gospodarske, obertniške narodne Izhajajo vsako sredo po pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol 1 fl. 80 k 90 k pošiljane po pošti pa za celo leto 4 il. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr za 1 fl kr d Ljubljani v sredo 26. oktobra 1859. Kaj bolje: Cela klaja ali pa zdrobljena ali zrezana, (Konec.) Naj zdaj se omenim novo šego živini klajo pokladati. živinče na vojem odločenem kraji pri jaslih privezano stoji bi ne bilo moc tako ravnati. Hlev mora po številu živine tudi v vec pred pregrajen biti, in sicer tako, da bi se v vsacem predalu lahko po 8 goved gibati moglo. In to se tudi prav lahko zgodi, ce je le predel dva-Ta šega živini kermo pokiadati, gospodarju skor nobene krat tako velik, kakor je bil prostor, kteri je bil po napravi skerbi ne prizadeva ; zato bi utegnila tudi nemarnim vseč poprejšnih hlevov za 8 krav odločen. Na eno stran se v biti. Po ti šegi so jeli Angleži nedavnej svojo živino kermiti pregradi 5 razno velicih korit po versti postavi. P in se jim je čez vse dobro obnesla. Angleži tako-le rav- korito naj je največje, v kterem se debela klaj najo: Pokladajo namreč svoji živini dovelj in dobre klaje, senó, trava in slama meša in ji pusté, naj jé kar hoče in kolikor hoče. ? v d r u sr o ts renstvo; v tretje se denejo oljnate pr v ve Angleži terdijo, da živina po prirojenem nagibu bolje ali pa žlampa od žganja kakor vsi učeni vedeži, ktera klaja se ji najbolje pri- ali pa otrobi; v peto korito se nalije pa čista voda to je, pride zrezano ko-; in sladne tropine ter to pride žitno šrotauje ? leže, in po tej tudi najraje sega. Razun tega tudi zivince dobro in natanko vé, koliko funtov sená, koliko repe in lovico napolnijo, morajo za 8 Vse korita morajo tako velike biti, da. če se le za po- živinčet za celi dan dovelj koliko preš potřebuje, da mu je dovelj. Ne žrč ne vec ne klaj deržati V klaj zre živina suho kakor mu je potrebno, če ima tudi razne kerme na préš ne gi i se celó Ijnatih vodo močiti po grahu debel Taki v pregradah m a nj, zbero in na kupe. ^ Pač čudna reč! AI ne ogoljfa in ne zmoti živinčeta okus, da le samo po repi in prešah sega, sená, slame in plév se jé kar hoče celi dan pa ne dotakne? Al bi živinče ne obolelo, če bi se preveč ene aíi druge klaje preobjedlo? bé pak se le na maj hne kosčke ? bivajoči živini, ki po svojih željah živinorejec po vsi pra- vici reči zna Zi kar h žri k kolikor hočeš zri i kadar če tudi priterdim, da bo krava ob pervih dueh neizmerno Tega pa ne verjamem, hočeš! sprehajaj se, kadar hočeš! polegaj, kadar h Stori kakor ti d k je drago ; rita nik za nic uzega mi ni ma i kakor ti tožljivi kmel P n e toj kaj hočeš še več? \\\ si Teliko preš iu šrotanja požerla ; zakaj le perve dní je tako le zato požrešna, da hoče vse naenkrat požreti; pa kmali bo čutila In in spoznala, da li tako izberanje v jedi ne tekne; kmali bo moreš kakošno zložnejše in pametnejšc kermenje (futranje) bolj po kupu klaje hrepenela in segala, ki ima menj rediv- misliti ? nega gnjilca v sebi, namreč po korenstvu in repnem perji, K večjemu v vsakih 24 urah, ob času, ko se imajo in če se ji tudi ta kerma priskuti, bo rada tudi senó, slamo in pleve žerla, da si le vamp s potrebno šaro klaje nabaše. V 8 dnéh bo zvedila, koliko bo mogla od vsakega kupa moglo po moji misli najbolje merilo V • prenesti, in ravno to bo biti, koliko in kakošne klaje naj potem povziva. Kak neomikan človek, pred kterega se vsaki dan veliko skledo pečenke, krompirja, kruha, sladkih jedíl in vina postavlja, bo morebiti pervi dan preobilo sladkatij, drugi dan pa preveč mesnine povžil ; čez osem dní sem mu porok, da ne bo več tak požerúh; ampak si bo iz vsake sklede le toliko jedi vzel, da ga toliko jedel, kolikor se omikanemu člověku spodobi. Le slame se živina menda ne bo lotila, ampak jo bo vedno le od sebe rila, če ima le blizo sebe velik kup sená. ceravno je še le Tù bi bilo kmetovavcu svetovati, da bi nikoli blizo slame treba ne bo želodec nadlegoval in bo le korita zopet s klajo polniti, utegne gospodar za kratek čas po hlevu gori in doli šetati, in čez dan nima nič več z živino opraviti; nima tudi priložnosti se zastran zanikernosti in svojoglavnosti hlapcov in dekel pritoževati in ježiti, da mu živino slabo gleštajo. Kaj ni ravno to lepa reč? Al bi se ne mogel pri taki napravi vsak še tako zabit kmetič v živinoreji in v pridelovanji mesa in mleka s tištim skušati ki pride in pravi: Jez redim svojo živino natanko po viso koučenih vodilih; vagam klajo vsaki dan posebej, ki živini pokládám; pripravljam jo in mešam po novih vodilih in ji je dajem vsakemu živinčetu le toliko, kolikor previdim 7 J® y 7 da je nje truplo potřebuje! Kar mene zadeva, moram reči, da mi je taka šega 7 nova, res prav všeč. Ce bi mi bilo hleva bi se dolgo gotovo ne premisljal ? ampak urno bi ga napravil na to vižo saj za govejo živino. S ali pa blizo plév sená ne kopičil. Slame in pa plév se pa napravu na io vizo saj ospodar tem manj znebiti zná, če ima le dvojno klajo, s Tega, če bi mi kdo tudi očital, da taka reja živine ktero mora svojo živino čez zimo prerediti. V tej reči mora preveč stroškov prizadene, se nikakor ne ustrašim. Res je, tedaj Angleže posnemati, kteri vso slamo s senom vred, da še enkrat tako prostorni hlevi tudi večje stroške priza- kar ga za poklajo odlocijo, v rezan co porezejo in tako skup pomešajo (3 dele slame, 1 del plév in pa 1 del sená), da iz vsega tega le en sam kup klaje napravijo. Tako si živina na nobeno stran klaje preberati ne more; ampak se mora le kupa deržati, ki je iz sená, slame in plév izrastel. V primeri s tem pa morajo tudi živinski hlevi pri-merno napravljeni biti. V naših navadnih hlevih, kjer vsako Le to je treba ubraniti, da se preveč klaje ne potratí, raz-trosi, poteptá ali kakor koli ne pogonobi. V Zivince, ktero je celo leto ali pa tudi celi ćas življenja, na verigi, kar se pri naših kmetih povsod vidi, gotovo ne more tako zdravo in plodno biti, kakor uno, ki se prosto po hlevu premiće kakor hoće. Na to gotovo resnico se opera ono oći-tanje, ki se je zoper rejo živine v hlevih pri veliko gospo-darjih unelo, ki se pa le ub prosti postavi živine v pregrade odpravi. Zato priporoćamo tudi rejo v hlevih, kar le moremo. Ondi pa, kjer nima živina ali nobenega ali pa celó malo paš-nikov, je omenjena reja v hlevih po novi šegi tudi posebnega priporoćenja vredna. 