Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko- va ul. 8. — Telefon 156. NB Ptuj štev 643-T-206 Stev. 4 — Letnik IX. Urejuje ureclniiki — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Ro- kopisov ne vračamo — Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 din Ce bi hoteli našteti najaktu- alnejše zunanjepolitične dogodke zadnjih dni, bi morali omeniti v prvi vrsti sestanek Eden : Eisenhower o katerem smo sicer že zadnjič poročali, kateremu pa so v zad- njem času v svetovnem časo- pisju posvečali toliko prostora, da ponovno omenjanj« tega do- godka nilsakor ni odveč. Ta se- stanek se pravzaprav vrši prav te dni in je za ocenjevanje si- tuacije v svetu izrednega po- mena ne samo zaradi tega, ker pripisujejo odnosnom, oziroma zvezi ZDA — Velika Britanija izredno dalekosežen pomen, kar tudi v resnici je, temveč tudi zaradi tega, ker vprašanja, ki jih politilta obravnavata, dale- koscžno in globoko posegajo v življenjsko situacijo mnogih narodov in odnose na svetu. Dve od teh vprašanj smo ome- nili zadnjič, to je vprašanje atomskih poskusov in vpraša- nje Srednjega vzhoda, toda si- tuacija narekuje še vprašanje Cipra, priznanje LR Kitajske s strani ZDA, nemško vpralanje in seveda odnose Velike Brita- nije rasproti SZ, katere pred- stavniki bodo letcs obisitali Ve- liko Britanijo. Vprašanje Cipra je še vednc pereče, lahko bi rekli, da po- staja to še vedno bolj. Ciprčani so v svojem boju za priključi- tev Grčiji vedno bolj neizpros- ni, Velika Britanija pa je v na- daljevanju svoje politike inte- resnih sfer in vojaških oporišč širom po svetu tudi še vedno dovolj vztrajna. Teh dvoje stvari vsklajevati pa je dokaj težavna stvar, ker druga drugi pač nasprotujeta. ZDA doslei, za nasprotje Ve- like Britanije, še vedno niso priznale Maocetungovega reži- ma na Kitajskem. Vzrok temu Je v največji meri obstoj for- moškega vprašanja in povezava ZDA—Cangkaj^ek, toda poga- janja, ki so bila v zadnjem ča- su v Ženevi med obema drža- vama gled?« rešitve teb vpra- 8anj, do«lej niso privedla do nikakega zaključka. Mnogo si od teh razgovorov obetajo tudi z Zahodni Nemči- ji kjer vedno bolj računajo na dokončno priključitev Posarja ker tudi rarvoi sam v tej de- želi vedno bolj nagiba k taki rešitvi, kakor tudi tega, da bi državnika snrejela kakšn« skle- pe o njuni bodoči politiki glede združevanja Nemčije. To vTT*a5?nje, namreč zdru- žitve Nemčije, je v zadnjem času naletelo na novo oviro, ker so v Vzhodni Nemčiji setiaj tudi formalno ustanovili lastno vojsko ki na je dejansko že preje ob- stajala, pa čeprav pod imenom »ljudske policije«. Teh nekaj zadnjič in tokrat naštevih problemov bi naj to- rej pomenilo osrednjo vsebino razgovorov, s tem pa ni rečeno, da državnika ne obravnavata vseh perečih A-prašanj sodobno- sti. Razorožitvena komisija Gene- ralne skupščine Organizacije združenih narodov je te dni po- novno začela zasedati. Njena priporočila Generalni skupšči- ni bi naj bila take narave, da bo končno prišlo do sporazuma o razorožitvi, toda trenutno so med Vrfcodom in Zahodom v tem pogledu Š8 vedno velika nesoglasja ki bi jih bilo potrebno odpra- viti, če naj bi prišli nekoč do zaž-^lenega cilja. Glede razorožitve obstoja več načrtov, ameri^Tii o letalski in- špekciji. ruski o prepovedi atomskega orožja, francoski o potrebi uvodnih tikr?pov, ki bi naj ustvarili sfero medsebojne- ga zaupanja in dragi. Franco- ski ne črt je menda psihološko najbolj utemeljen, sai je mrtvi- lu v pogledu razcroževanja go- tovo največja ovira nezaupanje, ki vlada v odnosih med vehki- mi silami. Zadnjo sredo je odstopila francoska vlada. Dan pred tem, pa se je bila v novem franco- skem parlamentu prva politič- na bitka, ko je šlo za volitve predsednika skupščine. Za ta položaj So se potegovali štirje kandidati, vendar je za dvojico od teh že gotovo, da ne bosta izvoljena. Bolj kakor to vprašanje, pa je v ospredju zanimanja bliž- nja sestava nove francoske vlade glede katere je v iraku še mnogo ugibanj in donmevanj, čeprav na drugi strani repu- blikanska fronta (socialisti in radikali) že s precejšnjo goto- vostjo računajo, da bo sestava nove vlade poverjena njim. Kako se je uvelfavil komtinalni sistem Nekaj ugotovitev odbora za ljudsko oblast in državno upravo Ljudske skupšCine LRS Ni še minilo pol leta, odkar so po vsej naši domovini zaži- vele nove občine in okraji. To je vsekakor prekratek čas. da bi lahko pričakovali^ popolno utelešenje nove vsebine v or- ganih družbenega upravljanja, ki naj postanejo nosilci sociali- stične demokracije v naših me- stih in vaseh Toda tudi v tem kratkem času smo lahko opa- zili, kako so se tu hitreje, tam počasneje razgibali sveti pri ljudskih odborih, krajevni od- bori iri vsi drugi organi druž- benega upravljanja. Odbor za ljudsko oblast in državno upravo ljudske skup- ščine LRS se je odločil, da si bo na licu mesta, in to širom vse Slovenije, ogledal in pro- učil, kako daleč je ta razvoj že prišel, kake ovire stojijo na tej poti in predvsem, v čem in ka- ko je treba pomagati Naš okraj je prišel prvi na vrsto. Ljudski poslanci tega skupščinskega odbora so 19. in 20. januarja t. 1. obiskali Okraj- ni ljudski odbor, občina Ptuj, Ormož, Središče in Bori ter to- varno aluminija v Kidričevem in Kmetijsko gospodarstvo Za- vrč. Posvetovali so se z odbor- niki ljudskih odborov in pred- sedniki svetov, kakor tudi s predstavniki delavskih svetov. Težko bi bilo povedati, kaj vse se je v teh razpravah raz- krilo — vsekakor mnogo razve- seljivih in spcdbudnih dejstev, Pa seveda tudi napak. V enem je bil skupščinski odbor v ce- loti soglasen namreč v tem, da so organi družbenega upravlja- nja že zaživeli in resno pričeli z delom. ObSina Središče je lahko za zgled Od vseh obiskanih občin (skoraj gotovo pa tudi od vseh občin v okraju) je najdlje pri- šla občina Središče. Tu so zaži- veli vsi sveti in tudi večina krajevnih odborov Njihovega dela seveda ne smemo ocenje- vati samo po razmeroma veli- kem številu sej, ki so jih imeli 4 do 7, temveč predvsem po razveseljivem dejstvu, da so se uporno zagrizli v najbolj žive in pereče probleme. Zelo pa- metno je predvsem to, da se dela niso lotili na slepo, temveč si je vsak svet najprej ustvaril sliko celotne problematike svo- jega področja, s čimer je omo- gočeno načrtno in vsestransko reševanje problemov. Čeprav so delavni vsi sveti, je treba posebej omeniti, da sta pokaza- la največ dobre volje, pa tudi uspeha, svet za kulturo in pro- sveto in svet za varstvo matere in otroka. Ljudske p>oslance je posebno presenetila požrtvoval- na delavnost sveta za varstvo matere in otroka, ki se v veči- ni občin, od vseh svetov, naj- počasneje in najteže prebuja v življenje. Ta