 1 2 8 m 88m 1?5m PR O F IL I * 350 *350 *300 /S 300 *250 *250 *250 *250 *250 H EKTO M ETRAŽA 0-1 0-2 (n 0L 0'S 0-6 07 0‘8 O* 1*0 1*1 1*2 1*3 U 1*5 1*6 1*7 1*8 1*9 70 71 VZDOLŽNI PROFIL IN TLAČNE ČRTE M 1 :5000 /200 Slika 14 Za k-to vozlišče velja: 2 aik • bkj = 0 kar pomeni, da je produkt matrik A B = 0 od koder sledi, da produkt A B • A q = 0 .. .21 mora biti nič, ker je ta produkt vezan na zakon. Kolikor produkt (21) ni nič, pomeni, da Kirchhoffo- vemu zakonu ini zadoščeno, sistem tudi fizikalno ne eksistira in je rešitev trivialna. Število enačb, ki jih imamo, ustreza vrsticam matrike BT in jih lahko zapišemo v obliki [BTf (q)]i = Fi (A q) . . . 22 Za izračun sistema nelinearnih enačb pa upo­ rabimo Newtonovo metodo. Vse funkcije so dvakrat zvezno odvedljive v okolici začetnega približka. V okolici te točke razvijemo Taylor j evo vrsto in za­ nemarimo vse člene od drugega dalje ter vse izraze izenačimo z nič. Na ta način dobimo sistem line­ arnih enačb. Ta postopek interativno nadaljujemo, kar pomeni, da je Newtonova metoda interacija, pri kateri na r-tern koraku rešimo sistem linearnih enačb. Iz tega tudi vidimo, da v primeru obstoja li­ nearnega režima ne bi potrebovali Newtomove me­ tode. Sistem enačb lahko pišemo tudi v obliki BT C (A qs) B ■ d qn = — BT f (A qs) . . .23 kjer pomenita C (A qs) kvadratna diagonalna matrika [C (A qs)]k = 2 Sk |qk| elementi kvadratne diagonal­ ne matrike VII. HIDRAVLIČNI PRERAČUN VODOVODNEGA SISTEMA Vodovodni sistem, ki je prikazan na sliki 12, vsebuje po eno črpališče C v vozlišču 1, vodovodno omrežje s petimi zankami in protiležnim vodohra­ nom V v vozlišču 15, s koristno prostornino V = = 1500 m3. Vozliščna poraba je podana na slila 13 in je celotna poraba vode 2 p = 70,7181/sek. Vodovodni sistem je preračunan za vse para­ metre črteža spreminjanja porabe vode tekom dne­ va (za 24 ur); v vzdolžnem profilu (slika 14) pa so prikazane tlačne črte samo za značilne porabe vode. PRIKAZ ABSOLUTNIH KOT TLAČNIH ČRT Q,,QČ,QMAX.IN TERENA 340*536 V PRIMER PROSTORSKEGA VODOVODNEGA OMREŽJA Šte v . VOZL. PORABA(!/«) Št e v il k a o d s e k a OD VOZL DO VOZL 0 (m m ) 1 o-oo 1 1 2 £00 100 2 5 2 2 3 200 100 3 5 3 3 U 200 100 L 5 U U 5 200 100 5 5 5 2 5 200 100 6 5 6 2 6 200 5075 7 5 7 5 6 200 50’25 8 5 8 6 7 200 5075 9 5 9 6 9 200 50-25 10 5 10 2 7 200 10 11 o-oo 11 5 9 200 10 12 3 8 200 10 13 3 10 200 100‘50 U U 8 200 100-50 15 U 10 200 10 16 7 8 200 100 17 7 9 200 100 18 8 10 200 100 19 9 10 200 100 20 2 10 200 U177 21 10 11 300 100 Slika 16 Na sliki 15 je tudi številčni prikaz absolutnih kot tlačnih črt za značilne porabe vode. Za porabo vode Qi = 2,720 % kjer imamo eno­ smerni tok vode v vodovodnem omrežju, so podani tudi številčni rezultati hidravličnega preračuna (priloga 1). Na sliki 16 je prikazan prostorski vodovodni si­ stem in v prilogi 2 je podan hidravlični preračun prostorskega vodovodnega sistema. Vsi hidravlični preračuni so opravljeni po Newtonovi metodi rešitve sistema nelinearnih enačb, po kateri hidravlični preračun konvergira praktično s kvadratom hitrosti konvergence meto­ de H. Cross — V. G. Lobačeva. Hidravlični preračuni so opravljeni na računal­ niku CYBER 72 preko terminala računskega centra FAGG v Ljubljani. L i t e r a t u r a : 1. Hardy Cross: Analysis of Flow in Networks of Conduits and Conduktors University of Illinois Experiment Station, 1936 2. V. G. Lobačev: Voprosi racionalizacii rasceita vo- doprovodnih setej, Moskva 1937 3. Me Ilroy: Pipeline Network Flow Analysis Using Ordinary Algebra, JAWWA 1949 4. Me Ilroy: Nonlinear Electrical Analogy for Pipe Networks, Proceedings ASCE, 1952 5. J. Sketelj: Hidravlični preračun vodovodnega omrežja, Ljubljana 1957 6 . M. M. Andrijašev: Gidravličeskie raščeti vodo­ vodov i vodovodnih setej, Stroizdat, Moskva 1964 7. M. Šerek: Analyza prutoku ve vodarenskych rozvodnych soustavach metodami maticove algebry, Vodohospodarsky časopis, Brno 1968 8 . M. Šerek: Matrix Conception of the Flow Ana­ lysis in Complex Water Supply Systems Sbornik vysokeho učeni technickeho v Brne, Brno 1968 9. M. Šerek: Contribution to the Theory of the Flow in Piping Systems by Newtonian Method, Sbornik vysokeho učeni technickeho v Brne, Brno 1973 10. Z. Bohte: Numerična analiza, Ljubljana 1974 11. V. Todorovič: MREŽA — program za hidravlič- ki proračun sistema za distribuciju vode, Beograd 1974 12. Skupina