336 denejo, kakor navadni; to mi bo menda vsak rad poterdil. popka pogledalo — in to je njeno kosilce. Zdaj noč in dan Pa kaj je to? Je li kvadratni čevelj sveta na dezeli tako Al morate vse poslopja tako narodne, štoraste in ne preneha zreti, da se dragí 9 bilo ji trebušček napne i da ? ji ga s terto prevezati komaj In v resnici ji je kmalo močne napravljati, ravno take kakoršne so vasi dedje stavili? koza pretesna; zato prestane žreti, pri miru obsedi, obledi ■■ ■pp mm^^u in je viditi, kakor da bi bila bolna in bi poginiti hotla. Pa glej koža • m m J» je Zakaj ne delate tacih hlevov, kakoršne imajo Angleži in Šoti, ki so pripravni in lahki, in ne prizadenejo velikih kmalo začne spet čadno z glavo viti in stroškov, pri vsem tem so pa tudi čedni in koristni. *) Po verh glave počila. Kmalo se cela gosenca iz nje izmota, sotiski šegi si boste še enkrat tako velike hleve napravili, in svoje staro oblačilo, ki ji je pretesno postalo, za sabo in vam ne bodo več stroškov prizadjali kakor so vaši se danji, ki so vam na vse plati na tesno stran napravljeni, Nova koža ji je bila pod staro zrastla, preden je staro kot je MMpnpHI VHH Mi na veji pusti. Kaj pa, ali je morebiti zdaj naga? Kaj še! ki niso dovelj zračni, nimajo dosti prostora za to ali uno slekla. N oblačilo je lepše in tudi dosti širje rec, m živine se va-nje dostikrat toliko natepe, da se do- bilo poprejšnje. Zdaj spet noč in dan neprenehoma >U ' - ' ~ ---------------- -----r 7--------VjUtlJV. W^vv "VV IU V4Í4U li 1 V 11V U U Hl ti t, stikrat živinče živinčetu ukreniti ne more in stojí kakor dokler ji koža na novo pretesna ne postane. In spet zaspi res v klesah. Našim gospodinjam kaj. Kuharca je večkrat jezna, ako ji mleko izkipi ker ji ne uide le najbolja smetana, temuč tudi smrad napravi v kuhinji. Tem kuhiuskim nadlogam je zdaj někdo v okom přišel ; znajdel je namreclonec, v vrč. kterem, če mleko V se tako izkipeti ne more. Ta lonec je le v tem razločen od navadnih piskrov, da ima pokrov z duški za so-pari co. Vsak lončar ga lahko napravi. Kdor hoče narisano podobo takega piskra viditi, naj pride k vredniku „Novic" ali pa v pisarnico kmetijske družbe. Svila pisana bogate Iz česa je lepi trak na tvojem klobuku? Iz česa je , mehka ruta za tvojim vratom? Iz česa je oblačilo gospe ki se na solneu lepo spreminja? i Vse to je iz svile (zide). Od kod pa je svila? kako se neki delà? Smejal bi se ko bi ti kdo rekel, da je napravljena iz vode, zraka in zemlje! Mislil bi, da se norca delà in da je to nemogoče in vendar je tako! Posluša j, kako se ta reč godi. Clovek se vé da ni v stanu, iz vode, zraka in zemlje svile narejati; vendar pa je in on k temu le dveh majhnih zernic to Bogu mogoce potřebuje. ; : r Pervo zemice je v sladki jagodi, ki je podobna ma-lincam, in je bela ali pa rudeča. Imenuje se murba in ravno tako tudi drevo, na kterem raste. Majhno zernice pride v zemljo, kali in rasti zacne. Pridno serka svoj zivez, ki je voda, zrak in zemlja, in iz njega delà v tla terdne korenine, na kviško pa iz zemlje deblo, veje, perje, popke, cvetje in iz cvetja jagode. Od kod pa se vendar svila nareja ? K temu je treba še druzega zernica, ki je še manje od pervega. Ljubi Bog že poskerbi, da na drevo pride. To zernice, ki je dosti manje kot pšeno, je jajčice. Obdano je s terdo lupinico in v sredi je mehko. Solnce je njegova mati, ono ga na murbini vejici zvali; le malo dni in kadar ga s svojimi žarki pregreje, se mehki sok v jajčicu spre-meni v gosenčico, ki skerčena v njem leži. Tako majhina je, da ima v majhni lupinici dosti prostora. Toda kmalo se v nji začne tožiti; lakota se je loti, in želi si na hladno sapo kakor jetnik iz jece. Kako pa bo iz terde lupine prišla? Ljubi Bog ji je dal dva terdna zoba, in s tema začne lupino grizti. Kmalo je toliko pregrize, da beli, svetli dan zagleda, in v pol dne toliko luknjico naredi, da se lahko iz temne ječe splazi. Zdaj se cerna gosenčica odsope, se potegne in se veseli gorkega solncica, prijetne sape in zelenega murb-nega peresca. Po težkem delu pa tudi hudo lakoto čuti. Dve očesi na glavi ji kažete živež, in s šestnajsterimi nogami, kterih šestero ima na sprednjem, desetero pa na zadnjem životu, leze na mlado, mehko peresce, ki je ravno kar iz *) Najvećji zaderžek, zakaj se imenovana reja pri nas ne upelje so menda dolge in pa ojstre zime. Pis. j in se preoblece; in tako se dvakrat, toraj tirikrat stori. Iz Nova koza je vselej svitlejša in večja od poprejšne. majčkine gosenčice, ktero je bilo komaj viditi, ko je iz jaj- sedmih tednih zrastla čica přilezla ? je v tih ali gosenca velika in debela kot mazinec na roki, ter je iz sočnatega murbnega listja, kterega je požerla, veliko svil-natega soka v sebi naredila. Iz tega soka napravi tanko ? svitlo nitko, jo na vejico pripnč in okoli sebe zavije. Zdaj začne plesati, da je kaj. Na vse kraje se v kolobar verti in tanke nitke prede ter napravi tako rekoč klopčič; vendar * s tem razločkom, da se klopčič od znotrej začne navijati gosenca pa od zunaj proti sredi vije. Tako se sedem ali osem dni verti, in iz ene same nitke, ktera se nikoli ne preterga, j ^a, naredi bel ali pa rumenkast podolgast meh ki je kakega pol persta dolg. To prejo imenujemo me- f V « V ek, kokon ali galet o. Unanja preja kokona obstoji iz debelih, sosukanih nit; precej pod njimi pa se dá odločiti tanka nitka, ki je kacih 900 U dolga j in pravo lepo svilo dá. V sredi kokona pusti gosenca prazen prostorček 1 v kterega se po končanem delu trudna vleže. Sest tednov je žerla, štirikrat se je preoblekla, osem dní plesala spredla in zmotala ? nit na zadnje jo zaspanec prime Za torej se spet in zatorej zadnjikrat sleče; šestnajsterih nog ji tudi ni več treba, ker iz klopčiča nikamor ne more zatoraj jih s hlačami vred odloži. V njenem kotiču je tamno; torej oči ne potřebuje in si jih izdere; tudi zoba, s kterima je marsikako peró požerla sta j odveč, in zato ju od sebe verže. Tako kožo in nosre, oči in zoba k sebi na kup to spravi, kakor tudi delavec, ki je celi teden pridno dělal 3 in umazano obleko odloži o delapustu svoje topo rodj Gosenca zaspí in je kakor mertva; brez glave in nog, brez î bolj ust in očí leži nepremaklj Mehka koža se čezdalj sterdi. Tamno je vse okoli nje; nobena sapica ne more do nje; v ar to robu leži in se ne premakne (Ko sledí.) Glasi cesarskem ukazu 9 ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva. m - < ví. : „Kar se tiče prave deržavne moči in edinosti, naj vladařstvo derži v svoji krepki roki, v drugem pa imej