svet ima v pra- vem pomenu besede situacijo v rokah in odločno posreduje povsod tam, kjer je v nevarno- sti vzgoja ali zdravje otrok. S to nalogo se niso zadolžili sa- mo člani sveta, temveč je že organiziranč" široka mreža ne- kake patronažne službe. Svet se je lotil tudi perečega vpra- šanja pastirčkov, ki jih je pre- ko FHDletja eli pa tudi skozi vse leto na območju občine okrog 45. To so večinoma otroci siro- mašnih bajtarjev iz Medjimur- ja in Hrvaškega Zagorja. Svet je ugotovil, da so ti pastirčki pri marsikateri hiši izkoriščani, ponekod jih pretepajo jih ne pošiljajo v šolo itd. zato bo zahteval od občinskega odbora sprejem odloka, ki bo omogoCil takojšnjo in uspešno odstranje- vanje vseh takih nesocialistič- nih odnosov do otrok. Svet za prosveto in kulturo je poleg razvijanja kulturno- prosvetnega dela in aktivizacije šolskih odborov dosegel tudi to, da so zbori volivcev na vsem področju občine uzakonili ob- vezno šolanje kmečke mladine v kmetijski gospodarski šoli, kar je edini primer v ptujskem okraju. Občani se zelo zanimajo za delo svetov Na vprašanje, kaj jih pred- vsem spodbuja k taki razgiba- nosti so skcraj hkrati odgovo- rili, da se je stvar pričela že takrat, ko so 'im na okraju od- rekali pravico do samostojne občine. »Takrat smo se dvignili kot en mož in sklenili, da se ne damo. 2e takrat smo se na zbo- rih volivcev, na katere so prišli skoraj vsi volivci, domenili, ka- ko bomo delali in tako tudi de- lamo.« Na vprašanje če se vo- livci zanimajo za delo svetov in krajevnih odborov, so smeje odgovorili: »Če se zanimajo? Ko bi bilo samo to toda od nas zahtevajo prave čudeže.« In za- res. tudi krajevni odbori dela- jo. Samostojno urejajo vse kra- jevne zadeve, kot je popravilo vaških cest itd tako, da občin- ski odbor s tem sploh nima nobenih skrbi Menda bo le res kar trdijo sami o sebi: da se ne boje ni- kogar na svetu. To jim tudi lahko verjamemo, saj so že le- ta 1905, po sklepu občinskega odbora, sporočili vsem cesar- sko-kraljevim uradom in celo na sam cesarski Dunaj, da bo- do v bodoče vračali vse akte, ki ne bodo pisani v slovenskem jeziku in so se tega tudi do- sledno držali. Tudi v občini Bori vidno napredujejo Podobno razgibrnost organov družbenega upravljanja je tudi skupščinski odbor zasledil v občini Bori kjer pa so pogoji, posebno v haloškem delu, mno- go težji zato so tudi uspehi manj otipljivi. Tu bodo imeli prav vsi sveti še dolga leta pol- ne roke napornega dela Razve- seljivo v tei občini je še po- sebno to da se kmetijsko za- družništvo zelo aktivno uve- ljavlja, posebno v Muretincih, kjer dela najboljša kmetijska zadruga v okraju. V času formiranja te občine so nekateri skrahirani demago- gi na vse načme dokazovali, da je zgrešena zamisel združeva- nja haloških in ravninskih pre- delov (Muretinci, Stojnci in Bu- kovci) in v »imenu ljudstvaoročal kolektivu, kateremu so na ta način vzeli možnost dejanskega sodelova- nja. Slaba poučenost delavskega sveta je močno prišla do izraaa ob sprejemanju plana proizvod- nje za lansko leto, ko je delav- ski svet od oblastnih organov predlagani plan proizvodnje od- bijal in ga »prejel žele tedaj, ko so bili na pobudo okrajnega političnega vodstva pritegnjeni k razpravi tudi drugi člani ko- lektiva in je bil tako razbit oportunizem vodstva, ki je uporna zagovarjalo nerealen plan. Tako postavljen proizvod- ni plan za 1955. leto je bil v praksi celo presežen kot smo to slišali uvodoma, kar santo do- kazuje gornje trditve. Na svečani seji, ob izpolnitvi letnega plana je delavski svet izrekel »amnestijo« 12-tim čla- nom kolektiva, ki so bili v skladu s pravili podjetja odpu- ščeni zaradi kršitve discipline, polovica od njih pa tudi zaradi kraje. Ta primer kaže pravtako nemogoč s.istem in birokratsko ter demagoško samovoljo posa- meznikov, ki so amn^tijo iii- Bcenirali. medtem ko večina članov delavskega sveta po- drobno niti ni vedela za kakšne prekrške so bili »amnestirani« kaznovani z odpustom. Razum- ljivo je, da je odgovor treh ali štirih ljudi o aonnestiji prese- netil člane delavskega sveta, vendar se z ozirom na okolnost svečane seje po tem vprašanju ni razvila razprava, ampak je bil sklep o amnestiji formalno takoj izglasovan, ustvaril pa je v kolektivu zelo neugodno vzdušje. Ker pa odgovorni tovariši ni- so hoteli vpoištevati vsaj v na- daljnjem delu takrat pridoblje- nih izkušenj, so zabredli v že večje napake. Ena od največjih in skozi ka- tero se zelo nazorno kaže ome- njena politična linija, je kon- kretna praksa tarifne politike podjetja. Ta je toliko napačna, da je o njej treba dati ljudske- mu odboru podrobnejša obve- stila. 2e samo dejstvo, da je kolektiv dobil izplačanih v raz- dobju devetih mesecev skoro 13 celih plač, pri tem pa so po ob- računu podjetja ostale še tri plače neizplačane, dovolj zgo- vorno kaže na nepravilnost te pojitike. Kako je bilo to mogoče? Upo- števati je treba, da je v tem podjetju bilo težko ali celo ne- mogoče postaviti realne delovne norme, ki bi omogočale objek- tivno meritev preseganja de- lovne storilnosti poedinca ali skupine že v prvem letu proiz- vodnje, ko iše kolektiv ni raz- polagal s potrebnimi izkušnjami. Zaradi tega je*okrajna komisija za potrditev tarifnih pravilni- kov potrdila podjetju tarifni pravilnik, ki je le na splošno določal, da se bo za merilo vzel enomesečni proizvodni plan pod- jetja. Podjetje bi moralo na tej osnovi izdelati pravilnik o nor- mah, kar je tudi storilo, vendar lako. da je v konkretni praksi upožtevalo le letni operativni plan. Na tej osnovi so se potem popolnoma samovoljno in situa- ciji primerno postavljali meseč- ni operativni plani. Tako je bil za mesec maj postavljen plan proizvodnje glinice 2550, izpol- njen 36921, aluminija 7171, iz- polnjen 7991. V skladu s pra- vilnikom o normah so pridobili skoraj 3 milijone nu račun pr«" seganja norm. V naslednjem mesecu so to osnovo dvignili pMri gllnici na 2900, pri alunuiiju pa na 9001. Realizacija je pokazala pri glinici 2977, pri aluminiju Ija 917, kar je dalo le 181 000 din na preseganje norm. Pričakovali bi, da bo podjetje obdržalo take- no na izkužnjah sumljive real- nosti pridobljeno osnovo tudi za bodoče. Takoj v naslednjem mesecu so znižali plan na 1930 glinice in 9001 aluminija. Re- alizacija je dala 2585 1 glinice in 969 t aluminija Za izplačilo presežka norm pa 2,047.000 din. Tako je to šlo različno v posa- meznih mesecih, dokler niso končno v novembru, ko je bil letni plan takorekoč že izpol- njen, postavili mesečni plan na 1720 t glinice in 540 t aluminija, realizirali pa so v glinici 41401, aluminija pa 748 t, kar je vrglo na račun preseganje norm nič manj kot 7,975.000 din. Vodstvo podjetja je dopustilo, da