avtorjev: Automatizacija u gradskim i industrijskim vodovodima, Beograd 1975 U D K 628.14 UD C 628.14 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 6—7, STR. 90—100 NR. 6—7, PP. 90—100 Eugen Petrešin: Eugen Petrešin: ANALIZA VODOVODNEGA SISTEMA ANALYSIS OD WATER SUPPLY SYSTEMS V članku je podana izboljšava postopka hidravlič­ nega preračuna vodovodnega sistema s pomočjo nu­ merične analize in sicer z Newtonovo metodo. Podan je tudi matematični opis posameznih elementov vodo­ vodnega sistema ter njegove sistemske karakteristike. Predvsem je pokazan kvadratični zakon uporabnosti, prvi in drugi Kirchhoffov zakon, formuliranje in geo­ metrična struktura vodovodnega sistema kot tudi po­ dan prikaz računskega primera. Sistemske enačbe se prevedejo v matrično obliko z uporabo incidenčnih matrik, s katerimi dobimo med­ sebojno odvisnost vodovodnih odsekov, vozlišč in zank. Ž ozirom na kvadratični zakon uporabnosti ter oba Kirchhoffova zakona se sestavi sistem nelinearnih algebraičnih enačb, katere se rešujejo numerično s po­ močjo Newtonove metode, ki je v bistvu poenostavitev tangentne metode. Prikazana metoda omogoča tudi hitro rešitev pro­ storskega vodovodnega sistema. In the presenting paper is given the improvement process of hydraulic estimate ob water supply systems, with a help of numerical analysis of the Newtonian method. Also is given the mathematical description of in­ dividual elements of water supply systems and their characteristical systems. The first if all is presented the quadratic law roughnes, the 1. and the 2. Kirchhoff’s law, the forming and the geometrical structure of water supply systems, as a presentation of mathematical example too. The systematical equations must be translated into the matrix form, with the use of incident matrix, with wich we got the mutual independents of the water pipe lines, konts and traps. According to the quadratic law roughnes and the both of Kirchhoff’s law we compose the nonlinear al­ gebraical equations system, with the help of Newtonian method, which is in essence a samplifying tangent method. With the presented method it is possible a fast rescue of space water supply systems. in memoriam OB SMRTI dipl. inž. JOŽETA VALENTINČIČA Pokojnik spada v ono generacijo' študentov na ljubljanski univerzi, ki so že v času pred drugo svetov­ no vojno zaživeli v novem, naprednejšem duhu, z več­ no željo za preobrazbo našega človeka, za razvoj gospo­ darstva, predvsem pa še gradbeništva. Pokojnik se je takoj ob okupaciji uvrstil v vrste Osvobodilne fronte ter kot borec in graditelj sodeloval do pregona okupatorjev. Po osvoboditvi je opravljal zelo ^odgovorne upravne službe v naši republiki ter daljše razdobje v Beogradu za potrebe celotne Jugo­ slavije. Spremljal je obnovo porušene in izropane Jugo­ slavije. Sodeloval je pri gradnji velikih gradbenih ob­ jektov doma in na območju ostalih republik in pokra­ jin. Tesno je sodeloval pri uvajanju novih predpisov, novih organizacijah gradbenih podjetij, novih tehnolo­ ških postopkih, novih gradbenih materialih, novi me­ hanizaciji itd. Tovariš Jože je bil mož trdne, odločne in dobro premišljene besede. Do zadnjega časa je sodeloval pri Gospodarski zbornici. Tu je vodil tudi akcijo za hitro in ceneno gradnjo stanovanj. Pokojnikov lik in delo nas bosta trajno spremljala. Ciril Stanič iz naših kolektivov Iz glasil naših delovnih organizacij smo izbrali nekaj zanimivosti o gospodarskih, tehničnih, organizacijskih in političnih dosežkih naših kolektivov GIPOSSOV »VESTNIK«, št. 4, avgust 1976 je največ prostora odmeril razpravi pred načrtom srednjeročnega razvoja sestavljene organizacije ZGP GIPOSS. Prispevek je nastal na osnovi tez, ki so jih strokovne službe GIPOSS pripravile kot osnovo za po­ svetovanje 14. septembra, ki je bilo organizirano skup­ no z najvišjimi partijskimi forumi v Ljubljani. Naslov­ ni moto razprave: »Cilj je krepitev SOZD«. — Naslednji pomembnejši prispevek je komentar z analizo polletne bilance GIPOSS. Avtorica ugotavlja, da so samo štiri delovne organizacije v GIPOSS ustvarile višji celotni dohodek kakor v istem obdobju prejšnjega leta, med­ tem ko so tri ustvarile manjši dohodek, samo tri pa so povečale vrednost celotnega dohodka na delavca. Po­ večanje ostanka dohodka v primerjavi z istimi meseci lani pa izkazuje ena sama delovna organizacija. — To je hkrati tudi