pravičen ozir na posebne potrebe in želje sameznih deželft. Tako, na priliko je srovoril novi «• ospod minister notranjih reči v razpisu na gg. deželne poglavarje. Ravno na to merijo vse prizadeve avstrijanskih Slovanov od nekdaj. in » or znano je geslo slavnega Ceha (Palackega) ki je v leta 1848 izgovorili „Ce bi je ne bilo, trebalo bi napraviti Avstrijo". Znane so tudi zasluge vseh avstrijanskih Slovanov v omenjenem letu za obstanek našega cesarstva. Vsakdo pameten hoče biti deržavljan velike, mogočne, povsod ciglane deržave; vsakdo hoče krepko, veljavno vladařstvo. AI posebne narodne potrebe naj se ne zanemarjajo. Pa prevdarimo bolj natanko, ali je v resnici in po pravici kaj posebnih potreb pri tem ali drugem avstri- janskem ljudstvu, ki jih nemško ne čuti? Sitemu se utegne 337 přiměřili, da ga težko etane misliti si, kako je lačnému, sodnih obravnavah v kazenski pravdi se jezik prič in toženih Taka je z narod nim i potřebami. Marsikteri tudi izobra- preveč zanemarja. ženi Nemec ne more ali se vsaj delà, kakor bi ne mogel Pa se porece: „Od kod dobiti uradnikov in zlasti pi- Sole pa se zapopasti pritožb nenemških Avstrijancov. Ali kdor živi med sarjev, ki bi narodni jezik dobro znali?" njimi in komur ne kali očeša nikaka strast in sebičnost, bode nasproti izgovarjajo : „moramo tako učiti, da bodo izšolanci tudi, kar se tiče národnosti in jezika, vidil dokaj po- pripravni uredniki!" prave potrebnega. Da je stopnja, na kteri nase ljudstvo Kmet vidi, da po kancelijah edino nemsčina gospoduje, stoji, nizka, in da se brez občne omike ne more njega bla- za to se vé da želi, da bi se mu dete naučilo nemško, in govitost povzdigniti, kakor vse želi, to je resnica, ktere sole se zopet opirajo na to kmetovo izrečeno željo, nikdor ne spodbija. Ker se pa kri, narodnost, govorica Solskih bukev v narodnem jeziku nihče ne piše Ijudstev ne dá přestavili ne siloma ne nikakor, je ravno ne vidi, kdaj bi se rabile; al šole se nasproti izgovarjajo, y ker tako gotovo, da se znanosti morejo po ljudstvu le s po- da se je deržati nemškega jezika, ker druzih bukev tisti močkom národ nega jezika razširjati. Al kako bi to manjka! To je tisti „cireu lus vitiosus", to je, um bilo, če se rnu kjekod že v ljudskih (kmečkih) šolah nes reč ni, in zares grešni kolobar, v kterem se slo ^ é. _ • « «f . w a « « . fe if « v > » * m « ■ . ■ « m w ^ ^ _ — -- vriva ptujšcina, in če so višje šole sploh takošne, da se venseina (in marsikteri drugi nenemški jezik) po sili suce. izšolanec in prosti člověk več ne razumeta in si dopovedati Spoznajmo pravo potrebo, spoznajmo pravi namen ne moreta; - kako bo uni temu deliK kaj od svojega obilnega in pomočkov ne bo manjkalo! Dajmo narodnemu jeziku kruha dušne omike, kako mu bo razkladal resnice in postave kar mu v šoli in pisarnici gré, in nehala bo g y y natorstva, človeškega zdravja in družbinskega življenja, ce *njusna neza pri vsaki besedi v nega prihaja ! nemščino upnost, polovičnost iu tema Slovencov (in sploh Nenemcov) zavaža in mu namesti jas- in vidili bomo naturi primérjen, lep razcvet cele dežele. y g 1 a d k e g a poduka nerazumljiva čobodra iz ust Odkritoserčnik. Ob šolskih praznikih se odlocujejo po vaseh ucenci ki so prišli domů iz mest, od prostih Slovencov in (že na pol tujci ) krantijajo nemški, in prosti Slovenec kimaje z glavo Nove bukve sodi : n K'. « 338 vsaki nedelji in po vsakem prazniku ze obvezila za-nj pri- Andrej v noči in rosi proti Turinu, kjer se je zapisal leta pravljene; plaeila ni nikolj terjal zdravnik od njega, ker mu je Andrej vecidel vsaki pondeljek ali vsaki dan po 1776 ko prost vojak v sardinské střelce V selu Monzi se ni nikomur čudno zdelo , da je pre- prazniku najmenj po šest ali osem druzih šverkovcov pripo- derzni mládenec zginil. Dve leti přetečete, pa še ni bilo ročil, kterim je sam bolj ali menj z razbitimi čepinjami k ne duha ne sluha od njega; svet je že govoril, da kje njemu pot pokazal. Andrej je bil pa tudi zabavljač, da je dobro spravljen sed bilo malo tacih; ako so ga desetkrát iz pivnice vergli, se je vernil desetkrát va-njo, in je otepaval z zlomljenimi stolmi y dokler je mogel z roko gibati. Sodnik ga je bil že tako sit, da je sam rekel i da za-nj ni nikakoršnega mazila, in da bi bilo skoraj najbolje da bi se enkrat komu tako za štibale uscal, — kakor pravimo Slovenci i da bi se več ne zmaknil. Mermraje izleze paglovec iz svojega gnjezda po ne deljsko oblečen, kakor se je bil ulegel, verže svojo lopato čez ramo in gré skozi vežo. Tù sreča Andrej Marico, zalo hčerko svojega gospodarja; njo viditi, jo objeti in siloma svoje usta na njene pritisniti, je bilo en trenutek. Marica je bila že obljubljena vélikemu hlapcu Janezu; ko je iz celega gerla na pomoč klicala, skoči njeni ženin Janez in začne po prederznežu mlatiti. Temu se prilegla. Dolgo je imel že piko do vé je ta priložnost kaj likega hlapca in zdaj mu je prišla ura, se nad njim znositi. Že je poderl svojega sovražnika na tla, ki je bil veliko večji iu močneji od njega, kar pokliče Marica v svojem strahu še več hlapcov, kteri zgrabijo Andrej a od zadej. potegne nož iz nedrija in ga verže 5 Viditi, da je premagan v hlapca; ker je bil pa ta uren, ga je zadel nož malo v roko, sicer bi mu bil šel ravno v serce. Zvežite tolovaja" — zaupije Janez, ves goreč od » da se ne bo mogel ganiti, in verzite bolecine in togote ga v prazni svinjak; jutri ga peljem v Nizzo k višji sod niji, da se bo pokořil vse svoje žive dni za svojo hudobijo". Tako so storili. Al Marica je bila premehkega serca, prestati, da Po da bi bila mogla bridko očitanje svojega serca je mlađemu razgrajaču tako strašno nesrećo naklonila, polnoči se splazi Marica v hlev in reče: „Andrej! veš, kaj te čaka ; spustila te bom, ako mi pri svetih peterih ranah Kristusovih obljubiš, ta kraj za vselej zapustiti in se ne nad Janezom ne nad kom drugim maševati. Tudi mi moraš obljubiti, da se boš poboljšal ; silno težko bi mi djalo, ako bi pred ali pozneje svojemu časnému in večnemu po- O" ft ubljenju nasproti hitel a Přeřezala je vervi, s kterimi je bil povezan. Andreja je tako velika dobrotljivost blage device tako omečila, da se je bridko zjokal; pádel je na kolena pred njo in jo prosil za zamero rekoč: Ljubil sern te, Marica, brez upanja, da me boš me je razkačilo, da sem bil ves divjak. Zdaj se ljubila; to grem v vojake zapisati; znam brati, pisati y rajtati ; znabiti, da bom kadaj še kaj več kot prost vojak in takrat