se je takšna nerealna norma, ki de- jansko itak ni nobena norma, upoštevala in so se vsa po ta- kem računu pridobljc-na sred- stva razdelila na člane kolek- tiva, ki so bili zajeti v tem si- stemu »normiranja«. Vsaj v me- secu novembru, bi se morali od^ govorni tovariši vprašati, odkod jim opravičilo za takšen posto- pek. Na ta način je podjetje iz- plačevalo plače preko tarifnega pravilnika v breme stroškov proizvodnje, na osnovi prekora- čenja proizvodnih planov, ki ni- so bili prekoračeni zaradi več- jega delovnega učinka, ampak zato, ker so bili nerealno iz- stavljeni in zaradi realnejše preskrbe z električno energijo in surovinami. Prav taka j« bila politika planiranja. Kljub dokaj dobri formula- ciji v tarifnem pravilniku, kjer je navedeno, da pripadajo pre- mije tistemu, ki s svojim delonj prispeva k znižanju polne lastne ne cene, štednjo materiala, elek- trične energije, zboljšanju de- lovnega procesa, boljžo organi- zacijo itd., je pozneje pravilnik o premijah popolnoma izmaličil duh načel tarifnega pravilnika. V parvilniku o premijah so za dosego premij takšni pogoji, ki dejansko pomenijo samo izpol- njevanje rednih delovnih dolž- nosti, kot na primer: pogoj za priznanje premije v obratih glinice, energetike aluminija in stiskalnice je redno obratovanje obrata; v obratu za strojno vzdrževanje pa, da se morajo vsa popravila izvršiti kvalitetno in v rokih, ki jih zahteva pro- izvodni proces. Dodatno k temu pooblašča pravilnik direktorja ali drugo odgovorno osebo, da osebno oceni, kdaj je nekdo upravičen do premije, ne da bi za to bila določena objektivna merila. Sistem normiranja in premi- ranje je tudi sicer povzročil ne- mogoča nasprotja v dohodkih, ki so jih posamezni delavci in uslužbenci prejemali ne glede na dela, ki ga nekdo opravlja. Odgovorni tovariši so te vrzeli rajši popravljali z občasnimi nagradami, namesto da bi se lo- tili revizije celotnega sistema nagrajevanja. Očitna nesorazmerja so vidna 1 nekaj primerov o prejemkih mesecu novembru: V obr»tu glinlca II.: Vodja obrata inženir," ki ima snovno plačo 20.000 din, je pre- ji skupno 25.000 din; preddelavec z osnovno plačo 0.192 din pa 24.047 din; polkvalificiranj delavec z 8944 inarjev osnovne plače pa 17 ti- oč 942 din. V elektrolici: Vodja hale inženir je prejel kupno 26.460 din, mojster 18.271 lin, preddelavec 27.509 din in olkvalificirani delavec 15.693 [inarjev. Te številke prav go- ovo ne potrebujejo nobenega lodatnega komentarja zato, da •i vsak laik razumel, da je akšna tarifna politika nasprot- la socialističnim principom na- [rajevanja in da je lahko le lestimulativna. Direktor podjetja je prejel za 1 mesecev 396.000 din redne rlače, na račun premij pa še '8.040 din, dobička 82.216 din in 0.000 din občasne nagrade. >kupno torej 190.256 din poleg edne plače. V tarifni politiki so še dioige nanj bistvene napake, ki pa 'endar karakterizirajo zgoraj imenjeno politično linijo. Na Hfimer: V preko 50 primerih je :omiBija ugotovila, da so posa- nezniki prejemali nižje plače, :ot je določeno v tabeli tarifnih )ostavk za ustrezna delovna nesta, ne da bi bili v odločbah navedeni razlogi, zakaj je bila lelavcu odrejena nižja tarifna )0Btavka. V teh odločbah tudi li navedeno, koliko časa bo de- avec prejemal nižjo plačo. Tak »ačin določanja plač omogoča amovoljo in kaže na to, da so e tarifne postavke v glavnem loločale po osebah, ne pa po načaju delovnega mesta. Zato o številne pritožbe razumljive, »osledica takega postopanja je udi to, da je podjetje v pre- eklem letu zapustilo okrog 200 lelavcev, čeprav je tovarna isto- asno na novo sprejela okoli 100 delavcev Značilno je, da lodjetje na ponovno zahtevo »krajne komisije za plače, vse lo prihoda komisije ni hotelo lostaviti na vi>ogled pravilnika > normah in premijah. Nedo- lednost izvajanja tarifne poli- ike je razvidna tudi iz načina, :ai:o je podjetje ugotavljalo vl- ino znižanje polne lastne cene, >d česar mu pripada 20 odst in ih v celoti lahko uporabi za zplačilo premij. Tovarna je iz- :azala res precejšnje znižanje )roizvodnih stroškov, vendar je ' to znižanje vračunala tudi akšne stroške, ki izdaleka niso zasluga kolektiva, kot na pri- ner znižanje cene električne mergije, kakor tudi očitno pre- 'isoko postavljeni normativi troškov. Poleg tega pa temu zračunu niso služili kot osnova :notni kriteriji, temveč je pod- etje onemogočilo primerjavo »lanskih in stvarnih stroškov, ako, da na tej osnovi sploh ni nogoče ugotoviti pravega zni- ;anja lastne cene, ki jo je pri- )isati zaslugi kolektiva. Vse to )a odgovornih tovarišev ni mo- :ilo, da ne bi tudi iz tega na- slova že izplačali preko 17 mili- onov. Podjetje je na taki pod- agi obračunalo, vendar še ni zplačalo zaradi omejitve, ki jo le postavil družbeni plan okraja, ie 33 milijonov, kar odgovarja J mesečnim plačam. Iz vsega navedenega sledi, da taksna tarifna politika ne teži la tem, da bi stimulirala člane kolektiva k dviganju storilnosti in podpirala njihovo vnemo in prizadevanje za večje proizvod- ne uspehe podjetja, ampak je izrazita oblika navedenega urav- nilovskega in celo protekciona- škega povečanja plač, kar je nasprotno duhu naše splošne socialistične politike nagrajeva- nja in kršenja naših pozitivnih zakonitih predpisov o plačah Ugotovljeno stanje zahteva, da je treba tarifno politiko v tovarni glinice in aluminija takoj vskladiti z di-užbeno eko- nomskimi interesi družbe in te- meljnimi načeli in določili zvez- r^ega družbenega plana. Na osnovi svojih ugotovitev komisija predlaga, da pristojni organi OLO Ptuj za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju podjetja ukrenejo naslednje: 1. da se takoj odredi revizija tarifnega pravilnika in na nje- govi podlagi izdanih pravilni- kov o premijah in normah; 2. da se odredi podjetju na- čin plačevanja za čas dokler podjetje ne izvTši odrejene re- vizije in da se do ?nreiet1a no- vega tarifnega pravilnika pre- pove vsako izplačevanje iz na- slova prekoračenje plana in premij; 3. da podjetje takoj popravi obračun in razdelitev dohodka za leto 1955 s katerim je na neutemeljen način doseglo ne- upravičena sredstva plačilnega in drugih skladov podjetja. Podjetje je v več primerih obremenjevalo proizvodne stro- ške nepravilno in na račur skupnosti z izdatki, ki bi jil moralo kriti iz svojih lastnih sredstev kot so na primer: iz- plačilo dnevnic, razne subven- cije, nabava o-snovnih sredstev iz obratnih sredstev, stojnine, stroSki za vzdrževanje prevoz- nih sredstev tudi v primeru, ko je opravljalo prevozne usluge pod lastno ceno, ali celo brez- plačno. Pmtizakonito je rezervirale 51,000.000 din v breme stroškov za obnovo peči brez kakršne- koli tehnične dokumentacijo ter s tem ustvarilo neupravi- čeno rezervo v lastni ceni. Vo- dilo je poseben račun notranjih rezerv, v katerega so se nspra- vilno stekala sredstva iz raznih virov. Na tem račun izkazujejo saldo za 18,000.000 din. Svoj dohodek so povečali s prodaje odpadnega invesiticijskega ma- teriala, namesto da bi izkupi- ček v višini 2,000.000 din vpla- čali v korist za to namenjeneg2 sklada. Stroški v višini nad 9,000.000 din nepravilno breme- nijo stro.