že druga številka Gipoissovega Vest­ nika, ki prinaša rubriko »Zanimivosti od tu in tam«; v njej so povezani v zgoščeni obliki opisi s področja tehničnih in tehnoloških novosti, ki so v zvezi z grad­ beništvom. »GRADISOV VESTNIK«, XVIII-221) september 1976 Osrednji prispevek »Program razvoja Gradisa do leta 1980 je pripravljen« je namenjen članom kolektiva kot osnova za sodelovanje pri njegovem dokončnem oblikovanju in pozneje pri uresničevanju. Med najvaž­ nejšimi cilji programa so omenjeni naslednji: poveča­ nje obsega del pri tistih delih in izdelkih, kjer dose­ gajo dobre rezultate, povečanje angažmaja pri inve­ sticijskih delih v tujini; zagotovitev stalne rasti druž­ benega proizvoda vsake TOZD, povečanje produktivno­ sti, ekonomičnosti in rentabilnosti; povečanje standar­ da z zvišanjem osebnih dohodkov in skupne porabe; skrb, da TOZD ne bi brez sporazuma razširjale dejav­ nosti, ki iso razvite že v drugih delih podjetja; med cilji navajajo kot prvenstveno izboljšanje standarda, čemur naj bi bile podrejene druge naloge. — S to šte­ vilko je Gradisov vestnik vpeljal stalno rubriko »In­ ventivna dejavnost«, v svesti si pomena izboljšav v proizvodnji kot materialni osnovi napredka. Ugotav­ ljajo, da je v njihovem podjetju vse več delavcev, ki pri svojem delu razmišljajo o boljšem, novejšem, kvali­ tetnejšem, varnejšem in varčnejšem, in da je dolžnost skupnosti, da to dejavnost spodbuja. — Povzetek pri­ spevka iz časopisa PRIMORJA najavlja združevanje v novo sestavljeno organizacijo združenega dela GAST, v katero naj bi se združile SGP »Slovenija ceste«, GIP »Gradis« in »Primorje«, k čemur spodbuja tudi osnutek zakona o združenem delu. V GAST naj bi združili na­ slednje poslovne funkcije: 1 . finančno v osnovno banko SOZD GAST, 2. razvoj notehnično funkcijo, 3. mar­ keting funkcijo, 4. organizacijsko-informacijsko in 5. splošno funkcijo. — Zanimiv je prispevek pod geslom »Pomembno je, da držimo skupaj«, v katerem novi­ narka Gradisovega vestnika poroča o ocenah republi­ škega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki se nanašajo na gospodarski položaj slovenskega gradbeništva v letošnjem letu. Ugotavljajo zaskrblju­ joče odstopanje od planiranih postavk; gradbinci smo dosegli le 69 odstotkov realizacije, zaključili pa samo 32 odstotkov predvidenih del. — S stališča obveščanja kolektiva ima Gradisov vestnik dragoceno rubriko »Drobne vesti«, med katerimi najdemo informacije z vseh področij dela in življenja Gradisovega kolektiva, od personalnih sprememb do poteka del v operativi, v kratki, zgoščeni obliki. Zadnja stran septembrske šte­ vilke priča tudi o živahnem športnem življenju kolek­ tiva. INGRAD, Celje, št. 7—8, julij-avgust 1976 Tudi Ingradovo glasilo na prvi strani komentira polletne rezultate poslovanja podjetja. Ugotavljajo 26 odstotkov višji celotni dohodek kakor v istem obdobju lani. Vse temeljne organizacije gradbene operative imajo pozitivne rezultate, na splošno pa so slabše re­ zultate pokazale TOZD, ki gradijo za trg, zlasti stano­ vanjska gradnja. — Med uspehi operative poročajo o predaji hale Golovec, prireditvene dvorane v okviru turistično rekreacijskega centra. Prostor lahko sprejme od 1000 do 3000 ljudi, odvisno od vrste prireditve, in ima igrišče za rokomet, odbojko in košarko, služi pa lahko še za druge prireditve. Ingradovci so predali na Lavi tudi novo samopostrežno trgovino, ki je menda naj večja na Štajerskem (480 m2 prodajne površine). Pri objektu je bila zelo zahtevna montaža fasadnih glino- por plošč, ki so bile visoke tudi nad 7 metrov. Napo­ vedujejo predajo nekaterih objektov še v septembru (srednja tehniška šola s telovadnico) in do konca leta na Lavi še dve stanovanjski stolpnici. Po tem bo TOZD GO v Celju v najkrajšem času moral pridobiti nova dela, od katerih imajo nekaj že zagotovljenih. — In- gradov časopis posveča celo stran kulturnim ustano­ vam, in sicer napoved abonmajske sezone celjskega gledališča ter predstavitev Muzeja revolucije v Celju. PIONIRJEV BILTEN, št. 6—7, junij-julij 1976 ima v naslovni glavi svojevrsten tekst: »BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD grad­ benih sektorjih, da je bilten razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za raz­ delitev delovodje. . . V Delovni skupnosti skupnih služb . . . vložišče. . , da je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD.. . « Ta