bom srečen. Za to bom tebi hvaležen, ker ti si moja rešnica, ktero mi je sam Bog poslal. Toda ne terjaj od mene ob- ljube ali prisege; neprisiljen, iz lastne volje se bom poboljšal. V mojem sercu se ne kuha nikakoršno maševanje, priča tega naj so ti moje so!zeu. Tudi Marici se je tergalo serce, ko je zvedila skrivnost njegove nesrečne Ijubezni. mu reče in solze so ji skoraj (Konec sl.) Potolaži se. Andrejtf 55 y Spremeoiena žalost Balada, Na neba zvezđ truma živó zi ez hřibe snežene spet luna Po milih se dolih ozrè iz nebá igljá posije y t Ki jih s peruti že krij Pogled njen nad koco se borno ustavi, M- J 1 ...... Nad Miličnim dom v prijazni dobravi Pri oknu lesenem že Milka sloní Po licu solzé se ji vtrinjajo vroće Nesreća obup Na dete ozira se mirno Sirota nezmožna serce ji prevzame serce ji mori spij tiho besede zgovarjati „Nazaj kdo poklical spet blagi bo ćas, Ko ptuje serca so britkosti mi bile, Kdo dnevi premili zavernil bo vas, Ko staršev me blagih roke so gladile? Prezgodaj ah! v temno ste većnost zbežale Ker meni veselja ste dosti dajale". okó y „Već staršev ne vgleda Zapustila mene sta brat in sestrica Mi ljubi odtegnil celó je roko, Pod nebom sem reva ostala samica; Kdor znancov me vidi, se mene sramuje Zato v bolećinah serce zmir zdihuje". „Ah! dete nezmožno, kam hoćem s tabó Ki toliko zlegov si mi naklonilo y m nebó y y Naj stvarnik odperl bi ti jasno Zvijać dá posvetnih ne boš se učilo Potem tudi meni prešle bodo rane Ki v sercu prezgodaj so bile užgane" Izdihleji Milićni dete zbude. y moli rožice, Nasproti prijazno V obrazu se lunini žarki bliščé, Nedolžno smehlja se rudeče mu lice; V očeša zagleda se Milice mile In usta so mamica pervič glasile Nad glasom im osupno stermi Y océh lesketajo solzé ji radosti Življenje se novo ji v persih zbudí Obeta olajšati serca britkosti ; i Obj otroka, poljubi mu lice. Ga boža ter gladi mu nježne roćice. Đo smerti ljubila iskreno te bom V) Tako je obljubo glasno govorila, Nesreći nadležni bom prišla v okom Veselje in žalost bom s tabo delilau Prisego je slišala lunica mila, Ki zadnj žarke ćez zemljo razlila. Gr. Krek. Dopisi Iz nemških Rut na Goriškeni 15. okt. Naj m dovolijo „Novice", da se tudi iz našega sicer malo znanega besede zaverle. gace y in kar Bog Božja volja je, da je tako in ne dru- kotiča kaka živa duša oglasi. Namen moj ni ravno nemških stori, je vse dobro storjeno. Ne brani Rutarjev, ki pa smo, memo gredé rečeno, terdi Slovenci 55 se tega, kar sem si od svojih ust odtergala. Na teh dvajset povzdigovati za to, da smo lani in letos veliko za Božjo čast tolarjev. Silno težko je brez cvenka po svetu hoditi. Dobro storili, ker lahko bi se nam očitalo, da lastna hvala se ne spodobi, — le to je namen mojih verstic, da se razglasi ime podobarja Jako ba Špika iz Tominskega, ki seje pri izdelovanji cerkvenih oltarjev verlega mojstra skazal, čigar vem, da ne vzameš nikakoršnega darila od mene; misli si le , da ti te denarje posodim. Pride morda cas, da mi jih verneš". y Andrej je přejel vès hvaležen denarje in obljubil gotovo verniti; prosil je pa tudi Marico, ga iz lastne > za slovo poljubiti, v znamenje, da je z njim spravlj jih olje Uslisala je njegovo prošnjo, zdaj pa steče z berzimi nogami delo ni le samo preprostim kmetom všeč, temuč tudi možem, ki take delà bolj natanko presoditi znajo. Z dobro vestjo ga moremo tedaj očitno priporočiti, ker priporočevaje ga damo hvalo komur hvala gré Martin Burger. « 339 Iz Lokavca na Goriškem 20. okt. Vinska terta „Novicah" oglasili niso. Tudi teržaški gospodje bi mogli ker ta cesta proti velikemu slednji kmetič pravi, da le na pol toliko in se manj kakor šneperskemu gojzdu pelja, da bi lesu in drugemu teržtva pasano (preteklo) leto. Da se je pa tudi cena dobrému bolj pot odperli, ker je škoda, da toliko derv v tem gojzdu nam je letos dosti manj sladkega vinca dala kakor lani; za to cesto kaj bolj goreči biti vincu spremenila, je slednji reve zadovoljen, ker proda svoj zgnjije in strobní, ktere bi Teržacani radi pokupili. Ker bo pridelk po 14 in tudi po 15 goldinarjev kvinč — zdaj v ta cesta skozi 6 ur zmiraj pri vodi Reki peljana, in ker toliko tej dobi. Prosim tudi lepo, da viti pogresek v 37. listu „Novic" in ne bo nikjer zamere, popra- te vode zdaj zastonj doli teče, bi utegnili Teržacani mlinov in drugih fabrik tam napraviti v svoj velik dobiček. Tudi vse kteri proti poldnevu stanu- povedati, da i ono, kar je bilo zavolj zvonov rečeno, le naso podružnico pri berkiuske vasi in vsi preb __m m mm a J « fin m m M V « • • v sv. Urbanu zadeva i in da ne na 31. dan velikega ser jejo te ceste željno pričakujej ker V • b poti do pana > ampak 31. dan malega serpana so se novi zvo- Tersta nimajo, in vse svoje pridelke na glavah in ramah v novi pervi pot oglasili. Tako je resnica, pa brez zamere! Prost kmetič. Terst, od kterega živijo, znesti morajo. Da bo tudi ta cesta ena najbolj kratkočasnih med všemi na Notranjskem 5 Iz Terbovlj 20. oktobra. 12. dan t. m. popoldne sta mi bo vsak rad poterdil, kdor le ta kraj pozná in sicer za blizo terbovškega preboda dva dervarja v Savi utonila. Da derva laglje čez vodo k železnici spravili, imajo močno verv čez Savo napeto, po kteri za skřipec privezani coin zmiraj za vodo voljo teh lastnost. Pervič: bo od Bistrice do B šla zmiraj po ravnem brez uc' '* " benega klanca; vdrugič: bo šla w^m ? wm m dervmi čez spravljajo. Z nevarnostjo tako rekoč že so je več sto prav zdravih studencov za z znanjeni brodniki s praznim čolnom nazaj vernivši se, coin popotne ljudi in popotno živino etj povsod skozi raste terta in dosti zlahnega sadja, ki se bo potem toliko lože na prenaglo od kraja odrinejo, in ker je prevec poprek stal, prodaj peljalo; četertič: so mlini, hiše in vaši pogostoma V . • • v . • • I III v 1 > i J«V • « mm m -m . « ... se coin zajme — prevezne in štiri brodnike verže v valove. tam ? petic pozimi ni hude burj tu in tudi ne snega na Tista ki sta zadej stala, se přimetá za veslo, veslo se debelo itd. Tudi armadi bo ta cesta zlo koristna, ker vojaki sname, uboga brodnika pa plavata se vesla deržaje po vodi potovaj _. • v 1 m • J «iti« V • • 1 i • V|« • Reke na Laško ali pa v Terst bojo do D naprej. Delavci na zeleznici to viditi vresijo na ves glas in sli in potlej po zelezuici naprej, kamor bo treba. Ce me kličejo na pomoč. Koritnikova Micka na njivi vštric postaje praša kdo, zakaj se jez tako živo za to cesto potegujem? v Hrastniku vpitje slišati teče naglo na brod, coin odveže, mu naravnost odgovorim, da le samo zato, ker z m nogi mi in ko ga že odriva, še njeni brat Janez k nji skoči in s « i * i • • !