§ke poiskusne proizvod- nje, namesto da bi bremenili redno proizvodnjo. S tem je podjetje netočno prikazalo do- biček poiskusne proizvodnje in lastno ceno redne proizvodnje v letu 1955. V zunanjetrgovinskem poslo- vanju so se nezakonito zadrže- vali razni depoziti v inozem- stvu na škodo naše skupnosti. Tu smo prikazali le nekaj naj- carakterističnih primerov, ki vsi kažejo na tendenco škodo- vati skupnosti v svojo lastno corist. Komisija smatra, da je !>krajni ljudski odbor dovolj itemeljil zgoraj poistavljeno tr- ii te v, da se je v tem podjetju iveljavila birokratska samovolj- na, lokalistična, politična lini- a, ki je ž-e dcsedaj prizadela ve- iko škode naši skupnosti in sa- nemu podjetju oziroma kolek- ivu, kar se bo še posebej po- cazalo, ko bodo razmere v to- varni urejene v skladu s socia- lističnimi načeli. Kjomislja je Drepričana, da je glavni nosilec ;akšne politike in glavno od- govorni za težke nepravilnosti, dasti v tarifni politiki, direk- :or podjetja, ki je dovolj raz- gledan zavestno dopuščal na- itete nepravilnosti kljub temu, Ja je imel vse možnosti in dolž- losti, da se temu upre in da >nemogoči takšno politiko. To ie tem bolj, ker je bil tako od strani republiških kakor tudi ikrajnih forumov ponovno jrezuspešno opozarjan. Glede na vse to, kar je komisija ugoto- vila in glede na nujno iDotrebo, 3a se v bodoče preprečijo taki ,n podobni škodljivi pojavi v ;em in ostalih podjetjih, pred- laga komisija OLO Ptuj, da sprejme priporočilo c^bčinske- nu ljudskemu odboru Ptuj kot pristojnemu organu, da razreši lov. Staneta Bizjaka dolžnosti direktorja, proti ostalim odgo- vornim in vodilnim uslužben- cem pa naj se uvede preiskava in jih krivdi primerno kaznuje. Sklepi s skupne seje in lo- čenih sej bodo obiavljeni v pri- hodnji in naslednjih številkah »Uradnega vestnika OLO Ptuj«. Ham t mestno ^nišžntco v Ormožu Mestna knjižnica v Ormožu posluje že od 1. 1954. Zanima- nje za dobro knjigo ormoških in okoliških prebivalcev je pre- cej veliko. Knjižnica je od svo- je ustanovitve pa vse do leta , 1955 imela polno število izpo- soj evalcev in veliko prispevala k splošni izobrazbi našega člo- veka. Leta 1955 pa je lastnik odpovedal prostore knjižnice ter jo je moral Ob. LO presoliti v druge prostore, ki pa za knjižnico zaradi vlage in neux*ejenosti prostorov niso primerni. Da bi se v Ormožu rešilo to vprašanje je bil dan predlog, da se knjiž- nici dodelijo prostori, v katerih sedaj posluje gostinski obrat sBuffet« na Mestnem trgu. V navedeni prostor je pred dvema letoma investiral Ob. LO Or- mcž nad 250.000 din in uredil v njem sodoben gostin&ki obrat. Ta ustvarja mesečno povprečno 230.000 din prometa pri zapo- slitve ene osebe. Cisti dohodek navedenega obrata znaža leino preko 500.000 din, ki se izteka za družbene potrebe občine in okraja. Nikakor ne bi bilo go- spodarsko, da bi obrat z mali- mi režijskimi stroški in lepim čistim letnim dohodkom ukinili. Za mestno knjižnico bo potreb- no dobiti druge prostore, saj se da z malimi investicijami prido- biti potreben prostor za krijiž- nico, ki bo tudi odgovarjal po- treban knjižnice. Polc-g tega mestna knjižnica ne bi mogla izkoristiti v celoti vseh seda- njih prostorov gostinskega obra- ta. Ukinitev navedenega obrata bo moral — kolikor bi do tega res prišlo — Ob. LO utemeljiti, ker po predpisih o ustanavlja- nju gospodarskih podjetij mora- jo za likvidacijo biti podani vsi pogojL Z. M. V Ptu u imamo sedaj tudi ženski in otr Jki d span^er Od 1. t. m. Imamo v Ptuju v Zdravstvenem domu tudi. žen- ski in otrošk' dispanzer. V so- boto 21. t. m je bila otvoritev obeh novih oddelkov v navzoč- nosti g'.stov iz Ljubljane (dr. Pavšič, dr Vilfan, dr. Ben- draminova in Boletova), pred- sednika OLO Ptuj Jožeta Tram- šeka, predstavnika Zavoda za socialno zavajovanjo, zdravni- kov Zdravstvenega doma in zdravstvenega osebja. Otvori- tveni govor je imel dr. Mrgole Matko, upravnik Zdravstvenega doma, v Imenu Sveta za zdrav- stvo Pa je govorila tov. Julka Kanclerjeva. Šef oddelka za za- ščito matere in otroka pri CHZ v Ljubljani Cita Boletova je želela novoo tvor j enima oddel- koma mnogo uspehov. Ptujski Zdravstveni dom ima sedaj šolsko polikliniko, zobno ambulanto, antivenerični dis- panzer, protituberkulozni dis- panzer z rentgenskim oddel- kom in materinski dom .V vseh teh oddelkih dela 10 zdravni- kov. 5 medicinskih sester, 2 dentista, 4 zobni tehniki, 3 bol- ničarke, patronažna sestra, po- možni laborant in 2 .jatoici. Dnevno so v pornoč najmanj 250 do 300 bolnikom in bolni- cam. Na terenu je 26 otroških posvetovalnic in 22 babic, ki pomagajo pri porodih in oprav- ljajo terensko pre\'entivno služ- bo. Z otvoritvijo ženskega in otroškega dispanzerja, či^ar instrumentarij je nabavljen iz sredstev UNICEF, je končana notranja ureditev Zdravstvene- ga doma. Vprašanje prostorov pa bo ostalo še dalje boječa točka naše zdravstvene preven- tivne in kurativna službe. V se- danje prostore Zdravstvenega dcnia je spravljeno vse, kar je mogla hiša ob racionalnem iz- koriščenju prostorov -prejeti, \'endar se Zavod Za Socialno zavarovanje v tej zgradbi čuti vedno bolj nezaželjen. Gostje iz Ljubljane in neka- teri ptujski udeleženci otvori- tve so si pozneje ogledali vse prostore Zdravstvenega doma, Materinski in Dečji dom ter od- delke ptujske bolnišnice ter so se o vsem zelo pohvalno izra- zili. V. J. v torek. 24. t. m., je rešil ob- činski ljudski odbor Ptuj na s%'oji 7. seji 9 predlogov obči- ne, Vinarske zadruge, podjetja Obnove, podjetja Preskrba Ki- dričevo, zadruge Gradi dom Ptuj in podjetja Slovenske go- rice. Spremenjen in dopolnjen je ob.