Že kot otroka v plenicah me je gledal, ko sem haral proti Češki koči. Z mami sva večkrat šla na Jezer- sko, kjer mi je pripovedovala zgodbice, kako so skupaj z Davom kot otroci celo leto smučali na Ravneh pod Kočno. Od nekdaj sem občudoval Jezerjane in doma- činom rahlo zavidal, ker so jim gore dane. Čez čas me je kot snemalca oziroma direktorja foto- grafije pot zanesla v filmske vode in dokumentarne projekte. Po čudežnem naključju sva pred dvema le- toma skupaj snemala komercialni oglas ob podvigu na K2, režiser pa je bil "ljubljanski zapečkar" Miha Ka- čič. Davo nikakor ni maral mestnih ljudi, a ob stiku teh dveh oseb je prišlo do pozitivnega preboja, ki se je zdel nemogoč. Davo je bil močan govorec, znal je izbirati besede, ki jih je vedno oblikoval v neverjetne stavke in povedi, ki so ti dali misliti. Miho je s svojo osebno zgodbo tako zelo navdušil, da je beseda dala besedo in prišli smo do ideje za nastanek dokumen- tarnega filma. Zgovorni in neizkušeni Ljubljančan je obmolknil, za potrebe filma začel hoditi v hribe in iz- gubil trideset kilogramov teže. Davo je bil velik učitelj in rad je prenašal znanje na mlajše generacije; prene- sti znanje na nekoga drugega mu je bil izziv. Postal mu je mentor, navdih in motivacija. Vedno je spodbujal: "Sam dihej pa hod‘!" Zaradi snemanja smo skupaj preživeli celo zadnje leto. Kamorkoli po svetu smo šli, je vedno vse načrtoval tako, da smo bili osredotočeni zgolj na svoj cilj. Izogibali smo se mestom, turističnim znamenitostim in vsemu, kar bi nas lahko zmotilo. Spoznal sem ga tako pred ka- mero kot za njo. Kot hribovcu z jezerjansko krvjo mi je hitro zaupal in tudi pred kamero deloval popolnoma naravno. Deležen sem bil spontanih čustvenih trenut- kov. Dobro se spominjam njegovih besed, ko smo letos marca snemali v Nepalu in stali pod Everestom, kjer se je spominjal svojega velikega dosežka: "Srečen sem, da sem to jaz naredil. V prvi vrsti zase, potem za mojo družino, malo za Jezerjane in čisto malo za Slovence." Slovenija se žal ne zaveda dobro, da smo imeli in izgu- bili pomemben del svetovne zgodovine. Ko smo bili na gori v šotoru, sem ob njegovih never- jetnih zgodbah večkrat dobil solzne oči. Sanjal je, da bo prvi premikal meje, in to je tudi uresničil. Trdil je: "Nedosegljivo je vse, za kar se ne potrudimo do- volj." Bil je vztrajen in z glavo pri stvari, osredotočen na gore. Vedel je, kaj počne, in ni bil ekstremist, ki bi mu bilo vseeno za ves svet. Družina mu je zagotovo pomenila največ. Vsak večer sem se nasmehnil, ko je šel na bližnji hrib, da je sredi Himalaje ujel kanček omrežja za klic domov in rekel: "Lubčka, čav." A v glavi je imel le eno misel: konec je takrat, ko pri- deš dol. Gora je nemilostna in ne dopušča blefiranja, življenje tam je nasprotje življenja v dolini. Priti moraš nazaj, tavanje v slepi ulici pomeni konec. Davo je želel končati nedokončano, želel je popraviti napake, ki so ga bolele, in s filmom je želel povedati svojo zgodbo, pojasniti preteklost. Svet tam gori ga je prevzel, tam je našel svoj mir. Ko smo prišli na vrh kake gore, si je Konec je, ko prideš dol Davo na Denaliju maja letos Foto: Rožle Bregar 16 vedno mislil: "Visoko v gorah si najbližje nebesom …" Ob misli na pokojnega alpinista Franca Oderlapa je poudarjal, da brez njega tudi spusta z Everesta ne bi bilo. Davova želja je bila, da bi se še letos vrnili pod Manaslu in Francu postavili spominsko ploščo. Ne- dokončano delo bo moral končati kdo drug. Davo je zadnja leta še vedno sanjaril o visokih gorah, a zavedajoč se vseh meja, je z večjimi podvigi končal. Pred dvema letoma mi je zaupal: "Če bomo res zače- li snemati film, si vsaj še enkrat želim na Denali." In letos maja smo že snemali na Aljaski, kjer se je spo- minjal enega izmed sedmih presmučanih najvišjih vrhov vseh celin. Nepredstavljivo je, da je bila to nje- gova zadnja odprava. V edno je imel moč in v njem je bila neustavljiva sila, ki ga je gnala naprej, na vrhove. Predal jo je nam, da do- sežemo naslednji vrh, da končamo film o njem, film za njegovo družino in za vse, ki nas je okužil s svojo energijo. Ljudje smo minljivi, čas pa teče neustavlji- vo in hitro, zato je vsak trenutek nenadomestljiv in iz- jemno dragocen. Ljudje odidemo, a trenutki, ujeti na filmski trak, ostanejo. m Rožle Bregar Z veliko žalostjo v srcu smo sprejeli tragično vest o smrti našega prijatelja Dava Karničarja. Brez njegovega pionirskega spusta z Everesta 7. oktobra 2000 ne bi bilo sanj o smučanju z vrha sveta brez ki- sika. Od leta 1996 dalje, ko je skupaj z bratom smučal z Anapurne, je Davo risal smučarske linije z najvišjih vrhov na svetu. Potem je dokončal še projekt Smuča- nje s sedmih vrhov. Slovenski smučar in alpinist je sa- njal tudi o smuku s K2. Leta 2017, ko smo se srečali v baznem taboru pod to goro, mu je načrt preprečila poškodba hrbta. V tem športu je bil zame vedno in- spiracija in etični vzor . Zmeraj je trdil, da so pomemb- ni samo smučarski spusti z vrha do baze. Skušal sem se držati njegovih pravil. Ironija je, da je človek, ki je opravil toliko nevarnih vzponov in smučarskih spustov z najvišjih gora sve- ta, umrl med opravljanjem gozdarskih del na svoji do- mačiji – med gorami, kjer je še vedno smučal in načr- toval športno upokojitev z družino. S svojima bratoma, sestro in drugimi člani ekipe Eve- rest Ski Challenge žalujem z Davovo družino. m Andrzej Bargiel z bratoma Bartekom in Grzegorzem ter sestro Anno Davo z Everestom v ozadju Foto: Rožle Bregar Davovo smučanje z Everesta Foto: Urban Golob