navodila so sestavni del likovne kompozicije glave časopisa, v ka­ tero bi sodili predvsem podatki o izdajatelju, uredništ­ vu, nakladi ipd — če ž e . . . Toliko samo mimogrede! — Naslovni članek BILTENA predstavlja takrat še novi zakon o zavarovanju plačil, s posebnim ozirom na prak­ so v gradbeništvu. — Na 3. strani objavlja visoko pri­ znanje, ki ga je prejel PIONIR s strani Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, »za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov«. — področja operative lahko preberemo o gradbišču Beričevo, kjer izvaja dela TOZD gradbeni sektor Ljubljana na eni izmed osrednjih ljubljanskih razdelilnih transformatorskih postaj. Postaja se bo raz­ tezala na 17 hektarih površine, ki bo pokrita s tremi stavbami, s 127 betonskimi portali za 30 do 40 m visoke jeklene stolpe, s 1000 betonskimi stebri 1 X 1 m, z oko­ li 600 metrov podzemnih kabelskih kanalov ter ob vseh stavbah 80 cm globoka ozemljitev na razdaljo 19 m. Rok dograditve je letošnja jesen, z gradnjo pa so pričeli septembra lani. Na gradbišču je sicer le 80 delavcev, zato pa toliko več mehanizacije. Pri zemeljskih delih so odrinili okoli 90 tisoč m8 zemlje, vgradili pa okoli 5 tisoč m8 betona in okoli 350 ton železa za armature. Uporabljali so Hiinnebeck opaže, ki so jih izdelali na sektorju v Ljubljani. — Tudi Pionirjevi delavci so športniki — kar 4 strani od 12 te številke je posveče­ nih športu, od tega dve pod geslom »Letos na ŠIG: ko­ maj sedmi!« — Komaj?! PRIMORJE, Ajdovščina, julij 1976 Časopis v uvodniku prinaša napoved združevanja v SOZD GAST, o čemer smo poročali že v zvezi z Gra­ disovim vestnikom, ki je ta prispevek ponatisnil. — Podjetje Primorje ima bogat strojni in avtopark. V skrbi za vzdrževanje strojev so se odločili zgraditi 3 hale v dolžini 6 0 metrov, s katerimi naj bi pridobili 3360 m3 novih delovnih prostorov. Letos končujejo dru­ go halo, s katero bodo imeli skupno 2240 m-’ novih pro­ storov. V njih bodo mehanična delavnica in kovači. Pri­ hodnje leto bodo zgradili še tretjo. Vse bodo tehnično sodobno opremljene in prezračevane s komprimiranim zrakom. — Iz operative poročajo o planiranem poteku del na cementarni v Anhovem, o gradnji stanovanjskih blokov v Ajdovščini z »Outinord« opaži, o predaji pro­ izvodne hale za »Vozila« Gorica. Ta objekt ima 4 ladje, dimenzij 205 X 15 m, 1 ladjo 91 X 30 m, kotlarno 12 X X 25 m in okoli 9 tisoč m2 asfaltiranih površin. Izkuš­ nje s tem objektom so za »Primorje» naslednje: za take gradnje je treba imeti več strokovnega kadra, pri in­ vestitorju, izvajalcu in projektantih; izdelani morajo biti kompletni projekti tudi za vsa dela podizvajalcev, še pred pričetkom gradnje; za gradnjo po sistemu in­ ženiring mora biti formiran močan strokovni tim, ki sodeluje od pričetka projektiranja do zaključka vseh del. « KOLEKTIV Slovenija ceste, XI, št. 92—93, avgust 1976 Na prvi strani prinaša fotoreportažo z otvoritve avtoceste Hoče—Levec, kjer so bile »Slovenija ceste« soizvajalec gradnje skupaj z »Gradisom« in »Primor­ jem«. Številčni podatki ponazarjajo razsežnost del: iz­ kopati, premetati in prepeljati je bilo treba več kakor 4 milijone kubičnih metrov zemlje in kamenja ter več kakor polovico te mase vgraditi v nasipe. Zgradili so tudi več deset podvozov, nadvozov, mostov in betonskih podpornih zidov. Pomembnih je 5 nadvozov v predna­ peti konstrukciji, s katerimi »Slovenija ceste« konku­ rirajo ostalim podjetjem v mostogradnji. — Nadalje »Kolektiv« poroča o podpisu sporazuma o združitvi, s katerim so meseca julija pripojili Industrijo apna Kres­ nice podjetju »Slovenija ceste«. Združevanje naj bi pri­ neslo obema kolektivoma predvsem ekonomsko in so­ cialno varnost. S pripojitvijo naj. bi dosegli boljšo de­ litev dela, specializacijo, boljše izkoriščanje kapacitet, znižanje stroškov, koordinacijo razvoja, uskladitev po­ slovne politike, večjo finančno zmogljivost itd. Slove­ nija ceste si z združitvijo zagotavlja surovinsko bazo za svojo proizvodnjo, Industrija apna Kresnice pa ve­ likega porabnika. Nove investicije v IA bodo omogočile večjo eksploatacijo kamenin in izboljšanje kvalitete proizvodov. — Tudi glasilo »Slovenija ceste« prinaša komentar k polletni bilanci. GLASILO Stavbenika iz Kopra, št. 3, avgust 1976 začenja poročilo o poslovanju v prvem polletju z bese­ dami »rezultati presegajo pričakovanja«, pri čemer se