^^.inski statut, spremenjen je odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužben- cev občine, dopolnjena je od- ločba o notranji organizaciji občinske uprave. Vinarsld za- drugi Ptuj je odobreno jamstvo za 2,813.000 din za investicije. Podjetju Obnova je odobreno najeti kredit za investicije; podjetje »Preskrba- Kidričevo je dobilo novega v. d. poslo- vodje, ker je prejšnji poslovod- ja Janko Repič v preiskavi. Po- trjena so pravila stanovanjske zadruge »Gradi dom« Ptuj. Krajevni urad Starše dobi no- vega šefa urada in za pregled podjetja »Slovenske gorice« Ptuj je imenovana 8-članska komisija, ki je že v torek za- čela z delom. Danes, 27. t. m., popoldne ob 15. uri bo 8. seja občinskega odbora, ki bo reševala 12 pred- logov občine in podjetij v Ptu- ju ter predlog o odvzemu polo- žaja direktorja Tovarne alumi- nija Kidričevo in imenovanju v. d. direktorja te tovarne. Po osnovnih organizacijah ZK in organizacijah SZDL v ptujskem okraju so predavanja o najaktualnejših vprašanjih, na katera pošiljata OK ZKS in Okrajni <->dbor SZDL Ptuj naj- razgledanejše in najagilnejše čla- ne in funkcionarje. Organizaci- je si zbirajo temo predavanj in predavatelje. Po predavanjih so prav živahne razprave. Odbor SZDL Breg se zlasti po nedavnih volitvah novega odbora odločno zavzema za ure- ditev dvorane iz žui>e za les, premog in apno ob Studečnici poleg novourejenega igrišča in telovadišča. Ta dvorana bi ime- la dvojni namen. Služila bi raznim prireditvam organizaci- je SZDL in šole, ki skupno pri- rejata razne proslave, predava- nja in kulturne nastope pa tudi Za šolsko telovadnico, ki jo breška šola pogreba vse od sa, ko morajo telovadnico upo- rabljati kot učilnico za naj- mlajše. Obračun ob volitvah je po- kazal, da je bila ta organizacija prejšnja in tudi zadnje leto sredi življenja in da je zna'-a povezovati s svojim delovnim programom mladino in odrasle iz vseh organizacij in društev in da je tudi l^a naj.^i::ši plat- formi reševala vse probleme te- ga področja. Vse kaže, da bo prizadevanje te organizacije podprl Mest"'i odbor SZDL s sredstvi pa tudi Okrajni odbor SZDL, ki je seznanjen z dejavnostjo te or- ganizacije. Odboru s tov. Ivanom Rudol- fom in tov. Vido Viearjevo na čelu, ki je znatno razširjen in okrepljen z mlajšimi odborniki ter odbornicami. je vnovič izrečena zaupnica in lahko pri- čakujemo. da bo tudi letos rsa tem terenu SZDL veliko nese- bičnega in zglednega politično- vzgojnega dela. V občini Lešfe so zaHlfučili z volitvami v SZDL Preteklo nedeljo so v občini Lešje zaključil' volitve v zad- njih dveh osnovnih organizaci- jah SZDL. Tako so volitve uspešno potekle v vseh 19 osnovnih organizacijah, ki ob- stajajo na področju občine. Ob- činskemu odboru SZDL se je posrečilo « sistematičnim delom in konkretno zadolžitvijo posa- meznih članov za posamezne vaške organizacije temeljito po- litično razgibati ves teren že v predvolilnih pripravah. Zato tudi uspeh n" izostal, kar doka- zuje. da je skoraj na vseh zbo- rih bilo prisotnih nad SO^/o čla- nov SZDL in nikjer ni bilo treba zborov ponovno skliceva- ti. Na zborih so se člani SZDL živo zanimali za našo novo smer v gospodarski politiki in druga aktualn vprašanja. Raz- pravljali so tudi o lokalnih problemih, katere bodo skupno s krajevnimi odbori in občino lahko rešili. Tako glede elektri- fikacije, popravila krajevnih cest, gradnje vodnjakov, vodo- voda in drugih problemih. Se- veda je bilo tudi precej nerga- nja zaradi previsokih razlik med odkupno in prodajno ceno raznih kmetijskih proizvodov, glede gozdnih taks, previsokega prometnega davka od zaganja lesa za domačo uporabo itd_ Uspešni akciji, ki Jih je SZDL v preteklem letu izvedla, je bi- lo zbiranje pomoči prizadetim po toči in akcija za krvodajal- ^^^Na področju ^etal in nekate- rih d-nigih hribovitih predelov občine je število članstva SZDL zelo nizko kljub temu. da se ne more trditi o nizki sociahsticni zavesti teh ljudi. Vzrok za niz- ko število članstva SZDL je delno v splošni zaostalosti kra- ja, predvsem pa v premali aktivnosti dosedanjih vaških odborov. Skupno je sedaj na področju občine ca. 1700 članov SZDL. Upati je, da bo preko 100 novoizvoljenih odbornikov — najaktivnejših članov SZDL temu vprašanju posvetil- več pozornosti in jim pri tem želi- mo tudi mnogo uspehov. Ptuj, 27. januarja 1956 -3 Na obisku pri neznancih Ze kot otrok sem izredno rad čital knjige, ki so nam pri- povedovale o davni in bliž- nji preteklositi našega naroda. S kolikim veseljem sono leto za letom prebirali snopiče Gruden- Malove Zgodovino slovenskega narcda, ki jo je izdajala Mohor- jeva družba. V dijaških letih sem v knjiž- nici odkril drugo knjigo, ki me je prav tal^o zelo prevzela. Bila je to Staretova Obča zgodovina. Pozneje .sem bral mnogo zgodo- vinska in knjiže\'na dela o raz- nih slavnih držaiTilkih in umet- niiklh in često se mi je vsilje- valo vprašanje: od kod vedo pi- satelj in sestavljale! vse to? Kje so dobili poročila o dogod- kih in ljudeh, katerih življenje in delo nam opistijejo s toliko natančnostjo, kakor da so sami vse to doživljali? Od tedaj ie minilo mnogo, mnogo let. Življenje in šolanje mi je dalo odgovor na premno- ga vprašanja mojih mladih dni, med njimi tudi na gornja. MED ZAKLADI ri e misli so se mi porajale I onega lepega sončnega dne, ko sem na povabilo uprav- nika Mestnega arhiva v Ptuju stopil v prijazno pisarno te ustanove in se zapletel v raz- gcr^^or s tovarišema, ki sta bila se pravkar sklonjena nad kupi zaprašenega papirja. sDa, to sta naša arhivarja,« sem pomislil, ko sem se ozrl po visokih poli- cah ob stenah. V piijetnem raz- govoru, v katerem ma je pred- vsem presenetila vedrina, s ka- tero gledata oba moja sob&sed- nika na svoje naporno in ne- hvaležno delo, sem zvedel ne- kaj podatkov, ki so zanimale mojo ča.=jnikareko radovednost. »Tukaj torej skrivate svoje dragocene zaklade, pisane vire za zgodovino nažega starodav- nega Ptuja in njegove okolice?« »O, saj jih prav nič ne skri- vamo, teh ,zakladov', ki so jim papirni molji tako veliki' so- vražniki,« mi je z nasmehom odgovarjal stari dobričina, upo- kojeni učitelj Majcen; uprav- nik pa je še dodal: »Samo da bi bilo teh .zakladov' več, ka- kor jih v resnici je. 2al imamo tukaj samo ^s3cromne drobtinice, vse ostalo pa je ugrabil in od- vlekel tujec tja v nemški Gra- dec ali drugam; ogromno gra- diva pa je uničil v zadnji vojni nemški okupator, ki je hotel brezobzirno uničiti vsako sled slovenskega naroda, njegove preteklosti in kulture.