• i M « V • » d dobro vidim potrebo te ceste in ker nisem zaspan, svojo pogumno sestro dva utonjenca iz serditih valov ocitne da bi se ocitno ne potegnil zato ravno zdaj, ker je pri-smerti reši. Una brodnika pa, ki sta na kormu v colni lozen cas se oglasiti za prid naših notranjih krajev. Da ne svojo mavho, pristavim tištim, ki me ne po- stala m , je coin pod se dobil; utonila sta oba, in še danes govorim za slišati, da bi ju bili kje najdli. — Pondeljek pred svetim znajo 5 le to da stanujem pol ure od te ceste Lukežem pa smo v Celji pridnega vodja ljudskih sol, mno-gospoštovanega gospod Franca Lipolda, pokopali. Pet ® dni poprej so bili šli k bolniku, ga na smertni postelji to- preljublj 1 a žit. Jožef Ambrožič, posestnik in župan Kamne » 22. okt. Njih ekscelencija nas deželni gospod poglavar grof Chorinsky so Ko pri umirajocem molijo, jim mertud vzame besedo letos našo skrito dolino zaporedoma dvakrat obiskali Pre in moč, da jih morajo domů nesti. Vsa zdravniška pomoč teklo je še le malo dni, kar so na svojem uradnem poto je bila zastonj; umerli so na sv. Terezije dan. Koliko so vanji po skerbnem po svetu sloveli in veljali, se je lepo vidilo pri njih po- ceste ob Bist ker okoli 80 duhovnikov, in blizo polovica celjskih ogledu in S boljsih tirov za krajše in bolje vi se peljali skoz Kamnogorico dragega v Radoljco; kar 15. dan t. m. zjutraj ob desetih se zopet merliča k grobu spremila. Ko so iz Krajna pripeljejo k nam. Vse se poprašuje in ugibuje, grebu, prečastiti gospod celjski opat ginljivo besedo nad grobom kaj da pomeni tak slavni dohod, kar pošljejo po župana, mu razodenejo, da so přinesli seboj rajnega govorili, niso samo solze tihe žalosti tekle, ampak glasno zdihvanje je po prestornem pokopališču razlegalo se. gosp. Ivana Toman-a, in mu i od presvitlega Cesarja gosp. fajmoštru Jerneju U u Bo S J1"* daj vecni mir in pokoj! J. H. za zaslug njegove podeljeni zlati k s k > kte Iz Barke na Notranjskem 20. okt. (Nova cesta rega mu hočejo sami pripeti na persi, in da naj to pode iz Bistrice čez Vrem v Terst). Več ko 50 let je že ljenje se obhaja dostoj Podali so se v ta namen z zu- gospodi ob enajstih v preteklo, kar se od te ceste pise in govori. Okoli leta 1833 panom, z gosp. kaplanom in drugimi goí so ranjki gospod R ozman, komisar na Premu, si veliko farovž in so po prijaznem sprejemu podali gosp. fajmoštru prizadjali za napravo te ceste, al njih želje se niso spolnile. zlati križec s sledečimi besedami: „Veličanstveni Cesar Vam Okoli leta 1837 so gosp. Matija Golmajer, komisar v podelé to znamnje po meni. Petdeset let ste delali in se Sežani, spet vso svojo moč napěli in z veliko težavo zidani trudili zaslužno v duhovnem pokliču. Skazali ste se po-most čez Reko pri Skoflem naredili; ceste pa niso mogli sebno pa tudi v letih 1817 in 1855, ko v pervem je huda skozi in skozi izpeljati, ker mnogo hudobnih nasprotnikov lakota, v drugem grozovitna kolera morila ljudi, djanske se je ti napravi zoperstavilo. Zdaj pa, kakor z neizrečenim pomoćnika in prijatla nesrečnih. Hvala Vam za to! Velika veseljem slišimo, so visoki gospod, vsi vneti za to kar je radost igra mi v sercu, dá Vam plačilo in znamenje zaslug ljudstvu v prid, se ozerli tudi na to cesto, in od njih terdne ter dopadajenje presvitlega Cesarja zamorem pripeti na milo volje smemo pričakovati, da se bo dogotovilo, kar je že Vaše serce. Da bi še mnogo in mnogo let ga nosili zdravi pred 50 leti za potrebno spoznano bilo, in ta slavni gospod in veseli!" Zasvetel se je križec na fajmoštrovih persih so deželni poglavar krajnski, grof vejo Chorinsky, kteri dobro in zagermeli so možnarji s Kamnegorice Na to odgo , kolika dobrota deželi so pripravne ceste. Vendar pa voré gospod fajmošter: „Iznenađen in presvitlega veselj se še dan danes tudi ne manjka gerčevih ljudi, kteri pra- osupnjen zamorem le obstati, da tolikošnega češenja se ne vijo , da te ceste nikdar ne bo in da je tudi treba ni!*) vrednega cenim. Kar bil sem korišten cerkvi, dei Čudno, je, da premožni in umni bistriški tergovci, veštvu, 5 ? ki so s Terstom tako sklenjeni, kakor clo- iz dolžnosti. Spolnoval sem jo je duša sklonjena s rad po svoji moči, iu jo bodem do zadnjega dihljeja. Spre- godilo se je zgolj telesom, se zavoljo te toliko vazue naprave še nikoli v jemite, světli Gospod blagovolj mojo gorko zahvalo ? po V tolažbo Vam moremo povedati, da smete upanje imeti, da se bode napravila ta cesta in da le přetekli mirni ćasi so morebiti ročite jo milostljivemu Cesarju z obljubo, da kakor do zdaj bodem zanaprej pošiljal iski molitve do Vecnega da tega krivi, da se delo še ni začelo. Kar podletelo poprejšnim prizadevam, bo obveljalo zdaj Gospodu, ki sov svojo krepk izliva svoj blagoslov na Njih Veličanstvo, njih visoko rodo vino in celo deržavo! Bog jih ohrani!" In meli so ko to ree vzeli. Vred zopet strelovi. Opoldne so povabili prečastiti gospod po 340 glavar vse deležnike imenilne slovesnosti v go s tje v go- malega kmetica. Ker pa bojo veliki posestniki zemljiš ali stivnico žlahnega gosp. Kapus-a. Prijazno so se pogovarjali obertnij imeli v srenjsko kaso več plačevati kakor majhni, z vsemi pričujočimi; na posled povzdignejo čašo na srečo naj se jim za te večje plačila dovoli pravica, da že po po- in zdravje gospod fajmoštra in župana, ki sta povzela stavi se morejo udelezevati srenjskih zborov ce zdravico in slavo in češčenje premilostljivega Cesarja f de za srenjske mozé izvoljeni bili. tudi niso S temi sklepi je bil želnega poglavarja in njih rodovine častite. Pri vsakem končan pervi zbor. * • • CL z1v10u so zajemno zagermeli strelovi, in so oznanovali Drugi dan se je začel pretres posamnih oddelkov preveseli dan častitega gospod fajmoštra, ki so letos 24. občinske postave, ktera po predloženi osnovi na kratko iz-avgusta praznovali 75. god in zlato mašo. Imenitni dan delana ne šteje več kakor 70 §. V dveh sejah je bilo le hvaležnim Kamnogoričanom ne bode več zginil iz serca in 13 oddelkov dognanih, in ce rečemo, da vsaka seja terpi ? spomina poglavar iz Kamnegorice, kteri so se skazali toliko iju y V • Ob treh popoldne so se odpeljali slavni gosp. po 5 ur, si morejo nasi bravci ze svewti biti, da se komisija ne suce le samo okoli lupine, ampak da sega beznjiv. Peljali so se čez lepi, po njih