razveselimo, toda potem izvemo, da so pričakovali ne­ gativne rezultate, ker so upoštevali nov način ugotav­ ljanja dohodka po plačani realizaciji, zaradi česar se jim je celotni dohodek znižal za 16 milijonov dinarjev. Na ugotovljene rezultate je bistveno vplivalo vredno­ tenje nedokončane proizvodnje, zato se je celotni do­ hodek znižal za 13 milijonov din . . . itd., kakor pri dru­ gih podjetjih! — Z gradbišč Stavbenika poročajo, da so do junija dogradili pet stanovanjskih blokov v Izoli s skupno 107 stanovanjskimi enotami in pripravili te­ melje za nadaljnjih šest objektov. Letos bodo dokon­ čali še 42 enot. Gradijo po sistemu tunelskih opažev, ki so se jim v gradnji dobro obnesli (Outinord). V Kop­ ru gradijo stanovanjske bloke »Prisoje«, trenutno 2 stolpnici s 110 stanovanji. Dela napredujejo hitro, če­ ravno so zelo zahtevna zaradi izkopov in miniranja v laporju ter temeljenja. Tudi ti objekti so grajeni po sistemu tunelskih opažev. Vzporedno z gradnjo poteka komunalna oprema kompleksa. Na tem gradbišču bodo postavili tudi novo betonarno za potrebe vseh svojih gradbišč v Kopru. Dela na gradbišču nove bolnišnice v Izoli napredujejo po planu, vendar še primanjkuje izvedbenih načrtov. Zaradi tega so dobili odlog za zad­ njo ploščo kar za 28 dni. Niso še izdelani instalacijski načrti, načrt notranje obdelave objekta, zato predvi­ devajo, da bodo po tretji fazi morah prekiniti vsa not­ ranja dela na objektu. — Poročajo tudi o konstituira­ nju nove TOZD Projektivno konstrukcijski biro Koper. GLASNIK, GP Tehnika, Ljubljana, avgust 1976 GP »Tehnika« bo gradila slovenski plinovod sku­ paj z glavnim izvajalcem, francosko firmo Batignolles, za investitorja Petrol. Vrednost del znaša okoli 250 do 300 milijonov dinarjev, rok gradnje pa je komaj dve leti. Dela so obsežna in terjajo mnogo specialne grad­ bene mehanizacije. Po plinovodu bo k nam tekel sov­ jetski plin od Šentilja do Nove Gorice, po enem kraku pa še od Vodic do Jesenic, po drugem od Kidričevega do Lendave in po tretjem od Žalca na Ravne. Predvi­ denih je še nekaj krajših odcepov. — Konec poletja je GP »Tehnika«, po referendumu v obeh kolektivih, pri­ pojila delovno organizacijo »Ljubljanske opekarne«, ki se je iz ekonomskih razlogov izkazala sama prešibka, da bi prenesla investicijo, ki si jo je naložila z odprt­ jem tovarne keramičnih ploščic v Račjem selu pri Treb­ njem. Tako ima GP »Tehnika« zdaj. v svojem sestavu 2 novi TOZD: Ljubljanske opekarne in Tovarno kera­ mike v Trebnjem. — Iz gradbene operative poročajo o velikem uspehu v Poreču, kjer je Tehnika v 4 mese­ cih zgradila in delno adaptirala hotel Parentium. Na­ povedujejo tudi nadaljevanje poslovnega centra Bavar­ ski dvor v Ljubljani, kjer so naposled izpeljali finanč­ no konstrukcijo za dograditev objekta S-2, ki bo pre­ dan kupcem prihodnjega leta. V mesecu septembru bo Tehnika odprla novo veliko gradbišče v Trnovem, kjer bo gradila po načrtih svojega Projektivnega biroja sta­ novanjsko sosesko VS-1, z okoli 1200 stanovanji. Domala vsa glasila naših podjetij so poleg analize polletnega poslovanja prinesla prispevke o zaključku in poteku razprave o osnutku zakona o združenem delu, o uspeli akciji posojila za ceste ter o protestih naših delavcev ob dogodkih na avstrijskem Koroškem. Dušan L ajov ic Gradbeni vestnik, Ljubljana 1976 (25), št. 6-7 103 Vesti ■ • ' vesti IV. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O MEHANIKI SKALE IN PODZEMELJSKIH DELIH Četrti jugoslovanski simpozij o mehaniki skale in podzemeljskih delih bo od 30. maja do 1. junija 1977 v Zvečanu. Jugoslovansko društvo za mehaniko skale in pod­ zemeljska dela je neposredno organizacijo simpozija poverilo Rudarsko-metalurški fakulteti v Kosovski Mitroviči in vodstvo priprav posebnemu organizacij­ skemu odboru v naslednji sestavi: predsednik: prof. dr. Minir Duši, dipl. inž. rud., dekan Rudarsko-metalurške fakultete v Kosovski Mit­ roviči; sekretar: Dragoslav Elezovič, dipl. inž. rud.; člani: mag. Braitiislav Colic, dipl. inž. geol.; Dobri - voje Trajković, dipl. inž. rud.; doc. Dželjalj Orana, dipl. inž. rud.; Fatmir Rizvanoli, dipl. inž. rud.; Fikret Ahmeti, dipl. inž. gradb.; doc. mag. Hašim Kpuska, dipl. inž. geol.; mag. Ljubinko Ilič; dipl. inž. rud.; mag. Mehmed Bečiri, dipl. inž. rud.; mag. Milan Cvet­ kovič, dipl. inž. rud. in dr. Ratomir Džodič, dipl. inž. rud. Med potekom simpozija so predvidene strokovne ekskurzije oziroma obiski nekaterih izmed rudnikov Kombinata »Trepča« in površinskih kopov Kombinata »Kosovo« (po želji udeležencev). Po sklenitvi simpozija bo organizirana turistična ekskurzija za ogled kulturno­ zgodovinskih spomenikov in krajev SAP Kosovo. IV. jugoslovanski simpozij o mehaniki skale in podzemeljskih delih bo potekal v dvorani Delavskega doma v Zvečanu. Teme simpozija so naslednje: 1. Stabilnost pobočij in strmin (s posebnim ozirom na stabilnost pobočij pri površinskih kopih). 