« Po pregledu vseh arhivskih prostorov sem dobil popolno sli- ko o važnosti ptujske najmlajše kulturne ustanove, ki nosi na- ziv Mestni arhiv in ima nalogo, da zbira, čuva in ureja vse pi- sane spomenike naše preteklo- sti, kakor so jih ustvarile v svojem nekdanjem delovanju najrazličnejše ustanove, uradi, podjetja in društva. O GRADIVU IN DELU I': poročila, ki je bilo te dni predloženo Svetu za pro- sveto in kulturo občinskega ljudskega odbora Ptuj, pa sem poisnel (ie nekaj podatkov o ar- hivskem gradivu in o delu Mestnega arhiva v Ptuju. Mestni arhiv je izšel iz arhiv- skega oddelka tukajšnjega Mestnega muzeja in je začel samostojno poslovati 1. Julija lanskega leta. Danes ima 6 skupin arhiv- skih fondov, od katerih so naj- številnejši graščinski arhivi Hrastovca, Ptujstkega gradu, Gornje Lendave in Vurberga. Ti arhivi vsebujejo skupno 865 knjig in 510 svežnjev spisov. Sodni arhivi ptujskega in or- moškega okrajnega sodišča ima- jo 329 starih zemljiških knjig, 957 knjig listin in 97 svežnjev. V njih je dragocen material za proučevanje gospodarske in so- cialne zgodovine ptujskega okraja. Registratura ptujske mestne občine, ki ie nekaj let propa- dala v vlažnih prostorih, vse- buje 405 knjig in 263 svežnjev spisov. Ta material nam daje popolno sliko delovanja ptujske občinske uprave od leta 1880 do 1041. Skupno ima danes Mestni ar- hiv 1740 uradnih knjig in 2150 svežnjev s približno 650.000 li- sthiami. Ta material je bil leta 1945 najden v popolnoma raz- sutem stanju, ogromna pa ga je bilo uničenega po okupatorju. Pravo delo na čiščenju in ure- jevanju gradiva se je začelo spomladi 1954. Danes je gradi- vo že nad polovico razvrščeno in urejeno, delo pa se nada- ljuje. O TEŽAVAH IN NAČRTIH Ob koncu svojega obiska v ptujskem Mestnem arhivu sem še povprašal upravni- ka o težavah, ki jih imajo, in o načrtih za bodoče delo. »Vsaka ustanova, zlasti še kulturna, se mora stalno boriti s težavami, saj je vendar živ- ljenje neprestana borba. Nekaj teh težav smo že premagali. Se lansko leto leto ste nas obiskali v tenvni in vlažni sobici, sedaj pa delamo v svetli in veliiki pi- sarni. To je prvi uspeh v borbi za primerne prostore, ki 90 nu- jen predpogoj za vsako uspešno delo. Upamo, da si bomo letos končno priborili tudi odgovar- jajoča arhivska akladišča. Ob- činsiki ljudski odbor nam bo v kratkem dodelil celo prvo nad- stropje nad Studijsko knjižnico- Ko bodo ti prostori, ki so sedaj še zasedeni, izpraznjeni, bo invel arhiv svoj dom, ki bo odgovar- jal najvažnejšim zahtevam so- dobne arhivske službe. Kako smo bili utesnjeni do sedaj, vam pokažejo številke. Površina vseh arhivsfkih prosto- rov znaSa 128 m', od tega samo pisarna nad 40 m«. V teh pro- storih imajo postavljene arhiv- sike police s skupno dolžino 164 metrov in 29 metrov omar s 140 metrov uporabnih polic. Od tega smo v letu 1955 iz prora- čunskih sredstev nabavili 9 me- trov polic, ki Ima.lo 94 metrov uporabne dolžine. Samo nabava teh polic nas je stala 90.000 di- narjev. Vendar je na teh policah shranjenega samo 70"'« arhiv- sfkega gradiva, ostalo leži na tleh. Na sodišču, na okrajnem ljudskem odboru in na podežel- skih občinah pa še čakajo ve- like količine arhivalij za pre- vzem. »Naši načrti?« V tem letu bi radi dokončali glavno urejeva- nje arhivskega gradiva. V de- lovnem načrtu imamo ureditev graščinskih arhivov na Ptuj- skem gradu. Ti so bili nekoč lepo urejeni, toda tudi njim vojn« nI prizanesla. Iz njih Je bila nastala ogromna gomila razmetanih knjig in svežnjev.« Ob koncu me je zanimalo že eno vpražanje. •Kaj pa težave glede finanč- nih sredstev? Običajno je zla- sti pri kulturnih ustanovah, ki So »neproduktivne«, to vpraia- nje predmet stalnih pritožb.« Presenetil me .ie upravnikov odgovor: »Glede tega se mi pa« ne mo- remo pritoževati. Prvič smo ze- lo skromni in se znamo omejiti na najnujnejše, drugič pa so ves čas organi ljudsike oblasti v Ptuju kazali dovolj zanimanja za naše delo, ki je sicer od- maknjeno in malo znano, pa vendar važno in potrebno. Zato smo v tem oziru lahko zado- voljni.« SPOZNAVA.! PRETEKLOST — USTVARJAJ PRIHCONJOST Ob odhodu sem se za. trenu- tek zazrl skozi okno v 1®P sončen zimski dan. V da- ljavi so me na robu Ptujskega polja pozdravljale Haloze, pod mano ee je belila dravska stru- ga. Ob njej pa se dviga staro- da^^la stavba nekdanjega domi- nikanskega samostana. Tu da- nes domu jejo ptujske kulturne ustanove. Med njimi je najvaž- nejši in najbolj znan Mesrtni muzej s svojimi številnimi zbir- kami iz predzgodovinske, rim- ske in staroslovanske dobe. ★ ad Ptujem še vedno lebdi dih starodavne Poetovione in srednjeveškega obrtni- ško-trgovskega mesteca ob Dravi. r nje varaždinskega niedalisča v Ptuju 'IMUNSKI ŽUPNIK" Minulo leto Je Narodno kaza- lište »Avgust Cesarec« iz Va- raždina navezalo tesne stike z Mestnim gledaJiščem v Ptuju. V petek, 8. t. m., so varaždinski gostje drugič nastopili pred ptujskim občinstvom, ki je za to predstavo pokazalo veliko zanimanje in do zadnjega sede- ža napolnilo dvorano Mestnega gledališča. Tokrat so gostje uprizorili veseloigro »Španski župnik«, katero sta napisala John Fletcher in Philipp Mas- singer. režiral pa jo je Mladen Feman. Ponovno je nadarjeni ansambel varaždinskega gleda- lišča pokazal izreden smisel za pristno komiko, ki je pri tej uprizoritvi posebno prišla do izraza Lahkotna komedija v slo^ 17. stoletja je ptujsko občinstvo navdušila, saj je z vztrajnim ploskanjem večkrat nagradilo varaždinske goste. Gledalci so bilj posebno navdu- šeni nad igro Milivoja Preseč- kega, ki je igral župnika Lo- peza ter Eugena Franjkoviča v vlogi crkvenjaka Diega. Tudi Rina Nikolič je s svojo tempe- ramentno in dodelano igro v vlogi Amarante žela zelo velik uspeh. Omeniti pa je da je an- sambel varaždinskega gledali- šča Izredno homogen in da so tudi ostali igralci v manjših in večjih vlogah uspešno zaigrali. NaiStopal) so še: Zvonko Tor- janac, Franjo Lesar, Martin Sagner, Rudolf Alvad, Nikola Otržan. Ada Spac In Rudolf Tomac. Pohvale vredna je tadi odlična izdelava mask, ki je bila delo Stefa Podubskega in preprosta, pa vendar svojevrst- na in uspešna rešitev scene. Scenograf je bil Pavle Vojko- vič, tehnično vodstvo pa je bilo v rokah Milana Reicha. Gostovanje bo ostalo ptujske- mu občinstvu v prijetnem spo- minu in upamo, da bomo drage goste Iz sosednje republike še večkrat videli na odru Mestne- ga gledališča v Ptuju. Takšna gostovanja so zelo koristna za izm.enjavo Izkušenj dveh gleda- lišč, pa tudi za gledalce, ki se na ta način seznanijo z deloni in vrednotami drugih poklicnih odrov. -mir Več slovenske domačnosti V našo vas Cankar je napisal v Kurentu, ko je govoril o lepoti slovenske zemlje: »In še zvezde se usta- vijo na svoji blečičeči poti, ka- dar se ozro na čudežno deželo pod seboj.« Brez dvoma niu je še po večletnem bivanju na Du- naju ostala v spominu podoba slovenske domovine, njenih va- si, skromnih hiš, pokritih s sla- mo in majhnimi okenci, katere je označila Vida Jerajeva z be- sedami: »Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, skoz okenca zagrajena večerno sonce sije.