dovoljenji zidani se nasprotnih misel ne manjka, je gotovo novi most v Kamnigorici in memo nove zložne in prekrasne ceste, ki se ravno delà po njih ukazu pod pustim gradom namesto presterme iu vkretne. Serena hvala zakaj do jedra. Da pa je tudi prav, ■BÉBÉÉ yy da se pravo prav spozua, je cuti treba dva zvona Važniši sklepi druge in tretje seje so bili sledeči naša Dvema ali več štibernim ali katasterskim soseskam je pra jim za to, pa tudi skerbnemu kantonskemu predstojniku vica dana se ze din iti v eno veliko obci no ali gosp. Koširju in pa gosp. inženirju Souvan-u. Velika do- srenjo; če je pa iz važnih vzrokov to zedinjenje za potrebno spoznano, more to tudi politična gosposka zauka-zati; to poslednje veljá tudi od ločitve že zedinjenih so ima ta ali una soseska sama brota je ta cesta posebno nam, ker po nji dobivamo železa in oglja, mnogo večja pa utegne biti še Radoljčanom y če bi kdaj velika cesta se imela preložiti. sesk premoženje ki S a Iz Ljubljane. V četertek je komisija, ki je poklicana z a-se, ostane zmiraj njeno, akoravno stopi z drugimi v novo občinsko ali srenjsko postavo za deželo zvezo. Ker ni bilo doloceno: koliko ljudi mora saj naj-prevdariti, pervi zbor imela. Ker vemo, da, kakor drugod, manj vsaka srenja imeti, je potem takem le umnosti po- sameznih sosesk in skerbí kantonskih poglavarjev prepušeno, je tudi pri nas pozornost cele dežele obernjena na to, kar omenjena komisija sklepa o tej imenitni zadevi, bomo v kratkih čerticah svojim bravcom razodeli važniše reči. Preden ko li kš ne bojo prihodnje srenje Bog daj, da bi se bili po desetletnih skušnjah naši ljudje tako zmodrili, da bi zapo pa začnemo te naznanila, naj povemo še pred, da v komi- padli, da majhna srenja je otrok, velika občina pa mož, sijo zaupnih mož razun unidan imenovanih so Njih eksce- da una le životari, ta pa živi, in da 2 ali 3 tavžent zedinjenih lencija gosp. deželni poglavar iz dežele še poklicali župana srenjčanov lože zmaga soseskine stroške kakor 2 ali 3 sto. gosp. J. Konšeka iz Trojan in pa župana vremskega gosp. Pa o tem bomo priložnost imeli še veckrat govoriti. Dalje J. Dekleva, in da cesarske gosposke so v tej komisíi na- je bilo doiočeno, da vsi prebivavci soseske naj se ločijo v mestovane po gospod dvorném svetovavcu vitezu Stahl-u, srenjce in medsrenjce; kteri nimajo lastnost teh dveh po deželnih svetovavcih gg. Lašan-u in Roth-u in pa po pa vendar v srenji stanujejo, so tuje i. Potem so bile pra-okrajnih predstojnikih gg. Pajk-u iu Derbič-u. Tako šteje vice in dolžnost i vseh teh bolj na drobno razložene. • « A A A « * « « « __- - _ v . A . _ v • iftV i « i t li • • ft v • s m cela komisija, kteri predsednik so Njih eksc. prečastiti naš Ker je pravično y da y kdor koli v srenji občinske pravice deželni poglavar grof Chorinsky, 21 mož. Dobra misel je bila, da že nekoliko dni pred začetkom uživa cini pomaga tudi njene stroške nositi, je bilo po ve- sklenjeno, da nobensrenjčan, kterega glasno posvetovanj je bila vsakemu odborniku osnova nove po- koli stanu, ni izvzet od srenjskih odrajtvil. stave na dom poslana s sporočilom, da ta osnova bo pod- je bilo opravilstvo obciu ali srenj sploh doloceno Za tem ki y lag a pomenkov. Tako je tedaj vsak že pred vedil kako razpada v tako imenovane lastne ali prav za prav do in kaj, in se pripraviti mogel, za ali zoper to ali uno mace (notranje), in paizrocene opravila ali take, ki govoriti, kakor misli, da se po njegovih mislih ujema s zadevajo javne ali ocitne, ki so jim od vladařstva za • • V • V v^. • 1 • • « • 1 «I V • pridom sosesk. oskerbovane izrocene. Poslednjič je bilo z večino Pervi zbor v četertek so slavni gospod predsednik glasov doloceno, da prema kij ive lastnine sme srenja sama začeli z ogovorom, v kterem so s prijazno besedo po- po svoji volji prodati ali razdeliti, ncpremakljive last-zdravili od blizo in dalječ prišle možé in jim željo odkrili, nine pa le z dovoljenjem kantonskega poglavarstva. © To so po vecjem naštete reči y ki jih je komisija pre tekli teden v pervih treh zborih sklenila. Drugo pot na dalje. naj v prid važnega početja vseskozi odkritoserčno in brez ovinkov razodevajo svoje mnenja. Preden so se posvetovanja na drobno začele, so bile Iz Ljubljane. Po občinski postavi mora mestna žu- nektere poglavitne pravila določene, ki naj bojo pauija konec vsakega leta napraviti prevdarek dohodkov vodila pri vseh sledečih pomenkih in sklepih. Blagor in stroškov za prihodnje leto. To se je že tudi letos k t e r o HHHHHHH^^I^^^H v • • zivl v občinski zvezi, v soglasji s pridom zgodilo, in dohodki prihodnjega leta 1860 so po 6pisu, cele deržave, je bilo kot poglavno vodilo na cêlo postav- ki je lezal pri magistratu skozi 14 dni vsakemu mestnjanu ljeno. Vsled tega vodila naj bo občina ali srenja samo y stojná in svobodna v svojih lastnih ali naravnih cenjeni na 83.337 gold. nov. dn., stroški pa na gold.^HÉMB WK^ÊÊ^m M zadevah, in vse opravila, ki se srenjam izročé y naj bojo odpert 83,697 kalo mestni kasi 360 y tedaj bode konec prihodnjega leta zmanj gold., ako namreč mestni odbor po y da so njih zmožnosti na vsako stran pri- terdi vse verste stroškov in ne bo v dohodkih tudi kaka take ■■ m erne. Dalje je bilo izrečeno, da med srenjo in kan tonsko gosposko ni reč drugač. Iz vsega je pa vendar to V ze y se druge medsrednje gosposke prihodnje leto ne bo treba nobene mestne přiklade. ocitno, da tudi Naj y treba kantonu iz odbornikov vseh srenj tega kantona en prihodnjem letu. Konec to pa utegne dobro biti, da se napravi v vsakem povemo zdaj enmalo bolj na drobno mestne dohodke v tega mesca kterim se cesarsko velik odbor, kteri kot svetovavstvo na strani stoji kan- leto po navadi končá) utegne v mestni kasi gotovine tonski gosposki; to je velika srenj ska skupščina. biti prihodnjemu letu na dobro 14.000 gold. dohodki Poslednjič je bilo enog lasuo sklenjeno, da na Krajnskem na urbarske gruntne odveze utegnejo znesti 2153 gold. y iiobeno stran prav ne kaže, ako bi se nekdanje g raj- dohodki odkup lj enega desetega dnarja 1537 gold.; šine ločile iz srenjske zveze in samosvojne okolice dalje utegne znesti mestna cegelnica 158 gold., mestna postale; to so poterdili tudi vsi pričujoči veliki grajšaki ledenica 200 gold., mestna vaga 100 gold., štantnina in rekli, da edina srenjska vez naj objema vse, ki prebi- od teržnih dni 2772 gold., cestnina 4524 gold., štant- vajo v tistem kraji: velikega posestnika ravno tako kakor nina za ute na sejmišu 1470 gold., namestek vžit 341 nega davka 50.400 gold. j v » » « ci lizi od mestnih poslopij Thierry, dozdaj dvorni svetovavec v ministerstva unanjih 563 gold., od mestnih njiv in senozet 2060 gold., od lova oprav Novi gosp minister je 22. t. m. vec vrednikov du 317 gold., kuponi od obligacij 551 gold., poplaćanje najskih časnikov sprejel in jih zagotovil, da kakor dozdaj bo tudi pod njim veljala le postavna podlaga zastran čas- tí o lgo v od mestne doklade od preteklih let 500 gold., poplačanje izposojenega dnarja 1250 gold, in še mar- nikov. Gospod minister jim je pri ti priliki rekel, da zavolj sikteri drugi dohodki 300 gold. — Stroški pa so cenjeni te premembe v ministerstvu se obljubljene deržavne pre- tako-le: za zemljišne, hišne in druge davke 980 gold., za naredbe ne bojo odložile. « _ _ w . « . . 