2. Stabilnost podzemeljskih prostorov (stanja na­ petosti in deformacij, problemi, rušenja, podzemeljski pritiski itd.). 3. Učinek orodja in eksploziva na skalne masive (vrtanje, miniranje, rezanje, drobljenje itd.). 4. Poboljšanje lastnosti skalnih mas (sidranje, in- jektiranje, drenaže itd.). 5. Splošne fizikalno-strukturne lastnosti skalnih mas (naravno napetostno stanje, napokanost oz. di- sbontinualnost, heterogenost, anizotropija). 6. Mehanske lastnosti sklanih mas (deformabilnost, mehanske trdnosti itd.). 7. Druga vprašanja (klasifikacije in kategorizacije skalnih mas, uporaba geofizikalnih metod v mehaniki skal, fundiran j e na skalnih masah, učinek vode na skalne mase itd.). Prijavo udeležbe in referatov je treba podati do 1. 11. 1976. Vsak avtor mora organizacijskemu odboru IV. jugoslovanskega simpozija sporočiti besedilo na­ slova in kratko vsebino referata do 1. 12. 1976. Refe­ rati pa morajo biti dostavljeni organizacijskemu odbo­ ru do 1. 2. 1977. Obseg referatov naj bo največ 16 tipkanih strani s presledkom, vštevši v tem obsegu tudi priloge. Orga­ nizacijski odbor se ne obvezuje, da bi bili v publikaciji IV. (simpozija tiskani referati, ki bi prispeli po nave­ denem datumu. Publikacija bo tiskana do 20. 5. 1977. Diskusije udeležencev, poročila generalnih poročevalcev in sez­ nam udeležencev bodo tiskani po zaključku simpo­ zija v posebni publikaciji, ki bo udeležencem dostav­ ljeno do 1. 10. 1977. Uradni jezik IV. jugoslovanskega simpozija o me­ haniki skal in podzemeljskih delih so vsi jeziki naro­ dov in narodnosti Jugoslavije. Kot prispevek za udeležbo pri delu simpozija mora vsak prijavljenec plačati kotizacijo v znesku 1 0 0 0 din. S tem plačilom dobijo udeleženci pravico na udeležbo pri delu simpozija in publikacijo simpozija. Plačilo kotizacije je treba opraviti na tekoči račun IV. jugo­ slovanskega simpozija o mehaniki skale in podzemelj­ skih delih: Rudarsko-metalurška fakulteta 38220 Kosovska Mitrovica žiro račun: 682000-740-1284 Naslov simpozija: Rudarsko-metalurška fakulteta 38220 Kosovska Mitrovica tel. 038 86878 P revod B. P. INFORMACIJE1 8 4 - 1 8 5 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XV II 6 -7 Serija: PREISKAVE JUNIJ - JULIJ 1976 Akustika v urbanem prostoru: Emisija cestnega hrupa in obremenjenost prebivalstva s hrupom v Ljubljani UVOD Z naraščajočo industrializacijo in tehnizacijo živ­ ljenja se veča tudi onesnaženost okolja, ki je dosegla ponekod že tako stopnjo, da je zdravje ljudi resno og­ roženo. Med hude onesnaževalce okolja spada tudi hrup, ki ogroža naš živčni sistem in neposredno vpliva na naše zdravje in počutje. Gavni vir zvočnih motenj v urbanem prostoru je vsekakor promet, saj se nad hrupom prometa pritožuje skoraj tri četrtine mestnih prebivalcev. Ce hočemo izvesti kakršnekoli zaščitne ukrepe, moramo poznati dejansko stanje oziroma dejan- skr obremenjenost prebivalstva s hrupom in nato postaviti ustrezne normative. Pri tem se moramo na­ sloniti na zanesljiva in ustrezna merila ter metode za ugotavljanje stopnje motnje oziroma stopnje škodlji­ vosti hrupa. Da bi ugotovili, kakšna je dejanska obreme­ njenost prebivalstva mesta Ljubljane s hrupom, smo v okviru raziskovalnega projekta »-Varstvo okolja« iz­ delali karto hrupa mesta, pri čemer smo s paralelno potekajočo anketo hoteli dobiti sliko odzivnosti prebi­ valstva na hrup. Merila, merilne metode ter pridob­ ljene izkušnje naj bi pozneje služile za osnovo pri re­ ševanju problema zaščite prebivalstva pred hrupom v drugih mestih naše republike, ugotovitve in spozna­ nja pa naj bi olajšala sprejemanje normativov v zvezi z zakonom o zaščiti okolja pred hrupom. 