« In čeprav je v času, ko je Cankar tako o^peval slovensko zemljo, prodiral v naše vasi ka- pitalizem ter uničeval v svojem naglem razvoju brezobzirno sta- ro patriarhalno podobo sloven- ske vasi, ter uničil tudi Can- karjevo družino, je Cankar vendarle nosil v svojem srcu vse do svoje smrti tisto idilo slovenske vasi, ki mu je ni mo- gel uničiti niti naj brezobzirne j- ši boj za vsakdanji kruh. Od tedaj je minilo precej let, družba in razvoj sta spremeni- la marsikaj, tempo življenja je zlasti v zadnjih desetih letih izredno nagel in podoba sloven- ske vasi se je bistveno spreme- nila. Marsikdaj so zahtevale to spreminjanje spremenjene druž- bene priložnosti, marsikdaj pa je predrugačil človek, bodisi ker mu je tako narekovalo življ«ije samo, bodisi ker je delal v neki pretirani vnemi po »modemi«. Ko hodi človek danes po na- ših vaseh, mora opazovati take spremembe na vasi največkrat z neko bridkostjo v srcu. Raz- veseljuje ga pogled na mlatil- nice, ki so zamenjale pokanje cepcev, sejalnike in traktorje, ki prodirajo v našo vas. Prav tako se mora razveseliti človek ob pogledu na betonirane gnoj- nične jame, ki kažejo, da v vas vendarle prodirajo novi nazori o zdravstvu. Neprijeten obču- tek pa se mora prebuditi v vsa- kem človelcu, ko zagleda sredi slovenske vasi hišo s pretirano širokimi okni, ki je v bistvu le kombinacija mestne vile in kmečke hiše. ter zato ne sipada v svojo okolico in moti enot- nost vasi. Pi-av tako motijo človeka tudi na pol razpadla kužna znamenja ter cerk\re, od katerih predstavlja velika ve- čina dragocene kulturnozgodo- vinske spomenike iz naše pre- teklosti. Marsikaj je temu res vzrok pomanjkanje denarnih sredstev, največkrat pa gre za oč'tno malom^mr>i5t In koncem koncev moramo mirne duise pri- znati, da se je v zadnjem Času stanje v naših vaseh močno spremenilo, ker so naše kmeč- ke gospodinje sikoraj docela opustile c\'etlične vrtove okoli e\'ojih hiš. Prav tako krase ok- no marsikatere kmečke hiSe sicer modeme zavese, docela pa pogrešamo na njih staro zna- menje slovenske vasi — na- geljne. To značilno podobo slo- venske vasi so načeli zanemar- jati celo na Gorenjskem, name- sto da bi jo s pridom prenesli tudi v druge slovens'ke polcra- jine. Končno ne smemo pozabiti, da so rože ne samo zunanji okras hiše, ampak razode\'ajo tudi celotno prizadevnost go- spodinje. Nehote nam kaže le- po urejen, pa čeprav skromen cvetlični vrt tudi urejenost in čistost znotraj hiše. V tem po- gledu bi se morali zgledovati predvsem po Švici. Tisti, ki so to državo kdajkoli obis-kali, ve- do povedati precej o tem, kako tamkaj vsako, še tako skromno kmečko hišo krasijo živobarvne rože. Posebno vprašanje predstav- ljajo podeželska pokopališča, ki so marsikje v precej žalost- nem stanju. Tudi zanje ne bi bilo treba večjih sredstev, arn- pak le nekoliko več smisla za urejenost, ki bi na prvi pogled N^dnlipv-inip n^ 4 strani OKRAJNA GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 29. januarja, ob 15. uri: Franz Streicher: »KAM IZ ZADREG«, veseloigra v treh dejanjih (v domočem narečju). Sedemnajstič. Izven. Sreda, 1. februarja, ob 11. «ri: Rudolf Pečjak: >^KRALJlCNA Z MRTVIM SRCEM«, prav- ljična komedija v štirih deja- njih. Drugič. — Zaključena predstava za osnovno šolo »MLADIKA« v Ptuju. Sreda, 1. februarja, ob 15. uri: Rudolf Pečjak: »KRALJI(iNA Z MRTVIM SRCEM«. Tre- tjič. Zaključena predstava za osnovno šolo »MLADIKA« v Ptuju. Četrtek, 2. februaria, ob 14. uri: Rudolf Pečjak: »KRALJICNA Z MRTVIM SRCEM«, prav- ljična komedija v štirih de- janjih. Četrtič. Izven .— Pri- dite s predšolsko deco! Četrtek, 2. februarja, ob 20. uri: Maurice Maeterlinok: »STIL- MONDSKI župan«, drama v treh dejanjih. Enajstič. Iz- ven! Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo in nadan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure ter eno uro pred pred- stavo. — Rezervirate vstopnic dopoldne v gledališki pisarni, telefon štev. 71. v sredo, 25. januarja 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 40, česen 100, luščeni fižol 50, hren 100, krompir 15, petršilj 50, rdeča pesa 30, red- kev 25, solata endivija 60—70, špinača 100, rdeče zelje 20, ze- lje v glavah 20, zelena 40, ko- renček 40, ohrovt 20, koruza 30, pšenica 35. oves 25, proso 35, koruzna moka 35 ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, ajdova kaša 80, surovo maslo 400, za- seka 300, mleko 28, smetana 130, sir 40—80, kokošj 400, pi- ščanci 400, purani 600—1000, hruške 40, jabolka 20, orehi 140, jajca 10 kisla repa 30, ki- slo zelje 40, radič 100, motovi- leč 140, ječmenova kaša 140. Dnevni spored za nedeljo, dne 29. januarja 1956 e.OO'—7.00 Vedre in poskočne za pri- jetno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05 —6.10 Porodila in vreoKnska napoved. 7.00 Kapoved časa. poroičUa. vremenska naiMved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Z glasbo po svt- tu. 8.00 O iportu in SiMrtnikih: Bil sem na prvih olirapijjsiih igrah. 8.15 Pisan spored narodnih in domačih pesrat. 9.00 Otroška predstava: Obutj maček (pono- vitev). 9.40 Veseli intermezzo. 10.00 Drnžinski iH)govori. 10.10 Nedeljski sim- fonični koncert. Johannes Brahms: Aka- demska uvertura. Robert Schumann: Kon- cert za klavir in orkester v a-molu. Jo_ sef Haydn: Simfonija v f-molu .St. 49. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahek opoldamski glasbeni spored — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslu- šalci. 13.00 Napoved časa, porodila, vre- menska napoved in pregled dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.30 Pol ure za našo vas. 14.0o Želeli ste — poslušajte — vmes ob 15.1OO—15.15 NapovSd časa, poročila, vremenska napoved in objave. 16.00 Za- bavno nedeljsko popoldne. 17.30 Radtiska igra — Anny Tichy: Neznana mojstro- v.na. 18.22 Melodije, ki jih radi poslu- šate. 19.00 Radijski dnevnik. 19.20 Pre- nos reportaže s 7. zimskih olimpijskih iger v Cortini Ampezzo. 19-40 Zabav- na glasba, vmes reklame. 20.00 V svetu onernth me'od.ii. 21.00 Kulturni razTle- di. 21.15 Ritmj in melodije. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in nTe(r'.ed rnoreda za naslednji dan. 22.15—23.00 NoCni koncert — Milan Ristič: Druga simfonija. Demetrii Žebre: Tri vLzije. 22.15—23.00 UKV program: V plecnetn ritmu. 