1 ^ . mm. 1 v t« V (I v-r • V . V # mase in druge štiftenge 4174 gold., plačila učenikov Ker ni vec kupcij skega ministerstva y so nje za živine in mesa 290 gold. y za top Pa bo le spet veliko dima v prihodnjem letu! Iz Zagreba. Veliki škof zagrebški je razglasil lice ubozim 26 gold., za po lica je 1600 gold., za živež pa stirski list, v kterem prevdarja rimske homatije in pravi, mestnih arestantov 500 gold., zagleštanje mestnih da kralj sardinski in cesar francozki sta kriva vse nesreće gasivnic 525 gold., konjedercu za pasji lov 158 gold., v kterem se zdaj nahaja papeževa vlada. > za pometa nje mestnih ulic 848 gold., za kidanje in vožnjo snega 1575 gold., za mestno osvečavo 6600 gold., Iz Ogerskega. Iz P Iz Ogerskesra so se zvedile » za poslednji čas marsiktere pomenljive novice.* „Pester Lloyd" drevorede, drevesnico in botaniški vert 1800 • v pise 55 Kaj bomo zakrivali, kar vsak vé, da v ministerskih gold. tem je zapopadena nova ograja drevoroda kapu- posvetih na Dunaj zdaj © ka dežel zvonec nosi > cinarskega, poprava klopi v šolskem in Latermanovem dre- ker je vladi vse na tem lezece, da ji je tista dežela spet voredu), za postevîjanje in odpravljanje sejmskih ut dobra, ktera je v poslednjih 10 letih marsikaj imela potožiti. 362 gold., za popravljanje mestnih poslopij in šol 4 veljavni mozje: Desewfy, Josika, Majlath, Szecheni so 525 gld., za popravijcaje m e s t n i h ulic, cest in tergov bili v ta namen na Dunaj k ministerstvu poklicani, naj mu 2000 gold., za mostove 1000 gold., za mestne kanale odkritosercno d e n ej o d p o tre b 5 in U 800 gold., za štirne in vodovode 400 gld., za zidarski Se vé da vsak radovedno pričakuje zvediti, kaj so poklicani les 1C00 gold., za ©bdslovaaje močirnih senožet 200 gld., možje na Dunaji opravili. za popravljanje kantonskih cest in mostov 5800 gold. za naprcvo nevega tlaka na sta?em tergu 5000 gold. 5 5 y Mislilo se je, da boj tudi oirerski protestant ft pr zadovoljni s poslednjim cesarskim patentom zastran za zidcnje novrh bs-egov Ljubíjcnice po višjem ukazu protestantiške vere. Al temu ni tako. Oni terjajo več pravíc 5000 gold., cg nameajono kupšćnao licealnega šolskega in pred vsem to, naj se pokliče sinoda ali k za b dokler ta poslopja 4000 gold., ca sušenje m chu 1000 gold. Radeckov s po ta ine k 5000 gold, y »a napravo novega se še odloži cesarski patent oj ega m ne nj n e d 5 naj or od ja 4C0 gold., sa marsiktere druge potrebe 950 gold. Učenci tukajš vseučilišča so po poslancih To so važniše verste dohodkov ia stroškov prihodnjega leta. deželnemu poglavarstvu prošnjo poklonili, v kteri, gledé na [Car se tiče napravo g&znesvečave, o kteri smo cesarski ukaz zastran učnega jezika v gimnazijah, ) razodevajo, naj bi se tudi nauki v pravoslovnih in unidan govorili, moremo danes povedati, da še ni vse zelj upanje po Ljcbljenici splavalo, da bi omenjena družba, ktera zdravniških receh v domačem ogerskem jeziku razlagati je 3000 gold, mestu zastavila, ne začela svojega delà sila je te dní za y pro Podpisalo je to prošnjo 400 ucencov pravoslovja in pa 120 odlog do svečnice. Kar pa se tiče tište učencov zdravništva Gosp grof Haller, deželnega pogla nove gazne svečave v Benetkah, o kteri so s pohvalo go- varja namestnik, je to deputacijo prijazno sprejel in ji vorili časniki, je po pismu, ki ga je mestna gosposka te naj prošnjo nai ekel y avnost ministerstvu nauka izroči, če je noče dni naravnost iz Ben et k dobila, ta ga zna naprava prav posredno po dekanu dalje dati za prav še le poskušnja y v pos kušnjo pa se menda Iz Laškega. Zbor v Zurich je končan. „Monit v taki dragi reči ne bomo Ljubljančani spušali. Novičar iz domačih in ptujih dežel. naznanja to važno novico z malo besedami tako-le: „Danes 17. oktobra je bila v Ziirich-u pogodba miru med francozko in avstrijansko vlado po pooblastencu francozkem in avstri- janskem podpisana u Kako se glasi ta pogodba, ni še na Iz Dunaja. Važne reči razglaša vradni dunajski časnik drobno znano; toliko pa je gotovo, da to, kar sta cesar od 22. t. m. Pervi cesarjev g d j u ta n t grof G je francozki in cesar avstrijanski v Villafranki sklenila, je popolnoma v to pogodbo vzeto. Kmali se bojo zvedili po- po lastnorocnem pismu Njih Veličanstva iz SchOnbrun-a 20. samni razdelki ziirichškega pisma. Pa s tem edinim pismom eno. Drugo pogodbino pismo se je pod- ni v svoje službe odvezan in s podeljenim vélikim ni še vse opravlj dan t. križem Štefanovega reda za najvišjega štalarja izvoljen. Na pisalo od francozke in sardinské vlade, v kterem francozka njegovo mesto stopi fml. grof F C prevzame tudi opravila v centralni cesarjevi kancelii cesarjev general-adjutant baron K< y kteri vlada sardinski prepuša Lombardijo, ktero je v pervem pismu přepustil cesar avstrijanski cesarju francozkem u. Tudi drugi In po teh dveh pismih pride v se tretj y ktero obsega vza je oje službe odvezan in s podelj za cezstevilnega nadlajtnanta perve arcierne garde izvoljen redom železne krone jemno pogodbo mirú med cesarjem francozkim, cesarjem avstrijanskim in kraljem sardinskim. Al z vsem tem še ni vse Gospod policijski minist baron Hub svoji službi odpoved se je dognano ; aJ • V V r reci se niso resene, namrec Namesto njega je izvoljen baron kako bo z Tosk 5 Mod y Parm in d ce p lj 343 nimi papeže vi mi dežela m i. To reč bo imel se le za dve uri spočil, se je v odperti kočíi peljal k general kongres (zbor) vseh velikih evropejskih vlad adjutantu earovemu in potem po nekterih velikih ulicah dognati, kterimi je Shod kongresa pa zdaj se več reci overa med 9 ljudstvo je od vseh straní vrelo viditi moža, ki je toliko