1. METODOLOGIJA MERJENJA CESTNEGA HRUPA 1.1. Fizikalne osnove Hrup definiramo na splošno kot nezaželen zvok. Fizikalno imenujemo zvok mehanska nihanja elastič­ nega medija, ki imajo tako jakost in frekvenco, da jih zaznava človeško uho. Zvok je vedno vezan na mate­ rijo, po kateri se širi in tako govorimo o zvoku v zraku, v telesih ali v tekočinah. Posebno važen v odnosu do človeka je zvok, ki se širi po zraku, pri čemer morata biti seveda jakost in frekvenca nihanja zračnih delcev v mejah slišnosti. Frekvenca je število nihajev v sekundi (simbol: f, enota: Herz = Hz). Subjektivno jo zaznavamo kot vi­ šino tona, pri čemer predstavlja podvojitev frekvence zvišanje tonske višine za eno oktavo. Področje sliš­ nih frekvenc obsega frekvence med 20—20.000 Hz. Jakost zvočnega nihanja zaznavamo subjektivno kot glasnost. Fizikalno ugotavljamo pri tem zvočni tlak (simbol: p, enota: ph = 0.1 N/m2). Slišno področje obsega tlake med 2.10—4 do 200 / Sl. 3: Distributivna in kumulativna porazdelitev nivojev in določevanje nivojev in L5Q na verjetnostnem papirju pisalnik nivojev statistični distributor B.K. 2305 B.K. 4420 sonometer Sl. 4: Merilni komplet za statistično merjenje hrupa Distributor ima 12 kanalov širine 5 dB tako, da znaša obseg 50 dB. Elektromehanski števci registrirajo trajanje nivoja v posameznem razredu distributivno ali kumulativno, skupni števec pa registrira celotni čas meritve. Ker vpliva hitrost odčitavanja na natančnost, je potrebno dolžino vzorcev in dinamiko merilnega siste­ ma uskladiti. Pri pravilni nastavitvi je po DIN 46642 mogoče doseči točnost ± o,2— 0,5 dB(A). Iz merilnih podatkov lahko že prej omenjene sta­ tistične vrednosti izračunamo, lahko pa jih določimo tudi grafično z aproksimiran jem na verjetnostnem pa­ pirju. iz merilnih podatkov, ki jih daje 1 2 kanalni stati­ stični distributor, moramo izračunati poprečni nivo L -l0 po naslednjih obrazcih: L30 = A + cU pri čemer je A = srednji nivo referenčnega kanala (6 ), N = = skupno število odčitkov U = širina kanala [5 dB (A)], n4 do n1 3 = odčitki posameznih kanalnih števcev c tj. oddaljenost težiščnice histograma od referenč­ nega kanala 6 pa dobimo enačbi: 1 [(n7 - n5) + 2 (n8 - n4) + 3 (n,, — n3) + c “ N + 4 ( n 4 0 - n2) + 5 (nlt — nj) + 6 n12] Drugi statistični nivoji so pri tem: In = Lm + 2,32 a IlO = 1*50 "I ° 1 Lg0 = L50 — 1,27 a 1*99 = 1*50 —1 2>32 O pri čemer je a = ■ U in _ 1 t(n7 + n5) + 4 (n8 + n4) + 9 (n9 + n3) + °1 N +16 (n10 + n2) + 25 (nu + n4) + 36 n12] — c* Ekvivalentni nivo, ki ga dobimo iz osnovnih sta­ tističnih podatkov Leq = Ljo + 0,43 (Lj — Lgy) velja seveda vedno le za merjeni vzorec hrupa. Ker se poprečni nivo hrupa v eni uri, pa tudi v dnevnem času, le malo spreminja, zadostuje, če me­ rimo ekvivalentni nivo krajših tipičnih vzorcev hrupa in dnevni ali nočni ekvivalentni nivo izračunamo po enačbi: Leq = 10 log— S (tj . 100.114) dB(A) T pri čemer je: t, = čas trajanja posameznega tipičnega vzorca L; = ekvivalentni nivo posameznega tipičnega vzorca T = skupni čas trajanja meritev 1.5. Izbira merilnih mest in časi meritev Pri izbiri merilnih mest je osnovno vprašanje, kak­ šno zvočno sliko hočemo prikazati. V zazidanem oko­ lju se namreč nivo hrupa krajevno močno spreminja: zgradbe reflektiraj o zvočne valove, nastajajo zvočne sence, fokusacije in podobno. Če bi hoteli tako hetero­ geno zvočno situacijo detajlno prikazati, bi morali meriti na vseh fasadah stavb, dvoriščih, stranskih uli­ cah itd. skratka na tolikih točkah, da bi vsega mesta praktično prav gotovo ne mogli zajeti. Pri tem bi na­ stalo še vprašanje sočasnosti in ekvivalentnosti me­ ritev. Za ugotovitev obremenjenosti prebivalstva s hru­ pom je važno, kje in kdaj nas prometni hrup moti: na cesti ali v stanovanju. V smislu predpisov o ugo­ tavljanju zvočnih motenj v komunalnem okolju bi mo­ rali meriti hrup, ki vlada pred okni stanovanj, saj prav ta prodira v stanovanja in ogroža zdravje in dobro počutje stanovalcev. To pomeni, da bi morali meriti v stanovanjih, pri čemer nastane vprašanje tipičnih nadstropij in podobno. Ker mora biti zvočna slika izdelana po čimbolj enotnem kriteriju, smo se iz praktičnih razlogov in upo­ števajoč priporočila DIN 45642, ki precizira merjenje hrupa ‘prometa, odločili, da bomo merilne mikrofone praviloma postavljali ob zunanjem robu kolesarske ste­ ze. Na ta način smo dosegli enoten kriterij za večino merilnih mest. Merilna mesta smo izbrali tako, da smo zajeli večino cest z močnim prometom, predvsem ceste vpad. nice, glavne mestne ceste ter ceste, ki vodijo v večje stanovanjske soseske. Posebej smo izbrali karakteri­ stična merilna mesta za ugotovitev tipičnega hrupa v soseski. Pri vsem tem smo upoštevali tudi urbanistične vidike in potrebe ankete. 