23.00—24.00 Odda.ia za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). KINO MESTNI KINO PTUJ predvaja od 27. do 30. janu- arja t. 1. ameriški film »Pago- pago« in v dneh od 31. januar- ja do 2. februarja t. 1 slovenski film »TRI ZGODBE«, SOD O B H« \i \ m A KMEirillH! IVAN POTRČ (55) Topiecka .le zaiceia zdihovati in naganjati Tuniko po sestro. Tunika je šla, pa po navadi ni ničesar opravila. Nikoli nisem vedel, kaj naj storim. Ni mi bilo za Toplečkine molitve, to- da tistega, kar je imela Hana, da bi vstal in šel, tiste moči, ni bilo v meni; nikoli nisem bil pobožen kakor kakšna baba, ali kakor Frasov Martin, ki je v procesijah klical Mailjo, če so pa že molili, nisem in nisem mogel vstati in oditi od mize. Taiko sem potem ostajal s Tu- niko In s Toplečko in ponav- ljal molitve — in sram me je bilo. In vedno, ko je začela Topločka z molitvami za dobre narr/«ene, vedno sem st lahko mislil, da moli zame, da bi se z njo oženil ~ po strani sem jo pogledoval, videl, kako postaja od dne do dne bolj zabuhla od pijače, in strašno mi je posta- jalo. To vem, nikoli nisem mislil •na to, kar smo molili; jezik j^ ponavljal molitve, glava pa je bila vsepovsod drugje. Prvi- krat, odkar sem bil na Tople- kovini sem začel razmišljat] o sebi in o vsem tem, kar se je godilo okoli mene m z mano. Začel sem razmišljevati o To- plečki in o Hani, o tem, kako se bo to končalo z njima, po- sebej še zavoljo grunta, Tople- kovega. Poslušal sem Tunikino pojoče odgovarjanje in zgodilo se je, da me je začelo na lepem stiskati v grlu. Klal sem si gla- vo — zakaj, zakaj se držim pri teh ženskah; češče in češče so mi prihajale na pamet Mur- eeoeve besede, kj jih je ob vsa- ki priliki povedal o ženskah: »Pubec, varji se je — stare!« — in Miholičeve besede: »Pu- sti ženske!« Ob takih spominih sem se kar stresel, a pri hramu je bila Hana, zdivjala sva in nekje mi je postajalo vseeno, kaj se je godilo; edino Tunika, to sem že rekel, se mi je smi- lila. Vznemirjala me je samo Maričina možitev, ker bi tako dobila grunt sestra — toda z mano je bilo tako, da Toplečk nisem pustil. Na lepem se je zgodilo, da je začel sredi litanij \rp!ti otrok, vekal ie zatezujoče, ko da bi ga zvijalo. Toplečka se ni zme- nila, molila le naprej — in kar na lepem, ko vekanja v hiški ni bilo konca, se je začela ogla- šati v kuhinji Hana, dokler ni sama pridivjala v izbo ter pla- nila mimo matere v hiško. Toplečka se je delala, ko da nič ne vidi in nič ne sliši — molili smo dalje. Vendar pa je tisto, kar je Hana govoričila, ko je previjala in ujčkala de- klinco, bUo takšno, da je mora- la Toplečka prenehati z mo- litvijo. Vrgla je molek po mizi in stekla v hiško. Iztrgala je Hani otroka... — končalo pa se je vse z vriščem in z jokom, ki ga pa s Tuniko nisva več poslušala. Odšla sva vsak sebi, jaz v kamro, Tunika v kuhi- njo in v zgornjo hiško. Nisem mogel gledati, kako sta si trgali deklinco iz rok, vpili pri tem zavoljo grunta in — zavo- ljo mene. Nekega takega večera sem začutil, ko sem sedel v kamri na postelji, kako se tresem, sla- čil sem se, a mi je obleka spro- ti padala iz rok. In tiščal sem s: ušesa, da nisem slišal — zatem pa sem se začel zapahovati. Po takšnei-n večeru, ko se je znova vse končalo z vpitjem ter z Zefinim pohlipavanjem — lahko, da sem pustil odpahnje- na vrata — sem se znenada predramil; pravzaprav me je zbudil šepet Nekdo me je tiho klical, me božal po licih in po rokah, me iskal — eh, bila je, prepoznal sem jo. n glasu in po rokah — Toplečka. Zganil sem se in na pol dvig- nil. »Južek Južek,« je pošepeta- vala, »k tebi sem prišla, samo maličko sem prišla ...« Eh, kako se ji je glas tresel, sama prošnja ga je bila; bilo mi je, ko da b^ me z vodo polili. »Zefa, pusti me, za zmerom me pusti,« sem šepetaj in ji odrival roke. »Jezus-jezus,« je stokala in vpraševala: »Zakaj zakaj si takšen? Zakal zakaj si tako na- pravil?« Nič nisem vedel, kaj bi sto- ril. Dihala je vame. jaz sem se odmikal, nisem in nisem mogel prenesti izabele, ki jo izdihava- la. Naslonila se je na posteljo in me naprej tn naprej iskala z rokami — imela je trde, ra- skave roke. »Južek otroka imaš z mano, deklinco .. .* Prosila je, glas pa je bil tak, ko da bi bila ne vem kako ve- sele volje, da bi z njim tudi mene spravila v dobro voljo. Toda ko so ji roke zdrknile po prsih, sem jo prijel za zapestji. Hotela se je iztrgati, postajala je divja, a jaz sem jo še moč- neje stiskal. »Južek, ko boga te prosim, Južek...« Prosila je — ne, tega nisem več prenesel! Potegnil sem si odejo do brade, si jo podvil pod sebe Pri tem sem jo nehote odpahnil da je zdrknila s po- •rtelje in se ob njej sesedla. Pokrila si je obraz z dlanmi, začutil sem to po dihanju; za tem pa sem začutil, da se je naslonila na stranico postelje in se začela tresti, dokler ni zatišano zahlipala. Potegnil sem si odejo čez gla- vo in se obrnil v steno, g za- spal nisem; tulila je. Videl sem, kakor da bi jo gledal pri belem dnevu in z na stežaj odprtimi očmi, kako se pobira in kako se opoteka iz kamre potegnje- na v dve gubi, kakor na proce- siji, s tistimi trdimi in raskavi- mi rokami na obrazu in laseh. Vlekel sem si odejo čez glavo, vendar sem slišal vsako njeno podrsavajočo stopinjo — eh, to življenje ne pozna milosti! Ne. nikakšne milosti ni po- znalo. vsaj kar se je mene ti- kalo — po nekem drugem takš- nem večeru, po molitvi in po litanijah mi je Hana povedala, da bo dobila otroka zatem pa mi je tudi rekla, naj svoje sto- rim, če sem kaj moškega, naj se domenim za Toplečkino ali za Hedlovo domačijo »Samo maličko moža bi naj bilo v tebi, pa bi vsega tega ne bilo! Ali si se stare zbal?« Bil sem tiho. nič tega ji ni- sem pokazal — a tisti večer sem jo zasovražil. Vso voljo mi je pobralo, komaj sem dočakal, da se je pobrala in me pustila samega. Na lepem sem se pa spomnil na Tuniko Nisem več vzdržal vendar nisem zajokal, ni bilo glasu preveč me ie du- šilo. XI. To zavoljo Hanike je bilo po- zimi, zvedel sem nekega dne pred božičnimi svetki, ko so o sestrini o Maričini možitvi že na veliko govorili po vseh hi- šah; svatovščina sama je bila malo po svečnici. Prave zjme ni bilo, sneg je zapadel šele za svečnico; bHa je topla zima, kakor da bi se vre- me prestavilo; vse je bilo blat- no in mlakužasto okoh in okoli hrama cele pocje od prikleta do kolarnice nikamoi več nisi mogel stopiti. Nič drugače kot s takšnim kiselastim zimskim \Temenom ni bilo z mano. Predevaval sem se po hramu od izbe do hleva, od štalink pa do gumne, od ju- tra do večera, ko da ne bi mo- gel stopiti nikamor od hiše, tu- di za korak ne; vse mi je pre- sedalo. vendar pa le nisem mo- gel od hrama, medtem ko se mi tja proti domačiji kjer so se pripravljali na Maričino sva- tovščino, še pogledati ni dalo. Bilj so časi, ko sem se rad za- gledal tja prek proti domu. proti Hedlovini. zadnje čase pa mi je postajalo vse odveč; sam sebi sem se zdel ko pogo- relec, ki je nekaj časa tekal v mlako po vodo in gasil, potlej pa — ogenj je zajel vse od kra- ja, sedel na škaf in samo še str- mel. kako se mu pred očmi »se- seda goreče tramovje Tako vseeno mi je postaj?iln (Nadaljevanje sledi) A- Ptui. 27. ianuaria 1956 VESTI JZ ORMOŽA 20. t. m. se ie v Ormožu se- stal odbor za izgradnjo ljudske oblasti pri ljudski skupščini LRS na čelu s predsednikom tov. Vladom Krivcom. Sestan- ku so prisostvovali vsi pred- sedniki svetov Ob LO Ormož in predstavniki raznih gospo- darskih organizacij. Odbor se je sestal, da bi proučil na te- renu samem uspehe in poma