angležka vlada v pervi versti. V anglezkih opraviti dal rusovski armadi. Ko bo imenitnosti našega mesta časnikih se bere, da angležka vlada ne bo pred v kongres dovolila, dokler se Toskancom, Modencom itd. ne zagotovi ogledal, se se mu nek že zlo toži! bo podal v Kalugo k svojim ženám, po kterih pravica, da smejo storiti kar sami hočejo. To je zdaj vážen Iz Turškega. Iz Carigrada. Namestniki velikih spodtikljej. Kako se bo vse to poravnalo, se še nič ne vé. evropejskih vlad v Turčii so gledé na prekucijo, ki je bila V tem pa se čedalje več armade zbira v omenjenih de- že vsa pripravljena, pa v srečo sultanove vlade zadušena želah, ktera pod generalom Fan ti že šteje čez 9 38.000 turški vladi pismo poslali, v kterem jo opominjajo ? naj 9 vojakov. Iz Rima se piše, da bojo sv. oče papež v so- res no začne popravljati piškavi stan svojega vladařstva glasji z francozko vlado razposlali svojim puntarskim de- če ne, ne bo mirú. Hussin paša je v preiskavi poslednje želám razglas, v kterem jih bojo zadnjikrat opomnili njih zarote očitno rekel, da punta še ni konec in da bo tako dolgo terpel, dokler ne bo vlada drugač. dolžnost. Napolitanska armada je na mejo postavila 30.000 vojakov. Iz Ziirich-a imamo le še to dostaviti, Po dopisu iz Carigrada od 15. t. m. sta dva or to da je avsti ijanskega poslanca grofa Colloredo-ta 21. varja poslednje zarote k smerti obsojena; pravijo i da ja dan t. m. mertud napadel tako nevarno, da imajo zdravniki bo sultan pomilostil. malo upanja mu življenje oteti. Iz Sardinskega. Iz Turi na. Deržavni zbor sar- Iz Kine. Angleži že namakajo šibo V • zoper nas. An glezki casniki si ne dajo vzeti, da tistega napada angležkih dinski se je imel 1. dan januarja prihodnjega Kakor pa dandanašnji reči leta sniti. in francozkih ladij na reki Peiho je car k i taj ski kriv stojé 9 9 ki so še zlo zlo zamo- ki je s tem hotel spodbiti pogodbo Tsientsinsko. Po tem i tane Lyon u se bo to težko zgodilo, in po časniku „Gazzeta de takem ne bo 95 drugac, da bote angležka in francozka vlada bo deržavni zbor še dalje odložen, kakor se morebiti vojsko napovedale Kitajcom. misli. To je sardinska vlada ze tudi starasinom in poslancom vediti dala. ljajo Nemške t o 1 e t n o Po vseh mestih Nemčije se priprav blet ojstn dneva najslavnega nemškega pesnika Friderika Sch V Gradcu na Dunaji Loterijne srećke : <>S. 19. oktobra 1859 24. 49. 21. 23. 5. 81 69 12 10 w J hod nj mesca slovesno obhaj Sch ? 10. dan pri- Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 29. oktobra 1859. rojen 10. dan --- novembra v Marbach-u, nekemu virtemberškemu mesticu je bil mož, s kterim se res nemška dežela ponašati more Tudi naši b « X poznajo tega preslavne moza po pesmih, ki nam jih je mojster pesništva Kosesk tako izverstno v slovenski jezik přestavil lz T 10. okt. Vse hodi gledat hrušk i ki Žitna cena v Kranji 24. oktobra 1859. reži Vagan pšenice domaće 4 fl. 90. 3 fl. 18. banaške 5 fl. 10. 3 fl. 10. jećmena ajde 3 fl. 12. fl. ovsa 2 fl. 50. koruze 3 fl. 90. prosa V t s o r s i c e je proti koncu velike je polna popolnoma z kot une, ki jih je d »r» serpana vdrugič cvetela, daj pa elih hrušk. ki časa íesla pervikrat poleti Iz pruskega Slezkega. Iz Vrat debelejše in bolj v Ze vec V 80 ki govorili Žitna cena v Ljubljani 22. oktobra 1859. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 48. casniki od tega, da se imata car ru- banaške 5 fl. 48. — turšiee 3 fl. 86. soršice 4 fl. V« 0 rezi in dar pruski sniditi v Vratislavi (Bresslau) 3 fl. 20. — jećmena 3 fl. 12. — prosa 3 fl. 33. — ajde 3 fl. 14. in se tù osebno pogovoriti o politiških zadevah cele ovsa 2 fl. 13. Evrope, zlasti pa o tistih homatijah, iz kterih izvira nemirni stan, v kterem se dan današnji svet znajde. Ni tedaj čuda, da se velika imenitnost pripisuje temu shodu dveh imenitnih 22. oktobra 1859. viadarjevMHHH^H u HHH^ÉHHMHMHH HMM^H Kursi na Dunaji v novem- denarji Slišalo se je tudi, da tudi cesar ima v ta zbor priti; vendar poslednje dunajské novice pre- 5% obligacije od leta 1859 trijanski Deržavni zajemi ali posojila.lDrugc obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 S 96.25 klicujejo to. Pruski vlada sovski car pa 23. dan v V je imel 22. dan t. m priti. i r u Iz Francozke Iz P Škof za škofom vstaj zoper to, kar se v papeževih deželah pod krilom cesarja Napoleo godi Toliko pastirskih listov je že o teh zadevah prišlo na dan, da je vlada prepoved nikom natiskovati te ljudstvu naznanjujejo. X i razglase, kteri se zdaj le iz pr cas • V ki zagovarjajo pravijo šila ne s v e t n 9 da se papezu kot glavarj k vlado ter ikakoršna godi to 1 vse kar se od njega želi, je le kot od p vladarj u Gotovo je to, da iz male iskrice danes se utegne vneti hud pla Cesar je 16. dan t. m jutri. poslance iz Parm in v Saint-Cloud-u sprejel ; deputacija par m i š k Toskar je bila perva pred cesarja pušena; četert ure se je ž njo pogovarj na "bralo, da so svojo reč dobio opi brazih se je od cesarja prišlim pos Toskánska deputacija brati se ni mogel je bila poldrugo uro pri njem ; z obi izid njih zadev. Rimskih poslancov pa ni pred-se pustil Iz Rusije. Iz Petrograda 9. okt. Samy vceraj po zeleznici iz Mosk l se je le-sem pripeljal. Ko se je v novem dnar. po 100 g. g. 68. —14 )2 % Teržaški lozi po 100 „ 122. 5% nar.posojilo od 1.1854 „ 76.70 \0l ° io Donavske parabrod 5% metalike 41/ °/ * li o 4°/. o 3% 1% 0 n 99 99 99 99 91 99 99 99 99 99 71.30 ske po g. 100 99 102. 64. 57. 43. 36. Knez Esterhazy. po g. 40 „ 80.50 Knez Salmove po g. 40 „ 39.50 Knez Palfyove po g. 40 „ 35.50 Knez Claryove po g. 40 „ 36. 24.50 14.251 Knez Genoisovepo g.40 „ Obligacije zemlišn. odkupa. jKnezWindischgrâz.pog^O„ (po 100 gold.) ^ i 5% dolnjo - avstrijanske g. 91. 5°/0 ogerske...... 72.50 Grof VV aldsteinove po g.20 „ 25.50 5% horvaškein slavonske 99 71. 5% krajnske, stajarske 9 koroške, istrijanske . „ Deržav Zajem od leta 1834 po 250 „ . „ „ „ 1834petink. „ 99 99 99 1839 . . . „ „ „ „ 1839petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854,, Dohodki ne oblig, iz Kom o „ 82. Grof Kegleviceve po g. 10 Denarji. Cesarske krone . . . Cesarski cekini . . . Napoleondori (20frankov) 99 14. lotrijami Souvraindori 330 330 Ruski imperiali Pruski Fridrikdori 116.50|Angleski souvraindori H3#_lLouisdori (nemški) , 109.501 Srebro (ažijo) 15 50 S 99 99 99 99 99 99 99 99 16.75 5.83 9.71 17. 9.98 10.40 12.25 9.94 21.50 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef BlazniL