1.6. Merilni časi Če bi hoteli direktno izmeriti dnevni in nočni ek­ vivalentni nivo hrupa, bi morali na vsakem merilnem mestu meriti 24 ur. To bi pomenilo pri vsaj 100 mestih tolikšno obremenitev merilcev in aparatur, da bi tega ne mogli praktično izvesti. Iz teorije statistike vemo, da je mogoče dobiti tudi s krajšimi vzorci dovolj zanesljive rezultate, če so vzorci res tipični. Zato smo izvedli najprej nekaj celo­ dnevnih orientacijskih meritev, pri katerih smo zasle­ dovali spreminjanje ekvivalentnega nivoja hrupa po urah. Na ta način smo ugotovili tipične merilne čase in potrebno dolžino vzorcev za druga merilna mesta, pri čemer se točnost rezultatov ni bistveno zmanjšala. Orientacijske meritve so pokazale, da je za hit­ ro ugotavljanje dnevnega ekvivalentnega nivoja naj­ primernejši čas med 8 in 1 0 ter 14 in 18 uro, saj se v teh urah merjeni nivo dobro ujema s celodnevnim nivojem. Pokazalo se je tudi, da zadošča, če trajajo tipični vzorci hrupa v omenjenem času vsaj 25 minut. Zanimiva je še ena ugotovitev: ker promet in z njim hrup med 5 in 6 uiro zjutraj skokoma naraste in doseže dostikrat dnevni maksimum, je ta vrednost za ekvi­ valentni nočni nivo takorekoč merodajna. Če poznamo' nivo tipičnega nočnega miru npr. med 2’4 in 4 uro in predpostavljamo, da traja 7 ur, ter jutranji nivo med 5 in 6 uro lahko s precejšnjo točnostjo ocenimo de­ janski nočni ekvivalent. 2. DISKUSIJA REZULTATOV Histogrami časovne porazdelitve nivojev na po­ sameznih merilnih mestih dajejo zanimivo sliko, ki je tipična za prometni tok ter sam komunalni hrup na tem mestu (sliki 5a in 5b) Iz njih je mogoče razbrati naslednje posebnosti: Lepe simetrične histograme, ki dobro ustrezajo Gaussovi normalni porazdelitvi dobimo podnevi, pri tekočem prometu na vseh glavnih cestah (histogram št. 1, 2). V nočnem času so značilni dalj časa trajajoči niz­ ki nivoji, ki kažejo odstotek nočnega miru, odstopanje od Gaussove porazdelitve pa je precejšnje (histogram št. 3, 4). Na vpadnicah ni izrazitega nočnega miru in so tipični razvlečeni histogrami z neizrazitimi konicami (histogram št. 5, 6 ). Zelo značilni so tudi histogrami, kjer nastopata dva vira hrupa (histogram št. 7, 8 ). Diagrami celodnevnega poteka ekvivalentnega ni­ voja po urah so razvidni iz slike 6 . Zanimivo je, da upade hrup na naših vpadnicah ponoči le za 12—13 dB(A) (Aškerčeva, Dolenjska, Tito­ va) na Celovški pa za 18 dB(A). Od mestnih cest kaže ponoči upad hrupa Resljeva (nad 20 dB(A), na lokalnih cestah pa se celodnevni nivo hrupa menja brez neke zakonitosti. ve rj et no st % ve rj et no st % ve rj et no st % ve rj et no st Freüemova 1* 9 /j.l- 74 14-15 ur< 2 n Q_jn nivo v dB (A) itr >S!imftyeri 5V£ 12 ■ 21K 71 1 2 - 1 i i re 7 2 . 8 m j d = 2.0 m J11L 2 nivo v dB(A) del navaja kot motnjo hrup prometa. Podobno ugotavlja 56 *Vo odgovorov, da je glavni vir komunalnega hrupa promet, 9 °/o navaja kot vir hrup železnice in le približno 5 ®/o odgovornov omenja, da jih moti hrup bližnje industrije. Anketa je ugotovila še druge odzivnosti prebival­ stva na hrup, ki pa zanimajo predvsem higienike in jih v tem poročilu zato ne navajamo. Originalni naslov raziskovalne naloge: KARTA HRUPA MESTA LJUBLJANE Z OCENO OBREMENITVE PREBIVALSTVA S HRUPOM Nosilec naloge: Dušan Vendramin, dipl. inž. el. — ZRMK Ljubljana Sodelavci: doc. Gala dr. Aleksander, Jež Valentin, dipl. psih. mag. Gspan Primož, dipl. inž. fiz. — ZVD Ljubljana Dekleva Jože, dipl. inž. arh. — Ul Ljubljana Šarec Lučka, dipl. inž. arh. — Ul Ljubljana DUŠAN VENDRAMIN, DIPL. ING. Portorož - mesto kongresov in udobja KONGRESNI CENTER AVDITORIJ — HOTELI METROPOL — HOTELI PALACE — HOTELI PIRAN kompletna priprava in organizacija kongresov, simpozijev in posvetovanj glavna dvorana s 500 sedeži ter tri manjše dvorane najsodobnejše tehnične aparature tehnično in ostalo potrebno osebje hoteli z ugledom in tradicijo kompletna oskrba rekreacija zabava možnost dostopa osebni avto in avtobus vlak (do Kopra) avion (Ljubljana, Pula, Ronchi) podrobnejše informacije TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE T O Z D T U R I Z E M A V D I T O R I J PORTOROŽ - SENČNA POT 10 tel.: (066) 73 571, 73 569 telex: AUTUR: 34206